Leto I. — Štev. 20. Celje, dne 17. julija 1948. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini IZPOLNITI OBLJUBE, DANE V. KONGRESU KPJ, JE STVAR ČASTI PARTIJSKIH IN FRONTOVSKIH ORGANI- ZACIJ, JE STVAR ČASTI VSAKEGA ČLANA PARTIJE IN OSVOBODILNE FRONTE POSEBEJ. Z velikimi deli se pripravljomo na veličastne kongresne dni Do torka ob 15. je bilo vpisanega v vsej državi 3.518,359.000 din ljudskega posojila. Tako je vpisana in prekoračena razpisana vsota. Naši narodi so s tem še enkrat pokazali visoko domo- vinsko zavest v borbi za socializem. Naprej, za še večji preseg razpisane vsote ljudskega posojila! Poštni uslužbenci v Celju zvišujejo vpis ljudskega posojila Ko so časopisi prinesli poročila o vpisu Ljudskega posojila, so poštni uslužbenci v Celju z zanimanjem za- sledovali potek akcije. Tovariš Matjaž je zračunal, da so med sindikalnimi po- družnicami v Celju približno na 30 me- stu v povprečju na poedinca. Pa so ga mnogi uslužbenci prehiteli in dali ini- cijativo, da se zneski zvišajo. Poštni uslužbenci so kljub temu, da nimajo visokih plač, vpisali že ob prvih dneh vpisa 100 odstotno. V soboto 10. j julija pa so pri naknadnem vpisi, ko \ so zviševali vpisane zneske, vpisali na- ! daljnih 26.000 dinarjev. Naknadni vpis pa je trajal še dalje. V ponedeljek so zvišali vpis že za 46.000 din, v sredo pa je znašalo število naknadno povišanega vpisa 51.000 din. Prvotno so poštni uslužbenci vpisali 257.000 din, v torek pa so imeli že 303.000 dinarjev. To se pravi, da so 2. julija imeli 894 din povprečno na po- edinca, 12. julija pa že čez 1000 din. Med vsemi uslužbenci jih je povišalo 71 svoje prvotno vpisane zneske (do 12. julija). Pezdirc Nezka je kot odgovor na klevete o naši Partiji povišala vpis za 2000 din Nežka je zelo skromna delavka. De- la pri sprejemu brzojavk. Pri prosto- voljnem delu se je zelo dobro poka- zala. Kot borka in zavedna delavka je čutila dolžnost, da vpiše Ljudskega po- sojila, kar največ more. Kljub majhni plači (3000 din) je vpisala 3000 din. Tudi pozneje je bila med prvimi, ki so dali po- budo za dvig vpisanega posoji- la na večje števi- lo. V znak zau- panja Titu in Partiji je skleni- la, da bo vpisala še 2 000 dinarjev Ljudskega poso- jila. Bila je med prvimi, ki so pri- šli h komisiji za vpis in takoj vplačala povišico v znesku 2 tisoč dinarjev. Njenemu primeru so sledili mnogi drugi na pošti Vidrih Tončka s plačo (3400 din) je povišala prvotni znesek 3000 din še za 1000 din. Pravtako je povišala Matjaž Olga za 1000 din. Vagner Rozalija je dala prva inicijativo za zvišanje in je takoj povišala znesek 2000 din še za tisoč dinarjev. Pohvale vreden je primer mladih za- koncev "Vidniar. Oba sta bila parti- zana in sta se nedavno poročila. Res je, da sama nimata niti pohištva svojega pa sta le vpisala po 3000 din. Ko pa so začeli ostali uslužbenci zviševati zne- ske sta jih povišala tudi onadva. Vid- mar Ivan je dal še 1000 din, njegova žena Tilka pa zase še 500 din in za otroka 500 dinarjev. Mnogi uslužbenci in delavci so zvi- šali prejšnje zneske za 1000 dinarjev. Vučak Frančiška je takoj plačala po- višan znesek. Šnabel Ivanka je zvišala posojilo za 1500 dinarjev. Pilbaher Ve- ra, Petek Alojzij, Jelen Rozalija, Lav- renčič Matevž, Vipotnik Jože, Konigoj Jolanka, Lihteneger Jože, Korže Anica, Palčič Ivan in Rak Angela pa po 1000 dinarjev. Vpis so sicer že končali, vendar pa povišanje vpisa še traja naprej, ker ho- čejo povprečje na vpisnika čim bolj dvigniti in ker se zavedajo velike važ- nosti Ljudskega posojila za izgradnjo socializma. Obrtniki v Storah so povišali ljudsko posojilo za 18000 din Pri vpisu Ljudskega posojila so so- delovali tudi obrtniki in lastniki majh- nih delavnic in podjetij. Res je, da je med njimi bilo tudi nekaj izjem, ki niso bili pripravljeni pomagati državi in naši skupnosti pri zgraditvi socializ- ma v naši državi, mnogo pa je bilo za- vednih obrtnikov, ki so z zavestjo pod- prli naš petletni plan in s tem dokazali, da tudi mala privatna gospodarstva so- delujejo z delovnimi množicami, saj je njihovo delo neposredno na njih na- vezano. Obrtniki v Storah so ob začetku vpi- sa Ljudskega posojila vpisovali vsote od 500 do 1000 din in tudi 1500 din. Po- zneje pa so se sami odločili, da poviša- jo svoje prvotne zneske vpisa in so po- višanje posojila tudi že izvršili. Med njimi so zvišali Ljudsko posojilo slede- či obrtniki: Obrtnik t>rvotni zn. povišal za: Vrzelj Frančiška, gostilničarka 1000 din 4000 din Mavric Avgusta, krojačica ^ , 1000 din 2000 din Inkret Marija, gostilničarka ^ , lOOOdin 2000 din Cater Mihael, pek 1500 din 1500 din Koželj Albin, gostilničar 1000 din 1500 din Kl]un Helena, gostilničarka . , . ,1000 din 120Odin Ocvirk Alojz, krojač 500 din 1000 din Gajšek Terezija, gostilničarka 1000 din 1000' din Kotnik Jože, gostilničaar 1000 din 1000 din Zupane Franc, čevljar 1000 din 80O din Logar Marija, pletilja ^^^^.^ Kotnik Jože, Kljun Helena, Inkret Marija, Mavric Avgusta, Cater Mihael, Koželj Albin in Logar Marija so pla- čali takoj ostali pa bodo obveznice plačevali po obrokih. Dejstvo, da so skoraj vsi povišali posojilo za več kot 100 odstotkov, je dokaz, da štorski obrtniki nočejo za- ostajati za delavci in nameščenci po tovarnah in ustanovah, kakor tudi za kmeti in ostalimi sloji delovnih množic. Žene iz Spodnje Hudinje so svofo obveznost preko- račile za iOO odstotkov Zene Sp. Hudinje so se obvezale, da bodo letos opravile skupno 500 pro- stovoljnih ur. V kratkem času pa so prekoračile obvezo in napravile 1222 prostovoljnih ur pri Gozdni upravi v Sp. Hudinji. Tovarišice so se pridno udeleževale dela, med njimi je bilo tu- di več starejših žena. Gozdna uprava bo protivrednost za opravljeno delo nakazala Socialnemu fondu. Na ta na- čin je bila opravljena dvojna usluga, na eni strani so koristile upravi, da je hitreje izvrševala naročila, na drugi pa so gmotno podprle upravo socialne- ga fonda. Gozdna uprava je bila z de- lom žena zelo zadovoljna. Izredno po- žrtvovalna pa je bila pri organizaciji dela sekretarka tov. Krajec Ivana. Nadalje so si tamkajšnje žene zadale obvezo, da bodo oskrbovale »Dijaško kuhinjo« s povrtnino. V ta namen je tov. Zidanšek Frančiška odstopila zem- ljišče, katero žene same obdelujejo. Vse žene Spodnje Hudinje so se zelo lepo izkazale pri nedavni nabiralni akciji za otroški sejem. Poklonile so po svojih močeh (če se upošteva, da je to de- lavska četrt, katera nima več kot dva kvarta) precej živil, da so mogle na- peči peciva, katerega so prodajale na otroškem sejmu. Pričakujemo, da bodo Spodnjehu- dinjčanke še v bodoče pridno delovale v borbi za boljšo bodočnost nas in naših otrok. Za Partijo, za Tita, za socializem Takšno je geslo graditeljev zadružnih ! domov na okraju Celje-okolica v pred- ! kongresnem tekmovanju. Graditelji so sprejeli obveze in za izpolnitev teh ob- vez se borijo dan in noč z neštetimi te- žavami. Glede materiala kakor opeke, apna, lesa itd. je mnogo skrbi toda aktivnost graditeljev kaže z neverjetno jasnostjo kakšna je sila ljudi, ki so se osvobodili izkoriščevalcev. V Libojah so graditelji zadružnega doma najmanj petkrat nosili vodo iz kletnih prostorov, pa jim je vedno znova deževje napolnilo napol zabeto- nirane temelje in kleti. Vsako uro le- j pega vremena so izkoristili, da so do- končno zabetonirali teipelje, tako da bodo sedaj s ppdesetorjenimi silami in.' tempom zidali svoj zadružni dom. Člo- vek, ki ne ve, kaj je vse treba žrtvo- vati pri gradnji doma, ne more pra- vilno oceniti vse napore graditeljev. .Zidno opeko so Libojčani zbirali in pri- pravljali ravno tako, kot čebele med in so pri tem pokazali vso požrtvovalnost. Les so sicer nabavili iz lokalnih virov, vendar je bilo mnogo težav pri zbi- j ranju, katere so pa graditelji znali pre- ; magati. Zadružni dom v Libojah gra- dijo kmetje, pomagajo jim pa vsi de- lavci z okolice. Največjo pomoč pa jim nudijo delavci iz tovarne kemične in- dustrije. Mladina sicer pomaga, toda upravičeno pričakovanega mladinskega i poleta, kakršen je bil na progi Brčko— i Banovići, Šamac—Sarajevo in ostalih ' akcijah, pri gradnji Z. D. do danes še ; ni bilo. Prepričani smo, da bo to stvar I mladina, ki ima tako slavne tradicije I pri izgradnji domovine, dvignila na • največjo točko predvsem sedaj, ko je okrajna konferenca pokazala pomanj- kljivosti, nakazala pot po kateri naj ho- di mladinska organizacije, odkrila nove oblike dela in sprejela konkretne skle- pe, po vprašanju glede gradnje Z. D. V Bregu-Ločici imajo na licu mesta ves potreben material, s pomočjo okraj- j ne uprave so si pa nabavili še materi- al, ki ga niso mogli graditelji sami do- biti iz lokalnih virov. Vsi do posled- njega; se zavedajo velikega pomena V. kongresa KPJ, zato neuklonljivo de- lajo na tem, da spravijo svoj Zadružni dom pod streho še pred rokom, ki so si ga postavili. Duša gradnje in motor mobilizacije, ob enem pa najboljši de- [ lavec na vseh poljih je Fonda Avgust, predsednik OF odbora. Ce bi se vsi člani OF zavedali važnosti zadružništva tako kot se zaveda tov. Fonda, potem bi zadružni dom bil že gotov, tako kot je to v Seščah. Brez dvoma pa bodo vsi vaščani iz Brega - Ločnice in okolice dokazali predanost partiji, tov Titu in domovini ter izpolnili svojo obvezo, kar bo čast in ponos vseh ljudi tega kraja. V Škof ji vasi gredo kmetje roko v roki z delavci po stopinjah vaščanov Šešč in se borijo za naslov najboljšega gradilišča v okraju. Napeljali so luč na gradilišče, tako da bodo lahko delali tudi ponoči, ker so jim dnevi prekratki. Oni hočejo biti na vsak način enako- vredni graditeljem v Seščah. Ves naj- nujnejše potreben material imajo na licu mesta. Deževje in narasla voda so jim preprečili v zadnjih dneh nemote- no delo. Toda danes, ko je deževne do- be konec, so z vso silovitostjo prijeli za delo, se združili v en kolektiv ker vedo, da edino pod temi pogoji bodo izpolnili častno obvezo, ki so jo dali za Partijo, za Tita, za socializem. V Klancu nad Dobrno so se kmetje združili v eno družino in neumorno delajo vsak dan, da izpolnijo dane ob- veze V. kongresu KPJ. Ves material imajo v glavnem pripravljen, manjka jim še okoli 15.000 kom. zidakov, katere bodo dobili iz poljskih opekarn. Prebi- valci vasi Klanca in okolice so tako ponosni, da se ne pustijo niti za mili- meter preihiteti od drugih gradilišč. Beseda, ki so jo dali Partiji, bo postala resnica v nekaj dneh, tako pravijo gra- ditelji v Klancu. Na Marofu so sicer nekateri ljudje želeli, da zadružni dom ne bi stal, ven- dar jim je mladina prekrižala račime in začela uporno borbo zato, da se dom čimpreje postavi. Pripravljeno imajo apno, večje količine lesa in kop- ljejo temelje. Ce bodo pravilno zagra- bili vsi pošteni ljudje v Marofu in oko- lici, bodo med prvimi graditelji na okraju ker imajo zato vse dane po- goje. Pri tem delu ima tudi mladina veliko zaslug ker pride večkrat orga- nizirano v delovnih edinicah pomagati graditeljem zadružnega doma. Mladina iz Dob j a si organizira tudi zabavo in pride z godbo in vozovi na delo. Ce bi se vsi aktivi LMS zavedali važnosti gradnje zadružnih domov, tako kot mladina iz Dob j a in še nekaterih, po- tem bi bili brez dvoma uspehi mnogo večji. Sedaj pa se vprašamo, kaj mislijo o svoji obvezi, ki so jo dali Partiji gra- ditelji zadružnega doma v Vrb ju ali bodo oni mogli prenesti vso sramoto, ki bo padla nanje, če svoje obveze ne bodo izvršili, ali mogoče ne smatrajo oni vsake obveze predvsem pa Partiji za stvar in ponos vsakega poedinca, predvsem pa članom Partije. Ali naj veljajo tudi danes v novi Jugoslaviji, ko gradimo socializem ti ljudje, ki ži- vijo v Žalcu in okolici za malomeščane, ki niso sposobni ali pa niso voljni z dokazi z delom pokazati, da so se otre- sli starih kapitalističnih predsodkov in bremen. Prepričani smo, da poštenim ljudem, katerih je brez dvoma tudi v Žalcu in okolici, ni vseeno ali bodo ob- vezo izpolnili, za kar imajo vse pogoje, ali bodo pa osramočeni ne samo na našem okraju, ampak širom domovine. Na gradilišča v Medlogu ne smejo zamu- diti niti ure - če hočejo izpolniti obljubo Zadružni dom v Medlogu bo verjetno eden izmed najlepših in največjih za- družnih domov v Sloveniji. Res je, da je zadružni dom v Medlogu edini na ozemlju okraja Celje-mesto in je za- radi tega izvedba naloge lažja kot po drugih okrajih, vendar je gradnja te- ga doma zadala in še bo zadala mnogo dela okoliškim kmetom in pa sindikal- nim podružnicam v Celju. Odkrito po- vedano bi na zadružnem domu v Med- logu bilo lahko več storjeno, kot pa je v resnici narejenega. Od začetka so v večini bili nosilci delovnega poleta sin- dikati iz Celja. Veliko pomoč v delovni sili in materialu je dal »Beton«. Glavni izvor delovne sile pa je bil iz Tovarne emajlirane posode. Notranje uprave v Celju itd. Ogromno pomoč je vaščanom nudilo tudi Mestno gradbeno podjetje, ki je s strokovnim in tehničnim oseb- jem v zadnjem času mnogo pospešila gradnjo. Kolikor so v začetku stali tam- kajšnji kmetje ob strani, toliko se se- daj, ko se dom vidno dviguje in raste, vedno bolj vključujejo v delo. Posebno pridno so za delo zagrabili kmetje iz Babnega in Ložnice, pa tudi iz Medloga jih je vsak dan več na gradilišču. Zadnje dni, ko je prevladovalo slabo vreme, je delo zastalo, saj ni bilo mo- goče priti na gradilišče, zaradi preve- like vode, ki še danes stoji v kleteh doma. Težkoče so bile tudi z opeko, ki je bila navožena s celjskih ruševin, ker je s staro in polomljeno opeko mnogo težje zidati kot z novo. Težkoče je zadala tudi nabava lesa, ki ga bo primanjkovalo. Zgodil se je nesporazum z gozdno upravo, tako da je pripravljen les, ki je bil določen za dom, v tednu gozdarstva nekam izginil. V času, ko vsi delovni ljudje tekmu- jejo na čast V. Kongresu KPJ, so se tudi graditelji zadružnega doma v Med- logu obvezali, da bodo dom zgradili do Kongresa. Kljub slabemu vremenu v preteklih dneh graditelji vztrajajo na tem. Saj to je razumljivo. Izpolnitev obljube je stvar njihove časti. Gradbeno vodstvo je sklenilo, da bo delalo tudi ponoči. Tako bo delo ne- dvomno napredovalo še enkrat hitreje. Ker pa nas do kongresa razdvaja le še nekaj pičlih dni, je potrebno, da se vsi prav vsi resno pozanimamo za zadružni dom v Medlogu, ki je del naše delovne zaobljube v čast V. kongresu in mar- šalu Titu. Napeti je treba vse sile. Delovni pro- stovoljci so sedaj na gradilišču potreb- ni bolj kot kdaj prej. Pravtako bi se raz- na podjetja lahko oddolžila s strokov- nimi močmi, ki jih sama nujno ne po- trebujejo. Prav tako bi bilo lepo, da se I te zadnje etape dela udeleži čim več kmetov, saj bo zadružni dom njihovo kulturno in gospodarsko središče. Dograditev doma zavisi od tega, da ne bo odslej na gradilišču zamujena niti ena ura, in da niti eden strokovni delavec ne bo čakal na material ali pa ga sam pripravljal. Le na ta način bo- ; mo kos nalogi in le na ta način bomo : Častno izvršili tudi to obveznost na čast i V. kongresu KPJ in na čast našemu 1 vodji maršalu Titu. _ Delavci in nameščenci zvišujejo zneske ljudskega posojila Nedvomno je bila Pošta prva, kjer so uslužbenci povišali Ljudsko posojilo. Nji- hovemu zgledu pa so sledile mnoge sin- dikalne podružnice v Celju in okolici. Na mnogih mestih so vpisali še na- knadno mnogi tistih tovarišev, ki prvot- no niso vpisali posojila, mnogo delav- cev, nameščencev in inteligentov pa je še povišalo prvotne vsote. Člani sind. podružnic so dvignili vpisane vsote z večih stališč. Prvič so povišali zneske zaradi tega, da se ta akcija čim prej zaključi in da prispevajo po svojih močeh čim več za dvig socializma v naši državi. Mnogi so vpisovali po zgle- du Pezdirc Nežke v znak zaupanja Par- tiji in Titu. Sindikalna podružnica v železarni Store je tudi zbrala vpisnike še med tistimi, ki prvotno niso vpisali posojila. Doslej beležijo 100.000 din naknadnega vpisa, od katerega je 44 delavcev na- novo vpisalo, 78 pa je povišalo prvot- ne zneske. Nekateri so povišali za zelo velike zneske: Stropnik Emerik 3000 din Ing. Herič 3000 din in Redič Ludvig 3000 din Med drugimi podružnicami prednja- či tudi sindikalna podružnica DAPPS okrajna uprava, ki je naknadno vpisala 42.000 din. V Narodni banki so uslužbenci dvig- nili vpisano vsoto za 26.000 din. To je velik uspeh že na dejstvo, da je sin- dikalna podružnica vpisala že prva dva dni 100 odstotno. Člani sindikalne podružnice podjetja »Vino« Celje so obsodili neutemeljene napade na naše vrhovno vodstvo, na CK KPJ in v znak protesta sklenili, da polnoštevilno podpišejo vsak še po 1 obveznico ljudskega posojila in da po- dvojijo prostovoljno delo. Sindikalna podružnica šteje 28 čla- nov in so skupno podpisali 36.000 din Ljudskega posojila, to je na vsakega člana 1285 din. Povišanje posojila pa so izvedli še na mnogih mestih: DES v Sv. Petru 1500 din Beton, Gomilsko 2000 din Fina mehanika, Celje 4750 din Zlatarna, Celje 1500 din Bolnica, Celje 7500 din Na krajevnem medstrokovnem svetu v Celju so vpisali sledeči tovariši na- knadne vsote v korist povišanja: Medved 2000 din Teršek 500 din Stajner 1000 din Suško 500 din Zupančič 1000 din Nast ptontrji odhajajo na počit- niške kolonije Pionirji iz okraja Celje-okolica so svoje šolsko leto zaključili z lepim pio- nirskim dnevom, katerega so izvedli po centrih v Žalcu, Vojniku, Sv. Juriju, Laškem, na Planini in v Kozjem. Z za- stavo, pevskim in fizkulturnim progra- mom, zedinjenim pod lastnim vodstvom prireditve so pionirji pokazali, da vse njihovo šolsko leto sloni na pionirski organizaciji. Po tako lepo zaključenem šolskem le- tu se sedaj naši pionirji odpravljajo v počitniške kolonije. Nekaj jih je odšlo v centralne kolonije; obmorske, višin- ske in zdravstvene, zbirajo se v delov- ne brigade, ki bodo zbirale zdravilna zelišča ali pa po svojih močeh poma- gale pri drugih javnih delih. Štirideset najboljših pionirjev je od- šlo taborit 15. julija v Tolmin, kjer se bodo pri razvedrilu podrobno seznanili s pionirsko organizacijo, v kateri bodo pozneje vneti delavci kot načelniki in člani štaba. Glavno skrb pa posveča okraj Celje- okolica svoji koloniji v Bakru. Tu smo zgradili lasten počitniški dom, ki je pravkar dograjen. Prva skupina petde- setih pionirjev z vodiči in pedagoškim, osebjem je pripravljena na odhod. Sli pa bosta do konca počitnic še dve sku- pini. Tu se bodo naši pionirji ob lepem Jadranu odpočili in obenem pod vod- stvom vodičev in pedagogov seznanili z lepotami naše domovine. Konec letova- nja pa bo za pionirje prirejenih še ne- kaj ekskurzij v Baker, da jih bo čimveč videlo naše morje. Ko naši pionirji odhajajo v razne kraje, pa sprejemamo pri nas na oddih pionirje iz drugih krajev, iz Hrvatske republike in STOJ-a. V Sv. Juriju pn Celju, v Laškem, v Gotovljah, Sv. Pav- lu, v Letušu, Dobmici in na Vranskem bodo pionirji od drugod naši gosti. Na- ša Ljudska oblast nudi tem najmlaj- šim graditeljem lepše bodočnosti vso pomoč pri oskrbi. stran 2. CELJSKI TEDNIK Leto I. Stev 20. V trdem boja ojeklenela Partijska organizacija okraja Celje-okol. vodi delovno ljudstvo k izgradnji socializma SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITETA KPS 2AGAR ZORAN JE NA PARTIJSKI KONFERENCI PRIKAZAL DELO 7N USPEHE OD USTANOVITVE DO DANES Na prvi partijski konferenci našega okraja, ki se vrši neposredno pred V. kongresom KPJ imam nalogo, da v imenu Okrajnega Komiteta KPS po- dam analizo razvoja in delovanja Par- tije v našem okraju. Poznavanje raz- vojne poti avantgarde delovnih mno- žic, vseh velikih borb in naporov, na katerih se je skozi dolga leta kalila in utrjevala partijska organizacija našega okraja, bo omogočilo vsem nam, po- sebno pa še mlajšim partijskim kad- rom, da si na podlagi analize prete- klosti ustvarimo jasne perspektive na- še poti v socializem. 1932-1937 Organizirana borba delavskega raz- reda in izkoriščanih kmečkih množic se je pričela na območju našega okraja že v letu 1932 z ustanovitvijo prvih partijskih organizacij. Pod vodstvom Mihe Marinka, Beblerja in Hohkrauta je kot prva zrastla partijska postojan- ka v tekstilni tovarni v St. Pavlu, ki je od takrat postala žarišče partijskega dela. Št. Pavelska organizacija je ro- dila Slavka Šlandra, poznejšega člana CK KPS, ki je prevzel že ob koncu leta 1932 vodstvo partijskih organiza- cij Savinjske doline. V vrstah izkori- ščanih rudarjev Zabukovce, Velenja in tekstilcev Št. Pavla, se je pričel iz dneva v dan bolj širiti vpliv delavcev komunistov. Reakcionarna vloga social- demokraških razbijačev delavskega gi- banja v Zabukovci in Hudi jami in principielna borba partijskih kadrov proti rasrednemu sovražniku je l-odila vse bolj organiziran odpor delovnih množic. Končana je bila doba spon- tanih gibanj, ki so jih izkoriščali so- cial-demokraški plačanci kapitalizma. Zmaga naprednih elementov v zabu- kovški »Vzajemnosti« leta 1937, poseb- no pa še zmaga v URS-u in 14 dnevni štrajk solidarnosti v letu 1936, v ka- terem so tekstilci Št. Pavla zasedli to- varno, je pokazala, da je Partija od- ločno stopila na čelo delavskega giba- nja. Protiljudski režimi bivše Jugosla- vije so s preganjanji, Mitrovico in Glavnjačo hoteli odstraniti vodeči od- red proletarskega razreda in s tem po- daljšati življenje umirajočemu burža- aznemu redu. Toda Partija in delovno ljudstvo je kot po vsej državi tudi pri nas organizirala široko akcijo za po- moč preganjanim. Partija je z Rdečo pomočjo zbirala sredstva, mobilizirala množice delavcev in kmetov in razga- lila fašistične metode upravljačev dr- žave. 193?-1941 Globoke spremembe v vodstvu CK KPJ in prihod v CK tovariša Tita v letu 1937 so se takoj oddržale v osnov- nih partijskih organizacijah na terenu in preko njih v vsem gibanju delovne- ga ljudstva. V Partiji je zavladal nov duh, neposredne borbe proti draginji in proti bližajoči se fašistični nevarno- sti V letu 1937 vidimo v Celju, kako zrevohicionirane množice pod vod- stvom komunistov in Slavka Šlandra razbijajo agitacijsko zborovanje gene- rala Živkoviča in mu s tem dajo ne- posredni odgovor na šestojanuarsko diktaturo. V prihodnjem letu 1938 se je vršila v Grajski vasi partijska kon- ferenca v merilu Slovenije, na kateri so bili prisotni: tov. Tito, Kardelj, Ma- rinko, Šlander, Zidanšek in drugi. Re- zultati tega pojačanega dela na mobi- lizaciji množic so se pokazali najvid- nejše na volitvah v parlament v letu 1938. Partijske organizacije zveste ide- ologiji Marksizma-leninizma. so vsled svoje odločne borbe proti vaškim kula- kom dobivale močne korenine v vrstah izkoriščanih kmečkih slojev. »Zveza kmečkih fantov in deklet« organizacija delovnega kmeta, ki je bila skoraj v vseh krajih našega okraja pod posred- nim ali neposrednim vodstvom Partije, je s svojo borbo proti srednjeveškemu klerikalizmu mnogo pripomogla k jača- nju zveze med delavci in kmeti v skup- ni fronti proti izkoriščevalcem. V leti 1938 je ta zveza delavcev in kmetov uspešno prestala svojo prvo borbeno preizkušnjo pri parlamentarnih volit- vah. Lista na kateri je bil namestnik kandidata rudar-komunist Albin Vi- potnik, je dobila v Savinjski dolini večino glasov. Partija je izkoristila borbo za oblast med dvema buržuazni- ma strankama, ki je močno zatresla stebre kapitalistične države in s tem jačala pozicije delavskega razreda in naprednih kmetov. V letu 1939 se je vršila na našem okraju v Joštovem mlinu partijska konferenca, katere so se udeležili tov. Tito, Kardelj, Marinko, Džilas in 60 delegatov iz vseh krajev države. Na podlagi sklepov te konference so par- tijske organizacije izvedle najširšo mo- bilizacijo delovnih množic proti na- raščajoči draginji ter proti reakcionar- ni zunanji politiki vlade, ki se je osla- njala na nemški fašizem. V tem času so se vršile, kljub pojačanemu terorju buržuazije. veličastne demonstracije delovnega ljudstva, ki je odločno za- htevalo pakt s SZ. Višek revolucionar- nosti vseh slojev delovnega ljudstva na čelu s proletariatom in njegovo avant- gardo je bil dosežen v zadnjih dneh kapitalistične Jugoslavije, v dneh sra- motnega pakta s Hitlerjevo Nemčijo. Delavci, kmetje in intelektualci ter meščani so na ulicah Celja in Žalca, v tovarni Št Pavla, Zabukovce in Li- boj demonstrirali proti zločinskemu sklepu vlade Cvetkovič-Maček, razbi- jali Hitlerjevske postojanke in mani- festirali svojo predanost deželi socia- lizma, SZ. Meščanske stranke in njih voditelji so izgubile zaupanje ljudskih množic in izginile. Na čelu množic, ki so pričakovale spopad s fašizmom, je ostala Partija, ki je v dolgoletnih bojih proti razrednemu sovražniku, žrtvu- joč svoje najboljše kadre, dokazala predanost svojemu ljudstvu. Na kraju tega prvega poglavja v zgodovini razvoja partijske organiza- cije na našem okraju si zastavimo vprašanje: Kateri so bili vzroki tako hitrega in uspešnega vzpona naše Par- tije? Autoriteta in zaupanje množic v Par- tijo je rastlo tako naglo zato — ker je pravilno ocenila slabosti buržuazije in njenih sopotnikov, ker je vodila principielno borbo proti socialdemo- kratom Zabukovce, Hude jame. Štor in dragih razbijačev enotnosti delavskega gibanja, ker je vodila brezkompromis- no borbo proti vsem oportunistom, ker je vzgajala svoje člane v duhu ideolo- gije marksizma-leninizma, ker je utr- jevala s svojo borbo proti vaškim ku- lakom zvezo delavca in Iimeta in ker ji je končno stal na čelu kakšen vo- ditelj kot je bil to — Slavko Šlander/ Ob napadu fašizma na našo deželo je večina članov Partije odšla v ile- galo in pričela organizirati oboroženi , odpor proti okupatorju. Že v maju 1941 leta sta bili formirani dve partizanski skupini pod imenom »Prva savinjska in prva celjska četa.« Obe partizanski edinici je koncem leta 1941 združil Rozman Franc-Stane v »Prvi štajerski bataljon«. Čeprav so bile pri nas formirane partizanske enote že v prvih dneh bor- be proti fašizmu, se vendar NOB ni širila in omasovila v toliki meri, kot v drugih predelih Slovenije. Upoštevati je treba dejstva, da je okupator vklju- čil naše dežele v njegov takozvani »Tretji rajh« tako, da je bilo organi- ziranje Narodno-osvobodilnega gibanja zvezano z mnogo večjimi težavami, kot v ostalih krajih. Borba proti okupa- torju je imela poleg navedenega spe- cifični karakter na štajerskem spo- četka tudi vsled tega, ker so vodeči partijski kadri odšli na Dolenjsko, kjer se je formiralo žarišče vsega odpora proti fašizmu. V teh težkih pogojih dela je Partija vztrajala ob strani svojega ljudstva ter dvigala moralo, borbenost in mržnjo do okupatorja. Veličino dela Partije lahko poleg osta- lega ocenimo najbolj po vodilnih kad- rih, ki jih je žrtvovala za svobodo svojega ljudstva. Več kot polovica čla- nov predvojnih partijskih organizacij na našem okraju, je padla že v prvih letih borbe proti fašizmu. Med njimi so: organizator partijskih organizacij Slavko Šlander. rarodni heroj Jugo- slavije in član CK KPS, Dušan Krajger, I. komisar IV. operativne zone, Vera Šlander, sekretar PK SKOJ-a, Vrunč Jože, komandant I. celjske čete. Le- tenja Jože, komandant I. savinjske če- te. Tone Grčar, sekretar OK Celje in mnogo drugih. Razumljivo je, torej; ljubezen in spoštovanje, ki jo goji de- lovno ljudstvo naših krajev do svoje Partije, ki je žrtvovala v teku svqje borbe mase svojih najboljših sil. S prihodom IV. divizije na Štajersko februarja leta 1944 je bil zadan nem- škemu fašizmu odločilni udarec na na- ših tleh. Delo Partije v letu 1912 do 1944 je rodilo sadove v obliki tisoČev, ki so vstopali v enote Narodno osvo- bodilne vojske. Že v začetku leta 1944 so se formirali odbori Osvobodilne fronte, ki je postala prvič v zgodovini slovenskega naroda enotna, vseljudska politična organizacija. S tem so bili podani pogoji za nadaljnje ustvarjalno delo pri graditvi novega življenja. Os- vobodilna fronta je pod vodstvom Par- tije pričela na razvalinah starega, pre- živelega družbenega reda graditi novo ljudsko oblast. V osvobojenih predelih na Kozjanskem, na Planini in v Dram- Ijah so bili zvoljen poleti leta 1944 na- rodno osvobodilni odbori prvi resnični predstavniki ljudske oblasti in s sko- rajšnjim porazom fašizma, je bila tu- di na našem okraju dokončana prva etapa nase ljudske revolucije. 1945-1948 Osvoboditev v letu 1945 je zatekla naš sedanji okraj razdeljen na 4 sa- mostojne okraje in sicer: Okraj Laško, Vransko, Celje-okolico in Žalec. Vsled mladih narodno osvobodilnih odborov in vsled velikanskih nalog, ki so se postavljale pred nje, je bila ta, uprav- no teritorijalna razdelitev nujno po- trebna. Toda že v septembru, ko je ta razcepljenost postala ovira za uspešen gospodarski razvoj, je iz vseh štirih upravnih enot nastal enoten okraj Celje-okolica. Partijska organizacija je v letu 1945 stala pred nič manj težkimi nalogami kot ob pričetku osvobodilnega boja. Požgane vasi, uničene in demolirane tovarne in podjetja, tisoči vračajočih se izgnancev, vse to je bila dediščina, ki so jo podedovali prvi predstavniki ljudstva od fašističnega okupatorja. Pričela se je druga etapa naše ljudske revolucije, borba za izgradnjo čvrste oblasti delovnega ljudstva, za uničenje kapitalističnih odnosov v proizvodnji in za rekonstrukcijo našega gospodarstva na vasi v socialistični smeri. Kakšno je bilo delo, uspehi in sla- bosti partijskih organizacij na polju notranje partijske učvrstitve ter pri utrjevanju in izgradnji ljudske oblasti in socidlisti^ega gospodarstva v to- varni in na vasi? Zaradi jasnejšega pregleda nad vsem ustvarjalnim delom naše Partije, po- sebno pa še zaradi kritične presoje storjenih napak, bom svoje izvajanje usmeril predvsem v tri osnovne mo- mente: 1. Delo Partije na izgradnji ljudske oblasti in OF. 2. Delo Partije pri ustvarjanju so- cialističnih odnosov v proizvodnji t. j. delo v sindikatih in, 3. Delo Partije na vasi in na sociali- stični rekonstrukciji kmetijstva. Delo Partiie na isgradnji ljudske oblasti m Osvobodilne fronte Odbori ljudske oblasti so bili pri nas izvoljeni v jeseni leta 1945. Vsled kriterija, ki je veljal takrat, so prišli v KLO gotovi elementi, ki so v času NOV sicer sodelovali z OF, ob realizaciji povojnega programa fronte pa so vsled svoje gospodarske razredne pripadnosti, nujno postali nasprotniki ljudske oblasti. Partijske organizacije, katere so budno pazile na rast ljudske oblasti so sicer pravilno cenile pojavo razrednega sovražnika v nekaterih ob- lastnih organih, niso pa povsod vodile dovolj principielne in brezkompromis- ne borbe za njih odstranitev. Neka- teri naši komunisti sicer predani Par- tiji in stvari socializma niso dovolj resno vzeli vprašanja razkrinkavanja protiljudskih elementov v odborih, ob- lasti in fronte, ki so namerno zavirali naš razvoj. Vsled tega nepravilnega in škodljivega stališča je-bilo delo v mno- gih vprašanjih otežkočeno. Podobna stvar, samo v nekoliko manjši meri, se je razvijala tudi v odborih OF. To- da ta slabost, ta oportunistični odnos v čistosti ljudske oblasti je imel nujno svoje posledice tudi v sami partijski organizaciji. Ker so nekateri ljudski odbori predvsem v Savinjski dolini zaradi svojega slabega socialnega se- stava slabo izvrševali postavljene jim naloge in ker so množice postajale nezadovoljne s svojimi izvoljenimi or- gani, so partijske celice namesto, da bi z razkrinkovanjem čistile in utrdile | ljudski odbor, pričele same izvrševati tekoče gospodarske in oblastvene na- loge. Razumljivo je, da so s temi ne- pravilnimi metodami dela nekateri ko- munisti izgubili vodstveno vlogo pri graditvi našega gospodarstva in po- stali enostavni izvrševalci od zgoraj določenih nalog. Kampanjski karakter i dela je onemogočal znotraj same par- j tijskre oganizacije pravilno rast član- j stva, marksističuo-leninsko izgradnjo ; in prav posebej še širjenje in jačanje j Partije. Rezultati volitev v KLO v zadnjem ; času, pri katerih je bil dosežen pra- j vilen socialni sestav, ki odgovarja eta- ; pi našega družbenega razvoja, viden dvig avtoritete in (ugleda ljudske ob- lasti, vse to je dokaz, da so naši ko- ; munisti razumeli pravilnost analize, ki i je bila podana pred volitvami. Naša \ oblast je, kot osnovna pridobitev ljud- | ske revolucije, po svoji obliki ljudska, ' Partija pa je poklicana za to, da očuva j in razvija tudi ljudsko vsebino dela \ naše oblasti. > Delo Partiie mi ustvarjanju socialističnih odnosov v proizvodnji Drugo vprašanje, katerega mislim ' obravnavati, je i delo naše Partije v socialističnem sektorju našega gospo- darstva, to je v tovarni. Že uvodoma sem poudaril, da je Partija na našem okraju zrastla iz vrst delavstva Št. Pavla in Zabukovce in se širila in kalila v vztrajni borbi proti social- demokratskim razbijačem!, oportuni- stom in plačancem burzaazije. Kot a- vantgarda delavskega razreda je takoj i ob osvoboditvi stala na čelu sindika- I tov v borbi za obnovo porušenih tovarn in v borbi za dokončno likvidacijo ka- pitalističnih odnosov v proizvodnji. Na- ši sindikati so prednjačili v obnovi, dvigali produkcijo, jačali kulturno pro- svetno delo in skratka postali najmoč- nejša hrbtenica Osvobodilne fronte. Toda tudi tukaj, na najmočnejši točki borbe za socializem, je sovražnik sku- šal zavirati naš delovni polet. Zaradi sodelovanja z okupatorjem, sovražni social-demokratski elementi šele po dobrem letu po osvoboditvi pričenjajo j znova z raznimi obrabljenimi meto- i dami razbijati enotnost delavstva, zdru- ženega v enotnih sindikatih. Toda do- ba, ko so razni Krušiči, Lipovški in ostali nemoteno vodili delavske mno- žice po stranpotih, je bila pokopana. Veliki uspehi naših sindikalnih odbo- rov v letu 1947 v Zabukovci, Štorah, Libojah in Hudijami ne samo v po- gledu dviganja produkcije v prvem planskem letu, temveč prav posebno v pogledu jačanja delavske enotnosti in socialistične zavesti, so dokazali pravilno vodstveno vlogo Partije. Ve- lika ljubezen in zaupanje, ki jih goji delavski razred do svoje Partije, nam kaže naslednji primer: v zibelki Partij- skih organizacij našega okraja, v tek- stilni tovarni Št. Pavel, je zaradi sla- bosti in oportunizma partijske celice uspelo social-demokratom dobiti vod- stveno vlogo v odboru sindikata. Ko so nastale razmere v tovarni že nevzdržne, je Okrojni komitet po detajlni analizi situacije razpustil partijsko celico in na ponovnem občnem zboru delavstva razkrinkal razbijače in oportuniste. Ve- lika večina delavstva tovarne je ob- sodila rušilce enotnosti in izvolila nov odbor iz vrst najnaprednejših delavcev udarnikov. Novo formirana partijska celica pa je s pravilnim delom dosegla, da stoji danes tovarna po produkciji in po sindikalnem dehi med prvimi v republiki. Vsi ti očividni uspehi na težišču bor- be za socializem pa se mnogo premalo kažejo v številčnem jačanju partije, skoro v vseh naših industrijskih cent- rih. Odpreti je treba vrata v partijo vsem onim neznanim borcem za socia- lizem, novatorjem, racionalizatorjem in udarnikom, ki danes pod vodstvom Partije gradijo srečnejšo bodočnost. S tem se bodo naše partijske organiza- cije v tovarnah in rudnikih najbolje pripravile za V. Kongres Partije. Delo Partije na vasitin na socialistični rekonstrukciji kmetijstva Tretje vprašanje, v katerem bom go- voril, je vprašanje dela Partije na vasi. Že v letu 1945, takoj po osvoboditvi, je pi^ed partijskimi organizacijami na vasi stala naloga o utrditvi zadrug, kot orodja za borbo proti kulakom, trgov- skim špekulantom in ostalim razrednim sovražnikom delovnega ljudstva. Pod vodstvom Partije je osvobodilna fronta zaradi poglabljanja razredne diferenci- jacije ustanavljala zadruge, nabavno- prodajne, obdelovalne, živinorejske in ostale, ki so predstavljale bazo za na- daljni razvoj kmetijskega gospodarstva v socialistično smer. Pri tem delu, prt tej globoki preobrazbi, ki je nastajala na naši vasi, je Partija trčila na ogor- čen odpor protiljudske duhovščine, ku- lakov in razlaščenih veleposestnikov, kateri so z vsemi mogočimi parolami o »skupnih kotlih«, »kolhozih« itd. po- izkušali zavirati nujen razvoj kmetij- stva. Partija se je morala boriti z za- ostalo miselnostjo, s škodljivimi tradi- cijami in predsodki in z nizkim kultur- nim nivojem, ki so ga namerno, za- radi boljše eksploatacije kmeta, ustvar- jali vladajoči razredi skozi dolga leta preteklosti. Toda Partija, zvesta ideolo- giji marksizma-leninizma, posebno pa še novim, teoretičnim ugotovitvam CK KPJ, dodanim v skupno zakladnico ide- ologije delavskega razreda, je s svoj« borbo proti zaostalosti in izkorišča- njem navezala na sebe male in srednje kmete, kot svoje razredne zaveznike na vasi. S tem je bila vzbujena potlačena revolucionarnost kmečkega človeka, ki se je v razvijajočih se zadrugah pričel boriti za naprednejše oblike gospodar- stva. Z dokončno zmago socialističnega go- spodarstva v industriji je nastala nuj- nost, hitrejšega razvoja kmetijstva, kar pomeni z drugimi besedami, nujnost socialistične rekonstrukcije kmečkega gospodarstva. Iz 52 NPZ (mišljene so poslovalnice) in nekoliko ostalih za- drug, je nastalo 78 kmetijskih zadrug, enotnih gospodarskih organizacij de- lovnega kmeta. S tem in z izgradnjo domov so ustvarjeni vsi objektivni po- goji za hitrejši in politični razvoj naše vasi. Pri vsem tem ogromnem delu, storje- nem na vasi, ni čudno, da so nekateri člani Partije, vsled oportunizma, ne- borbenosti in paktiranja s kulaki, od- padli od Partije kot njeni slučajni spo- toniki. Partija pa je s tem še bolj dvig- nila autoriteto in ugled pri kmečkih množicah. Jačanje autoritete Partije na vasi pa nikakor ni razvidno v učvrstit- vi partijskih organizacij. Naši vodilni kadri na terenu so tudi tukaj zagrešili napako in z ljubosumnim zapiranjem celičnih vrat odbili mnoge Partiji in so- cializmu predane elemente. Z odpravljanjem te bistveno važne slabosti bo Partija na vasi lahko še krepkeje vodila kmečke množice v so- cializem. Takšno bi bilo delo partijskih organi- zacij na našem okraju v najosnovnej- ših pogledih. Iz navedenega je razvidna pot, po kateri je Partija vodila in vodi mno- žice k izgradnji socializma. Potrebno pa se mi zdi, da vsled še boljših pri- prav na peti kongres KPJ, ki bo po- trdil in dal teoretično podlago vsemu našemu dosedanjemu in bodočemu de- lu, nakažem nekatere najvažnejše na- loge: 1. dosledno odpraviti ožino pri spre- , jemanju v Partijo vseh, ki so s svo- jim delom v tovarni ali na vasi doka- zali predanost svojemu ljudstvu. 2. s pravilno vzgojo, resnično partij- skim odnosom do Ijadi, konstruktivno kritiko in v težjih primerih z res vzgojno kaznijo, dvigati partijske kad-^ re, ki so nam danes nad vse potrebnL 3. Dvigati nenehno borbenost ofen- zivnost in budnost naših kadrov in de- lovnih množic sploh proti vsem poja- vom rovarenja reakcije, na čelu spro- tiljudsko duhovščino. 4. Razvijati socialistično tekmova- nje v naši industriji, na podlagi po- jačanega vzgojnega dela komunistov v sindikatih. 5. Utrjevati in razvijati zadružništvo, gradnjo zadružnih domov, pojačati kul- turno-prosvetno delo in s tem ustvari- ti pogoje za zmago socializma na vasi. 6. Uspešno izvesti kontrahažo žita in na podlagi te in ostalih kampanj po- globiti razredno diferenciacijo vasi. 7. Z vso partijsko resnostjo voditi borbo proti koloradskemu hrošču, ki grozi uničiti krompir, najrazvitejšo prehranbeno kulturo v Sloveniji. Tovariši delegati! S pravilno analizo dosedanjega dela v vsaki posamezni partijski organiza- ciji in z izpolnitvijo nakazanih nalog se bomo najdostojnejše pripravili na V. kongres KPJ. ■■" > ■, '■, ■.--v j^C'.'" protiijudskefga delovanja biv- šega trgovca Ko- širja iz Prelcope? Gospod Košir iz Prekope je eden iz- * med tistih ljudi, ki imajo za sabo sijaj- no preteklost, pred sabo pa prav nič drugega, kot slabe izglede. Je že tako. Najbolj ga pač jezi, da imajo milijoni ljudi sedaj sijajne izglede, medtem, ko on lahko samo skozi prste gleda na svojo nekdanjo politično in gospodarsko karijero. Košir je trgovec — oziroma »bivši trgovec«, to pa zato, ker so tr- govci starega kova pri nas že skoro vsi »bivši trgovci«. Gospodarsko na trd- nih nogah se je v stari Jugoslaviji tudi politično opomogel in je za časa bivše- ga Živkovičevega režima imel položaj župana — diktatorja. Mi (govorim v imenu tisočev, ki ne- koč niso imeli izgledov za blesteče ka- rijere) smo pričakovali, da se bo Košir umaknil in če ne bo obžaloval svojega nekdanjega početja, da bo vsaj lojalen. Gospod Koišr pa le ni te »vrste« člo- vek. Kar mimogrede je pozabil, da je za časa okupacije kmetom, ki niso ho- teli oddajati mleka grozil z represali- jami, pa se tudi danes hoče uveljaviti in .^astrupljevati množico s svojim sta- rim poiitikarstvom. Na nedavnem masovnem sestanku je skušal hujskati navzoče. Govornika je ustavljal pri vsakem stavku in dajal po- vod za prepiranje med prisotnimi. Prav pridno si je beležil izdatke KLO-j a in se napihnil kot purman: »Delo, ki ga opravlja cel upravni od- bor« je dejal, »bi jaz sam opravil.—« To je dejal bivši župan, ki je bogatel na račun ljudstva in nikoli ni polagal ra- čune pred ljudsko oblastjo, kot ^a po- laga danes ljudska oblast. Pred poverjenikom za finance je ne- koč na sestanku na vso moč kričal in njegovo kričanje je že prehajalo v hi- sterijo: »Nalijte nam čistega vinca. Kaj riba- rite v kalnem?!« Tako je kričal trgovec, špekulant in Zivkovičev hlapec, ki je nekoč nalival ljudem najbolj vimazano brozgo v čašo in ribaril v največji mlakuži. Tako se skuša maščevati nad ljudsko oblastjo, ki ga je prikrajšala za njegove nekda- nje dobičke. Pa ne samo na sestankih, kjer le more skuša zavirati delo ljudske oblasti. Upira se in navaja druge na nezaupa- nje do ob],asti. Napada predstavnike oblasti, upira se pregledu krompirišč, govori, da se blokiran krompir nikoli ne bo povrnil itd. Njegovi izpadi pa so vse drznejši. Ko se je potrudila komisija za vpis Ljud- skega posojila k njemu je dejala njego- va hčerka — da gospod ne spre- jemajo strank. Danes ko vsi državljani vpisujejo posojilo in pomagajo graditi socializem v naši državi je gospod Ko- šir najbrž pozabil, da je med okupacijo prav rad žrtvoval vsote denarja za »rdeče kanglice« v korist boja proti de- mokratskim silam. Takrat je tudi prav pridno obveščal Nemce. Ko so bili par- tizani v vasi je streljal v zrak in s tem dgjal znamenja Nemcem. Kaj le misli gospod Košir? Res je, da je skupnosti že mnogo škodoval. Čudno pa je, da ne vidi tega, da bo s svojim protiljudskim delom na koncu vseh koncev sam sebi najbolj škodoval... Leto L — Štev. 20 CELJSKI TEDNIK stran S. Ljudsko sodišče je izreklo pravično kazen štirim sovražnikom delovnega ljudstva v Celju se je pretekli teden precjj Okrožnim sodiščem zagovarjala skupina] treh protiljudskih duhovnikov iz samo- stana »Kongregacije misionar j ev Sv. Vincencija Pavelskega« v Celju. Samo- stan na Jožefovem hribu je bil zbi- rališče sovražne propagande, zatočišče zločincev in špijonov ter ponoven do- kaz, kako sovražniki ljudstva izrabljajo vero in cerkev v protiljudske namene. Z isto skupino je bil na zatožni klopi tudi Milač Simon, profesor na nižji drž. gimnaziji v Žalcu, ki je bil v povezavi in sodeloval z skupino že obsojenega Bitenc Mirka. Proces v Celju je bil v stvari le na- daljevanje Bitenčevega procesa, nadalj- no odkritje njegove mreže in sodelav- cev. Superior samostana je bil iniciator ter vodja zSočinskega dela prebSvalcev samostana Obtožen je bil: Da je v letu 1945 zbi- ral podatke o številu, disciplini in sta- nju vojaških edinic JA ter podatke od- pošiljal v Ljubljano osebam, ki so mu bile po ustroju reda nadrejene. Da je po osvoboditvi organiziral in od tedaj dalje vodil v samostanu takozvana »razvedrila« in delovne konference, na katerih je načrtno skupno z vsemi so- obtoženci ter drugimi prebivalci samo- stana zbiral in obravnaval gradivo za sovražno propagando proti ustavni ure- ditvi FLRJ, proti ukrepom in funkcio- narjem Ljudske oblasti ter političnih forumov, tako da je samostan postal ža- rišče sovražne propagande, ki se je od- ražala v ilegalni agitaciji za abstinenco pri volitvah in proti delu v OF organi- zaciji, v prikazovanju skorajšnje spre- membe ustavne ureditve FLRJ v kle- vetanju delovanja varnostnih orga- nov in Ljudskih sodišč, v zbiranju po- datkov o politični pripadnosti ljudi, ki stanujejo v okolici samostana, v širje- nju propagande za križarsko bando, In je v to sovražno propagando pritegnil k sodelovanju vse samostanske prebivalce ter jih usposabljal, da so v svrho te propagande uporabljali tudi spovednice in prižnico, ter na ta način izrabljali verska čustva ljudi, in da je tovrstno propagando tudi sam širil med ljud- stvom — vse v namenu, da pride do nasilne spremembe ustavne ureditve FLR Jugoslavije. Da je v poletju 1946 sprejel v samo- stan ilegalnega kurirja, ki je imel le- gitimacijo na ime »Trtnik« ali »Trat- nik«, ki je prišel ilegalno iz Gradca v Ljubljano, kjer se je zadržal v samosta- nu Rakovnik, ter od tam načrtno od- šel v Celje. Isti se je izdajal za pri- padnika neke križarske bande. Obtoženi je imel z njim konferenco, mu dal hra- no in prenočišče do časa, ko je kurir. odšel proti Ptuju z namenom, da se pridruži neki banditski skupini. Da je v poletju 1946 sprejel v samo- stan, iz kazensko poboljševalnega za- voda v Kočevju, pobeglega vojnega zlo- činca Jerman Andreja, ki se je naj pre- je skrival v samostanu Lazaristov v Ljubljani, ter mu nato dajal hrano in prenočišče, ter ga skrival okrog tri ted- ne, nakar je Jerman odšel iz Celja ter pobegnil iz FLRJ, poslužujoč se ilegal- nega kanala Bitenčeve špijonske sku- pine s katero je bil v povezavi. Da je v jeseni leta 1945 dvakrat spre- jel v samostan, dajal hrano in preno- čišče, ter imel konferenco s Prebil Andrejem, čeprav je vedel, da se le-ta nahaja na begu pred varnostnimi or- gani in da ima namen pobegniti v ino- zemstvo, kar je na to v resnici storil, z vednostjo generalnega vikarja iz Ljub- ljane, pobegnil pa je preko Maribora s pomočjo reda usmiljenih sester v Mari- boru. Da je sprejemal v letu 1945 za sebe in druge prebivalce samostana, na pod- lagi pomoči prednice bolniških sester Borse Matilde iz Celjske državne bol- nice celokupno oskrbo t. j. bolniško hrano z vsemi priboljški za dobo 4 me- secev, v ostalem času pa vse ostale usluge: kot pranje, likanje, krpanje, ne da bi za to dal kako plačilo ali kake druge usluge. Razen tega pa je spre- jemal, kakor tudi drugi prebivalci sa- mostana v letu 1947, ob priliki vizita- cije samostana s strani dr. Zaklja iz Ljubljane, večje količine peciva m ko- lačev — kar vse je šlo iz prehranbene- ga fonda bolnice, ki je bil namenjen iz- ključno prehrani bolnikov. Na drugi strani pa so vsi prebivalci samostana kljub temu sprejemali polne živilske nakaznice. Duhovnik-lazarist Rupnik Anton je poleg drugega delovanja posebno uporabljal spovednico in prižnico v protiljudsko propagando Obtožen je bil: Da je v času okupacije kot bogoslovec izdal knjigo »Hoja za Kristusom« v kateri je propagiral iz- dajalski domobranski pokret. Da je v svojem sovraštvu do OF imel leta 1944 v Ljubljani v Zeleni Jami pri- digo, v kateri je agitiral za vstop v iz- dajalske domobranske vojaške forma- cije v svrho oborožene borbe proti NOV. Da se je nahajal po osvoboditvi od oktobra 1945 dalje v samostanu »Kon- gregacije misionar j ev Sv. Vincenca Pa- velskega v Celju« kjer se je pod vod- stvom superior j a Šmid Leopolda ude- leževal takozvanih samostanskih »raz- vedril« in delovnih konferenc, na kate- rih se je načrtno skupno z vsemi prebi- valci samostana, zbiralo in obravnavalo gradivo za sovražno propagando proti ustavni ureditvi FLRJ in tako dalje, kakor je razvidno iz obtožnice proti su- periorju Smid Leopoldu. V to svrho je izrabljal spovednico in prižnico, upliva- joč na ta način na verska čustva ljudi in je med drugim: a) uplival v spovednici na Zagoričnik Jožefa, da naj odstopi od mesta pred- sednika LMS, izrabljajoč pri tem Zago- goričnikova verska čustva in grozeč mu z večnim pogubljenjem. b) ob priliki procesa proti zločincu Stepincu prikazoval le tega kot he- roja in skušal zmanjšati dokazno moč izjav oddanih na razpravi, češ, da so bili obdolženci v zaporih mučeni in pretepani. c) zbiral podatke o ljudeh, ki je pri- šel z njimi v dotik glede njihove po- litične pripadnosti in jih nagovarjal, da naj ne sodelujejo v OF ker bo kmalu preobrat in podobno. Da je pomagal poleti 1946 pri skriva- nju ilegalca — križarja »Tratnika«, ki je prišel iz Gradca preko Ljubljane v celjski samostan, s tem, da se je z njim točno pogovoril v govorilnici sa- mostana in ga nato kljub temu, da je vedel, da gre za ilegalnega kurirja, od- poslanca inozemske protidržavne klike, ki bo nato odšel k neki križarski ban- di, napotil do superior j a in ga ni pri- javil oblastem. Da je vedel, da se je v poletju 1946 dvakrat skrival v samostanu pred ob- lastmi Prebil Andrej kakor tudi Jer- man Andrej, ki se je skrival v samo- stanu tri tedne. Da je poleti 1946 nagovarjal ob pri- liki obiska v samostanu v Celju svoje- ga brata Rupnik Janeza k pobegu v križarsko bando. Fidler Jože — duhovnik-lazarist je prvoobtožen- dema pri prolJSjudskem početju verno pomagal Obtožen je bil: Da se je prav tako kakor oba prvo- obtožena udeleževal konferenc, na njih sodeloval ter prav tako v svrho pro- pagande uporabljal spovednico in priž- nico, ter na ta način izrabljal verska čustva ljudi. Da je vedel, da se je v poletju 1946 skrival v samostanu iz kazensko po- boljševalnega zavoda v Kočevju pobeg- li Jerman Andrej. Nadalje je vedel, da se je v jeseni leta 1946 skrival v samo- stanu Prebil Andrej in ga ni prijavil col^siem. . mM Milač Simon, profesor na nižji drž. gimnaziji vj^alcu je bil v tesni povezavi z že obsojenim Bitenc Mirkom Obtožen je bil: Da je v poletju 1946 stopil v -,odelo- vanje z agentom tuje obveščevalne služ- be Zekar Aleksandrom in je v spora- zumu s tem napisal proglas, naslovljen na oficirski zbor takozvane kraljeve vojske v Salzburgu, v katerem je emi- grante pozival na enotno oboroženo fronto proti FLRJ ter je ta proglas po Zekar A. poslal ilegalnim potom v inozemstvo. Da je v povezavi / Zekar A. v letu 1946 napisal ilegalni poziv na prebi- valstvo Slovenije, v katerem je vzpod- bujal za snovanje ilegalne politi&ie organizacije, ki bi združila reakcionar- ne elemente v borbi proti ustavni ure- ditvi FLRJ v namenu, da bi Zekar ta njegov poziv razmnožil, ter ga v obliki letakov razširjal po Sloveniji. Da se je dne 27. decembra 1947 se- stal v Ljubljani z vojnim zločincem in agentom tuje obveščevalne službe Bi- tenc Mirkom in je pristal na sodelova- nje z njim ter njegovo skupino. Od Bi- tenca je dobil konkretno nalogo, da naj zanj poišče v Celju ali okolici skriva- lišče, katerega pa vkljub svoji vnemi ni mogel najti, tako da je dne 12. januarja 1948, ko se je sestal v Celju z Bitenc Jožico kot kurirko Bitenc Mirka, ja- vil negativni rezultat svojega iskanja. Sodna razprava je do podrobnosti razgalila izdajalsko in špionsko početje obtoženih Prvi trije obtoženci, ki so se naha- jali po osvoboditvi od leta 1945 v sa- mostanu »Kongregacije misionarjev Sv. Vincencija Pavelskega« v Celju, so že takoj v letu 1945 izrabljali ves svoj duhovni vpliv in položaj v samostanu za to, da so odtegovali iz državne bol- nice potom tam nameščenih bolniških sester prehrano bolnikom. V samostanu so skozi štiri mesece dobivali vsi pre- bivalci .'brezplačno hrano iz bolnice, čeprav so istočasno prejemali polne ži- vilske nakaznice. Medsebojna povezava nad prebivalci samostana in bolniškimi sestrami je privedla tudi do tega, da so popolnoma brezpravno, brezplačno do- bivali v letu 1945 in še verjetno 1946 vso oskrbo t. j. pranje, likanje krpa- nje in ostalo, ne da bi za to dali kako plačilo. Prvi trije obtoženci so v času okupa- cije bivali v Ljubljani, kjer so se kre- tali v družbi, ki je bila izrazito sovra- žna narodno osvobodilni borbi in OF organizacij, kar se po vsem jasno vidi, predvsem pri Rupnik Antonu, ki je že leta 1944 dal knjigo sovražne vsebine proti OF in NOV, razen tega pa je tudi potom prižnice vodil gonjo proti Na- rodno-osvobodilnemu pokretu in na- vduševal za vstop v izdajalsko domo- bransko vojaško formacijo, torej za oboroženo kolaboracijo z okupatorjem. Ta njihov odnos do ljudske oblasti se po osvoboditvi nikakor ni izboljšal in so zgoraj navedeni trije obtoženci, vsled tega svojega odnosa padali vedno glob- lje, ne samo v blatenje ljudske oblasti, temveč tudi v kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo v popolno narodno _ izdajstvo. Samostan »Kongregacije misionarjev Sv. Vincenca Pavelskega« v Celju je bil pod vodstvom Šmid Leopolda, ki je bil v tem samostanu superior, od osvobo- ditve dalje žarišče protiljudskega de- lovanja, ki se je odražalo v načrtni pripravi sovražne propagande, katere načrt si je sestavljal ob tako zvanih sa- mostanskih »razvedrilih« in na delovnih konferencah, kjer so bili navzoči vsi prebivalci samostana. Tu so se kovale alarmantne vesti in laži, s katerimi se je obrekovalo ljudsko oblast, upravne in politične funkcionarje, gospodarske ukrepe, varnostne organe in njihovo delo v najbolj grobih in popolnoma iz- mišljenih besedah ter se je priprav- ljal načrt, kako se bo ta načrtno pri- pravljena sovražna propaganda širila med prebivalstvom, posebno med onim, ki je bivalo okoli samega samostana. V to svrho so se zbirali posebno s strani prvo in drugo obtoženca podatki o po- litični pripadnosti in mišljenju nekate- rih prebivalcev, to pa vsled tega, da so samostanski prebivalci nato lahko pri- pravili načrt, na kakšen način in s kak- šnimi lažnimi parolami bodo pristopali individualno posameznikom in da bodo potom njih širili svojo zločinsko propa^ gando med ostalo prebivalstvo, pred vsem izrabljajoč njihova verska čustva. Iz tega razloga t. j. zaradi izrabljanja verskih čustev in preslepljenosti ljudi so sklenili tudi dogovor, da se bodo poslu- ževali v politične namene tudi takih sredstev, ki so po cerkveni zapovedi smatrane kot največja tajnost t. j. spo- vednice in prižnice. Da so ta svoj dogovor, predvsem ob- toženci spravili tudi v delo, nam ne dokazuje samo priznanje obtožencev, temveč nam služi v to svrho tudi izpo- vedba prič Zagoričnika, ki pove, da ga je duhovnik Rupnik Anton nagovoril, da je odstopil od mesta predsednika LMS, in sicer, da ga je nagovoril nato v spovednici, grozeč mu, da bo v na- sprotnem slučaju večno pogubljen«. Drugo obtoženec priznava to dejstvo in še navaja, da je kršil spovedno tajnost in da se je v tem svojem dejanju po- svetoval s superior jem, ki je dal odo- britev za njegovo delovanje v spovedni- ci. Drugo obtoženec tudi jasno pove, da so na tak način delali tudi vsi dru- gi duhovniki — prebivalci samostana. Izpovedba priče Kleč Janeza nam jas- no kaže stališče, ki ga je superior sa- mostana zavzel ob priliki izvedbe agrar- ne reforme, ko je dejal »cerkveno je ognjeno«. Posebno jasno sliko te protidržavne propagande in namena, ki jo je ta pro- paganda zasledovala, vidimo v prizna- nju Rupnik Antona, ki navaja, da so se samostanski prebivalci pod vodstvom prvo obtoženca superiorja dogovorili, da bodo ilegalno agitirali za abstinen- co pri volitvah, da so se zanimali za politično pripadnost ljudi na hribu Sv. Jožefa, posebno za imena SKOJ-evcev in članov Komunistične Partije, da so kritizirali delo delegacije na mirovni konferenci v Parizu, da so kritizirali nedeljsko udarniško delo, tekmovanje, norme, prostovoljno oddajo poljskih pridelkov, davke in da so o vseh teh stvareh razgovarjali na skupnih raz- vedrilnih in delovnih konferencah, kjer so dobili nasvete od superiorja Smlda glede agitacije posameznih stvari, vse to pa v namenu, da se zraši Ljuđ?ka oblast, kjer so doumevali, da bo v Ju- goslaviji kmalu sprememba ustavne ureditve. Izrecno pove drugo obtoženi Rupnik Anton, da so bili medsebojni razgovori med prebivalci samostana po- polnoma razdiralnega značaja in da je superior Smid večkrat govoril o zuna- njem in notranjem političnem položaju ter pri tem zasmehoval ukrepe ljudske oblasti. Dalje, da so največ govorili o križarski bandi, ki se je v posameznih primerih pojavila v okolici Celja in da so v zvezi s tem na to vršili agitacijo med ljudstvom za križarsko bando, pri- čakujoč preobrat. Prvi trije obtoženci pa se niso zado- voljili samo s tako sovražno propagan- do, temveč so bili povezani v svojem sovražnem delovanju z drugimi samo- stani, kot samostanom Lazaristov v Ljubljani, ter redom bolniških sester v Celju in Mariboru. Ta povezava jim je služila predvsem za to, da so skupno izvajali izdajalska dejanja, nadalje pa, da so prikrivali vojne zločince in tuje agente, kateri so se potom teh samosta- nov in redov skrivali in s pomočjo ta- kih sovražno nastrojenih ljudi nato ile- galno vohunili, odnosno pobegnili v inozemstvo. Kakor vsako delovanje proti ljudski oblasti nujno / privede do narodnega izdajstva, tako je bilo tudi v tem pri- meru: Dokazano in prvo obtoženi sam priznava, da je že v letu 1945 zbiral po- datke o vojaški moči, disciplini in ustroju edinic, ki so bivale v samostanu in njegovi okolici, ter je te podatke nato pošiljal raznim osebam v Ljublja- no. Obtoženec sicer pravi, da je bilo to izvršeno zaradi sestavljanja in vodenja kronike samostana, vendar je ta trditev povsem nelogična, kajti če bi šlo samo za kroniko, ne bi bilo treba vpisavati take potankosti in podatke, za katere mora vsak državljan vedeti, da pomeni- jo najstrožje varovano vojaško tajno. Prvi trije obtoženci pa so padli še dalj in so v letu 1946 v treh primerih skrivali ter dajali pobudo in sicer: Prvo obtoženec kot glavni krivec drugo in tretji obtoženec pa kot njegova poma- gača, osebam, ki so bile na begu pred ljudsko oblastjo, n. pr. Prebil Andrej in Jerman Andrej, za katera dva so bili obveščeni, da sta vojna zločinca in da nameravata pobegniti v inozemstvo. Posebno prvo obtoženec je imel z obe- ma zgoraj navedenima ilegalcema dol- ge razgovore, razen tega pa je bil že poprej obveščen s strani ljubljanskega samostana lazaristov in redovno nad- rejenega dr. Zaklja, da bosta zgoraj navedena ilegalca nekaj časa ostala v samostanu v Celju, nato pa ilegalnim potom pobegnila preko meje, seveda v namenu, da nato v inozemstvu delu- jeta proti naši državi. Oba ilegalca sta to tudi izvršila, in sicer: je Prebil A. prekoračil državno mejo po kanalu, ki mu ga je pripravila že obsojena Biten- čeva skupina. Vidimo torej, da so se prvi trije obtoženci povezali v svojem delovanju z izdajalsko in vohunsko Bi- tenčevo skupino, da so stali na isti platformi in da je njihovo delovanje imelo značaj takih dejanj, ki so najbolj nevarna t. j. pomagati vohunstvu so- delovanje v vohunstvu in pomoč pri or- ganiziranju družb, ki imajo namen s pomočjo oborožene intervencije zru- šiti ustavno ureditev FLRJ in ljudsko oblast. Posebno se je jasno pokazal ta nji- hov namen pri skrivanju in dejanju pomoči »Trtniku« ali »Tratniku«, ki je bil poslan kot ilegalni kurir s strani neke inozemske protidržavne organi- zacije po ilegalnem kanalu v Jugosla- vijo, šel nato v Ljubljano, kjer se je skrival v samostanu Lazaristov, od tam dalje pa prišel v celjski samostan, kjer je imel konferenco s prvo obtoženim, dobil od njega pošto neugotovljene vse- bine, se nekaj časa skrival ter dobil v samostanu prenočišče in hrano in na- to odšel v namenu, da se priključi neki križarski bandi v okolici Ptuja. "Tratnik« je takoj ob prihodu v samo- stan povedal, da je križar in so to vsi prebivalci ne samo superior točno ve- deli, pa vendar so mu pomagali z vsem. kar je bilo v njihovi moči. Njihovo delovanje v samostanu se kaže popolnoma jasno tudi po izpoved- bi drugo obtoženca, ki sam priznavEi, da je nagovarjal svojega brata Janeza naj odide v križarsko bando. Dejanja, ki so zgoraj navedena so podprta s popolnim ali delnim pri- znanjem obtožencev, pač napram nji- hovi iskrenosti. Iz vsega dokazanega gradiva povsem jasno sledi, da so se prebivalci samo- stana v celoti povezali z vsakim proti- državnim elementom, s katerim so ime- li priliko. Njihovo protidržavno delo- vanje ima isti značaj isti način, toda še skoraj hujše posledice, kakor jih je imelo delovanje Bitenčeve skupine, s katero so bili kakor vidimo pri Pre- bil A. v povezavi. V svojem delovanju so se namreč opirali na verska čustva ljudi, izrabljali so vsa sredstva cer- kvenega in verskega značaja, da bi bi- lo njihovo delovanje čim bolj destruk- tivno, čim bolj razdiralno in da bi za- vedli čim več ljudi na pot narodnega izdajstva, prikazujoč jim, da je njiho- vo delovanje nekakšna obramba vere in duhovnikov. Z zgoraj navedenimi obtoženci stoji na isti platformi sovraštva do ustav- ne m-edilve FLRJ in nujno s tem zvezanega proti državnega delovanja četrto obtoženec profesor Milač Simon. Dejanja, ki so mu očitana in ki so na- vedena v obtožnici, četrto obtoženec v celoti priznava. Priznava, da se je po- vezal z Bitenc Mirkom, vojnim zlo- čincem in agentom tuje obveščevalne službe, katerega delovanje je bilo po- vsem jasno razgledano na procesu, ki se je vršil v Ljubljani. Dalje se je povezal tudi z Zekar Aleksandrom, ka- terega delovanje je bilo istotako jas- no razgaljeno na procesu v Ljubljani in ki sta že dobila zasluženo kazen. Četrto obtoženec se je kot mteligent tudi povsem jasno zavedal, kaj dela in v kakšno družbo je zašel, vedel je za njihove cilje, saj so večkrat o tem govorili in je v tej njihovi družbi nato izvrševal dela, ki jih je obtožen: pošiljanja raznih proglasov ilegal- nim potom v inozemstvo, zaradi us- tvaritve enotne fronte inozemskih zlo- čincev proti FLRJ, sestavljene pozive za ustanovitev neke ilegalne stranke v namenu razbijanja enotnosti sloven- skega naroda in v imenu borbe proti pridobitvam narodno-osvobodilnega po- kreta. Udeležba v špijonsko diverzant- ski skupini Bitenc Mirka in izvajanje konkretnih I nalog, to so dejanja, ki jih obtoženec v celoti priznava in ki nam kažejo človeka, ki je družbeno iz- redno nevaren za našo ustavno ure- ditev. Vsled tega moramo smatrati če- trto obtoženega kot zločinca, ki stoji na enakem stališču kakor že obsojeni Bitenc Mirko in njegova skupina, kot zločinca, ki je imel namero, da bi z silo odstranil ustavni red v naši državi in povrnil prejšnji stari družbeni red, red zatiranja in izkoriščanja delovne- ga ljudstva. Iz celega dokaznega materiala je tudi razvidno, da je bila materialna osnova zločinskega delovanja prvih treh ob- tož^cev, njihovega saboterskoga in iz- dajalskega ščuvanja prebivalstva, sa- mostan in premoženje »Kongregacije misijonarjev Sv. Vincencija Pavelskega v Celju«. To premoženje jim je dalo možnost, da so skrivali vojne zločin- ce in agente tuje špijonske službe ter sabotirali ukrepe ljudske oblasti. OBSODBA Pri razpravi so obtoženi več ali manj potrdili dejstva, ki so že navedena v obtožnici. Popolnoma so se razgalili pred ljudstvom s tem, da so preko spo- vednice in prižnice nagovarjali ljud- stvo k sovražnim dejanjem proti ljud- ski oblasti in v ta namen izkoriščali verska čustva državljanov. Ni jim zadoščalo to, da so vero in cerkev uporabili v protiljudske na- mene, temveč so tudi skrivali in pod- pirali bandite, ki skušajo s pomočjo mednarodne reakcije minirati našo ljudsko oblast. Kot zvesti zagovornik v angloameriški službi stoječega Vati- kana, so šli po poti, ki so jim jo diktirali zločinci Rozman, Stepinac, Bitenc in drugi. Obtoženi Šmid in Fidler, ki sta v začetku skušala zanikati svoja dejanja in se sklicevala na nadrejene, sta v teku razprave licemerno priznala svojo krivdo, predvsem potem, ko jima je soobtoženi Rupnik v obraz potrdil nji- hove laži. V obtožnici navedena deja- nja superiorja Smida je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo točki: 1. in 6. ter jim za iste ni odmerjalo kazni. Obtoženi Milač se je skušal pred so- diščem delati naivnega in je skušal na- praviti vtis, kakor da se ni zavedel svojih zločinskih dejanj, čeprav se je kot profesor prav gotovo dobro zavedal, da dela proti ljudstvu, ker mu ni po volji, da je isto samo prevzelo oblast v svoje roke. Sodišče je obsodilo: Smid Leopolda na 17 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube državljanskih pravic. Rupnik Antona na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 3 leta izgube državljanskih pravic. Fidler Jožeta na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 3 leta izgube državljanskih pravic. Milač Simona na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube državljanskih pravic. Poleg tega je sodišče izreklo zaplem- bo samostana in premoženja »Kongre- gacije misionarjev Sv. Vincencija Pa- velskega«. S tem je sodišče onemogočilo vsak poizkus še nadalje izkoriščati sa- inostan v protiljudske namene in za- točišče zločincev. OBVESTILO Obveščajo se kmetje pridelovalci, da bodo vse celjske zadruge odkupovale zelenjavo in sadje. Odkupovalo se bo čebulo, grah, stroč- ji fižol, zgodnji krompir, zgodnje zelje, paradižniki itd. Gozdne sadeže. Vse vrste sadja. Seno bo odkupovala kmetijska za- druga na Hudinji (Skladišče bivša So- dinova žaga). Uprava za odkup Celje-mesto stran 4. CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev 20. Lep primer pravilnega odnosa medhmetom in delavcem Mala kmetica tov. Dolenčeva iz Koš- nice je v torek prinesla na trg razne svoje pridelke v prodajo. Odločila se je, da bo krompir in fižol prodajala po 10 din za kg. Takoj so jo obstopile ostale kmetice, ki so isto blago pro- dajale še enkrat bolj drago češ, zakaj Jim kvari cene itd. Ona pa je zelo od- ločno odgovorila, da delavci z delom svojih rok zaslužijo, da se jim nudi hrana kar najbolj poceni. Tov. Dolenčeva je dokazala s tem svojim nastopom, da pravilno razume našega delavca in nameščenca. Ona naj bo vzgled vsem ostalim kmetovalcem, ki nosijo svoje pridelke na trg. Novo izvoljeni upravni odbor sindikalne podružnice „Beton" \e prav tak koi stari Nekako pred mesecem je stari uprav- ni odbor podružnice polagal račun o svojem delu v preteklem letu pred čla- ni. Videli smo, da stari upravni od- bor ni polagal zadostne pažnje član- stvu in ni odgovarjal nalogam postav- ljenim od strani višjih sindikalnih fo- rumov in produkcije same. Na ta način smo izvolili na najbolj demokratičen način novi upravni odbor misleč, da bodo člani novega odbora razumeli na- loge, razdelili delo tako kot predvide- vajo odloki VI. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Čeravno je minulo že mesec dni, od- kar smo izvolili novi odbor še vendar ni ^opaziti v sindikalni podružnici 5>Be- ton« nobene živahnosti v sindikalnem delu. Večkrat se vprašamo zakaj, za- kaj ne gre delo naprej in kdo je tega kriv? Poprej moramo dobro premisli- ti in analizirati seje upravnega odbora, ter na ta način dobiti odgovor, zakaj in kdo je kriv. Glavna krivda je pri tem, da ima upravni odbor seje zaradi sej, to se pravi samo toliko, da so seje. V podružnici je 7 referentov, ki od- govarjajo za posamezne sektorje dela a kakor se vidi sedaj, so si izmislili novo strukturo vodstva sindikalne po- družnice in imajo na seji po 3 refe- rente. Morda za ostale ni važna seja. Ce sem se že dotaknil enega, se moram še drugega dela v sindikalni podružnici. Mnogokrat slišimo med raz-i nimi ljudmi, kako se med seboj pogo- varjajo o načinu tekmovanja pri »be- tonu«. Ce bi pa prišli na njihovo sejo bi se pa sigurno vprašali takole: »Kdo pri »Betonu« tekmuje, oziroma kdo je iniciator tega tekmovanja. Ali upra- va ali podružnica?« Bodimo kar od- kriti. Vidimo, da pridejo pobude od strani uprave. Upravni odbor podruž- nice pa je pozabil na seji obravnavati vprašanje tekmovanja z mislijo: »Saj bo pri nas uprava o tem ukrenila vse potrebno.« Zanimive so seje, še zanimivejša so poročila. Ce vprašamo kulturno-pro- svetnega referenta: »Tovariš kako teče delo?« bo kratek odgovor: »Te dni je kino Metropol predvajal film, To ljud- stvo bo živelo«, vedel pa ni koliko čla- nov se ga je udeležilo, film pa sploh ni bil predvajan. Ce ga še vprašamo, kako je pa s časopisjem »Delavsko Enotnostjo«, »Ljudsko pravico« itd. nato ni odgovora. Razumljivo je potem, da kulturno prosvetno delo ne more razgibati članstva. Sindikalna podruž- nica ima dosti delavcev, naročnikov na list »Delavska Enotnost« pa je samo 50 ali 9.8 odstotkov pa še kljub temu leži v telefonski centrali podjetja čez teden po 20 izvodov. Smili se nam lah- ko ubogi telefonist, ki napeto gleda, kdaj bo prišel kakšen naročnik, da mu izroči »Delavsko Enotnost« ko pride službeno kakšen dan v pisarno. Ce smo prikazali delo sindikalne po- družnice, moramo še prikazati napake pododbora nameščencev, ki polagajo premalo pažnje na študij. Krožek šteje 50 nameščencev, udeležuje se ga 5 do 10 članov. Ali je nameščencem že v popolnosti poznan IV., V. in VI. ple- num ESJ in vse tekoče gradivo? To so samo nekatere napake, je pa še dosti drugih. Prikažejo nam pa jas- no sliko delovanja upravnega odbora in pododbora nameščencev. Verjetno je tak položaj tudi kje drugje, skrivamo ga pa v kotu in si ga ne upamo obe- lodaniti, da bi vedeli vsi kakšno je stanje, prizadeti pa bi se lahko popra- vili. Naši delavci navdušeno stopnju- jejo svoje uspehe v tekmovanju pred. V. Kongresom KPJ, še z večjim za- gonom tolčejo vse dosedanje norme. Namesto, da bi vse to vodil, konkretno pri »Betonu«, upravni odbor sindikal- ne podružnice, pa se izgublja v nede- lavnosti ali pa v teoriji »spontanosti« misleč, saj bomo tako ali tako dosegli socializem. gPORTNI VOZIČEK, avtomodel, do- bro ohranjen kupim. Ponudbe poslati na naslov: Marija Mešič, Šmartno ob Paki. DVOSOBNO STANOVANJE s plinom v Mariboru zamenjam za enako v Celju. Naslov v upravi »C. T.« Propagandni lahkoatletski miting SŠD Kladivarja 18. julija 1948 Le dobre tri tedne nas še loči od največjega športnega dogodka tega le- ta, do olimpijskih iger v Londonu. Po raznih Jjrajih naše domovine so za to najboljši klimatski in tehnični pogoji, ker je dotična športna panoga v naj- večjem razmahu, je Fizkulturna zveza Jugoslavije organizirala olimpijska ta- bor en j a naših najboljših tekmovalcev, ki bodo zastopali barve naše domovine na olimpijadi v Londonu. V lahko at- letiki je izbor padel na Celje, in tako. že deset dni urijo naši najboljši pod vodstvom znanih trenerjev, v družbi nekaterih madžarskih lahkoatletov, ki se mudijo med njimi kot gostje, da bo- do častno zastopali našo domovino. SSD Kladi var je izrabil to priliko za prireditev propagandnega predolimpij- skega mitinga, na katerem bodo na- stopili člani jugoslovanske olimpijske vrste v družbi ostalih najboljših lahko- atletov naše domovine in kompletne slovenske reprezentance, ki bo prihod- njo nedeljo nastopila v Ljubljani v dvoboju proti Srbiji. Spored sam je sestavljen tako, da bo gledalcem nudil kar največ užitka v športnih borbah. Zlasti zanimiva bo borba v teku na 200 m moških, kjer bo Račič nevaren tekmec rekorderju Saboloviču (oba Partizan). Na 300 m se bosta omenjenima tekmovalcema pri- družili še ostali člani jugoslovaske olim- pijske štafete, med njimi člani SSD Kla- divarja Igor Zupančič, in je v tej pa- nogi pričakovati nov rekord. Prav tako pričakujejo strokovnjaki rekord v teku na 300 m. Mladi Segedin (Partizan), ki je nedavno v Zlinu (CSR) na tej progi postavil nov odlični rekord, bo imel težko stališče v borbi z znanim mad- žarskim olimpijskim tekmovalcem Hi- reszen, Jugoslovani Stefanovičem, Mi- haličem, Stritofom (vsi Partizan) in Celjanom Stajnerjem, Matija vHanc (Kladivar) in Oberšek (Enotnost) sta favorita v teku na 800 m, dočim bo na 400 m zapreke velika borba med Ce- ljanom Ferlugo in Madžarom Kissom, Tudi v troskoku nas lahko Serič (Par- tizan) ali pa Zagore (Kladivar) Prese- netita z novim rekordom. Pri metih bo pozornost gledalcev prav gotovo osre- dotočena na dva metalca svetovnega slovesa, na metalca kladiva Gubijana in diskaša Zerjala (oba Partizan). O kakšni konkurenci tema dvema ni go- vora, pač pa bo v obeh panogah velika borba za drugo mesto, v metu kladiva med Galinom (Mladost) in Lackovičem (Proleter, Osijek), v metu diska pa med Marčeljo (Mladost), Rebulo (Partizan), Golcem (Kladivar) in Milerjem (Enot- nost). Pri tekmovanju v ženskih pano- gah bo najlepša borba v metu diska med rekorderko Matejevo (Sloga, Novi Sad) in Medveževo (Kladivar), dočim želimo Reharjevi (Kladivar), da bi v teku na 100 m dosegla čas pod ISsek. in bi bila tako, poleg bivše Celjanke Alme Butie, druga Slovenka, ki je do- sagla čas pod 13 sek. Prireditev, na katero opozarjamo vse ljubitelje športa, se začne v nedeljo 18. julija ob 9. uri 30 minut na stadionu Borisa Kidriča. ŠAH Sah. sekcija FD »Bratstva« v Ro- gatcu je odigrala v petek 9. julija 1948. redni prvenstveni brzoturnir za mesec julij 1948. Turnirja se je udeležilo 12 igralcev. Igralci so dosegli sledeči uspeh: Publikovič Oskar 11 pik, Au- guštin Milan 10, Cesar Kari 7,5, Fable 7, Stajher A. 5, Cesar R., Novak A. in Oplotnik 4,5, Bergoč 4, Lazar in Moč- nik 3,5 in Kitak F. 2 točke. K. C. Obiranje fimeljć^ Obiranje hmelja se bo predvidoma pričelo okoli 16. avgusta t. L, ter so vse predpriprave v polnem teku. Ker se hmelj prodaja po vezanih cenah, prej- mejo letos hmeljarji za hmelj poleg plačila še bone za nakup blaga po ve- zanih cenah za potrebe v kmetijstvu in gospodinjstvu. Hmelj rabi obilo delovne sile, poseb- no pa za spravilo hmelja, to je za obi- ranje in sušenje. Na to delo prihajajo obiralci iz vse severne Slovenije in Hr- vatskega Zagorja, ki pomagajo pri obi- ranju te za naš eksport tako važne rastline! Da pa bodo ti pomočniki pri spravilu hmelja tudi deležni oskrbe po vezanih cenah se je sklenilo, da prejme vsak obiralec hmelja poleg plače in hrane din 6.— od škafa, še za 5 dinarjev v bonih, brez hrane pa 8 din od škafa in za 6 din v bonih. Na ta način bo vsake- mu obiralcu omogočeno, da si nabavi vsakdanje potrebščine po nizkih — ve- zanih cenah, katere mu je oskrbela naša, za delovnega človeka skrbeča, ljudska oblast. Hmeljna komisija za Slovenijo 2alec KINO Dom: Od 17. do 21. julija »Četrta pod- pornica« ruski od 22. do 26. julija »Poslednji tabor« ruski RAZPIS za sprejem tečajnikov v letalski jadralni center Pod vodstvom Zveznega odbora le- talske zveze je bilo v letih po osvobo- ditvi izšolanih mnogo mladincev in mla- dink, ki so uspešno končali letalske ja- dralne tečaje in si pridobili osnovnega znanja iz tehnike letenja, meteorologije, gradnje letal itd. Tako je že sedaj mno- go naših mladincev in mladink priprav- ljenih, da se vključijo v naše vojno, športno in civilno letalstvo. V letošnjem letu prireja Republiški odbor letalske zveze za LRS vsak me- sec začetniške in višje jadralne tečaje v republiških jadralnih centrih. Pogoji za sprejem v republiški ja- dralni center so: 1. Starost najmanj 16 let. 2. Telesna in duševna sposobnost, ugotovljena po zdravniku. 3. Da je aktiven člani mladinske or- ganizacije, kar dokaže s potrdilom. 4. Da je član, oziroma da se takoj vpiše v naše društvo. 5. Da ima veselje do letalstva, da bo po končanem tečaju delal v letal- skih organizacijah, kar mora kan- didat izjaviti preje pismeno. Prijave se pošljejo letalskemu druš- tvu »Ckalov« Celje, poštni predal 26 (pisarna v mestni osnovni šoli) najkas- neje do 20. v mesecu za prihodnji me- sec. Navedenega roka se je treba točno držati, kandidatom bo pravočasno jav- ljeno, kdaj in kje se bo treba javiti za odhod v center. V centru imajo tečajniki hrano in stanovanje zastonj. Letalsko društvo »Ckalov« Celje Obvestilo Člani Zveze borcev NOV, ki so bili sprejeti v okviru Mestnega odbora Zve- ze borcev NOV, ki so tam že tudi spre- jeli značke, naj dvignejo legitimacije pri Mestnem odboru Zveze borcev NOV vsak dan od 15. do 19. ure Legitimacija stane 10 din. Mestni odbor Zveze borcev NOV Celje IZLET NA BEEID Putnik Celje prireja v nedeljo dne 25. t. m. enodnevni izlet na Bled. Ce- loten aranžman s kosilom na Bledu znaša za člane sindikata 195 din. V primeru zadostnih prijav bo vozil posebni vlak z odh. iz Celja ob 4. uri zjutraj ter z odh. iz postaje Bled-jezero ob 22. uri. Opozarjamo članstvo na koncert s plesom na Bledu. Prijave sprejemajo vse sindikalne podružnice in poslovalnica Putnika v Celju do vključno 18. t. m. BI VSo SESTRO sprejmem kot pomoč- nico za manjše gospodinstvo v mestu. Gregorčičeva 7-1 Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.