Ste?. 197.
7 LJubljani f torek 29. avgusta mil
Leto XXXIX.
sa Velja po poŠti: ss
Sa oelo leto naprej . K 28'— m pol leta „ . „ 18"— ■a četrt lata „ . „ 6'SO
■a en meaeo .....2'20
sa Nemčijo oeloletso „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za eelo leto naprej . E 24'— ■a pol leta „ . „ 12*—
■a četrt leta
B —
sa en meseo „ . „ 2 ■— V »prati prejemali mesečno K 1*90
SLOV
i Inseratl:
Enostolpna petltvrsts (72 mm): ■a enkrat . . . . po 15 T sa dvakrat . . . . „ 13 M za trikrat . . . . „ 10 „ n večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petltvrsts (72 mm) 30 vinarjev.
5 Izhaja:
vsak dan, lzvsemil nedelje la praznike, ob S. ari popoldu.
par Uredništvo Je V Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Ja v Kopitarjevi nllol itev. 8. ~E4 Avstr. poštne hran. račnn it 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 2B.5U. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
jezikovne razmere pri vojasivu.
Zadnjič smo objavili članek, ki sc je pečal z jezikovnimi razmerami pri "vojaštvu v slovenskih pokrajinah, oziroma o znanju polkovnega jezika pri slovenskih ali vsaj po večini slovenskih polkih. S tistim našim člankom so se pečali vsi avstrijski slovanski listi, predvsem češki. Objavili smo takrat statistiko pri pehotnih, topničarskih in kavalerijskih polkih, danes pa jo izpopolnimo s sliko, ki kaže, koliko častnikov razume slovenski polkovni jezik pri d o m o b r a n s t, v u.
Domobranski polk št. (Celovec).
(60% Nemcev, 40% Sloven-c e v.)
A k t i v n i :
Zmožni slovenščine Od 5 štabnih oficirjev ... 1
» 16 stotnikov....... 4
» 19 nad poročni kov .... 6
« 22 poročnikov...... 6
» 8 kadetov ........ 1
» 7 zdravnikov...... 1
Od 77 častnikov in kadetov	19
N e a k t iv n i :
Od 6 nadporočnikov ....	I
» 85 poročnikov............10
« 49 kadetov................10
Od 140 častnikov in kadetov 21
Domobranski polk^t. 5. (Pulj).
(70% Slovencev in Hrvatov, 3 0 % Italijanov.)
Aktivni:
Zmožni slovenščine Od 7 štabnih oficirjev ... 2
» 14 stotnikov ....... 4
» 13 nadporočnikov .... 4
» 26 poročnikov...... 10
» 2 kadetov........ 0
» 4 zdravnikov...... 0
Od 66 častnikov in kadetov	20
N e a k t iv n i :
Od 3 nadj>oročnikov ....	0
» 119 poročnikov............28
» 42 kadetov................10
Od 16 i častnikov in kadetov 38
LISTEK.
Llnbosum nosi.
Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski
Mladi človek je s sočutjem pogledal na gospoda v kožuhu, ki se je oči-vidno popolnoma zmešal; obmolknil je, gledal vanj in se smehljal brezmiselno ter ga s trepetajočo roko, brez vsakega vzroka prijemal za obšive njegove suknje.
»Vprašali ste me, kdo stanuje v tej hiši?« je vprašal mladi gospod, stopivši za korak nazaj.
»Da, mnogo da jih stanuje, ste rekli.«
»Tukaj ... to vem, da stanuje tukaj tudi Sofja Ostafjevna,« je rekel mladi gospod šepetajo in cclo nekako sočutno.
»No, vidite torej, vidite! Morda veste kaj podrobnejšega, mladi gospod'?«
»Zagotavljam vas, ne, ničesar ne vem . . . Sklepal sem samo po vašem razburjenem stanju.«
»Jaz sem takoj zvedel po kuharici, da zahaja ona tušem; toda vi niste zadeli pravega, to sc pravi, nc k Sofji Ostafjevni . . . ona ni znana ž njo . . .«
Domobranski polk št. 26. (Maribor).
(80% Slovencev, 20 % Nem-c e v.) Aktivni:
Zmožni slovenščine
Od	7 štabnih oficirjev . . .	9 f*
»	14 stotnikov.......	9
»	14 nadporočnikov ....	5
»	31 poročnikov ......	12
»	3 kadetov........	0
»	4 zdravnikov ......	1
Od	73 častnikov in kadetov	o-> A/A.
	N e a k t iv n i :	
Od	2 stotnikov.......	0
»	4 nadporočnikov ....	0
>>	125 poročnikov ......	35
»	38 kadetov........	7
Od 169 častnikov in kadetov		42
Čistoslovenski domobranski polk št, 27,		
	(Ljubljana).	
	Aktivni:	
		Zmožni
	slovenščine	
Od	7 štabnih oficirjev . . .	2
»	19 stotnikov.......	8
»	18 nadporočnikov . . .	4
»	32 poročnikov......	8
»	9 kadetov........	4
»	5 zdravnikov ......	1
Od	90 častnikov in kadetov	27
	N e a k t iv n i :	
Od 101 poročnika......*		50
»	45 kadetov........	20
Od 146 častnikov in kadetov 70
Od 925 častnikov je torej pri domo-branstvu Ie 259 zmožnih slovenskega polkovnega jezika.
Na to statistiko opozarjamo vnovič naše poslance, da jo porabijo o priliki debate o brambni reformi.
Dolenjski uresicjerejt v pomoli!
Huda suša, ki traja po vsem Dolenjskem že cel mesec julij in avgust, zelo neugodno vpliva na rast sočivja, korenja, druge košnje in ajde. Čc v nekaterih krajih kljub tej ujmi to stanje ni obupno, je vzrok globokejša plast rodovitne zemlje, bližina gozdov in slučajno večja padavina. Žal, v splošnem v premnogih krajih, zlasti po krškem polju, ki ima lc plitvo in peščeno rodovitno zemeljsko plast in ob obronkih
»Ne? No, oprostite . . .«
»Videti je, da vas vse to prav nič ne zanima, mladi gospod,« je izpregovoril čudni gospod s trpko ironijo.
»Poslušajte,« jc rekel mladi človek z jecajočim glasom, »jaz pravzaprav ne poznam vzroka vašega stanja, toda vi ste gotovo prevarani, kar povejte naravnost?«
Mladi človek se je nasmehnil do-brovoljno.
»Midva bova, upam, razumela drug drugega,« je dodal in vse njegovo telo jc velikodušno kazalo željo, napraviti lahek poklon.
»Porazili ste me! No — priznam vam odkrito — povsem tako je ... toda komu se pa ne pripeti kaj takega! . . . Globoko me je ganilo vaše sočutje. Priznati morate, med mladimi ljudmi . . . Jaz sicer nisem mlad, toda saj veste, navada, samsko življenje, med samci, znano je . . .«
»No, da, znano je pač, znano! Toda v čem vam morem pomagati?«
»Ej, da; priznajte, da poset pri Sofji Ostafjevni . . . Sploh pa jaz niti zh gotovo ne vem, kam je šla ta dama; vem samo toliko, da je v tej hiši. No, ko sem videl, da sc sprehajate tu — a jaz sam sem se sprehajal po oni strani, — sem mislil . . . Glejte, ja.z čakam te dame . .. vem dobro, da ie ona tukaj —
naših gričev, kjer so košenice, tam sc kažejo hudi nasledki suše od dne do dne očitneje in obupneje tako, da jc po izdatni prvi košnji in prav dobri žetvi pričakovati le slabo letino.
Na Dolenjskem, kjer se peča naš mali kmečki stan zelo z živinorejo in prašičjerejo, pomeni ta suša — katastrofo. Ti panogi mu dajeti vir dohodkov. Če pomislimo, da se mora naši govedi sedaj s suho krmo pokladati, čc gledamo posušene njive, kjer nc uspeva nič sočivja, korenja, repe, pese, zelja, tedaj vidimo pred sabo katastrofo za govedorejo in prašičjerejo. Cena goveji živini, še bolj pa prašičem je zelo padla in bo šc bolj padla, čc se vreme ne spremeni in nc bo izdatnega dežja. Naši posestniki obupujejo, tako da je želeti, da se javnost zanje zavzame in stori kaj, da se ocl naših vrlih posestnikov odvrne nevarnost, ki jim preti. Na stotine posestnikov sc peča s prašičjerejo, na tisoče prašičev imajo v svojih svinjakih, tem primanjkuje sedaj krme. Posestniki jih morajo prodati po slepi ceni; to je žalostno za naš mali kmečki stan. Po Gorenjskem in drugod, kjer ne trpijo tako pred sušo in kjer sc pečajo s prašičjerejo, tam rabijo mnogo tc živali. Sedaj sc jim nudi usodna prilika, da pridejo na Dolenjsko, zlasti v šentjernejsko ravnino in na krško polje, da si nabavijo za nizko .ceno lepe plemenske prašičke.
Ugodnost, da dobe naši mesarji, gostilničarji, prašičji prckupci in drugi živinski trgovci po zmernih cenah opi-tanih prašičev, ni bila kmalu tolika. Če bi ti in drugi interesirani tržci pri nas pokupili le polovico prašičev, napravili bi sami najboljšo kupčijo in vplivali na znižanje cene prašičjega mesa, storili bi pa tudi našim posestnikom največjo dobroto, ker bi jim odvzeli vsled suše in pomanjkanja krme tisto množino prašičev, ki jih pri sedanjih razmerah nikakor nc morejo preživeti in jim preti katastrofa.
Opozarjamo javnost s temi vrsticami na to pretečo nevarnost v nadi, da bode v blagor prizadetega kmečkega stanu in v lastno koi-ist ponujeno priliko porabilo in našim dolenjskim pra-šičjerejcem pomagalo v njih stiski. Želeti bi bilo v ta namen, da bi se javno oblasti zanimale za to pretečo pogubo in kaj izdatnega ukrenile, zlasti da bi opozorile tuje živinske prckupce, tovarne in tvrdke na to priliko, kjer bi se založili s tem pridelkom. Enako bi bilo želeti, da bi se skrbelo potom strokovnega pouka in potoni nabave drugih krmil, da sc prepreči katastrofa in da
rad bi jo srečal in ji razložil, kako nepristojno in nizko ... z eno besedo, vi me razumete . . .«
»Hm! No?«
»Jaz nc delam tega zase; nc mislite morda ... to je tuja žena! Mož stoji tam, na Voznesenskem mostu; on bi jo rad zajel, toda ne upa si prav, — on Sc vedno ne verjame, kakor pač vsak mož . . . (Tu se jc gospod v kožuhu hotel nasmehniti), jaz sein njegov prijatelj. Priznajte sami, jaz sem človek, ki zasluži gotovo spoštovanje . . ., in nc morem biti tisli, za katerega mc smatrate vi.«
»Seveda! No, no!«
»Tako torej, jaz jo zalezujem, meni jc naročeno (nesrečni mož!); toda jaz vem, da jc mlada dama zvita, — vedno ima Paul de Kocka pod vzglavjem Uverjcn sem, da se bo izmuznila na kakršenkoli način neopaženo mimo... Meni jc povedala kuharica, priznam to, da hodi semkaj; jaz pa sem planil sem, kakor poblaznel, kakor hitro sem dobil to sporočilo. Moram jo zalotiti, slutil sem že davno; in vsled lego sem vas hotel prositi . . . Vi hodite tod . . . vi . .. vi . . . jaz nc veni . . .«
»No, torej; kaj pravzaprav želite?«
»Eh, da ... Ne morem si laskati s častjo, dn bi vas poznal: nc upam si biti radoveden, kdo in kako . . . Na
se pomiri naše ljudstvo, ki je silno pri« zadeto po tej neprestani suši, in to to-liko bolj, ker jc nevarnost, da ne bi v bodočnosti opuščalo ali zanemarjalo tal panogo, ki mu donaša najlepši vir do* hodkov in ki jc v normalnih razmerah; za njega blagoslov.
Z Dobrove.
Na Dobrovi se je zadnjo nedeljo vr-i šila javna telovadba šentviško-vi-škoga okrožja Orlov. Nad 130 Orlov jc prikorakalo s škoc.-šentjursko orlovsko godbo na čelu pred čedno opremljeno telovadišče, kjer jih je pozdravil predsednik dobrovskaga Orla dr. J. Kotnik. Dekleta v narodnih nošah so pripele krepkim fantom Šopke na prsi, nakar se je takoj pričela skušnja združenih odsekov za nastop. Že pri sprejemu sc jc nabralo nebroj občinstva, katero sc jc na stotinje pomnožilo po litanijali, ko je prikorakalo 75 Orlov na telovadišče. Po slikovitem rajal-nem pohodu nastopi prvi podpredsednik Zveze Orlov, br. Podlesnik, ter oriše v markantnih besedah zbranemu občinstvu pomen naše organizacije, spodbujajoč k vclepomenljivemu delu orlovske ideje, češ, v teh vrstah polje zrira-i va, čila moč, od katere jc nemalo odvisna jakost našega naroda! Buren aplavz je pokazal prisrčnost in iskrenost, govornikovih besed. Sledila jc telovadba. Proste vaje, orodna telovadba članstva in skupine, zlasti produciranje na drogu — vse to jc izzvalo opetovane aplavze občinstva. Ni čuda, da je med rajalnim odhodom stopila gospodična iz Ljubljane iz vrst občinstva ter po-darila načelniku okrožja, br. Babniku, krasen velik lovorjev venec s slovensko trobojnico in napisom. Po telovadbi se je na veseličnem prostoru razvila neprisiljena živahnost. Šaljiva pošta, gon stilna »Abstinent«, zlasti pa turška kan vama so dali veselici veselo raznoliči nost. Med tem jc pel viški pevski zbor, med odmori pa jc lepo igrala orlovska godba iz Škoeijana. Prav veselilo nas je, da jc prireditev počastilo toliko Ljubljančanov. — Na Dobrovi jc delo pričeto, naprej po skupni poti: Na zdar!
Iz Cerknice.
Žrtev vojaškega streljanja je posta-, la posestnikova žena Ana Katern iz Dobca št.-3. Dne 25. t. m. je streljal peš-polk št. 97 ostro na strelišču v Bezu-ljaku. Vas Dobec, ležeča nekoliko na desno od cilja krogclj, zraven pa šc za
vsak način pa dovolite, da sc predsta^ vim; zelo me veseli . . .«
Drgetajoči gospod jc vroče stresel roko mlademu gospodu.
»To bi bil moral storiti takoj izpo« črt'k a,« je dodal, »toda pozabil som na vso dostojnost!«
Ves ta> čas ni mogel gospod v kožuhu niti za trenutek obstati na mestu, nemirno, sc jc ogledoval na vse strani, cepetal z nogami in prijemal vsak liip z roko mladega gospoda za obleko.
»No, glejte,« je nadaljeval, »hotel sem se obrniti na vas čisto prijateljski . . . oprostite mi predrznost . . . Hotel sem vas prositi, da bi vi hodili po oni strani, v stranski ulici, kjer so mala vrata. Jaz pa bom hodil po tej strani, ob glavnem vhodu, tako da nama ne more uiti. Jaz sem sc vedno bal, da se mi samemu izmuzne; toda jaz jo hočem na vsak način zalotiti. Kakor hitro jo boste ugledali, jo ustavite in pokličite, mene - • • Toda, saj sem poblaznel! Zdaj šele vidim, kako neumen in neprii meren je moj predlog!«
»Ne, kako to! Dovolite! . . .«
»Ne opravičujte me; jaz sem zmeden, mešam se, kakor se šc nikoli nisem mešal! Kakor da stojim pred sodiščem! Saj vam bom vse priznal, — govoriti hočem z vami pošteno in odkrilo, mladi

hribom, je vedno izpostavljena takim in enakim nevarnostim, in res zgodilo se je nekaj, kar je resno obžalovati. Ne-srečnica je šla oddaljena kakih deset metrov od stanovanja na vrt iskat nekoliko hrane za pra&iče. Kroglje je, kakor jc pozneje izjavila, sicer v veliki razdalji slišala žvižgati, a naenkrat prileti krogi ja v vrat, ga prodre ter pade v oddaljenosti par metrov v zemljo. Nc-srečnica je bila takoj v nezavesti. O nesreči se bliskoma izve, vojaki ustavijo ogenj, zdravnik je že tu, da ji podeli prvo pomoč. Za silo jo obvežejo in je reva čakala v mukah drugega dne, da se je izvršila kominija. Prepeljali so jo y bolnišnico in je !c upati, da okreva.
Pred nekaj tedni imeli smo volitve načelstva in odbora, za novo ustanovljeno- obrtno zadrugo. Največjo zaslugo za to zadrugo imajo pač obrtniki gg. Ron-ko, Lovko, Turšič, Zgonc in še nekaj. Naraivna posledica je tedaj bila, da so ti gospodje zasedli mesta načelnika, namestnika ter odbornikov. Drugi, ki vtikajo sicer nosove, kjer jim ni potreba, se za zadrugo sploh brigali niso, nasprotno, razdirali, .ln glej čudo! Ljudje kakor Homovc, .Mele e tutti quanti bi radi postali načelniki itd. Obrtniki so pa rekli: ne! In konec je bil. Pri prvi volitvi bilo je izvoljenih nekaj prav pristnih liberalcev. .Mesto da bi lepo tiho bili, so se pa pritožili čez volitev in res radi neke formalnosti dosegli raz-voijavljenje. Najlepše je pa še to, da je pritožbo od teh velemož morala pisati ženska, ker sami ka.j takega niso zmožni narediti. In volitev se je vršila včeraj drugič. Seda j so pa razun enega izvoljeni res možje, ki bodo delovali za procvit zadruge in ki jim lahko zaupamo. Homovcu, Meletu itd. pa srčno čestitamo, ker so tako lepo propadli.
Moročanska pogajanja.
Zastopnik francoskega lista Ex-celsior« je intervieval nemškega državnega tajnika von Kiderlen-Wachter v Čhamonixu. Razgovor se je vršil takole: Časnikar: »Smem li nekaj vprašati, ekscelenca?« —Von Kiderlen-Wachter: »Kaj- pričnite mirno vpraševati.« — »Kdaj se Vaša ekscelenca vrne v Nemčijo?« — »V ponedeljek ali v torek. Uradnega dopusta, nimam. Čital sem, da se odpelje gospod Cambon v ponedeljek zvečer v Berolin, takrat se mislim tudi jaz odpeljati. V Genfu ostanem še en dan, v Bernu tudi en dan, taJso da bom v torek opoldne že v Bero-linu.« — »In maročansko vprašanje?«
—	»To pustim mirno do srede spati.« —• »Kako sodite o položaju?« — »Sodim, da se bo vse prav dobro uredilo. Pogajati se nameravamo na novi podlagi.«
—	»Sodite li, da so razmere ugodne?«
—	»Da.« — »Ali upate, da se izognemo vojske?« — »Za to je veliko upanja. Niti Francoska in niti Nemčija ne želita vojske. O tem sem trdno prepričan.« — »Kaj zahteva Nemčija?« —■ »Zahtevamo zgolj, da se vpoštevajo zgolj naše gospodarske koristi v Maro-
gospod; jaz sem vas smatral celo za njenega ljubimca!«
»To se pravi, vi hočete enostavno vedeti, kaj počnem jaz tukaj?«
»Blagorodni gospod, plemeniti človek, jaz sem daleč od misli, da ste vi on; nočem vas omadeževati s to mislijo, toda ... ali mi daste častno be-sedo, da vi niste ljubimec? . . .«
»No, dobro, tu imate častno besedo, da sem sicer ljubimec, toda ne vaše žene; zakaj drugače bi jaz ne bil na ulici, temveč bi bil sedaj skupaj ž njo!«
»Moje žene? Kdo vam je rekel kaj o moji ženi, mladi gospod? Jaz sem samec, jaz sem, se reče, sam ljubimec . . .«
»Govorili ste o možu . . ., ki stoji na Voznesenskcm mostu . . .
»Seveda, seveda, zagovoril sem se; toda Iu so druge vezi! In priznali boste, mladi gospod, neka gotova lahkomiselnost v značaju, to se pravi . . .«
»No, no! Dobro, dobro!«
»To se pravi, jaz nikakor nisem mož . . .«
»Zelo verjetno. Toda povem vam odkrito: s tem, da vas zdaj prepričava m, hočem umiriti sebe samega in ravno vsled tega sem tudi z vami odkritosrčen. Spravili ste me v slabo voljo in nadležni ste mi. Obetam vam, da vas bom poklical. Toda prosim vas udano, da se mi umaknete s pota in se oddaljite. Jaz sam istotako čakam.«
»Prosim, prosim, takoj se oddaljim, ker cenim strastno nestrpnost vašega srca . . . Razumem to, mladi gospod. O, kako vas sedaj razumem!«
»Dobro, dobro . . .«
»Do svidenja! . . . Sploh pa, oprostite, mladi gospod, moram še enkrat... Ne vem, kako bi se izrazil ... Dajte mi še enkrat Častno in pošteno besedo, da nisle ljubimec!«
»Ah! Ti moj ljubi Bog!«
ku, a ozemlja si v Maroku ne želimo. Če bi bila Francoska spoštovala algeci-raško pogodbo, bi se bilo vse izboru o izvršilo. A pospeševala je francosko trgovino na škodo nemške trgovine.« — Časnikar je hotel šc vpraševati, a von Kiderlen-SVachter je smehljaje rekel: »Preveč sva se že razgovarjala, Vi vidite, da sem danes zelo ljubeznjiv« in je odslovil preradovetlnega Časnikarja. Von Kidcrleu-VVachter je govoril zelo miroljubno, a popolnoma le ne izključuj«' morebitno vojske med Francosko in Nemčijo, ker Angleži hujska jo Francoze, da oslabe nemško trgovino.
Tudi nemški cesar Viljem je govoril v Hamburgu znamenit govor pri slavnostni pojedini, katero mu je priredil hamburški senat. Viljem je izvajal: Minulo dni je pozdravilo mesto Hamburg navdušeno del armade, ki je tako dolgo pomagala čuvati mir. Prav je storilo mesto, ker zna, da se lahko posveča delu pod prapor jem miru. Dihati in živeti mora narod ravno tako, kakor človeško telo. Dihanje državnega telesa, prinaša življenje in moč, to dihanje je trgovina. Ne smemo se čuditi, da je napredovanje trgovine v naši mlado združeni domovini marsikomu na svetu neprijetno. Sodim, da koristi konkurenca na gospodarskem polju. Potrebna je konkurenca državam in narodom, cla jih vzpodbuja in navaja k novim dejanjem. Konkurenca narodov se lahko mirno izvojuje. Za obrambo trgovine in morske plovbe je ustanovilo nemško ljudstvo zadnja desetletja mogočno se razvijajoče disciplinirano nemško vojno mornarico, ki uveljavlja voljo nemškega ljudstva na morju. Če sem prav razumel Ilamburžane, sodim, da žele, naj se tudi naprej naše brodovje ojačuje, tako da bomo zagotovljeni, da nam nihče pod solncem nc more vzeti prostora, ki ga zavzemamo pod solncem.
Govor nemškega cesarja je miroljuben, a tiha grožnja le zveni iz njega.
Medtem, ko bore zdaj veliki politiki boj z jezikom za Maroko po banketih in nasproti časnikarjem, se pa n. pr. v toulonskem francoskem vojnem pristanišču mrzlično pripravljajo za »vzdrža-vanjc miru«. Križarici »Michelin« in »Waldeck - Rousseau« so strašno hitro in tajno oborožili.
Sir Fairfax Cartwright, dunajski angleški poslanik, je poslal »N. Fr. Presse« izjavo, v kateri odklanja odgovornost za. članek, ki mu ga pripisujejo slabo poučeni ljudje. »N. Fr. Presse« objavlja, ko prinaša to izjavo, daljši komentar, v katerem zagotavlja »angleškega diplomata na važnem mestu«, da njegovega imena, uredništvo ne bo izdalo, a cla je članek dne 25. avgusta poclal pravo sliko, kako da sodijo angleški krogi o pogajanjih med Nemci in Francozi. Moric Benedikt pove, da mu je ime angleškega, diplomata znano, a da ga ne lx> iizdal, dasi prav za prav Sir Fairfax Cartvvright to neposredno zahteva.
V Mamersu je pa na nekem banke-
»Še eno vprašanje, zadnje: Ali poznate ime moža vaše ... to se pravi te, ktera je predmet vaših srčnih želj?
»Kajpada ga poznam; toda vaše ime to ni, in stvar je rešena!«
»Ali kako pa poznate vi moje ime?«
»Veste kaj — pojdite zdaj! Ne izgubljajte časa: tačas vam lahko že tisočkrat uide . . . Kaj pa hočete še? Vaša clama je vendar v lisičjem kožuhu in v čepici, moja pa nosi križasto man-tiljo in moder, žametast klobuk .. . No, kaj hočete še več? Česa želite še?«
»Moder, žametast klobuk! Saj ona nosi križasto mantiljo in svetlomoder klobuk,« je vzkriknil nadležni človek in takoj stopiL zopet bliže.
»Ah, vrag vas vzemi! No, ali se to morda ne more naključiti... Sploh pa, čemu neki govorim to? Saj moja ne hodi semkaj!«
»Kje pa je ona -- vaša?«
-»To bi radi vedeli? Kaj vas pa briga?«
»Priznavam vam, jaz še. vedno mislim . . .«
»Za vraga! Vi ste pa brez sramu, brez vsakršnega. No, moja dama ima tukaj znance, v tretjem nadstropju, na ulico. Kaj hočete še; ali naj vam povem, kako se nazivajo ljudje, po imenu, a?«
»Moj Bog! Tudi jaz imam znance v tretjem nadstropju, in okna na ulico ... General . . .«
»General?!«
»General. Dovolite, jaz vam povem, kak general:'no, general Polovicin.«
»Tu imaš, na! . .. Ne, to niso ti! .. . (Ah, vrag te vzemi! vrag te vzemi.)«
»Niso ti?«
»Niso I i.«
Oba sta obmolknila in z nedoume-vanjern strmela drug na drugeera.
(Dalje.)
tu francoski min. predsednik Caillaux tudi imel političen govor, v katerem jc naglašal, da zastopa mirovno politiko, a samoobsebi umevno »častnega miru«, ki ljubosumno čuva dostojanstvo, pravice in bistvene koristi Francoske!
Francoska in nemška gospoda je zelo miroljubna v svojih govorih, a iz vseh govorov sc razvidi nervoznost in stara resnica je, cla diplomati vedno govore tako, da jc narobe res, kar javno zatrjajo. Nevarnost francosko-nemške vojske še ni Odstranjena in ne bo, dokler se ne sklene pogodba o Maroku med Francozi in Nemci.
CESAR SE POVRNE V SGHON-BRUNN.
Cesar se povrne iz Išla v Schon-brunn dne 8. septembra.
THUNOVI NAČRTI.
»Bohemia« poroča o Thunovih načrtih glede na spravna pogajanja, kakor jih je obrazložil raznim politikom. Permanentni komisiji češkega deželnega zbora hoče predložiti novi deželni red. Nemci bi se morali obvezati opustiti obstrukcijo pri sestavi deželnega zbora, pri volitvi deželnih odbornikov in komisiji pripustiti, da sc rešijo učiteljske plače in agrarne podporne zadeve. Knez Tliun upa, da reši takozva-no malo spravo.
NOVA ČEŠKA KATOLIŠKA STRANKA.
Češki konservativci so se popolnoma ločili od čeških krščanskih social-cev in ustanovili samostojno konservativno katoliško narodno stranko pod vodstvom plemstva.
IZPREMENJENA TAKTIKA OGRSKE OPOZICIJE.
Opozicija je sklenila, da na Ivošu-tovo željo opusti taktiko imenskih glasovanj in cla prične z opozicionalnimi govori, da se javnost pouči o brambeni preosnovi.
PAPEŽEVO ZDRAVJE.
Sv. oče je 28. t. m. imel p nič po bolezni zasebne avdience. Prva sta bila zaslišana kardinal nadškof iz Rio de Janeiro in kardinal Vanutelli.
NEMŠKO VOHUNSTVO.
V Londonu se prične v kratkem javna razprava proti Frankobrodčanu dr. Maksu Scliultz, ki je poizkušal poiz-vedeti pri nekem Duffu angleške vojaške tajnosti. Francoska policija je pa v Bougeresu aretirala nekega 191etnega nemškega dijaka, ki je osumljen vohunstva. Policija je le s težavo zabra-nila, da razljučena množica ni obesila osumljenega vohuna.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK V RUMUNIJI.
Na Sinaji je priredil rumunski kralj turškemu prestolonasledniku na čast, banket, na katerem je rumunski kralj francosko napil prestolonasledniku in naglašal, da so razmere med obema državama izvrstne. Turški prestolonaslednik je odgovoril turško in tudi naglašal, kako da so izvrstne razmere med Turčijo in Rumunijo.
ITALIJANSKI VOHUNI PRI DALMATINSKIH IZKRCEVALNIH VAJAH.
»Narodni Listi« poročajo, da so aretirali brata Simšič, ker sta vohunila v korist neke prijateljske države. Enega brata so že izpustili, drugega imajo še zaprtega, ker ga dolže, da je vzel več Markonijevih brzojavk.
COMBES OBOLEL.
Znani francoski svobodomiselni politik Combes je v Ponsu obolel na ko-lerini. Bolezen je nevarna. Combes je bil svojčas francoski ministrski predsednik in je znan po svoji katoličanom sovražni politiki.
REVOLUCIJONARNO GIBANJE V RUSIJI.
Londonski »Daily Telegraf« poroča iz Peterburga o zopet oživljenem revolucionarnem gibanju v Rusiji, kar je posledica revolucionarnih dogodkov v drugih deželah. V Parizu se je baje vršil tajni kongres revolucionarjev, ki je sklenil, da se prične z revolucijo na Ruskem prihodnji mesec. Iz Sibirije jc pobegnilo na tisoče revolucionarjev.
Šlajersfce novice.
š Sinoda. Dne 26. avgusta se je v Mariboru zbralo k sinodi ali cerkvenemu -zboru za našo škofovino 233 duhovnikov. V otvoritveni seji se je med ostalim napovedalo 53 točk, ki sc bodo obravnavale. Ker pa s toliko tvarino ni mogoče v caker priti v javnih sejah, ocenjujejo se referati v sejah tozsulcv-j nih odborov. Vrh tega so referati ležali v pisarni v svrho poljubnega vj)o-
gleda. Današnja prva seja trajala je od četrte do pol sedme ure. Zborovanje se bo završilo v petek dne 1. septembra po skupnem sv. obhajilu. Javne seje vrše se v cerkvi sv. Alojzija, obravnave odborov pa v drugih prostorih.
š Živinska kupa. Iz Rogatca poročajo: V Cerovcu je bil 27. t. m. živinski semenj. Krnet Franc Karlin, ki je brez-dvomilo prišel v stik z kako obolelo živino, je umrl na posledicah zastrup-ljenja krvi. Proti občinskemu predstoj-ništvu je uvedena sodna preiskava, ker jo prikrivalo živinsko kugo in celo do, volilo semenj.
š Petelin ubil otroka. Iz Gradca poročajo, da je 17 mesecev starega otroka zakonskih Pragartner domači pete-lin tako močno kavsnil po glavi, da je otrok kmalu vsled poškodbe umrl.
Koroške novice.
k Železna Kaplja. Umrl je župnik Rotter v Kortah. Pogreb bo v četrtek ob 10. uri.
k Aretovan slepar. V Celovcu so aretirali cerkovnika Leopolda Račke iz Inomosta, kjer je izvršil več tatvin. V Celovcu je izvabil mnogim osebam večje vsote denarja.
Odborova seja
S. K. S. Z. se vrši v petek, 1. septembra, točno ob 8. zvečer v tajništvu v »Ljudskem domu«. Prosimo, da sc blagovolijo velevažne seje udeležiti vsi odborniki.
Vsa društva
opozarjamo na glavno skupščino, ki se vrši 17. septembra v Ljubljani in prosimo, da pošljejo po možnosti vsa svoje zastopnike k skupščini. Važnost skupščine bo posebno v tem, da sc bo organiziralo podrobno društveno življenje,
»Ljudski oder« v Ljubljani.
Ljudski oder priredi v letošnji sezoni, ki se otvori dne 8. septembra t. 1., 20 predstav. Cene sedežev so sc določile po 3 Iv, 2 K, 1 K 50 vin. in velika pretežna večina sedežev po 1 K. Stojišča 40 h, dijaška stojišča 30 li. — Izda sc tudi abonement za 10 predstav, torej 2 bloka za celo sezijo. — En blok za 10 predstav stane 25 K, 18 K in 13 K. — Za enokronske sedeže sc izda abonement samo za vseh 20 predstav in stane za celo sezijo 17 K. Posebno ua ta zadnji abonement opozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v svrho učenja in študi-ranja za malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki jc kupil blok, ne bilo k predstavi, lahko za vsak slučaj oclda*za dotični večer vstopnico kakemu znancu. Z abo-nementom si lahko zasigura vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement je pošiljati po dopisnici na naslov: »Ljudski oder«, Ljubljana.
Režiserski tečaj.
»Ljudski oder« v Ljubljani priredi na novem ljubljanskem odru v »Ljudskem domu« v dneh 14., 15., 16. septembra t. 1. tridneven k u r z za po-deželne režiserje, voditelje iger in najboljše igralce in igralke naših društev. V tem kurzu se bo podalo udeležencem vse, kar je treba, da igra uspe, bodisi glede š t u cl i r a n j a igre, ali režije, zidave odra, kostumov, porabe kulis, lišpanja itd. Vse kar se bo teoretično razpravljalo, se bode tudi praktično pokazalo. Tečaj sc vrši pod vodstvom strokovnjakov in je brezpla-č e n. Vsak udeleženec mora. imeti po en iztis dr. Krekove igre »Tri sestre« in mora, še predno pride v Ljubljano, znati eno ulogo, naj bo že katerokoli te igre. Pristop ima vsak član in vsaka članica vseh naših društev, ki so učla-njena v S. K. S. Z. Od posameznih drui štev se lahko oglasi do pet igralcev. Ker jc število udeležencev omejeno, so bo oziralo to pot na. tiste, ki se bodo preje prijavili, in sicer v tistem redu, v katerem se bodo priglasili. Prijave je pošiljati najkasneje do 4. sep-t e m b i- a edino le na naslov: » L j u d s k i ode r « v L j u b 1 j a n i.
Pri priglasitvi naj se vpiše krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kraj rojstva in oventuelno šolsko izobrazbo. Udeležencem se bo poskrbelo v Ljubljani za ceno stanovanje in dobro in ceneno hrano.
Dr. Janez Ev. Krek,
tč. predsednik S. K. S. Z
Luka Smolnikar,
tč. predsednik »Ljudskega odra«.
Nevaren tat. Več kot pol svojega življenja jc prebil 62 let stari Janez Krhlikar, samski dninar iz Vač v litijskem okraju, po raznih ječah zaradi različnih tatvin in vso to ga ni na stara leta pobol jšalo. Dne 11. novembra 1910 je prestal zadnjo kazen zaradi tatvine, a že po pretoku par mesecev je zakrivil dve novi tatvini. Leta 1909 dne 7. decembra jo prišel iz Gradiške, kamor je bil obsojen na devet let težke ječe, ker je izvršil tatvino v župnišču v Javorju na Dolenjskem. Iz zapora je prinesel 200 K, katere si je v Gradiški prislužil. Vrnil se je domov, vzel pri županstvu delavsko knjižico in se nato potikal po štajerskem in Hrvaškem. Meseca avgusta 1910 se je vrnil domov, a je takoj izvršil neko tatvino, za kar je bil pri okrajnem sodišču v Litiji na 3 mesece zapora obsojen. Letos, bilo je v soboto dne 28. januarja t. 1. po 12. uri opoludne, je prišel v župnišče v Prim-skovem prosit kosila, ki ga je tudi dobil. A Krhlikar ni zapustil vasi, marveč se najbržc skril v cerkvi, potem se pa vtihotapil v farovško klet, ker so drugo jutro posli župniku pravili, da je prejšnji večer v veži in kleti dišalo po tobaku. Župnik pa tem besedam ni pripisoval posebne važnosti, ker je bil prepričan, da je tuji človek, kateremu je dal kosilo, prejšnji dan odšel. Ob tri-četrt na. deset je šel župnik opravljati v cerkev nedeljsko duhovno opravilo, za njim pa domači posli, navada je pa ta, da zadnji med njimi zaklene farov-ška vrata ter vzame ključ seboj. Po dokončanem cerkvenem opravilu se je župnik ob 11. uri vrnil domov. Domača dekla ga je vprašala, če je on zadnji iz farovža odšel, ker so bila vežna vrata na stežaj odprta, ko je prišla ona iz cerkve. Župnik je to zanikal. Nato se je podal v svojo sobo v prvo nadstropje, a se je silno začudil, ko je našel ob vratih svoje sobe prislonjeno sekiro, ki se je spravljala v kleti, sobna vrata pa so bila vlomljena. Tu je župnik pogrešil 400 Iv gotovine, svojo zlato uro in površnik. Kakor po svoji stari navadi, tako taji Krhlikar tudi tu svojo tatvino. A pri konfrontaciji ga je župnik Anton Plešec natanko spoznal po njegovi zunanjosti, ko je prosjačil v župnišču za kosilo in po njegovem narečju. Tajenjo mu pa zato ni pomagalo, ker sc jo pri aretaciji dne 9. aprila t. 1. našel pri njem še župnikov površnik. Sicer pravi obdolženec, da ga je kupil v Ljubljani, a kdo bo to prefriganemu tatu verjel? Povod k njegovi aretaciji je pa dalo dejstvo, da se je dne 9. aprila t. 1. vtihotapil v župnišče pri Sv. Ožboltu v shrambo, kjer ga je zasačila domača dekla ravno v toni trenotku, ko je hotel krasti. Sicer se on zagovarja, da je hotel odnesti le par klobas, a kdo bode to takemu tatu verjel, o katerem se za-more po vsi pravici trditi, da mu je krasti v navado prišlo in da se pobolj-šanja vzlic njegovi starosti ni nadejati.
Porotniki so vsem trem stavljenim vprašanjem enoglasno pritrdili ter jo sodišče Krhlikarja obsodilo na 9inpol leta težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem vsak mesec.
Mlad ubijalec. V nedeljo dne 16. aprila t. 1. je popival 301etni posestnik Janez Mezeg iz Kernice v družbi Pavla Peternela, 181etnega posestnika iz Lajš v gostilni Luke Mezga v Robidnici. Janez Mezeg izpove, da je izpil samo pol litra vina, ko je pa od nekega drugega izpil še kozarec vina, je postal zmešan. V tem stanu je nagajal Mezeg Peter-nelu, ga. zmirjal in ko je ta jedel želodec, ga je tresel za vrat. Nato je postal Mezeg miren ter sta si nasprotnika celo podala roke. Pred hišo je pa začel Mezeg zopet sitnariti in je celo strgal Pc-ternelu ovratnico. Mezeg je bil takoj pripravljen škodo poravnati ter je dal Peternelu zato 1 K. Ko je slednji menjaval denar, ga je Mezok vdaril po roki, da je drobiž odletcl po tleh. Vsled tega ga je Peternel vrgel ob tla in brcnil z nogo v stegno. Od sedaj pa ni Mezeg več zabavljal, marveč se je pobral ter se dal od krčmarja proč peljati. Komaj pa da ga jc krčmar zapustil, priletel je kakih 30 korakov za Mezgom Peternel, oborožen s polenom. Mezeg mu je še zaklical, da ne udariti, a ta ga je že udaril s polenom po desni strani glave s tako silo, da se je hipoma zgrudil ter nezavesten obležal. Privedli so ga nazaj v gostilno ter ga posadili k peči. Zavest se mu je proti jutru vrnila in je šel še sam četrt, ure hoda peš domu, kamor je okoli 3. ure zjutraj prišel. Od lega časa ni prestopil več hišnega praga, trpel jo silne bolečine, h koncu se mu je jelo blesti, dne 10. maj-nika je pa umrl. Raztelesenje je dognalo, da je obdolženec Mezgu deloma zdrobil senčno kost ter so segale razpoke do dna lobanje. Zastrupila «o mu jc kri, v notranjih delih glave nastalo gnojno vnet j • možganskih open, vsled
česar je nastopila smrt. Pokojni Mezeg je zapustil ženo in pet malih nepreskrbljenih otrok. Obdolženec ne taji dejanja, pravi pa, da je postal vsled Mezgovega ravnanja tako jezen, da se sploh na svoje ravnanje no spominja.
—	Državno pravdništvo zastopa državni pravdnik vitez pl. Lusehan, senatu predseduje svetnik Koblar, ki zelo spretno in strogo nepristransko vodi razpravo, obtoženca zagovarja dr. Vo-clušek. Porotniki soglasno po t rde edino stavljeno glavno vprašanje. Državni pravdnik sam prosi, naj sc obtoženec ne kaznuje z ozirom na njegovo mladost. prestrogo. Sodišče je obsodilo obtoženca na 18 mesecev navadne ječe. Povrniti mora tudi rajnikovi vdovi 33 kron pogrebnih stroškov in plačati mora 1500 K odškodnine rajnikovi vdovi.
Dnevne novice.
'+ Izjava. Z ozirom na neresnična poročila »Slovenskega Naroda« in nemških listov izjavljamo, cla nismo prodali na Bavarsko niti enega kilograma sena, temveč smo večino sena in sicer le toliko, kolikor smo imeli kupljenega, prodali zvesti svojim načelom po posredovanju g. drž. in dež. poslanca Povšcta, češkim in nemškim zadrugam na Češkem. Somišljenike prosimo, naj nam obrekovalco takoj prijavijo, da jih naznanimo sodišču. Ljubljana, clne 28. avgusta. 1911. — Gospodarska zveza v Ljubljani. K. Der-ni£»stia, predsednik. I. Jovan, ravnatelj.
+ Novo izdkjalstvo slovenskih liberalcev. Naši slovenski liberalci so velike politične nerode. To ve ves svet. V svoji nerodnosti počenjajo naši liberalci seveda po svojem načelu »Vse za narod« neumnosti, kakršne znajo počenjati zgolj liberalne prikazni. Naša stranka zahteva na Slovenskem Štajerskem razdelitev deželnega šolskega sveta in štajerske kmetijske družbe, stvari, ki so jih včasih tudi liberalci zahtevali. A ker to zahtevamo mi, so se liberalne prikazni zaletele in izjavile v svojem »Narodu«, da nasprotujejo razdelitvi štajerskega deželnega šolskega sveta in priznajo sebi v sramoto, cla je šolstvo na Štajerskem bol j razvito kakor na Kranjskem. To jc že res, ker naši liberalci, dokler so imeli moč v rokah, niso na Kranjskem skrbeli dovolj za šolstvo in mora. zdaj naša stranka izpopolniti na prosvetnem polju to, kar je v svoji lenobi in brezbrižnosti zagrešila liberalna stranka. Sicer pa taki izdajalski izbruhi naših liberalcev ne pomenjajo drugega, kot to, da jih proslavljajo Slovencem sovražni nemški listi in sc norčujejo iz najvažnejših zahtev našega naroda, dasi prav dobro vedo, da liberalna stranka v svoji starostni oslabelosti politično še manj pomenja kot ničla.
-f Kdo more biti soc. demokrat?
»Zarja«, ki očividno še vedno živi v pasjih dnevih, pi*iobčuje skrajno otročji članek, v katerem vabi srednješolske dijake v brezdomovinsko soc. demokracijo. Med drugim pravi člankar sledeče: »Sploh mislim, cla je naravnost absurdno, da more človek, ki je preči-tal le nekaj knjig, slediti klerikalizmu.«
—	Torej jo za to, da kdo postane soc. demokrat treba le, cla nekaj knjig prebere — kdor jih nič ali pa veliko, ta pa ne more socialen demokrat biti. To je najnovejši recept, po katerem zamori? kdo soc. demokrat postati. Ros zelo enostavno. Tri bukve naj požre, pa bo socialist!
-j- Slovenska umetniška razstava na Bledu se je jako slabo obnesla. Obiskovalcev je bilo malo, razstavljene so bile po večini slabe slike in tujci niso odnesli baš najboljših vtisov o kakovosti slovenske umetnosti. Enako sodi tudi kritik uradne »Laibacher Zeitung«. Priredili so razstavo R. Jakopič, K. Mysz in P. zmitek. Obsojati je, cla se prirejajo take manjvredne razstave, ki slo-vesaslovenske kulture gothvo ne mno-žc. Če se prirejajo razstave v krajih, kamor prihaja vse polno tujcev, ki so v velikih mestih vse kaj drugega vajeni, je treba še bolj paziti na to, da sc le dovršene stvari pokažejo. Sicer bi pa bilo zelo čudno, čc bi se kak tujec, ki ima količkaj okusa, sploh za kako umetnino naših slovenskih najmodernejših navduševal. Žalibog ne producira do danes slovenska moderna nič drugega kakor kričeče pobarvano platno v naj-absurdnejših kompozicijah. Dokler so slovenska moderna umetnost ne bo kaj višje povspela, je najboljše zan jo, čc v Ljubljani ostane.
— Umrl je Anton Jaklič, posestnik in gostilničar, župan občine Križka vas, član cestnega odbora., ud krajnega šolskega sveta in odbornik hranilnice v Višnji gori. Peljal se je na vozu |>o Pe-Sčeniku, pri »Hinožu je kar padel na zaboj in bil takoj mrtev. Vsi poizkusi oživiti ga. so bili brezvspešni. Zapušča
ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Z njim je umrl odločen somišljenik S. L. S. Težko mu bodo najti namestnika v naši okolici. Bil jc dober kristjan, po-gostoma je prejel svete zakramente. Zadnjikrat jo bil pri sv. obhajilu pred kakimi li dnevi. Star jo bil 38 let. Svetila mu večna luč!
—	Z vlaka je skočil 28. t. m. dninar Martina Božič, doma iz Broda pri ^o-vem mestu. Mož ima padavico in je slaboumen: zato so ga hoteli poslati v blaznico in mu dali za spremstvo kan-dijskega policaja Petriča. Med vožnjo od Št. Vida proti Zatičini je pa Božič skočil z vlaka. Zlomil si je obe nogi, roko si je pa zvil. Nato so ga. mesto v blaznico peljali nazaj v kandijsko bolnišnico.
—	Smrtna kosa. V Gorici jc 28. t. m. umrl monsignor Alojzij Tomsig, dekan rnetropolitanskega kapitelja. Pretečem teden je šel v Trbiž na oddih. Tu ga je prijela srčna slabost in se je nezavesten zgrudil na tla. Vojaški zdravniki so mu dali prvo pomoč. Ko si jc opomogel, se je takoj vrnil v Gorico. V ponedeljek in torek jc še raa-ševal. V četrtek je legel in danes ob 5. uri 15 min. zjutraj je umrl. — Pokojnik je bil leta 1847. rojen v Gorici. V mašnika je bil posvečen 28. novembra 1869. Služboval jc večinoma v Gorici. Zadnje časo je bil ud mostnega šolskega sveta. Bil je po rodu Italijan, a zelo koncilijanten mož. Pogreb bo v torek ob 6. uri zvečer.
—	Kolera v Gorici (?). V ponedeljek 28. t. m. je Goričano prestrašila govorica, cla je v mestu kolera. Resnično se je pripetil slučaj, ki je sicer precej sumljiv, a vendar dokazano še ni, da bi bila kolera. Danes ob 2. uri zjutraj je naenkrat obolel gimnazijski pomožni sluga A. F 1 a i s s. Poklicani zdravnik je izjavil, da so znaki podobni koleri, vsled česar so celo družino izolirali, odpadke pa poslali v Trst v bakteriolo-gično preiskavo. Upajmo, cla ne bo hudega.
—	Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil cerkovnik Jožef Cvetan v Čelju.
—	Velik delavski štrajk na Reki.
Ladjedelnica »Danubius« razširja obal in je to delo poverila tvrdki Vidmar & Neuschoss, ki jc najela veliko število delavcev. Včeraj popoldne jo ustavilo delo 1000 delavcev in pričelo štrajkati. Delavci, ki imajo po 30 do 40 stotink na uro, zahtevajo, da se jim dnina zviša. Pozneje se jim je pridružilo 500 zidarjev. — Tvrdka je popoldne izplačala štrajkovske delavce in jih odpustila z dela. Ne ve se, ako se tudi drugi delavci priključijo štrajku.
—	čebelarska podružnica za Poljansko dolino priredi v nedeljo, dne 10. septembra ob treh popoldne pri Anžonovcu v Srednji vasi veliko ljudsko veselico z zelo bogatim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za napravo čebelarskega orodja. Pridite vsi prijatelji čebel in dobre zabave!
—	Sv. Ivan pri Trstu. V nedeljo zvečer priredili smo svojemu dosedanjemu kaplanu gosp. Čoku v gorenjih prostorih Gospodarskega društva od-hodnico. Velika dvorana je bila prenapolnjena, mnogi so se morali vračati, ker niso dobili prostora. Ženski zbori, mešani zbori, zbori s spremljcvanjem tamburic, tamburanje vrstili so se eden za drugim. V imenu navzočih poslavljal se je v krasnih besedah od gospoda kaplana gosp. Ivan Križman, kazoč na delo, ki ga je dovršil naš slavljencc tekom osmih let pri Sv. Ivanu. V znak hvaležnosti za velik trud bil mu je po-klonjcn mal spomin, a gospica Udovič presenetila je vse s krasno dekla mučijo »Vzornemu možu«. — V naši sredi imeli smo tudi dr. Malneriča, ki dasi prvič med nami, čutil so je tako domačega, kakor bi bil vedno med nami bival. Utisom, ki jih jo dobil, videč tako hvaležnost, tako ljubezen, tako spoštovanje od odhajajočega slavljenca, dal jo dr. Malnerič izraza v krasnem govoru. Za Slovensko Stražo nabralo se jc 11 kron. Oni se vesele, ker Čok odhaja, veseli se, ker mislijo, da s Čokom bo pokopano njega delo. A mi nc žalujemo, ker Vemo, cla nc gre daleč in seme, ki ga je sejal, žo rodi in bo šc rodilo stoteri sad. Na tem mestu mu kličemo: Dal Bog mnogo uspeha, na novem mestu, nam pa šc mnogo takih mož kot ste Vi!
š šolska vest. C. kr. okr. šolski svet. za okolico Celje je glede inšpekcije, ki so jo vršila dne 23., 27., 28. in 29. marca od strani c. kr. okr. šol. gospoda nadzornika, izrekel pohvalo in priznanje učiteljstvu na zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celju.
—	Postajališče Preserje — postaja? Županstvo v Prescrju jc vložilo pri ravnateljstvu južno železnico prošnjo, cla
I bi so postajališče Preserje preuredilo v l postajo.
—	Vlak se je utrgal. Ko je peljal 26. t. m. tovorni vlak št. 846 iz Brezovice proti Ljubljani, je stal distančni signal na »stoj!«, a so je obrnil na »prosto!« predno sc je vlak ustavil, tako. da jo isti vozil dalje. Tedaj pa je opazil čuvaj čuvajnice št. 642, cla se je vlak utrgal in da jo utrgani del obstal. Ket njegovih signalov ni noben sprevodnikov opazil, telefoniral je čuvaju na Marije Terezije cesti, da je vlak ustavil. Vlak jc nato previdno vozil nazaj, da so mu pripeli utrgani del.
—	Smrt v Savi. V nedeljo 27. av-> gusta je kapucinski sluga Franc Ko-stanjšek v Krškem pri kopanju v Savi utonil. Mrtveca še do sedaj niso našli.
Predrzna vloma v Trstu. 27. t. m. zjutraj sta dva tatova vlomila v menjalnico Bolaffio v ulici San Antonio. Slučajno so ju pa ravno pri delu zalo-t i I i in zaprli. Svedrovca sta Janez Ri-gotti iz Trsta in Miha Quarantotto iz Rovinja. Prinesla sta s seboj sira in vina, ker sta vedela, da bosta imela dolgo opraviti. Policija jih je nadalj-njega truda rešila.
—	Sejmarjeva nesreča. Dne 24. avgusta so jo peljal Vinko Arh s parom konj iz šontjernejskoga sejma, domov v Leskovec. Zadaj pri vozu je imel privezanega še onega konja, IPri Prekopi Dolenji se konja, splašita ter prevrneta voz z Arliom vred. Voz in moža sta vlekla precej daleč. Arh jo clobil tako težke poškodbe, cla so drugi sejmarjl prepeljali domov nezavestnega. Prvo po» moč mu je dal šc isto noč dr. Trene. Drugi dan je dospel iz Ljubljane še dr, Šlajmer, ker so poškodbe zelo komplii cirane.
—	Kako je v Ameriki? Iz Girard 111,
piše neka žena svojim otrokom: »To ti imam še sporočiti, da tukaj zopet nič no delajo od 1. avgusta. Dobila, sem šest fantov na hrano in stanovanje. 15 dni so bili. Zdaj so šli pa zopet dela iskal in Martin (mož) ž njimi. To je hudo tukaj! Bila sem tako vesela, da bom kaj zaslužila za prehrano in vam bi šc kaj domov poslala, Martinov denar bi pa shranila. Sedaj pa zopet nič. Taka je ta vražja Amerika: zavržena,, slaba, da bolj ne more biti!«.
— Predrzna tatvina. Kakor smo poročali, so bili v noči od 17. do 18. av« gusta. v Babnem vrtu pri Trsteniku gospodarjem Logarju, Sveten in Štefetu ukradeni trije konji, vredni čez 2000 K. Doseclaj sc. konj šc ni dobilo. Na Beli in v domači vasi Babnivrh so sc v predvečer imenovane noči potikali trije moški sumljive zunanjosti, ki so ljudi povpraševali, če je kaj konj v planinah. Verjetno je, da so ti storili predrzno tatvino. Dosedaj se je menda izsledilo samo to, cla so gnali konje čez Visoko, kjer je neki mož ponoči videl gnati tri konje. Na notico v »Domoljubu« nam je prijazen njegov naročnik sporočil, da; so bili dne 19. avgusta gnani trije konji skozi Petruško vas pri Št. Vidu na Dolenjskem. To poročilo se s časom izvr« šeno tatvine zelo ujema in je torej utemeljen sum. cla šli konji proti hrvaški meji. Zato uljuclno prosimo gg. orožnike, župane, gostilničarje oh velikih cestah in kmečke gospodarje zlasti na Belokranjskem, če bi bili kaj sumljivega videli, cla to sporoče ali domačim orožnikom ali farnemu uradu na Trsteniku. Povdarjamo da jo bila ena kobila črna, breja, z belo nogo. — Pri tem si nc moremo kaj, da ne pripomnimo še nekaj. Zdi se nam, cla, so tisti krogi, ki so v prvi vrsti poklicani za javno varnost lastnine skrbeti, v tem slučaju premalo storili. Pri sodniji sc je reklo: orožniki naj iščejo; orožniki so rekli gospodarjem: brzojavko plačajte. Prepričani smo, da jo orožniški postajena-čelnik v Preddvoru mož na. svojem mei stu in da bi storil vse, kar je le mogoče, če bi imel sredstva na razpolago. Zakaj pa državna uprava orožnikom ne plača poti in telegramov, če so ti nujno potrebni? Kakega berača sc preganja, od. meje clo mejo: če so pri kaki banki do-fravdira, zasledujejo storilce celo v Ameriko. Tukaj se pa ki*o za rokovnjaško tatvine, po katerih se kmet tako občutljivo oškoduje, pa naj kmet rta svoje troške išče tatovo! Zato ni čuda, da konjski tatovi postajajo tako pogumni, ker se njim tatvine ponavadi posrečijo. Pred 11 loti so bili ukradeni v kranjski okolici konji pri Štefetu na Suhi, pri Kosmaču na Beli: precl malo leti pri Koširju v Gozdu. — Kobile se ni.dobilo. In sedaj kar trije konji hkrati v eni vasi. Ivani bomo prišli, če se bo celo v obljudeni kranjski okolici tako godilo? Po pravici pričakujemo, cla se prizadeti krogi ganejo malo več!
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani.
LjoMjaoske novice.
lj Hišno preiskavo smo imeli včeraj v našem uredništvu. Gospod preiskovalni sodnik je v spremstvu treh drugih funkcionarjev z uprav škrupu-lozno minucijoznostjo vse prostore in kotičke preiskal, da hi nek inkriminirani rokopis našel, seveda brez najmanjšega uspeha. Rokopisi se v našem uredništvu takoj, ko so natisnjeni, vsak dan sproti sežgo, tisti pa, ki na natis še čakajo, so tako varno spravljeni, da jih razun urednika noben drugi nc najde. Za tajnost je torej pri nas v vsakem oziru izborno preskrbljeno.
lj »Kranjska hranilnica«, ki zdaj prenavlja svoje poslopje v Knafljevi ulici, je zdaj na svojem pročelju dala napraviti tucli slovenski napis v isti velikosti kakor nemški, s čimer jc ustregla davni in vseskozi upraviči' Mi prebivalstva.
lj Odgovor »Jutru« z dne sta št. 540. — Cenjeno »Jutro«! V dnevni vesti z današnjega dne praviš, da sem klerikalec zaradi »lastnega žepa«. Zaradi »Jutrovega« gotovo ne, ker v njem jc — kača ali pa še celo modras iz Podutika. Bojkotiraj me kot trikratnega obrtnika, gostilničarja, prodajalca kuril in prevoznika po svoji stari navadi, kakor me hočeš, eno ostane pribito: Moj žep je bil vsled poštene moje pridnosti že v onem trenotku zadostno napolnjen, ko si ti pričelo šele izhajati in poštene ljudi napadati. Čist sem na svoji vesti ter ti isto želim iz polnega srca, ker ljubim svojega bližnjega bolj, kakor ljubiš ti pri Tebi v nemilost padle osebe. Ljubim in spošt ujem poštene naprednjake kakor »klerikalce«, da me pa kakšno »Jutro« iiapada, to ni prav nič čudno. Sicer pa brez zamere! V Ljubljani, dne 29. avgusta 1911. Martin Lampret.
lj Kolera in cigani. Laška, vlada je prepričana, da so cigani zatrosill kolero, ki zahteva še danes mnogo žrtev. Vsled tega je izdala naredbo, da se imajo izgnati vsi cigani, ki niso v Italijo pristojni. Naravna posledica tega odloka je, da zapuščajo cele tolpe takih ciganov laško ozemlje ter skušajo priti v avstrijske pokrajine. To pa je treba ne samo iz varnostnih ozirov, amnak še posebno iz zdravstvenih ozirov na vsak način preprečiti. Obmejna oblastva so dobila vsled tega strog nalog, da. ni puščati preko meje ciganov, katerih avstrijsko domovinstvo ni do dobra dokazano, kajti le na tako radikalen način se lahko omeji razširjenje te kužne bolezni. Prigodi se pa vendar lahko, da dospe kaka iz okuženih krajev došla t/olpa, tudi v naše kraje. Vsak tak pojav pa je treba nemudoma, naznaniti pristojnemu političnemu oblastvu.
lj Operetni večer v »Unionu«, Jutri koncertira popoln orkester »Slovenske filharmonije« pod vodstvom g. kapel-nika E. Czajaneka na vrtu grand hotela »Union«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vin.
lj Surovina. Včeraj je pripeljal nek Voznik v neko hišo voz premoga, katerega pa konja, nista, mogla, potegniti čez prag. Mesto, cla bi bil odložil, je pograbil za bič ter začel z njim živino neusmiljeno pretepa,vati nakar ga. je nekoliko pokaral nek mimoidoči gospod. iNato mu surovež veli naj bo tiho, drugače jih bode pa še on dobil.
lj Plinovko je razbil dosedaj še neznan zlikovec v Lattermanovem drevoredu in napravil mestni občini 10 R škode.
lj Oživljeni bezeg. Pred južnim kolodvorom v Kolodvorski ulici je vsled suše in vročine nekaterim bezgovim grmom odpadlo listje do zadnjega lista. Pred nekaj dnevi pa je pognalo novo listje in bujne mladike kot spomladi. Kdo ve, če ne bodo ti grmi letos tudi šc cveteli?
lj Za krnhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov, nazaj pa pripeljalo 70 Hrvatov.
lj Brzonogi ribič. Ko je sinoči po Sv. Petra nasipu stražnik opravljal svojo službo, je opazil na bregu Ljubljanice dva neznana moška. Ni pa še prišel do njih, skoči eden bliskoma pokonci in zbeži proti šentpeterskem mostu. Ker je med begom izgubil ribo, je bilo stražniku takoj jasno, zakaj beži. Ko je kontrabant-ribič videl, da ga varnostni organ zasleduje, plane v Ljubljanico in jo preplava. Stražnik je nato zamogel le še ostalega legitimovati.
lj Umrli so v Ljubljani: Stanislava Kuralt, rejenka, i mesece. — Aleksandra Zupančič, rejenka, 7 tednov. — Marija Krušic. mestna uboga, 70 let. — Uršula Rozman, pastarica, 13 let. — Marija Patat, hišna posestnica, 76 let. Fran Rozman, tovarn, delavec, 28 let. — Helena Potokar. žena pečarskega delavca, 67 let. — Ivan Babšek, bivši hla-
pec, 83 let. — Angela Berčič, hči skla-diškega delavca, 10 dni.
Telefonska in brzojavno poročilo.
ČEŠKO-NEMŠKO SPRAVNO VPRAŠANJE.
Praga, 29. avgusta. Cesarski namestnik knez Thun se je odpeljal v Ischl, kjer bo jutri od cesarja sprejet v avdijenci. Knez Thun bo cesarju poročal o spravni akciji mecl Čehi in Nemci.
POLJSKI MARIJANSKI KONGRES.
Przemysl, 29. avgusta. Poljski ma-rijanski kongres se je danes z resolucijo v svrho povzdige katoliškega časopisja zaključil.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Brno, 29. avgusta. Tukaj sta zadela drug v drugega osebni in tovorni vlak. Lokomotiva osebnega in štirje vozovi tovornega vlaka so poškodovani, ranjena pa ni nobena oseba. Železniški aspi-rant Jožef Holl se je ustrelil.
KOLERA.
Budimpešta, 29. avgusta,. Tu sta zbolela dva. delavca v uovopeštanski tovarni za lep z znaki, ki so vzbujali sum, da se gre za, kolero. Bakteriološka preiskava je v ene m teh slučajev res dognala azijatsko kolero.
Dunaj, 29. avgusta. Na. dalmatinskem otoku Rabu sta umrli za kolero dve osebi, ki sta dospeli tja z Reke.
Neapolj, 29. avgusta. V Verbicaru, krajem med Veggiem in Na,poljem, je vsled zdravstvenih odredb proti koleri prišlo do velikih izgredov. Do skrajnosti razburjena množica je udrla v občinsko hišo in jo zažgala, istotako tudi županovo hišo. Ko je pozneje skušal kraljevi mirovni sodnik pomiriti množico, je bilo oddanih nanj več.strelov. Z zadnjimi močmi je odšel mirovni sodnik na kolodvor, kjer pa se je zgrudil mrtev na tla. Hotel je obvestiti orožnike v sosednjem kraju. Množica pa je po tem dogodku napadla tudi hišo mirovnega sodnika in jo zažgala. Potem je drla proti kolodvoru, kjer je telegrafist oddal še poslednjo brzojavko sledeče vsebine na podprefekturo v Peblo: »Napaden sem od množice in umre.m kot žrtev svojega poklica. Priporočam ženo ln otroke.« Po teh besedah je J>ila nadal jna, brzojavna zveza nemogoča, ker je množica prerezala žice. Podprefekt je ukazal takoj sestaviti posebni vlak ter se je odpeljal z vojaki in policisti v uporni kraj. Bati se je, da. so vsi uradniki v Verbicaru podlegli besnosti množice, ki je svoje-časno ubila tudi očeta sedanjega župana vsled enakih vzrokov.
Napolj, 29. avgusta. Množica v Verbicaru je napadla hišo župana, kateremu se je pa posrečilo z, vso rodbino uiti. Tajniku Amoroso, ki je županski urad branil, je množica razklala glavo. Iz Cozence je odšlo v Verbica.ro 80 orožnikov in ena stotnija vojakov. Uporniki so zaprlr vodnjak.
Palenno, 29. avgusta. Tu je. obolel na koleri vodja higljenskega zavoda, profesor Manfredl.
Livorno, 29. avgusta. Tu jc 7 oseb zbolnlo na koleri.
Carigrad, 29. avgusta. Vojni minister Mahmud Šefket paša je obolel na koleri.
»Slovenska Straža."
— En sam glas gre o Kolinski kavni jn-imesi v korist obmejnim Slovencem: da je to najboljši kavni pridatek. Zato se je ta kavna primes tako hitro vdomačila pri naših gospodinjah, cla jo danes človek najde v vsaki slovenski družini. Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pa to tudi v polni meri zasluži. Predvsem je to najboljši kavni pridatek, ki daje kavi tri lastnosti, ki jih nobena dobra, kava ne sme pogrešati: izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Poleg tega je'med vsemi kavnimi pridatki najizdatnejša in zato tudi najcenejša. In slednjič jo ta. kavni pridatek na prodaj v korist obmejnim Slovencem. »Slovenska Straža«, ki je vzela v svojo skrb delo za obmejne Slovence, dobiva od prodane Ko-linske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem vsako leto lepe redne prispevke, da zamore svojo prevažno nalogo izvrševati. Slovenskim gospodinjam ponovno in nujno priporočamo, cla kupujejo samo to kavno primes, ki jo lahko spoznajo po napisu »V korist obmejnim Slovencem« in pa. po tem, da ima vsaka škatljlca pritisnjen pečat »Slovenske Straže«.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
2570
Kraj nI šolski svet v Višnjigori
naznanja pretresujofio vest, du jc njega dolgoletni Plan
Anton Jaklič,
posestnik ln gostilničar, žnpan občine Križka vas, nd zdravstveno g a svata, član cestnega odbora
danes zjutraj nenadoma umrl.
Pogreb bode v četrtek ob 0. uri dopoldne v Višnjigori.
Višnjagora, dne 29. avg. 1911.
2577
Posojilnica in hranilnica v Višnji, gori naznanja žalostno vest, da je njen odbornik
Anton
posestnik in gosti-ničar, čepan občine Križka vas, nd krajnega šolskega sveta, član cestnega odbora, nd zdravstvenega* sveta itd.
danes zjutraj nagloma umrl.
Pogreb bpdc v četrtek ob 9. uri dopoldne v Višnjigori.
Višnjagora, dne 29. avg. 1911.


Zahvala. 2573
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pripomogli k tako lepemu pogrebu našega pokojnoga soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Jakoba Sabnika
posestnika v Zg. ŠiSkl št. 32.
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebna zalivala bodi izrečena, častitima. gg. župniku in kRplanu iz St. Vida nad Ljubljano, za obiske med boleznijo ln po smrti, sl. gasilnemu društvu za obilno spremstvo ter sploh vsem, ki so nam pomagali za časa bolezni in pogreba na katerikoli način in spremili dragega, pokojnika v tako mnogobrojnem številu k večnemu počitku.
Priporočamo nepozabnega pokojnika v molitev in blag spomin.
Zg. Šiška, dne 29. avgusta 1911.
Marjeta Babnik roj. Ježek, soproga. — Jakob, Franc, Ivan, Valentin, Jožef, Anton, Alojzij, sinovi. — Marjeta, Ana, Ivana, hčere. — Brata, vnuki, vnukinje, svak, svakinja.

sprejme Oton Boman v Radovljici.
je zdravniško priporočano	w 1<3f
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) ffranko K 4*58
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
G to 3	Cas opazovanja	Stan|e barometra v mm	Temperatura po Celziju	VetroTi	Nebo	MJS S s i! i > — >
28	9. zveč.	739 7	18-7	si. sever	jasno	
29	7. zjutr.	6402	11-8	sl. jjvzh.	soparno	00
	2. pop.	738 4	27 1	«1. jug.	del. jasno	
TKZNE CETSl'1
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 29. avgusta.
Pšenica za oktober 1911 ....	1170
PSenica za april 1912.....11 93
Rž za oktober 1911......10 01
Rž za april 1912............10'3č
Oves za oktober 1911.....8 01
Oves za april 1902 ............9 23
Koruza za september 1911 ...	8 45
Koruza za maj 1912 .....8'28
Zdržneje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zraCni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 18 85 norm. 17'8°.
Pozor!
Zavod »Šolskih sester" v Repnjab, pošta Vodice, Gorenjsko, opozarja vse p. n. trgovce v Ljubljani, da je plačnik samo U ono blago, ki se naroči pismeno z vtisnjenim pečatom! 2566 ¥ Repnjab, dne 28. avgusta 1911.
Oddajo se takoj v najem S
1 gostilniški prostori 1
ln hotelske sobe |
I j na Bavarskem dvoru, j
Pojasnila daje	:
»Gospodorska zveza" v LMani.!
V bližini Ljubljane se Odda takoj pod ugodnimi pogoji
s koncesijo za gostilno
U HSfeiffil.	3553
Posebno pripravna bi bila tudi za mesarsko Obrt, ker ni v okolici nobenega mesarja.
Ponudbe pocl št. „9" na upravništvo „Slovenca".
Nemškega jezika vešče imajo prednost. Kje. pove upravništvo „Slovenca". 2547
ki bi obiskovali meščansko šolo v Krškem
se sprejmejo na stanovanje v vso oskrbo pri dobri, pošteni družini pod strogim nadzorstvom. Poizve naj se v trgovini g. Anraana v Krškem. 2567 (3)
Sprejme se takoj zdrava in krepka v
v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 2574
Cenjenim svojim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem
s S si. Pefirs ceste št. 2
¥ Prešernovo ulico št. 48
siasproti trgovine Gričar & Mejač.
Priporočam obenem svojo bogato zalogo raznovrstnih obuval domačega in tovarniškega izdelka kake tudi največjo izber telovadnih čevljev za »Orle« in dijake. Popravila se ceno 11 točno izvršujejo v lastni delavnici na Elizabeta! cesti št. 5.
Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se tudi v bodoče toplo priporočam. Velespoštovanjem	2543 3
Medic. zal»sa obuval in čevljarski mojster.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Miha Mošker«.