ŠlfiV. 136.
V MIlani, v pelek. 18. Iimlla 1915.
LBIO XLIII.
s Velja po poŠti: s
Sa oelo leto naprej . la en meseo „ , sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
, K 28--. „ 2-20 • n 29*— . „ 35--
V	Ljubljani na domi
Za celo leto naprej . . E 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	spravi prejeman mesečno „ 1*70
s Sobotna izdajaš =
sa celo leto....... 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12-—
r	
f'Y. ' '1	|
	I
	I
§s	■
	m
km	• J'■•'/■'
	
Inserati:
Enostolpna potit vrata (72 mm): sa enkrat .... po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat .... 13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice IU.:
enostolpna potttvrsta po 2 J vin.
■	Poslano: ~
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznl red
03" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo )e v Kopitarjevi uliot št. 6. — Račun poštne branilutoe avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Severne od Sieniame državni® mejo. -
dekli.
mzmi čez u Gro-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17, junija. Uradno se poroča: Poražene ruske armade se tudi včeraj niso mogle nikjer držati, V srednji Galiciji so nadaljevale na celi bojni črti umikanje, ki so ga krile z močnimi zadnjimi stražami, proti severovzhodu in proti vzhodu. Zvezne armade zasledujejo ojstro. Severno od Sieniawe prodirajo naše čete čez Cieplice in Cewkow naprej in so vrgle včeraj močne ruske sile, ki so se še vojskovale na galiških tleh, s težkimi izgubami čez državno mejo. Tik vzhodno od tam so dosegle zvezne čete Lubaczow, iztrgale so po silovitem boju Niemirow in prodirajo proti Janowu.
Na lvovski cesti so vrgle čete armade Bohm močne ruske zadnje straže pri Wolo-cuchy še v večernih urah čez Wereszyco in so o polnoči osvojile z naskokom zahodni del Grodeka. Zahodni breg Weres-zyce je tudi južno od Grodeka očiščen od sovražnika.
Južno od Dnjestra je položaj splošno neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, iml.
XXX
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Zmagovito prodiranje zavezniških čet.
Berlin, 17. junija. Uradno razglašajo;
Na vzhodu je bilo odbitih več ruskih napadov.
Severno od Sieniawe so napadi zveznih armad prisilili Ruse, da so opustili svojo postojanko in da so se umaknili proti Tarnogrodu. Mackensenova armada ojstro zasleduje in pritiska za sovražnikom. Z naskokom sta bila vzeta Dachnovv in Lu-baczow, južni breg Smojinke smo očistili sovražnika.
Pri Niemurovu je bil ruski odpor hitro zlomljen in smo prekoračili cesto Nie-mirow—Jaworow. Bolj proti jugu so šli Rusi proti bregu Wereszyca nazaj.
Južnovzhodno od močvirja ob Dnjestru je položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo. XXX
V Galiciji se odigravajo zgodovinsko važni dogodki. Hrabre zavezniške čete osvajajo kraj za krajem in ostro zasledujejo poražene ruske armade, ki se nikjer ne morejo uspešno upreti. Severno od Sie-niawe so vrgle nase čete Ruse na fronti Cieplice—Cewkow čez državno mejo proti Tarnogrodu, ki leži na ruskih tleh. Severno od Jaworowa so pa osvojile zavezniške čete Lubaczow in Niemirow ter istotako potiskajo Ruse proti državni meji oziroma proti Rawaruski, kjer so se lani avgusta meseca bile krvave bitke. Vse pa mora razveseliti napredovanje naših čet v smeri proti Lvovu. Včeraj o polnoči so vrle čete zasedle zahodni del Grodeka odkoder je le še kakih 23 km do Lvova. Ves zahodni breg reke Wereszyce je očiščen Rusov. Wereszyca teče zahodno od Lvova od severa proti jugu skozi grodeška jezera, skozi Grodek sam, mimo Komarna in se izliva v Dnjester. Kdo se ne spominja velikanskih bojev ob grodeški črti proti strašni ruski premoči lani septembra meseca? In sedaj po devetih mesecih se bodo na tej črti zopet vršili hudi boji, vendar z razliko, da topot niso več Rusi napadovalci, temveč mi. Rusi so grodeško črto, ki je že po naravi utrjena, gotovo zelo ojačili m jo bodo branili do skrajnosti, kajti čc naše čete prodro to črto, potem je usoda Lvova zapečatena in tudi ruska bojna črta ob Dnjestru, kjer so Rusi posebno pri Miko-lajowu, Zidaczovvu in Haliczu zbrali ogromne sile, nevzdržljiva. Po dosedanjih dogodkih sodeč pa poražene ruske armade niso več sposobne, da bi mogle dolgo časa držati grodeško črto in upravičeno smemo upati, da je padec Lvova, glavnega mesta Galicije, ki je že od 3. septembra v ruskih rokah, le še vprašanje par dni,
RUSKO URADNO POROČILO,
»Berliner Tagblatt.«
Petrograd, 15. junija. Generalni štab poroča: Oh Vindavi smo 13, junija ponovne poizkuse sovražnika, ki je hotel pri Ljaz-kovvu prestopiti reko, zavrnili z velikimi izgubami za sovražnika. Ravnotako smo ustavili tudi sovražnikovo ofenzivo, ki je ob spodnjem teku reke pri istem kraju prekoračil reko. Boj za posest postojanke pri Szawleh se nadaljuje z menjajočim uspehom. Na mesto Szawle strelja težka artiljerija.
Na fronti ob Njemenu in Narewi kakor tudi na levem bregu Visle sovražnik ni dalje razvijal pričetih napadov, Z odločnim protinapadom se je naša pehota severno od Prasznysza 13. junija polastila skoro vseh naprej potisnjenih jarkov, katere ji je sovražnik vzel prejšnji dan.
V Galiciji se je v teku 12. in 13. junija razvil zelo ljut boj na celi fronti od Pisko-rowic ob Sanu do Mosciske. Sovražnik je na fronti ob Lubaczowki, ki jo je na južnem teku prekoračil, kakor tudi med Lu-baczowko in Wisznio, kjer je vzel vas Tuchlo, napadel v gostih kolonah. Ob Dnjestru je sovražnik 13. in naslednjega dne trdovratno pa brez uspeha napadel naše mostišče na levem bregu Dnjestra pri vasi Wizniow. Na fronti Zezawa—Zalesz-czyki smo 12. napravili nenavadno predrzen protinapad, v katerem smo več stotnij tirolskih deželnih strelcev in 20. lovski bataljon skoro popolnoma uničili in razpršili. (?) Prihodnjega dne je naša državna bramba v istem odseku podprta od drugih oddelkov ujela 400 mož in 8 častnikov.
K temu poročilu je pač treba pristaviti, cla smo o sličnih »uničenjih« že večkrat brali, da so se pa taka poročila izkazala za neresnična. Rusi menda vsled samih svojih »zmag« zapuščajo Lvov in Galicijo.
XXX
RUSKI PORAZ V GALICIJI.
Vojni poročevalski stan, 15. junija. Ruska armada ,ki je bila na vzhodnem bregu Sana poražena v veliki prodiralni bitki, ki sc je začela 7. t. m. se ceni na 25 divizij. Ta armada, ki se je nahajala v dobro pripravljenih postojankah, je popolnoma razbita, kar se more spoznati že iz velikega števila ujetnikov, ki vsako uro raste. Ruske divizije štejejo danes 3—6000 pušk (namesto 25.000 v začetku vojske). Ne bo previsoko, ako se, računajoč po desedaj znanem številu ujetnikov, ceni, da so Rusi v tej najnovejši bitki izgubili gotovo šest do osem divizij, torej dobro tretjino svoje armade. V nasprotstvu s tem visokim številom izgub na ljudeh se nahaja dejstvo, da ni zaplenjenega skoro nič vojnega materi-jala. Zdi se, da Rusi, ki razpolagajo največ s tremi do šestimi baterijami pri vsaki diviziji, žrtvujejo svojo pehoto, samo da morejo rešiti ostanke svojega topništva.
NOVA BITKA PRI GRODEKU.
Dunaj. Vojni dopisnik »Pesti Naplo« poroča iz Sanoka: Ruski ujetniki poročajo, da se bijejo ljuti boji pri Grodeku, kjer se nahajajo čete generala Marwitza in fcm. Puhallo. Grodeška okolica z znanimi ribniki jc zopet velike važnosti in vse kaže, da se bodo tam bili še veliki boji. Nemške čete so se že trdno ustalile in z novimi napadi širijo vrzeli, ki so jih vsekale avstrijske čete tu v rusko bojno črto. Rusi baje še niso končali svojih transportov. Naše čete stoje v teh bojih nasproti novim ruskim polkom, kar dokazuje, da so se Rusi pripravili na trdovratno obrambo Lvova. Ruski ujetniki tudi pripovedujejo, da jc veliki knez Nikolaj ukazal, naj sc Lvov drži, četudi padejo milijoni. Boj za črto pri Lvovu je zavzel strašno velik obseg, ker so na tem primeroma kratkem odseku zbrali velikanske množice in so tudi Rusi spravili na bojno črto veliko topov.
300 KM DOLGA BOJNA ČRTA.
Dunaj. Vojni poročevalec »Arbeiter ztg.« poroča: V celi dosedanji zgodovini svetovne vojske ni zgleda, ki bi bil primeren sedanjim bojem v Galiciji. Boj divja na skoraj 300 km dolgi črti in ni več boj v postojankah, kakor prej, marveč se premika in namerava prodreti sovražne črte in poizkuša obkoliti in uničiti sovražnika. Z eno besedo: ponavljajo se pojmi iz velikih Napoleonovih vojska. Od Sieniawe do Za-leszczykov, od Rusko Poljskega do Bcsa-rabije, od ene ruske meje do druge, ob Sanu in ob Dnjestru se cela 300 km dolga bojna črta neprestano giba. Zdi se, kakor da je napočila po šestih tednih nova doba uničevalne strategije.
OB BZURI IN OB RAVKI.
Krakov. »Czas« poroča: Po daljšem odmoru je postalo ob Bzuri in ob Ravki zopet živahno. Dosedanji boji so se razvili med Sochaczevvom in Bolimovom zahodno od železnice Skiernievvice—Varšava, kjer so zavzeli Nemci ruske postojanke. Sovražnik ie odgovoril s protinapadom, a je bil odbit.
PRI SIENIAWI.
Budimpešta. »Az Est< objavlja: V veliki vzhodnogališki bitki je naša zahodna bojna črta med Sieniavvo in zgornjim Dnje-strom popolnoma uspela. Rusi se umikajo na celi črti. Ob Dnjestru se napad z najboljšimi nadami na uspeh nadaljuje.
ODSEK OB SANI IN V/ISZNIJI ZA RUSE IZGUBLJEN.
Budimpešta. Pester Lloyd« izvaja: Odsek ob Sani in ob Wiszniji je za Ruse izgubljen. Gališki dogodki so zgodovinski. Na gališki zemlji se bije zdaj zadnja velika bitka.
RUSKI GENERALNI ŠTAB NE POLAGA VEČ VAŽNOST NA GALICIJO.
Berlin. B. Z. a. M.« poroča; Ruski generalni štab objavlja po petrograjski brzojavni agenturi poročila, da Galicija za nov vojni načrt Rusije ne tvori več liste važnosti, kakor začetkom vojske.
XXX
RUSKO UMIKANJE iZ BUKOVINE.
Kolin, 17. junija. »Koln. Ztg. poroča iz vojnega poročevalskega stana: Umikanje Rusov iz Bukovine, katero so morali zapustiti do zadnjega moža, se je izvršilo tako hitro, da niso mogli vzeti seboj tam nakopičene zaloge, niti jih uničiti. Tako so našli zmagovalci velike množice živine in velike množine nesmletega žita, cele vagone. Toliko je bilo žila ,da so Rusi, ki so iz vseh kotov spravili zaloge v Bukovino, kjer so pripravljali večjo vojno operacijo, svoj>m konjem vsled pomanjkanja slame metali nesmleto žito kot steljo. Sedaj so naši zaplenjene zaloge seveda skrbno spra-
BOJI V BESARABIJI.
Bukarešt. »Universul« poroča iz Mar-mornice: Iz Bukovine vrženi Rusi se zbirajo pri Hotinu in pri Kišinevu. Nowosieli-co so Rusi že izpraznili.
XXX STRAŠNE RUSKE IZGUBE.
Bukarešt. »Seara« poroča iz Ismaila ob ruski meji: Iz Galicije došli ruski vojaki poročajo, da so imele ruske čete na celi črti strašne izgube. Vojaki pripovedujejo, da so, dasi ranjeni, tekli, ko so se umikali in da so bežali tri dni in tri noči brez vsakega grižljeja.
XXX
RUSI V LVOVU.
Krakov. »Naprzod objavlja po Ruskih Vjedomostih«: Porusovanje jc v Lvovu zelo napredovalo, a bo takoj izginilo, če Rusi zapuste Lvov. Zdaj je mesto na zunaj rusko. V mestu so otvorili veliko ruskih trgovin, hotelov, slaščičaren, pekarij, čaj-nic, gostiln in drugih podjetij. Prejšnji trgovinski napisi so povsod prevlečeni s platnom, na katerem se nahaja ruski napis. Ruske časopise pošiljajo v Lvov v velikanskem številu kakor tudi knjige in leposlovne liste. Glavne ceste so prenapolnjene z berači, večinoma prosjačijo begunci iz porušenih vasi, Skozi Lvov so gnali kon-
cem meseca aprila večjo skupino judov, ki so prišli peš iz Przemysla; med njimi so se nahajali starci, ki so se komaj držali pokonci in veliko malih otrok.
NAJHUJŠI ČASI V LVOVU. Dombrova. »Gazeta polska« poroča iz Lvova: Najhujše čase je preživel Lvov, odkar je padel Przemysl. Ruski vojaki, ki dohajajo iz vseh krajev v Lvov, pripovedujejo, da narašča v Rusiji gibanje za mir in proti nepotrebnim žrtvam. Nad Lvov so prileteli avstrijski letalci.
XXX
NEMCI OBSTRELJUJEJO OSOVJEC.
Berlin. Iz Petrograda 16. t. m.: Nemci
so pričeli zopet obstreljevati Osovjec.
POLOŽAJ NA RUSKEM POLJSKEM.
Krakov, 16. junija. »Gazeti Polski« se poroča iz Varšave: Generalissimus je izdal povelje, glasom katerega jc dovoljen dohod v mesta Varšavo, Lublin, Chelm, Siedlce in Ivangorod lc na podlagi posebnega pismenega dovoljenja, ki ga izda gubernator, — Hišne preiskave in aretacijc so na dnevnem redu. — Na terespolskem kolodvoru v Varšavi je hotel žandarm aretirati nekaj sumljivih oseb, ki so pa na povelje: Roke kvišku! potegnili revolverje in streljali, nato pa izginili v temni noči. — Na glavni pošti v Lublinu so hoteli aretirali nekega sumljivega podčastnika, ki je pa na zasli-šujočega ga policijskega uradnika večkrat ustrelil in ga težko ranil.
VESTI IZ RUSIJE.
Kodanj, 16. junija. Iz Petrograda se poroča: Razpoloženje v Rusiji jc zelo pobito, posebno v Petrogradu, vesti z gali-škega bojišča, ki pronicajo v javnost, delujejo poražujoče, zlasti ker jc sedaj postalo jasno, da so bile strašne žrtve v Galiciji brez koristi doprinešene. Čete sc ne le ne bore več z upanjem na zmago, marveč kažejo vedno manj pokorščine in se nagibajo k uporu. Le pod grožnjami gredo k napadu, da se vrnejo z izgubami. V številnih ruskih pokrajinah divjajo epide-mične bolezni in ima samo v Petrogradu tačas 5000 ljudi osepnicc, njih število pa še raste. Legar je še bolj razširjen. V južni Rusiji sc množe slučaji kuge; vse dosedanje odredbe so ostale brezuspešne. V obeh glavnih državnih mestih primanjkuje živil in premoga, — Strašna eksplozija v tovarni razstrelil v Oditi jc zahtevala 812 človeških žrtev. Uničenih je bilo 8000 kg razstrelilnih snovi, ki so bile pripravljene za polnitev granat in šrapnelov. Eksplozija se smatra za dc!o revolucionarnih struj, vendar nesreča nikakor ni tolikega pomena, kakor se splošno misli.
OGROMNE MNOŽINE PIVA V RUSIJI UNIČENE.
Krakov. Socialno demokraški Naprzod« poroča po varšavskih listih. Pivovarne so morale uničiti zaloge piva, ki so jih zvarile še pred prepovedjo vživanja alkohola. Pivovarne so imele dozdaj pivo spravljeno v kleteh, ker so upale, da se odpravi prepoved alkohola. Zdaj so pivovarnam zapovedali, da morajo uničiti zaloge piva, ki so vredne več milijonov. Pod nadzorstvom vžitninskih uradnikov so iz« pustili pivo v kanale.
XXX
RUSKE IZMIŠLJOTINE O DVOZVEZL
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana sc poroča: »Novo Vreme« poroča 19. t. m. iz Varšave sledeče strupeno in smešno poročilo: Razmere med avstrijskimi in nemškimi vojaškimi oblastmi na Ruskem Poljskem so se poostrile. Ozemlja obeh držav loči sicer črta železnica Varšava—Dunaj, a Nemci se le neprestano vmešavajo v avstrijske zadevo in gospodarijo na avstrijskem ozemlju tako, kakor v lastni deželi. Nemci so nedavno prisilili svoje zaveznike, da so morali izprazniti mesto Novo Radomno, kjer so razpustili vse pomožne odbore in preiskali stanovanja, v katerih so bivali avstrijski častniki, več oseb so zaprli in jih 17 ustrelili. — lo poročilo ie tako nerodno in »ako sestavljeno, da se laž takoj razvidi, a značilno jc, ker se sovražno časopisje obupno prizadeva, da zastrupi našo železno zvezo
z Nemčijo in da bi nas spravilo v slab glas v nevtralnem inozemstvu. Zato pri-bijemo to poročilo.
XXX
NEMŠKI NAPAD V ZALIVU PRI RIGI.
Berlin, 17. junija. »Voss. Ztg.« poroča iz Stockholma o uspešnem nemškem izkrcavanju na otoku Runo ob vhodu v morski zaliv pri Rigi. Nemški mornarji so razstrelili svetilnik in zalogo petroleja.
XXX
JAPONCI NA RUSKEM OTOKU RUNOE.
Stockholm. Pastor Zettquist, ki je deloval na ruskem otoku Runoe v zalivu Riga, na katerem stanujejo Švedi, je došel čez Finsko v Stockholm. Potoval je dvanajst dni skozi Rusijo in jc opazil v ruskih uniformah veliko častnikov z japonskimi obrazi.
JAPONSKI ČASTNIKI V RUSKIH UNIFORMAH.
Berlin, 17. junija. »Voss. Ztg.« poroča, da so v severozahodni Rusiji povsod dognali številne japonske častnike v ruskih uniformah.
XXX
RUSIJA NABIRA ČASTNIKE IZ NEVTRALNIH DEŽEL.
Sofija, 17. junija. Iz Odese poročajo, da v Rusiji zelo primanjkuje častnikov. Rusko vojno vodstvo se sedaj trudi, da bi izpopolnilo nastale vrzeli s prostovoljci iz nevtralnih dežel. Za šaržo poročnika obeta 1000 rubljev mesečne plače,
XXX SAMOUPRAVA POLJSKE.
Petrograd. »Rusko Slovo« objavlja, da se obeta Poljski samouprava. Izvzeta bo pošta, brzojav, finance, tarif in sodstvo. Upravo bo vodil podkralj.
Noui italijanski napadi pri Planeti zopet odbiti. - Nadaljeuanje bojen na Krnu. - Napadi na Tirolskem
odbiti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17, junija. Uradno razglašajo: Naše čete so na bojni črti ob Soči pri Pla-veh zopet odbile več napadov s težkimi izgubami za sovražnika.
Na skalovitem pogorju Krna trajajo dalje boji gorskih čet.
Ob meji Koroške se ni včeraj nič bistvenega zgodilo.
Na Tirolskem so bili odbiti sovražni sunki proti prelazu Tilliach, v ozemlju Toeiana, pri Trosassi, Buhensteinu in na Montecostonu vzhodno od Folgarije.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
X X X S koroško-italijanske meje,
..Karntner Tagblatt« piše; Kotje 15. junija. Iz gornje doline izvemo, da se Le-sanci v obmejnih bojih zelo odlikujejo. Splošen položaj v ziljski in lesanski dolini je ugoden; vsakdo je prepričan: »Italijani ne pridejo skozi.« Vojni kurat H., ki je prijezdil semkaj, je pripovedoval o bojih pri volajskem jezeru. V malo dneh si je pridobil toliko izkušenj, kakor sicer v celem življenju ne. »Človek postane čisto drugačen,« je dejal. »Bivati uro za uro, dan za dnevom v vedni, skoro gotovi smrtni nevarnosti in poleg sebe gledati mrtve žrtve, to mora napraviti trajen vtis. Nadčloveško je potrpljenje ranjencev. Nobene tožbe, nič jadikovanja glede na bodočnost, marveč samozavesten smehljaj, ponos, da so zvesto izvršili svojo dolžnost, se bere na njihovih obrazih. Kako so hvaležni za vsako stvar! Z veseljem pripovedujejo, kako so delali z Italijani,
Previdni Cadorna.
Lugano, »Giornale d' Italia« poroča; General Cadorna je prvotno nameraval, da vpade iz karnijskih prelazov na Furlansko. Med prelazom Volajev in Trbižem so vpadali tudi v starih časih severni narodi v Italijo. V Ploski dolini naj bi se zbrale za sunek določene sile. Tu so od 1. 1908. nadalje neprestano vadile cesarske čete. Tu je preizkusila avstrijska artiljerija svoje nove topove v navzočnosti rajnega prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in generala Conrada, Ljutost, s katero so se tu vojskovali Avstrijci, dokazuje, kakšno važnost da pripisujejo tej strategični točki. »Messagero« hvali Ca-dornovo previdnost, češ da je prisilil sovražnika odkriti njegove načrte.
Razpoloženje naših čet na italijanskem bojišču.
Dunaj. Vojni dopisnik »N. Fr, Pr,« poroča, dt so naši vojaki na jugozahodnem bojišču zelo navdušeni. V čednih oblekah se kretajo med njimi mladeniči prostovoljni strelci, ki so še pred kratkim sedeli na šolskih klopeh. V celovški bolnišnici je neki težko ranjeni topničar prosil zdravnika, naj ga pošlje na bojno črto. Ker ga zdravnik ni pustil, mu je rekel: Boljše je, da odpade en bolan vojak, kakor pa cn zdrav.
Boji v dolini Miinster.
Berlin, »Morgenpost« poroča iz Cu-riha o bojih v dolini Miinster pri Ortlerju; Gromenje topov se čuje skoraj vsak dan. Obmejno ozemlje je sicer prepovedano popotnikom, a izvedelo se je le, da so Avstrijci zadnji teden razstrelili italijanske utrdbe zgrajene pred nekaterimi leti nad krajem Terza Cantoniera, Italijani so 5, junija streljali iz svoje trdnjave nad Terzo z granatami na znani hotel Ferdinandhohe, a med 30, streli ni zadel niti en strel. Dne 8. junija so porušili Avstrijci z dvema streloma stavbe na Quartu Cantoniera. Ponoči je ob meji vse razsvetljeno po italijanskih in avstrijskih žarometih.
Italijani slabo streljajo.
»Pester Lloyd« piše; V pustersko dolino je došlo iz Enneberga in gardske doline 170 italijanskih ujetnikov 53, alpin-skega polka. Več sto ujetnikov je še na poti v notranjost. Z bojišča na južnem Tirolskem vrnivši se vojaki poročajo, kako laška artiljerija in pehota slabo strelja, Pehota prične pogosto streljati že na 3000 korakov. Artiljerija je v nekem slučaju od 75 strelov le trikrat zadela.
Italijansko brodovje v dalmatinskih vodah.
Sarajevo, 13. junija. »Bosnischc Post« poroča, da se je pojavilo italijansko brodovje dne 5. junija s 15 enotami pred Cav-tatom, ki je bombardiralo železniško progo. Povzročena škoda je neznatna. Pozneje je obstreljevalo svetilnik mesta Dubrovnik,
Italijanski neuspehi.
Genf. O italijanskih neuspehih piše »Guerre mondiale«; Napovedovali smo že 24, majnika, da Cadorna ne bo mogel dovesti hitro do odločitve ali do uspeha brez francoske pomoči. V treh vojnih tednih Italijani niso mogli vtisniti bojne črte ob Soči. Takrat so napadali list italijanski domoljubi, a zdaj morajo priznati, da je prav sodil.
Neuspehe Italijani priznavajo.
Genf. Iz Verone brzojavljajo; Prodiranje bo stalo velike izgube. Milanski listi opravičujejo dosedanje neuspehe italijanskega prodiranja z močnimi utrdbami ob meji.
Italijansko časopisje ne sme objavljati
imen padlih vojakov,
Genf. »Tribune de Geneve« poroča iz Rima; Ministrstvo je z okrožnico prepovedalo časopisju objavljati imena padlih vojakov.
Strah Italijanov pred vohuni,
Curih, V Italiji morajo tam, kjer vozijo vojake, zagrniti potniki v železniških vozeh vsa okna, da ne morejo ničesar videti. Karmeličana Giuseppe Necateglo so obsodili v lOdnevni zapor, ker je opazoval okolico med Milanom in Pizo z daljnogledom.
Proti cenzuri v Italiji.
Lugano, V italijanskem časopisju se množe protesti proti cenzuri, proti strašnemu neredu na pošti in ker je odpovedala vojna pošta.
Sv. oče in vojska.
Lugano. »Corriere d' Italia- razpravlja o govorici, da se zavzema nemško katoliško časopisje za svetovno vlado papeža in da italijanski prelati pritrjujejo tej želji. List sodi, da je to izključeno in izjavlja: Papež ne pričakuje in ne želi, da bi mu ponudili priznanje njegovih pravic tuji bajoneti. Pooblastil ilsta »Corriere d' Italia« za to izjavo docela nihče ni.
Gonja proti duhovnikom v Italiji.
Lugano. Popolo d'Italia« poroča: Župnika v Gramoni pri Vicenzi so zaprli, ker je označil vojsko za nesrečo Italije. Župnika v Cagli so pa zaprli, ker je baje želel popoln uspeh Avstrijaem in Nem-cem.
Izdelovanje streliva v Italiji.
Lugano, Italijansko časopisje zahteva, naj prično vse tvornice v Italiji, ki so količkaj za to pripravne, izdelovati strelivo,
Italija ne napove Turčiji vojske,
Lugano. »Stampa« poroča; Italija zda| ne namerava vpoštevati gotovih željA in ne napove Turčiji vojske. Italija se vojskuje za svoje lastne koristi, ki se za zdaj šc ne tičejo Dardanel.
Novi boji v Tripolisu.
Bern. Italijanski listi poročajo: Nc samo iz bojev z Avstrijci, marveč tudi iz bojev v Tripolisu so pripeljali veliko ra-
njencev. »Avanti« poroča, da so Italijani v ljutih bojih 31. majnika in 1. junija pri Misurati izgubili 600 mrtvih in 400 ranjencev.
Italijanski kralj član zavoda de Francč.
Lugano. Zavod de France je izvolil italijanskega kralja za svojega člana. Kralj je izvolitev sprejel.
Italija izdala nove bankovce.
Lugano. Italija je izdala nove lOlirske bankovce.
Uspeh 171etne zarote.
Stockholm. »Stockholmer Tageblatt« objavlja podrobnosti o zvezah trosporazuma z Italijo. Vodilnim krogom na Angleškem in na Francoskem je bilo znano, da se je Italija pripravljala ves čas, odkar je izbruhnila vojska in da po končanih pripravah takoj napove Avstriji vojsko. Gio-littijeva in Salandrova pogajanja v Parizu niso zato nič učinkovala, ker so znali, da mora Italija po londonskih dogovorih vsaj do 15. majnika napovedati vojsko. Italija ni nastopila vsled umetne agitacije, marveč zaradi že 17 let stare zarote, Giolitti je na željo vlade za to nastopil, da so pridobili še čas za priprave. Spletkarji so se namreč bali, da če pregleda Avstrija spletke Italije, odgovori na nje s hitrim napadom.
Prvi obisk italijanske mornarice pri otoku Visu.
Zagrebške »Novine« priobčujejo dne 17. t. m. naslednji dopis z Visa z dne 3. junija 1915;
Rano zjutraj dne 1. t, m, so pripluli trije oddelki italijanske vojne mornarice v vode otoka Visa, vsega skupaj 20—23 večjih in manjših ladij. En oddelek, ki je sestajal iz petih rušilcev in dveh križark, podobnih našemu »Admiralu Spaunu«, se je napotil v severovzhodnem pravcu k otoku Visu, Brodovje je plulo s celo paro, zmanjšalo za čas brzino, ko je došlo na višino viške luke, nato pa z vso brzino krenilo dalje krog rta Stončice, ki je znan izza prvega in drugega obiska francoskega brodovja v lanskem letu. Na tem rtu je lep in visok svetilnik II. reda, poleg njega pa velika in udobna prizemna hiša za čuvaje svetilnika. To so bili Francozi poškodovali, a je bila sedaj popravljena. Na ti dve zgradbi sta otvorila brzi ogenj tudi oba italijanska križarja in oddala 20 do 40 strelov 15, 12 in 9 cm kalibra. V hipu je bil svetilnik s čuvajevo hišo v enem samem dimu, in Italijani, ki so z nezmanjšano brzino odpluli proti otočiču Sušcu in k Veli luki na otoku Korčuli, niso mogli prav dognati uspeha svojega bombardiranja. Dokler je zgradba še bila v dimu, se je zdelo, kakor bi bila hiša s stolpom vred popolnoma porušena. V resnici pa nazunaj ne stolp ne hiša nista bila znatno poškodovana, razen strehe na hiši, ki je močno trpela.
Četudi so Italijani ob popolnoma mirnem morju iz daljave 5—6 km izstrelili dokaj krogel na krog 25 m dolgo zgradbo, vendar so naravnost zadeli le trije izstrelki.
En izstrelek je v poševni smeri udaril v podnožje stolpa, malo višje nad hišno streho, a ni prodrl zidu, marveč je z notranje strani odvalil tri kamne, ki so padli na notranje stopnice in odbili šest kame-nitih stopnic. Granata se je razletela in prodrla streho in strop prizemlja. Druga granata je pogodila v sredino strehe, se v podstrešju razletela, prodrla strop nad hodnikom prizemlja in ga napolnila z razlom-ljivimi deskami, gredami in apnom. Tretja je udarila v skrajni del podstrešja z enakim učinkom, Ta je poškodovala vse tri kuhinje,
V stranskih sobah z ene in druge strani hodnika je na stropu in stenah popokal omet. Eno okno na severnozapadni strani je razrušil kos granate, ki se je razletela v zemlji pod oknom. Tudi drugo okno je nekoliko poškodovano, istotako radi granate, ki se je v bližini razletela, Vsled hudega pretresa je popokalo na svetilniku 13 debelih steklenih plošč; to in pa oni trije iztrgani kamni so pa tudi edina poškodba na stolpu.
Zanimiva in vredna zabeležbe je okol-nost, kako je tudi topot v eni izmed kuhinj ostalo živo in zdravo edino živo bitje, ki je bilo začasa bombardiranja v hiši, namreč mali, udomačeni lišček, ki je imel že od preje eno perot zlomljeno. On je bil v hiši začasa vseh treh bombardiranj in — ostal živ!
En strel je pogodil manjšo zgradbo za meteorologično opazovanje in razvalil četrti del. Vsi drugi izstrelki so padli bogve kam, nekateri tudi v morje. Dva izstrelka sta se razletela ob skalah rta samega in vse naokrog posule z ekrazitom. Ekrazit je odletel tudi v morje in čez nekaj časa je priplavalo na površje mnogo mrtvih rib, ki jim pravijo »črnjule«.
Škode bi utegnilo biti 10.000 kron, Glavno je, da ni bilo človeških žrtev.
Prebivalstvo sc je topot prilično mirno držalo, V prvi mah, ko sc je razlegel grom tooov, jc v enem delu prebivalstva nastala
mala panika, ki se je pa kmalu razgubila. Pomirljivo je delovalo na prebivalstvo tudi to, da italijansko brodovje ni streljalo na manjši svetilnik ob vhodu viške luke, ki se imenuje »Host«,
Tako je ta prvi obisk mornarice našega bivšega zaveznika prešel brez človeških žrtev in pustil za sabo le malo, neznatno škodo, Nadjamo se, da bomo Italijane odslej češče srečali v svoji bližini, ne da bi civilno prebivalstvo radi tega trpelo, razen v tem, ker ne bo imelo redne pošte in zveze za dovoz hrane.
Dve italijanski ladji sta 25. maja obšli daljni otoček, ki leži sredi Jadranskega morja: Pelagruž, Del mornarjev se je izi krcal in preiskal stanovanje svetilniškega čuvaja. Razbili so nekaj aparatov in ladji« co, tako da so osamljeni prebivalci na otočku popolnoma ločeni od sveta. Čuva« jev svetilnika niso mogli najti, ker so se bili pravočasno skrili, kakor jih svoj čas tudi Francozi niso mogli najti.
Boli do zahodu.
Nemško uradno poročilo. Siloviti angleško-francoski napadi odbiti.
Berlin, 17. junija. Uradno razglašajo: Severno od ribnika pri Ballawarde predvčerajšnjim izgubljene dele jarkov smo večinoma zopet osvojili; Angleži in Francozi so nadaljevali včeraj prodiralne poizkuse. Severno od prekopa La Bassee so bili premagani Angleži v ročnem metežu in prisiljeni, da so se morali hitro umakniti v svoje postojanke. Bojno črto Lievin—< Arras Francozi neprestano iznova napadajo. Na griču Loretto smo jim prepustili nek popolnoma razstreljen jarek. Južno od Soucheza se jim je posrečilo, da so se ustalili v naši postojanki v približni Širini 300 metrov. Tam se še bijejo, Na vseh drugih točkah so bili krvavo odbiti. _ Sovražni napadi, pri katerih so zastavili ve« likanske množine streliva in ki so jih izvajali z najtežjimi izgubami, so so torej zopet končali s porazom Francozov in Angležev. Boji v bližini, ki so izpadli za nas zmagovito, iznova izpričujejo sijajno hrabrost in neomagljivo vztrajnost naših čet. Francoski napadi pri Mouline—Ou-stouvent so se končali z istim neuspehom za Francoze, Ujeli smo tam 5 častnikov in 300 Francozov. V Vogezih so včeraj živahni boji med Fochtom in Louichtalom še trajali, a zvečer so se ustavili. Izvzemši male izgube ozemlja severnozahodno od Metzerala smo držali vse svoje postojanke in smo ujeli 100 Francozov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 14. junija, ponoči ob 11. uri:
V noči od nedelje na ponedeljek smo severno od Arrasa zavrnili več napadov na naše jarke ob cesti Aix—Noulettes— Souchez, smo utrdili vzhodno od Loretta osvojene postojanke in vzhodno od teh postojank pridobili 150 m ter smo prodirali južnovzhodno od labirinta, kjer so se vršili nepretrgani artiljerijski boji. Južnovzhodno od Hebuterna smo zaustavili napad na naše jarke ob cesti Serre—Mailly. Po neuspehu je sovražnik ljuto streljal v okolici pristave Quennevieres. Z lahkoto smo prodirali v zveznih jarkih in okopih in smo povzročili sovražniku resne izgube. Artiljerijski ogenj je bil cel dan precej živahen. V Lotringiji smo svojo črto potisnili naprej pri Amber-menilu in v gozdu Parroy. V tem odseku nevzdržno napredujemo.
Uničenje Arrasa,
Rotterdam. Francosko časopisje po* roča: V Arrasu je uničenih 70 odstotkov hiš. Od 25.000 prebivalcev iih je ostalo lc še 2000. Pričakujejo, da se podere stolnica,
Nemci obstreljujejo Compiegne.
Chiasso. »Corriere della sera« poroča iz Pariza: Nemci so iz daljave 15 km izstrelili dva strela na Compiegne.
Nemci metali bombe na Belfort.
Pariz, 18, junija. (Kor, ur.) »Times« poročajo: Na Belfort so metala 4 nemška letala bombe. Škoda je neznatna. Nemški letalci so metali 15. t, m. ponoči bombe na angleški parnik »Strathnairn« pri Pren-borskeshire. Kapitan in 12 mož je utonilo,
Vlamartingue Nemci ljuto obstreljevali.
Pariz, 18, junija, (Kor. ur,) »Petit Pa' risien« poroča, Nemška artiljerija je ljuto obstreljevala kraj Vlamartingue pri Pe-pernghe.
Žrtve Zeppelinovega napada na angleško obrežje.
London, 18. junija. (Kor. ur.) Ob zadnjem napadu Zeppelinov na severno angleško obrežje je bilo ubitih 10 in ranjenih 40 oseb. Tiskovni urad poroča o 24, mrtvih in o 40. ranjencih.
Angleške izgube.
London, 18. junija. (Kor. ur.) Zadnji seznam izgub obsega umrlih 38 častnikov in 3420 mož,
Ljubeznjivosti Francozov in Angležev.
Pariz, (Kor. ur.) Francozi so vznevoljeni, ker jc angleška bojna črta na Fran-
coskem dolga le približno 50 km. »Temps« objavlja z ozirom na to članek iz Londona, ki izvaja, da tvori angleška bojna črta prav za prav sprednjo, naprej pomaknjeno črto. Velike čete, ki se nahajajo v Franciji, morajo urejati pošiljanje na bojno črto. Angleška armada je le v mali meri sposobna za operacije, ker manjka angleški artiljeriji municije in ker izdelavo municije v Angliji šele urejajo. Angliji naj se zato nič ne očita, marveč naj se rajši prizna, da je Anglija že veliko storila in da napoči trenutek, ko postane angleška armada v velikem obsegu sposobna za napadalno vojsko.
Stavke na Angleškem.
London. (Kor. ur.) Vladnih naročil ne morejo radi stavke v tvornici železniških voz v Cric'klcwoodu pravočasno izvesti. V Cumberlandu in na južnem Waleškem stavka v premokopih 6000 delavcev.
Aretirani francoski armadni dobavitelji.
Ženeva, 16. junija. Iz Rouena se poroča, da je državno pravdništvo dalo za-
?reti generalnega svetnika in župana v lesseville, Bouscourta, in pa nekega vele-industrijca, ker sta poneverila mnogo blaga za vojaške uniforme. Obenem so zaprli tudi tovarniškega ravnatelja in dva delavca kot sokrivce.
Na morju.
Izgube angleške mornarice.
London, 17. junija. (Kor. ur.) V posla-niški zbornici je izjavil ministrski predsednik: Mornarica, mornariški vojaki in kraljevska mornariška divizija je izgubila vštevši izgub ob pogibelji »Bulwarka« in drugod do 31. majnika mrtvih, ranjencev in pcgrešancev skupno 804 častnike in 12.748 mož.
Angleški parnik »Arnadle« potopljen.
Stockholm, 18. junija. (Kor ur.) Ministrstvu zunanjih stvari se poroča: Angleški prekomorski parnik »Arnadle« je za-vozil 12. t. m. med vožnjo v Arhangelsk 13 morskih milj južno od rta Orlov na neko mino in se je potopil. Mrtvi so 3 možje posadke.
Potopljene ladje.
Amsterdam, 17. junija. (Kor. ur.) Nizozemska ribiška ladja »Greskens« jc zadela pri Knocie na mino in je zletela v zrak, Štiri možje so mrtvi.
Goeteborg, 17. junija. (Kor, ur.) Švedski parnik Thorsten, ki vozi med Goete-borgem in Anglijo, je pri Vingi ustavila neka pomožna križarka in ga je odvedla najbrže v Sviisemunde.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 18. junija. (Kor. ur.) »Agence Milli« poroča iz turškega glavnega stana: Naša artiljerija je na dardanelski bojni črti pri Ari Burnu 14. t. m. večkrat zadjela. Sovražnik je imel velike izgube. Naše obrežne baterije so obstreljevale trans-protne parnike, tabor in lope letal pri Sedil Bahru. Neko letalo je opazilo ponoči pred Kafalo neko oklopnico vrste »Aga-memnon«, katere krov je popolnoma zalivalo morje, dimniki in zadnje jadro se je nahajalo pod vodo.
DVA ANGLEŠKA PODMORSKA ČOLNA V DARDANELAH UNIČENA.
Lugano. »Stampa« poroča: V Mar-marsko morje so odposlali Angleži podmorske čolne. Vrnil se je en sam, dva je sovražnik potopil.
IZGUBE ZAVEZNIKOV PRI DARDANELAH.
Atene, 16. junija. Potrjuje se, da so se Zadnji napadi zaveznikov na A.rry Burnu in Sedil Bahru ustavili. List »Ephymeris«
Koroča, da so izgube zaveznikov strahotne, iešteta trupla plavajo po celem zalivu, posebno pred Dardanelami in morski tok jih prinaša vse do Teneda.
ChnrcKiil deli Turčijo.
Kakor poroča »Ziiricher Post« v londonskem pismu, jc Churchil pred kratkim rekel, da bodo zavezniki v nekaj tednih imeli Carigrad in morske oži«e. To je tudi splošno mnenje v Londonu. Prodiranje zaveznikov bo prisililo Turčijo do miru in sledila bo delitev turške države. Bolgarijo in Rumunijo smatrajo v Londonu za zaveznici zadnjega trenutka, ki bodo nastopile šele pri zadnjem koraku proti Carigradu, da se bodo potem udeležile delitve. Bolgarija bo dobila Odrin z okolico, Grška Smirno in maloazijsko obal, Carigrad in ožine bodo postavili pod mednarodno nadzorstvo. (Kaj bo pa rekla Ru-siia? Op. ur.) Južno obrežje Črnega morja dobi Rusija, Francoska Sirijo, Angleški bo dovolj Mezopotamija. Staroturki pa bodo dobili kos notranje Male Azije, če se bodo prav obnašali. (In Italija? Op. ur.)
Razna porodilo.
VOJSKA BO MOREBITI ŠE TRI LETA TRAJALA.
Kodanj. Petrograjska poročila opozarjajo, da so se strnili dosedanji boji v Galiciji v splošno, važno bitko, ki zahteva velike žrtve, ker se jo udeležujejo velikanske množice. Ogibajmo se optimizma in pomislimo, če tudi Rusija zdaj izgubi Galicijo, jo le še lahko zopet osvoji. Vojska še lahno traia tri leta, kar le koristi ruskemu stališču. Rusija je edina država, v kateri po-menja čas dobiček, ker razpolaga z neiz-črpljivimi pomožnimi sredstvi. Prodiranje zaveznikom več škoduje kakor koristi, ker se njih bojna črta stalno širi in jo je zato težje čuvati. V Petrogradu so radi Lvova zelo v skrbeh.
NEVELJAVNE ŽITNE KUPČIJE V NEMČIJI.
Berlin, 18. junija, (Kor. ur.) Zvezni
svet je proglasil za nične vse nakupne pogodbe domače žetve leta 1915. za rž, pšenico, oves, ječmen, čist ali zmešan, za krmila, surovi sladkor, ki naj bi se izvedle po 31. avgustu ali prej.
MINISTRSKA KRIZA NA PORTUGALSKEM.
Lizbona. (Kor. urad.) Ministrski predsednik je 14. t. m. vložil prošnjo za odstop celega ministrstva. Predsednik republike prošnje ni sprejel. Naučnega ministra Ma-galhaesa je zadel mrtvoud. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegove posle vodi začasno Jose Castro.
Dnevne novice.
-f Položnice smo priložili današnji številki za one p. n. naročnike, katerim koncem meseca poteče naročnina, oziroma je potekla te dni. Naj se jih v svojo korist vsakdo posluži čim preje, posebno še vsled tega, ker imajo sedaj poštne pošiljatve velike zamude in traja pošiljatev včasih celo 8 do 10 dni. Mnogo manj časa rabijo pošiljatve po poštni nakaznici.
-j- Vpoklic črnovojnikov. Črnovojniki letnikov 1878 do 1890 in 1892, 1893, 1894, ki so bili pri zadnjem prebiranju potrjeni, so sedaj vpoklicani. Črnovojniki letnikov 1887, 1888, 1889, 1890, 1892, 1893 in 1894 morajo odriniti pod orožje v ponedeljek, dne 21, junija 1915: črnovojniki letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 in 1886 pa v četrtek, dne 15. julija 1915. — Zglasiti se morajo pri c. kr. dopolnilnem poveljstvu, oziroma tam, kakor imajo označeno v svoji črnovojni legitimaciji.
—	Odlikovani hrvatski generali. Častni znak 1. vrste z vojno dekoracijo za zasluge za »Rdeči križ« so dobili sledeči hrvatski generali: general pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna, fcm. Pavel Puhallo pl. Brlog, general pehote Adolf baron Rhemen pl. Barenfeld, fcm. Štefan Ljubičič in general pehote Štefan pl. Sarkotič.
-f Odlikovanja, Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil nadporočnik 3. gor. top. p, Rudolf Materna. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 27. pp. Ludvik Kette, poročnik 49. pp. Andrej Rasetschnig in nadporočnik 17. pp. Emil Klein, pri 27. dom, p. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 87. pp., računski pomožni delavec Anton Rodošek. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik Marijan Pasquali pl. Farravall, praporščaki Benda Otokar, Rauter Tomaž in Steina-cher Ivan, kadet Martič Ivan, štabni narednik Amberger Josip, narednik Hornof Viljem, četovodje Adlbrecht Peter, Alters-berger Albert, Gotthard Ivan, Hiiber Jurij, Kurzweil Ivan, Rassinbeni Pavel in Scho-bert Rudolf, desetnika, tit. četovodji Be«r Anton in Krapinger Ivan, desetnika Glan-tschnig Anzelm in Kreiner Josip, poddesetnika, tit. desetnika Burger Anton in Ta-ferner Ivan, poddesetniki Berger Martin, Niedermuhlpichler Pavel, Taferner Henrik in Brandner Ivan, infanteristi Delosdo Anton, Pirker Avgust, Som Bruno, Wein-berger Ivan in Lechner Josip ,vseh 29 pri 7. pp.; narednik Močnik Ivan in četovodja, tit. narednik Schnabelegger Matija, oba pri 17. pp., in dragonec 5. drag. p. Goliat Rudolf, Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poročnik Rauter Mihael, praporščaka Spanner Josip in Eschen Ernest, poročnik prov, častnik Jorde Emil, narednik Mekinc Viktor, četovodja Mlad-kovič Ignacij, poddesetnik Beguš Štefan in častniški sluga Glad Matija, vseh osem pri 17, pešpolku.
—	Požar pri Mokronogu, — Vas pogorela. V torek, 15. junija, je ob 1 >3. uri popoldne pričelo goreti v Ribjeku pri Mokronogu. Pogorela je vsa vas, rešili so živino; zažgali so baje otroci, Ker je beda velika, se hvaležno sprejme vsak dar, — Ubogi gospodarji, ko se vrnejo iz vojske v pogorelo vas!
—	Smrtna kosa. V Požegi je umrl on-dotni podžupan Julij pl. Hegedus. — V Laškem jc umrl vpokojeni višji poštni kon-
trolor Ludovik Pohl__V Gradcu je naglo-
ma umrl podpolkovnik Franc Šestak.
— C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je svoj sedež začasno premestilo v Wels; en del istega pa posluje pod imenom »C, kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ekspozitura v Ljubljani«, v Ljubljani pod vodstvom g. ravnatelja državnih železnic dvornega svetnika dr. Rudolfa Schmitz. Ta del obsega oddelke, določene za oskrbo eksekutivne službe, za stavbo in vzdrževanje železnic, za odpravljanje vlakov in delavnice ter za promet, kakor tudi oddelke za osobje in komercialne zadeve. Računsko kontrolo in poviačilno službo kakor tudi vse pravne in splošno upravne zadeve razvija c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu s sedežem v Welsu. — C. kr. ravnatelj državnih železnic: Dr. Schmitz.
—	Prostovoljni strelci oproščeni prebiranja. Ministrstvo deželne brambe je razglasilo, da prostovoljnim strelcem na Štajerskem ni potrebno priti k prebiranju, če so se že pred 11, junijem 1915 nahajali v aktivni vojaški službi.
—	401etni službeni jubilej je slavil v Idriji načelnik rudarskega ravnateljstva v Idriji dvorni svetnik Jožef B i 1 e k.
—	Nakup mazil. Vojno ministrstvo potrebuje večje množine mazil za čevlje. Ponudbe smejo staviti Ie take tvrdke, ki same izdelujejo mazila in ki se lahko izkažejo z spričevalom kake trgovske in obrtne zbornice, da so solidne in sposobne dobavljati mazila.
—	Draga kava v Osjeku. Skodeljica črne kave velja v osjeških kavarnah sedaj že 40 vinarjev.
—	Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da koči na Kamniškem sedlu in na Veliki Planini letos ne boste odprti. Odprta in oskrbovana pa bo koča v Kamniški Bistrici. Ključ do koče na Veliki Planini se dobi pri Korelnu Prelesniku v Stra-njah; za kočo na Kamniškem sedlu pa pri oskrbnici koče v Kamniški Bistrici.
—	Oblak se utrgal. V Arstettenu in v okolici se je utrgal oblak. Lilo je dve uri. Škoda na poslopjih in na poljih je velika. Nevihta je popolnoma opustošila vrt pri gradu Artstetten, kjer sla pokopana rajni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga.
LluDlloosKe novice.
lj Osebna vest- Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, preč. gosp. dr. Franc Perne je pomaknjen v 7, činovni razred.
lj Umrl je g. I v a n G r i 1 e c, tajnik »Ljudske posojilnice«, star 64 let. Bil je zvest naš somišljenik. Blag in trajen mu spomin!
lj Prevoz ranjencev. Danes so pripeljali v Ljubljano večje število ranjencev z italijanskega bojišča,
lj Umrli so v Ljubljani: Amalija Pod-pečan, učiteljica, 27 let. — Demeter Saz, desetnik 28. pešpolka. — Ivan Valenšak, pešec pešpolka št. 70, — Peter Sendor, pešec pešpolka št. 30, — Mihael Csonka, pešec 66. pešpolka, — Rudolf Chaloupka, pešec pešpolka št. 4.
lj Najvišje cene na spodnjem Bavarskem so določili takole: Za eno marko se mora dobiti 14 jajc, funt teletine stane 85, govedine 95 fenigov in svinjine 1 marko, In pri nas?
lj Danes je specielni večer v »Kino Central« v deželnem gledališču. Samo danes ganljiva drama iz življenja v treh dejanjih »V senci krivde«, polna napetega dejanja, in še drug raznovrsten spored.
lj Recept za dober kruh. C. kr. ministrstvo opozarja, da se na Ogrskem peče prav dober kruh po naslednjem receptu: A) Sestavine: 2 kg koruzne moke, l1 i kg pšenične moke (valjčni mlin št. 4), kg ržene moke, 1% kg kuhanega pasiranega krompirja (rumen krompir je boljši kakor rižnik), 14 dkg soli, 2 dkg drož. kislega testa v velikosti žemlje, 3 litre kropa, četrt litra mlačne vode. Izdelovanje: 11/4 kg rumenega krompirja f»e skuha, olupi, pa-sira in pusti izhladiti (v kuhanem stanju iztehtati). Zvečer ob 10. uri: koruzna moka se preseje, se zmeša v 3 1 vrelega kropa in napravi trdo testo, pasiran krompir se primeša in testo še enkrat dobro predela in to potem ostane čez noč v kozi. V istem času se zmeša v neškah U/4 kg presejane pšenične in kg ržene moke, v kot se napravi kravajc (Dampfl) iz Vi 1 tople vode, 2 dkg drož v velikosti žemlje. Ob 7. uri zjutraj: Le koruzno testo (ki je postalo čez noč mehko) zmesi s 14 dkg soli in prejšnjo maso v trdo testo. (Pred mrazom varovano ostane testo do 10. ure dopoldne, dokler se ne dene v pač. — Čc je preveč vode, testo razpade.) Te vrste kruli je dober in v vsakem oziru ustrezajoč.
Zaseilmle hrvaškega sabora.
Zagreb. (Kor. urad.) Koncem seje je ban odgovarjal na interpelacijo poslanca Štefana Radiča glede na postopanje s hrvatskimi vojaki, ko so šli skozi Reko. Ban je izjavil, da je posredoval pri ministrskem predsedniku in da se je vse ukrenilo, da se ne ponove taki dogodki. Na nadaljnja izvajanja poslanca Radiča glede na Dalmacijo je izjavil ban z ozirom na §§ 65. in 66. nagodbe, da ne more odgovarjati. (Pritrjevanje večine.) Sledile so druge interpelacije, nakar se je zaključila seja, Bodoča seja v soboto,
XXX
Na Balkonu.
ZVEZA Z RUMUNIJO?
Berlinski list »Tag« piše: Zadnji čaS se mnogo govori o neki zvezi, katero sla leta 1883, sklenila kralj Karol in njegov minister Bratianu, oče sedanjega ministrskega predsednika, z Bismarckom. Rumunska vlada se je držala te zveze, kateri poteče rok leta 1920, Zadnjič je zveza obnovljena in podpisana od Majorescu-a, O vsebini zveze ni nič znanega. Najbrže je to čisto defenzivna zveza, s katero se je Rumunija zavezala, da ohrani prijateljsko nevtralnost.
RUMUNIJA OSTANE NEVTRALNA.
Christiania, »Novo Vreme« poroča iz Bukarešta: Potrjuje se, da ostane Rumunija nevtralna. Na to se ni računalo, a sklep je z ozirom na uspehe zaveznikov v Galiciji umljiv. List konča: Žal, da je prišlo vse drugače, kakor bi bilo moralo priti.
SRBIJA ODKLONILA ZAHTEVE SPO« RAZUMA.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg,« poroča iz Carigrada: Srbija je kategorične odklonila zahteve sporazuma, po katerih bi bila morala večji del Macedonije odstopiti Bolgariji.
BULGARIJA.
Milan, 16. junija. »Stampa« poroča, da potuje v Sofijo angleši polkovnik Syker z važnim pismom angleškega kralja carju Ferdinandu. Kralj Jurij poizkuša pridobiti Ferdinanda za intervencijo.
O turško-bulgarskih pogajanjih poroča »Secolo«: Turčija je ponudila Bulgariji kompenzacije do črte Dedeagač. Minister-ski predsednik Radoslawov toplo priporoča proti intervencionistični opoziciji nadaljevanje pogajanj.
»Kolnische Zeitung« pa poroča iz So> fije, da se obvezna pogajanja še niso začela. Dosedaj so se samo izjavili vodilni ca-rigrajski državniki, ki so bulgarsko željo dobrohotno sprejeli.
Ententa pa je zelo razočarana, ker so upah da bo Bolgarija udarila na Turčijo in se tako pridružila ententi. Sedaj bo samo razumnost turških državnikov odločila, ali pojde Bolgarija z entento ali dvozvezo'.
BOLGARIJA IN TURČIJA.
Kolin. »Koln. Ztg,« poročajo iz Sofije: Bolgarija se še ni pričela pogajati s Turčijo o ureditvi meje. Znane so dozdaj le izjave turških državnikov, ki se izražajc dobrohotno o željah Bolgarije, Sporazum >e zato vznevoljen, ker je računal na resna nasprotstva med Bolgarijo in Turčijo,
VOLITVE NA GRŠKEM.
Atene. (Kor. ur.) »Agence d'Athenes« Poroča 16. t, m.: Venizielosova stranka je dobila v 16 provincah vse glasove, v 6 ve-črno glasov, v 3 so dobili večino nasprotni..! \ enizelosa. V Makedoniji je zmagala z veliko večino. Med 316 poslanci je 193 pristašev Venizelosa, 100 je vladnih pri-stažev, ostali pripadajo raznim strankam.
Nove srbske operacije?
Rotterdam. Posebni poročevalec po-,oča iz Soluna »Timesu«: Srbi so dozdaj zaLo mirovali, ker so onemogočevale velike povodnji vsako operacijo. Zdai pa vse kaže, da se prično zopet sovražnosti, dasi v srbskem glavnem stanu strogo molče,
Matija torišče novih zapielljajev.
SRBI V ALBANIJI.
Lugano. »Tribuna« poroča: Srbi prodirajo tako, kakor so napovedovali. Ena kolona je že zasedla Tirano, druga hiti proti Draču. Črnogorci pa prodirajo proti Skadru in Grki proti Beratu.
SRBI PRED DRAČEM.
Dunaj, 16. junija. Zanesljive vesti iz Skadra poročajo, da so se redne srbske čete približale Draču in zasedle višine v mestni okolici. V Draču samem se še drži Essad paša z italijansko pomočjo; pa italijanskih čet je menda zelo malo.
Pri Ohridskem jezeru so se večkrat spopadli srbski in grški četaši. Tudi v severnem Epiru se pozna bolj živahno delovanje grških četašev.
PRASKA MED SRBI IN ČRNOGORCI.
Berlin, 16. junija. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Sofije o ljutih bojih med rednimi srbskimi četami in Črnogorci, ki hočejo za vsako ceno ustaviti srbsko prodiranje na Skader.
SRBI VLEČEJO ITALIJANE?
Curih. Dva nekdanja srbska ministra, ki potujeta zdaj po Italiji, sta izjavila, kakor poroča »Stampa«; Srbi nastopajo v Albaniji zato, da kaznujejo albanske čete. Epidemije v Srbiji ponenavajo. Armada se je dobro odpočila in v kratkem zopet napade Avstrijo. Upa se na uspeh, ker je armada ojačena s popolnoma izurjenima letnikoma 1915 in 1916.
ALBANSKA VSTAJA.
Lugano, 18. junija. (Kor. urad.) »Agen-zia Štefani« poroča zakasnelo iz Drača 9. in 10. junija: Rodovi Siak, Kavaja in Behini so se udali, izročili so topove, strojne puške in puške in veliko streliva, kar so odvedli v Drač, Pri Šilinci sta bili postavljeni dve jadrnici. Srbi so došli po triurnem boju v Tirano.
SPOMENICA ALBANCEV VELESILAM.
Soiija. (Kor. ur.) Albanci v Sofiji so izročili zastopnikom velesil spomenico, ki protestira proti vpadu Srbov v Albanijo.
ESSAD PAŠA VLADAR ALBANIJE,
Dunaj. V Bitolju so razglasili Srbi: Ko bomo kaznovali nemirneže in izročili vlado Essad paši, se vrnemo zopet v našo deželo nazaj.
ESSAD PAŠA KLIČE ITALIJANE NA POMOČ.
Lugano. Milanska »Sera« poroča iz Rima: Essad paša je pozval italijansko vlado na pomoč, da nastopi proti srbskim četam, ki prodirajo proti Draču.
ITALIJA IN ALBANIJA.
Atene, 16. junija. Vesti iz Janine javljajo, da hočejo priti Italijani po vseh mogočih ovinkih v posest gospodarsko in kulturno najboljšega dela Albanije, severnega Epira, ki spada v grško interesno ozemlje. Italijanski agentje so z denarjem organizirali bande, da provzročajo nemire v bogati nižini Musahia. Italija bi to izrabila za intervencijo. V Atenah baj«e vedo, da hoče Italija anektirati ves severni Epir do rtiča Stylos.
Lugano. Italijansko časopisje ljuto napada Črnogoro, ker njene čete prodirajo proti Skadru. »Sera« izjavlja, da ne sme Italija ne Srbiji in tudi ne Črnigori pripravljati potu. »Tribuna« izjavlja kategorično: Srbija in Črnagora ne smeta dobiti niti koščka Albanije, ki pripada izključno Italiji. »Secolo« pa sodi: Srbija, Grška in Črnagora so se pogodile da razdele Albanije, česar Anglija in Francija ne smeta trpeti.
ITALIJANSKI NAUKI BALKANCEM.
Italija razburjena vsled Albanije.
Lugano. »Stampa« opozarja na veliko vznemirjenje, ki je povzročajo Srbi v Rimu, ker prodirajo proti Draču. Že pred dvema letoma so Srbi sanjali o pohodu v Drač, a se je izjalovil na rezki prepovedi Italije. Zdaj ponavljajo Srbi svoje podjetje in hočejo ustvariti gotovo dejanje z ali brez dovoljenja Italije. V Rimu so tem bolj ne-voljni, ker bi imeli Srbi pač boljše delo, če bi se vojskovali proti Avstriji, kakor pa da dražijo Italijo ob Adriji. »Gazetta del Popolo« sodi, da se trudijo avstrijski in nemški agentje, pridobiti balkanske države na svojo stran. Na Balkanu je vse mogoče.
Lugano, »Tribuna« napoveduje, da nameravajo Grki napasti Berat, »Popolo d' Italia« pa izraža svojo nezadovoljnost glede na razvoj v Albaniji in na Balkanu,
Lugano. »Secolo« izvaja, da po poročilih iz Albanije obstoja gotovo dogovorjen načrt med Srbijo, Črnogoro in Grško
o razdelitvi Albanije. Prodiranje Srbije proti Draču se lahko tudi tako tolmači, da je sklenila Srbija pogodbo z Bolgarijo, da bi dobila Albanijo Srbija zato, da odstopi Bolgariji Makedonijo, a po odgovoru Srbije glede na Makedonijo sporazumu štirih Srbija baje niti ne misli na to. Balkanske države postopajo proti volji Italije in tudi proti volji Rusije, če še naprej zasedajo Albanijo. Zakaj postopajo tako balkanske države v Albaniji? Grška nima povoda za nastop onstran določenih ji mej. Črnagora in Srbija si pa hočeta odpreti pot do morja, a zato bi zadoščalo, če bi bili zasedli nekatere strategične točke v notranji Albaniji in bi ne bilo potrebno, da prodirajo proti Draču, kjer stoje italijanske bojne ladje in proti Elbassanu in Tirani, kjer se itak Essad pašie uspešno vojskuje z vstaši. Srbija in Črnagora nameravata najbrže presenetiti velesile z dovršenim dejanjem, a se motita. Balkansko vprašanje se ne more deloma rešiti, ne le Italija in Rusija, marveč tudi Francija in Anglija hočeta rešiti balkanske zmede, a to bo mogoče šele na bodoči mirovni konferenci. Končno opozarja »Secolo« Srbijo in Črno-gro na Bosno in na Hercegovino.
Amerika.
BRYAN IN WILSON.
London. (Kor. ur.) »Morningpost« poroča iz Washingtona: Sodi se, da izbruhne odkrit spor med Bryanom in Wilso-nom. Bryan bo poizkušal svojo kandidaturo za mesto predsednika zagotoviti z miroljubnostjo in z nastopom proti ženski volilni pravici. Bryan namerava tudi zastopati stališče, da Wilson ne more moralno kandidirati za predsednika, ker je konvent, ki ga je kandidiral, izjavil, da more predsednik poslovati le eno uradno dobo.
ODPOSANEC NEMŠKEGA VELEPOSLANIKA O POLOŽAJU V WASCHINGTONU.
Frankobrod. Dopisnik »Frankfurter Ztg.« v Kristianiji se je razgovarjal z odposlancem nemškega poslaništva v Y7a-schingtor.u. Kakor znano, je poslan odposlanec dr. Meier-Gerhard s posebno misijo k nemškemu cesarju. Izjavil je: V Ameriki ni bojnega razpoloženja. Spor med Wi!so-nom in Bryanom je že star, ker Wilson samostojno nastopa in je zadnjo noto sestavil celo sam brez 3ryana. Ameriški narod in ameriška vlada nista za vojsko proti Nemčiji, vse želi absolutno mir. Glede na »Lusitanio« nastali nesporazum se bo mirno rešil.
IZPREMEMBE V AMERIŠKI ATLANTI-ŠKI PLOVBI,
Rotterdam, 16. junija, Iz Newyorka se poroča: Posledice »Lusitanijine« katastrofe sc v angleškem prekomorskem prometu zelo čutijo. Vsi prekomorski potniki v Evropo ali od tam v Ameriko se če lo mogoče izognejo vožnji na angleških ladjah. Iz Newyorka odhajajoče ameriške ladje so prenapolnjene s potniki. Po nalogu wa-sHngtonske vlade je tukajšnja pristaniška oblast ameriškim ladjam prepovedala voziti vojno kontrebando. Zato se nalaga vojno blago le na angleške ladje. Pošta v Evropo s-z sedaj istotako zaupa le ameriškim ladjam.
AMERIŠKA MUNICIJSKA TOVARNA USTAVILA OBRAT,
Rotterdam, 16. junija. »American Lokomotive Company«, ki se je bila lotila izdelovanja granat za Anglijo in njer.e zaveznike, je zahtevala od vlade primernega ozemlja za preizkušnje izstrelkov, Tvrdki se doslej še ni posrečilo v bližini Newyorka dobiti primerno zemljišče. Vlada je stavila pogoje, ki jih je težko izpolniti. Tovarna je zato primorana, da ustavi izdelovanje municije v Newyorku in si v ozadju najde primerno zemljišče, kjer bo morala potem šele zgraditi potrebno poslopje, kar bo dobavo zelo zakasnilo.
POŽAR UNIČIL VELIKO TOVARNO V NEW-YORKU.
Amsterdam, 16. junija. Iz Newyorka se poroča: Požar v zvezi s strašno eksplozijo je uničil tovarno za kemikalije in žaromete I. E. Rogers Companie. Tovarna je bila zaposlena z velikim naročbami za evropske zaveznike. Vzrok požara ni znan. Celokupna newyorška požarna bramba je delala mnogo ur, da bi udušila ogenj, o čemer je bilo poškodovanih mnogo gasilcev. Vsled 20 zaporednih eksplozij je nastala v bližnji bolnišnici Lying-In velika panika. Radi dima se je moral začasno ustaviti promet na visoki železnici. Škoda je ogromna.
mr Dva močna ^m
1242	sprejme takoj
Ivan TrlUer, ključavničar
na Bledu.
Naročajte »Slovenca".
Zalivala.
Ob smrtnem odru naše predrage matere, oziroma stare matere, sestre in tašče, gospe
Franie Sartory
izrekamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so obsuli blagopokojnico v toliki meri z živim cvetjem in šopki, ter ji poklonili obilo vencev, pismeno in ustmeno priobčevali nam svoje sožalje in spremili nepozabno rajnico do hladne gomile, svojo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 18. junija 1915.
Žalujoči ostali, 31
dne 4. junija v Radovljici majhen črnolisast psiček. Na vratu ima zvonček in kragulj ček. Sliši na ime „Piko". Dobra nagrada onemu, ki ga vrne. Fr. Ks. Steržaj, Koprivnik v Bohinju.
Išče se
v gradfoi cest,
ki bi
ceste dojrov o rios na
prevzel nadzorstvo pri gradbi neke na Spodnjem Štajerskem. Plača po oru. Ponudbe, opremljene z dokazili e (lan jem poslovanju, se naj naslove
C NA TINKTURA
]lekamarjaPlCCOLtja v Ljubljani
fretaro ta odprtje Vt\uv
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 vtnarleu.
Naročila po povzetji.
tfrva češka spi. delniška družba za zavarovale na
Življenje v 3>ragi
naznanja vljudno svojim cenj. zavarovancem, da se je preselila njena tržaška podružnica začasno
v Ljubljano,
Knafiova ulica 5, v pritličju na desno,
kjer uraduje normalno in sprejema plačila zavarovalnin.
1231
, SANATORIUM • EMONA i
|fj ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGlCNE -BOLEZNI. V	-PORODNIŠNICA.
i? LtJUBLtJANA-komenskegA'Ixica-4 t »j
II SEPmmm:pmfgj-DRFR.DERGANC \\
1240
Stolni kapitelj v Ljubljani.
iz temnega lesa, prav dobro ohranjena, obstoječa iz kredence z marmorn. ploščo, ve>ik. zrcala z marmor, ploščo, mize, ki se da raztegniti, 6 stolov, prevlečcniii s pristnim govej. usnjem, dekorac. cltvana, pisalne mize in klub. stola, mizice za čaj, rujavih zastorov za 2 okna in r.a-mizii. prta se takoj ceno proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št.: 1230.
Po volji Vsemogočnega se je preselil v lepšo domovino moj dobri, ljubljeni in skrbni soprog oziroma brat, stric in svak, gospod
tajnik ,;Ljudske posojilnice"
ki je danes zjutraj ob pol 3. uri, previden s sv. zakramenti, po daljšem bolehanju v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši jutri v soboto dne 19. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip štev. 39, na pokopališče k Sv. Križu v lastno grobnico.
Sv. maše za pokojnika so bodo brale v cerkvi sv. Petra ob pol 7. uri. Prijateljem iu znancem so priporoča v molitev in blag- spomin,
Ljubljana, dne 18. junija l'J15.
Ivana Grilec, žalujoča soproga in sorodniki.
1248
Brez vsakega posebnega obvestila.
skesal®		t^-Mmm		
5BjgEjji			."•	
				la
naissnnnB)
Natelstvo »Ljudske posojilnice" v Ljubljani
naznanja dostojno, da je njen dolgoletni in zvesti uradnik gospod
danes zjutraj ob pol 3. uri umrl.
Pogreb pokojnika bo v soboto dne 19. t. m. ob uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 39.
V Ljubljani, dne 18. junija 1915.