za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVOSODOMISEL/IIH SLOVE JVC EV V AMETUK.I
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage 1
Stet). 46
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 12. noxJembra 1909.
Kdor ue misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
Delavci ! Čitatelji l
V današnji številki “Glas Svobode”, na 4. strani vam dajemo svetovni pregled, kaj so, oziroma kaj nameravajo razne držav , zakonitim potom za. vsled starosti ali pa vsled nezgode onemogle delavce, storiti, da se jim prežalostni položaj vsaj nekoliko oblaži.
Iz posameznih držav in deželi posnamemo, da najmlajši del sveta, to je Avstralija za svoje delavce najbolje skrbi'. Angleška država je svoj tozadevni zakon po avstralskim posnela, ter je tudi še precej ugoden, toda bolji je on: v Nemčiji. V naši domovini, v Avstriji je tak zakon še v povojiu in žalibog, kakor vse skupaj, kar se v avstrijskim parlamentu ukrene in sklene ni kdo veka j vredbo, tako bo tudi starostni- in invalidni-zakon dokaj poman-kljiv. Toda pripoznati moramo, da nekaj bo vendar, kar priča, da je pričetek važnega socialnega vprašanja v tir spravljen.
Ni nam na tem, da bi preiskavah, kdo je prvo misel o nujni potrebi takega zakona, sprožil, ter mimogrede le toliko omenimo, da prvenstvo pripada avstrijski aoeial-demokraeiji in tudi napredna stranka ni roke križem držala. Se ve, kakor po stari navadi, bi si sedaj radi klerikalci lavorike prisvajali, toda odkrito povemo, da še nikdar kak klerikalec ni kaj koristnega v prilog delavstva storil, tako tudi niso nič za olajšavo reve in tuge delavstva avstrijski klerikalci storili.
Toda, kakor rečeno, smo to samo mimogrede omenili, da naši rojaki tu v Ameriki vedo, koliko in kaj jim je za pričakovati od; tukajšnih klerikalcev, kateri se od onih v stari domovini čisto nič ne ločijo.
Pričnimo od kraja.
Odkar ima 'Severna Amerika svojo ustavo, bili so na predsedniškim stolcu že demokrati in sedaj eno vrsto let pa so republikanci. Pred volitvijio predsednika hvali vsaka stranka svojega kandidata kot solar sol, in kadar je volitev pri kraju, je zopet vse, ne le pri starem, temveč vedno in vedno na slabšem. Naj si bo predsednik Zdr. držav ameriških republikanc ali pa demokrat, vsaki škili v tabor milijonarjev, in vsaki živi v bratskim objemu s kapitalistom. Tk» j,e resnica, grenka resnica, kar vsak vidi kdor ni slep in katerega ni bog v svoji posebni jezi ustvaril.
Naj bo, bodimo pravični ter pripoznajmo, da so republikanci kot demokrati tudi ljudje, ter delajo po svojem načrtu, kakor njim bolj kaže in bolje nese. Toda vprašanje je drugo: Ako se že predi volitvami vse mogoče in nemogoče idbeta, tedaj imamo pravico vprašati:	kaj so. pa tudi resnično v korist milijon in mi-
lijon delavcev- storili? Ali imajo predsedniki te velikanske republike kaj pokazati in reči:	‘‘Glej delavec-trpin! To sem jaz
storil v tvojo korist za časa, ko sem bil predsednik Zdr. držav ameriških!; svojo obljubo pred volitvami napram delavstvu sem častno izpolnil in sedaj se drugemu umaknem.”? Ne! Tega ni in tudi še ne bo!
Zaboraj svečano izjavljamo, da delavec nima podi sedajnimi in sličnimi razmerami ničesar pričakovati, kar bi ufbgnilo njemu, delavcu koristiti. Duhovščina pravi: “‘Pomagaj si sam in bog ti ho pomagal.” To je, mislimo, dovolj jasno rečeno:	“Pomagaj:
si sam itd.” Ali naši ljudje ne mislijo tako, še manje pa storijo. Oni pustijo druge misliti in delati, češ, če oni kaj dosežejo, že dobim svoj delež, zakaj bi se jaz “badral”. To pa ni tako. Vsakega dolžnost veže, da ,si sam seibi in drugemu, svojemu bližuemu pomaga, kolikor je v njegovi moči!
Nio, tu imamo še tretjo stranko, to je socialna. Ta stranka še ni na krmilu, namreč na vladnem krmilu, ona sedaj še premis^-ljuje, kaj bo vse uvedla in storila kadar na vrhunec cilja dospe. Toda dragi čitatelji, drage volje pripoznamo, da takrat bo marsikaj drugače, kot je danes. Toda predno bo cilj dosežen bio' še dokaj vode po. Niagara slapovih: padlo, in do tja bo še marsikateri milijon ljudi ubitih in pohabljenih in ostale žrtve moloiha-kapitalizma bodo še neštevilne .solza prelile in gladu omogavale' Gorje nam in našim če bomo. križem roke držoč, na one čas: »čakali!
Vsako letio' je pri raznih podjetjih po veliko tisoč ljudi usmrčenih ali pa pohabljenih, da niso za nobeno delo sposobni ter so sebi in svojcem le kot breme. Ni ene države tu v Ameriki, da bi imela postave, katere prisilijo delodajalca, da bi moral za pohabljence, ali pa za vdove in sirote skrbeti; še manje pa da bi država iz svoje blagajne kaj dala za uteho bednim. Ni še dolgo, tega, kar smo pisali o famozni razsodbi višjega zveznega sodišča v Pennsylvaniji, (Tista zadeva pride pri prihodnjim zasedanju državnega zbora na Dunaju na razpravo) in taki slučaji se po-gostoma tudi drugod godijo. Tožbe so neznansko drage, in ako poškodtovani denarja nima, sploh ne more tožiti in ako toži je izid silno dvondjiv, dobi li poškodovanec kaj ali nič in v 99 slnča jih od 100 res nič ne dobi. To je žalostno. Delavec tvega zdravje in življenje za biori obstanek, med tem ko si delodajalec milijone brezskrbno kopiči. To ni samo socijalna krivica, temveč je pravcati rop naravnih človeških pravic!
Tedaj kaj nam je storiti, da tbi se uvedle postave, po katerih bi bili delodajalci-kapitalisti prisileni za svoje delavce skrbet], uk o oni v njih vposljenosti onemorejo in naj si bo vsledi starosti ali vsled' poškodbe, in pa da bi morali skrbeti za dostojno življenje udov in sirot, katerih reditelji so v podjetju smrt storili?
Vlada .sataa od sebe v to svrhio nič ne stori in ne bo nič storila; od kapitalistov pa da bi kaj pričakovali, to je nesmisel; a ■storiti se mora nekaj, da se delavstvu pomore do svojih pravic.
S tem vprašanjem se že precej časa ukvarjamo in prišli smo do zaključka, da delavstvo mora korak storiti, da se prične in da bo za sedaj prvo ukrenilo, kar je najpotrebnejše.
Daj zamoremo mi svoje štor iti, kar draigevolje storimo, potrebujemo vašo opremo. Vam je lahko to storiti, kar od vas zahtevamo in to je sledeče:
Vsi člani vsih društev in klubov, naj si bodo podporna ali •dobrodelna, telavadna, dramatična, pevska, politična ali nepolitična, na kratko vsa društva, naj si bo» katere narodnosti hoče in naj si bo tiste veroizpovedi in stranke kakoršnjo ima prepričanje. Tu se ne gre za narodnost ali pa vero, tu se gre za delavsko korist, naj se v tej zadevi posvetujejo in nam sklepe naznanijo.
Kakor hitro' dobimo zadostno nasvetov in zagotovil podpisov, dali bomo '“.Resolucije” tiskati katere potem razpošljemo, da se bodo nabirali podpisi. Mi računamo, da najmanje 20.000 podpisov se lahko samo od’ 'Slovencev dobi in potem od drugih narodnosti, vzemimo samo 30.000, tedaj bi bilo 50.000 kar bi že nekaj 'izdalo. —
Mi bi potem .spomenico napravili in s resolucijami vred na kongres v Washington odposlali.
Tedaj rojaki, kdor si hoče sam sebi dobro naj1 gane!
SVETOVNI PREGLED.
Avstrija.
Dunaj, 9. nov. Iz Tridenta se brzoijavlja, da je kapucinski pater Marco prinesel v “Canea Cooperativa” 342.000 kron. Ta banka je v neki zvezi z “Irredento” in je bila za več milijonov okradena iz katere tatvine gorenje svota izvira. Kapucin Marco ne izdá ime dotičneiga, ki je 342.000 kron vrnil zaradi spovedne tajnosti.
Dunaj, 10. nov. Y Kotaru, Dalmaciji, so častnika 5. trdnjavske^ ga-topničarskega polka, poročnika Erih Protivensky zaradi veleizdaje zaprli. Častnik je baje modele šilastib strel in pa črteže fortifikacije ob Adriji Franciji prodal. iProtivensky je bil naj-starejši poročnik ter je imel pristop v prostore, kjer so načrti in take tajnosti shranjeni. Izdala ga je njegova ljubica zaradi — lju bosumnosti. Ob, te ženske!
Budapest, 8. nov. Kartuzijanci, katerih samostan je bliža Tarago-ne, Špansko, se bodo v kratkim preselili v bližino Buidapešta in tam svoj svetovnoznani ' liker “Kartuzijanec” fabricirali.
Za vzrok selitve pravijo, da podnebje za rast potrebnih zeljišč za liker na Španskem ni ugodno. Toda “sveti šnops-fabrikanti” se z njihovimi neštetimi milijoni na Španskim varnega ne čutijo: to je vse. —
Nemčija.
Berolin, 9. nov. Višje državno sodišče v Lipskem, je tesarja Le-vvna in črkostavca Lueek-a oprostilo in sta bila takoj iz zapora izpuščena. Bila sta obtežena veleizdaje in sicer v zvezi objave v a-narhističnem listu “Das freie Wort”.
V Buda pesti, Ogrsko, je izdelovalec podobnih okvirov Loevv, u-moril svojo spečo soprogo in 4 o-troke, s kladivom jim je črepine razbil, potem pa se je še sam u-smrtil. Neznosna beda ga je priti-rala do obupnosti. Tudi družabni red!
Italija.
Livorno, 7. nov. Duhovnik Ge-melli, znan kot mniški pridigar, je v škofijski cerkvi pridigoval in je bil od socialista Pedreeea pozvan, naj javne dokaze o čudežih v Lurdu predloži. Ljudstva je bila cerkev polna, ki je Pedraeeu ploskalo, ter so antiklerikalci živijo Ferrer upili, a katoličani himno peli; prišlo je do nemirov da je morala policija nastopiti.
Francija.
Pariz, 9. nov. Vsled izjave francoskega Episkopata (škofijstvo), da javne šole v Franciji veri sovražni uk uče, in je na katoliške stariše poziv izdalo, se položaj hitro krizi bliža.
Migr. Gely in drugi škofje so katoliške stariše svarili, naj nikar ne pošiljajo svoje otroke v ljudske šole, če so katoliške zasebne šole blizo, tudi so starši poživljam, da naj prepovedo svojim otrokom šolske knjige rabiti, katere so od škofijsitva prepovedane. Vsled tega je v javnih šolah demoralizaeija nastopila. Ministr za uk je preiskavo položaja odredil, in od izida je odvisno kako stališčč' bo vlada zavzela.
Zveza ljudskih učiteljev, katera šteje približuo 100.000 elanov, je sklenila, da nastopi sodnim potom proti cerkvi, katera se v šolske zadeve vmešava, ter pisatelji prepovedanih šolskih knjig bodo tožbo za odškodnino vložili.
Peru.
Lima, 9. nov. Več ljudi je ubitih in mnogo drugih ranjenih, ko je policija hotela ¿brano ljudstvo razpoditi. Policija je izgrednike naskočila ter na maso streljala, ko je na odpor naletela.
Jamajka.
Colon, Columbia, 8. nov. Iz Jamajke je došla vest, da so tam preplovbe mostove in hrzojave razdejale in veliko škode povzročile. Sedanja povoden je bila'največja od leta 1879.
RAZNE NOVICE.
Možje ali mule?
Približno 100	premoga rje v.
vposlenib pri Ohio in Pennsylvania Coal družbi v Salineville, O., je odložilo krampe in lopate ter pričelo stavkati. Povod stavke je namreč ukaz od družbe, d^ morajo delavci sami odvažati premog iz postranskih rovov, delavci pa pravijo, da za ta posel so ustvarjene mule in ne ljudje.
Povišanje plače.
30,000	delavcev, vposlenib pri E. C. Friek Coke Company, katera je del jeklenega trusta, bo s 25 decembrom t. 1. dobilo povišano plačo za 15%%, tako se poroča iz Pittstourga. Ta povišek plače prinese remuneracijo koksnih delavcev nazaj na star standard z leta 1907.
Pomembno poslopje vničeno.
Iz Poughkeepsie, N. Y. se poroča, da je požar uničil zgodovinsko poslopje, Livingston manor zvano, katero je lastoval John Henry Livingston in se nahaja v bližini Tivola na obrežju reke Hudson. V tej hiši, ki je bila sezidana leta 1783 je kaneelor Livingston zaprisegel Georga Washingtona v letu 1789.
Pattern si “dela” milijone.
Znani špekulant James A. Patten, kateri je kruh podražil, jc vsled tega, ker je bomlbaževina nenadoma v ceni poskočila dne
29.	oktobra t. 1. 4.000.000 dolarjev zaslužil. Patten je v maju meseca 1. 1. pri žitnim oderuštvu
5.000.000 dolarjev pridobil, a v enem letu j.e z njegovim špekulacijami blizo 12.000:000 v svoj žep utaknil. Delavec ali raznmiš —?
Premogokop zopet odprt.
WilkeseBarre, Pa. Poroča se, da se je v pondeljek pričelo zopet z debom v Clear Spring colliery v West Pitston, katero je spalo več kot deset mesecev radi preplova rovov. Kakor srno že nekoč pisali, se svet v onem obližju .pogre-zuje radi ropanja pilarjev. Vsled tega pogrezanja je vdrla v rove voda iz 'Susquehanna potoka katera jih je popolnoma preplovila. Sedaj j.e zemlja vsedla in rovi o-sušili, tako da se bo lahko z delom nadaljevalo.
V PODPORO JOS. ALIČA.
Anton Hladič, 50e, L. Mayer 2Sc, Mrs. M. V. Konda 25c, A. H. Skubic 25o, Charles Telban iz Moon Run, Pa. poslal $3.20 in sicer so darovali: C. Telban 25c, A. Vehar 25c. A. Rupnik 25c, F. Ambrožič 25e, F. Likovič 25c, J. Arhar 25e, J. Petrič 25e, M. Dolinar 25c, J. Tom.ec 25c, J. Sus-man 25c. J. Mahovne 25c, Frank Slabe 15c, A. Stanovnik 15c, V. Butija 15c. — Prvi izkaz . . .$4.45
DRUŠTVA S. S. P. Z. POZOR!
Z današno številko smo .pričeli redno pošiljati glasilo na Slovenska Svobodomiselna Podporna Društva, kakor je bilo to .sklenjeno na zborovanju. Glavni tajnik še pritožuje, da ga društva nadlegujejo z raznimi dopisi za pojasnila, katera je priobčil v glasilo in na to se mu je povedalo, da je par društev, katera še niso na Glasilo naročena., dasi je bilo tako sklenjeno na zborovanju in to je vzrok nadlegovanja. Prosimo, da se delegatje pri društveni seji o tem izjavijo.
S bratskim pozdravom
Uprava Glas Svobode Co.
Listnica uredništva.
. .Novice iz stare domovine so izostale, ker jih nismo dobili.
Ostale dopise smo morali odložiti zaradi preobilega in nujnega gradiva, a pridejo prihodnjič na vrsto. —	•
Listnica upravništva. — Somišljenik Ivan Potočar v Collinwoo-du, O., je pooblaščen pobirati naročnino in drugo za Glas Svobode Uprava Glas Svobode Co.
IZ PRED SODIŠČA.
Dobil šest centov za ženo.
Franku J. Collinsu, ki j« tožii W. Sbeldon svojega sodruga v trgovini za odškodnino, katero mu je povzročil s tem, da mu je ženo prevaril ter potem tudi vzel, je zaprisežena porota pripoznala šest centov .odškodnine, dasi je Collins v tožbi zahteval deset tisoč dolarjev.
Vrhu tega. je pa Shieldon dal Collinsa zapreti radi tega ker Collins ni vzdrževal svoj.e žene.
Ubogi, žalujoči soprog!
Pennsylvanska kozaka spoznana krivim.
Iz Pittslburga se poroča, da sta bila George Davis in Oscar W. Wolfe, člana državne konstabu-larice, katere je tožil Miha Karyl bivši štrajkar v McKees Rocks, Pa., radi poboja in napada obsojena. Sodnik Josiah Cohen, ki je predsedoval obravnavi, je rekel, ko bi bil on porotnik, da se ue bi niti minute obatavljal, ter rekel: not guilty! V .kljub temu nagovoru slavnega sodnika je porota po eno uro trajajočem prepiru spoznala obtoženca krivim.
Ko se je verdikt sodniku naznanil, je ta rekel:
“Čudim se. Pošljite takoj po zagovornika teh obtožencev in jaz mu dam takoj dovoljenje za obnovitev poravnave brez da bi za isto prosil.”
Ob času stavke sta prišla gori imenovana kozaka na Karylov dom, se tam prepirala z ženo in potem napadla Karvla ter ga hotela aretirati za nekak prestopek izza prejšnihi let. Priče so pričale v tožiteljev prilog.
Vprašamo, kedo je dal sodnij-sko moč sodniku Cohen in kedo. ga je zvolil? Delavec! In zato pa. ■sedaj prejema zasluženo plačilo.
Gostilničarji pozor!
■O Rooseveltu se je govorilo, da ga je krokodil snedel, kar pa se je pokazalo, da je laž. Cas pozabljivosti pa j.e za nekaj časa snel Carry 'Nation, notorično baburo s sekireo, a sedaj pa se je zopet oglasila v New Yorku, kjer je pretečeni teden obiskala več sa-loonov na Broadwayu. Kakor je njena navada, je tudi po Broad-wayu razbijala ter naposled zadela na odpor, ki jo je stal: $10:00 and cost. —
Vprašanje?
R.ojak-premogar, ali bi pristopil k kaki podporni Jednoti, katera ne da podpore za poškovanje, a je pa točna pri pobiranju asesmenta, bolniškega kakor tudi usmrtninskega ? Kaj ne vsak cent vplačan v tako Jednoto je proč vržen denar. Je pa taka Jednota v eksistenci, ki je 85% elanov premogarjev, ki plačujejo ases-ment, pa ne dobe nobene odškodnine. — O tej stvari kaj več o priliki. —
SPOMINI.
Tri kitajske mioriloe so v državni jetnišnici v Cbarlestown, Ma.ss., .z elektriko usmrtili, po; tem ko so še hitro katoličani .postali in so si pravico dio nebes za-dobili. Lepa družba mora pač biti v katoliških nebesih.
V Texasu je eden miliearjev, kateri so stražili našega tolstega deželnega očeta, nekoga nedolžnega gledalca prebodel. Le-ti nedeljski vojaki so navadno napram neoboroženem “nasprotnikom” silno hrabri junaki.
Ako se od siromašnega človeka sliši, se naravno misli o kakim delavcu; se pa sliši o kakim bogatašu, tedaj si predstavljamo nekoga kteri malo ali pa celo nič ne dela. Kakio. pride to?
Učenjaki so izračunali, da solnee nam ho “samo” še 70:000.-OOO let' toploto dajalo. Nadj.amo se da premogarski trust ne bo ta računski zaključek ' za pretvezo porabil, ter z ceno premio.ga poskočil. —
NAZNANILO.
Društvo “Luč” št. 14 v Yale, Kari«, vabi svoje člane, da se sigurno vsi udeležijo prihodnje seje dne 14. novembra t. 1., ker bodo prišle na dnevni red važne zadeve v prvi vrsti oporoke ali testamenti.
Neprihod jednega ali drugega bi napravljal neprilike društvenemu tajniku, iker bi moral listine na dvakrat pošiljati, še več sitnosti bi pa imel glavni tajnik, ki je že itak z delom, preobložen, pri tem bi se pa delali društvu in Zvezi še nepotrebni stroški večkratne pošiljiatve.
Tor.aj vsi na društveno sejo dne 14. novembra 1909.
Bratskim pozdravom,
Fr. Cvetkovič, tajnik.
-------0-----r
Cleveland, G. 23. okt. 1909.
Tukaj Vam pošlem nekaj podpore listu “Glas Svobode”, katero sem nabral pri veselim o-mizju pri J. Grdina. Darovali so sledeči:
J. F. P. 25e, Miklavčič, del. lOe, J. Grdina 15c, Franc Kamnikar 25c, — skupaj 75c.
Ta svota je darovana iz tega namena, • ker smo ,se prepričali, da je sedaj delavec proti delavskemu listu “Glas Svobode”, za katerega se mi potegujemo. To mu je v zahvalo, da se je S. N. P. J. ustanovila v dobro bit ameriškim Slovencem. Pred par leti so se pojavili v ti veliki roži S. N. P. J. nekaki bramorji (črvi-uje-de) ki glodajo korenince te slavne cvetke, dokler jo popolnoma ne oglodajo.
Radovedni smo kaj bodo ukrenili gg. delegati na konvenciji.
Želeč obilo naročnikov ter predplačnikov!
J. F. Požun.
Collimvood. O. 1. nov. 1909.
Tukaj pošiljam v imenu soc. klulba št. 2, Collinwood, O. za eno leto naročnino na “Glas .Svobode”, ker klub uvideva, da je potreba 'podpirati delavsko časopisje.
Novi odbor je izvoljen na redni seji 16. oktobra ter so izvoljeni sledeči: J. Potočar, organizator; Karol Kotnik, tajnik; Frank Mervar, zapisnikar in Joe Kunčič blagajnik.
Seie se vršijo vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 uri “Stan. dart čas”; ter tamburanje se prične v delavnikih oh 8. do 10. ure standart čas, in sicer v torek in četrtek in v nedeljo pa oh 9. uri do 11. dopoldne. Vse v prostoru 5806 Elsinor St.
.S 'soc. pozdravom
'Karol Kotnik, tajnik. ------o------
“Posamezni se bojujejo in skupno kradejo”, je rekel v New Yorku bivši županski kandidat Ilearst. o demokratični in republikanski MoCarren in Woodruff-“ malini”. Pri tem nam pride na misel izrek Rimlanov in njih prilizencev: “Posamezno, korakati in skuipno udariti”, ker e-den bumbug je drugemu jednalc.
------o------
SOŽALJE.
Povodom nesrečne smrti Anice Vehovec, izrekam naj globoke j še sožalje obitelji gosjpoda Alozija Vehovec v Žužemberku, Kranjsko. —
Chicago, lil. 9- novembra 1909. Anton Mladič in rodbina.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošil jamo:
za $ 10.35 ................ 50	kron,
za $ 20.50 ............... 100	kron,
za $ 41.00 ............... 200	kron,
za $ 102.50 .............. 500	kron,
za $ 204.50 ............. 1000	kron
za $1019.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order alipa New York Drait:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. Now York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
I BRAT TUSTIN.

IZ DSEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOTICA.
Priobčil Bistričan.
(Nadaljevanje.)
'Pod košato lipo sta sedeli dve 'ženski, 'očiv-idno mati in hči ter šivali.
Brišedši do njijiu, se obrne redovnik k' dekliei, ki je štela približno sedemnajst let, in ji reče: “Al-binca, danes ti hočem povedati nekaj novega in veselega”, dn dobro voljno se je smejal.
“Kaj pa takega?” je vprašala deklica z zvonkim glasom in uprla vanj lepe črne očii.
“No 11'gtni!” reče .pater Vigilij “Oh, ne mučite- me zopet s svojimi vprašanji”, je rekla deklica; “toda sedita, saj še -ne odidete precej, pater Vigilij?”
“Kakor ti hočeš, če boš rekla ‘da’, sedem in z menoj: ta gospod, če pa rečeš ‘ne’, greva naprej.” “Povejte torej!” odvrne dekle. “Alb-inca”, reče pater Vigilij in se- skloni k njej, “ali bi se hotela omožiti?”
Rdečica jo je oblila in tudi meni je stopila vsa kri v glavo. Šelč zdaj sem spoznal muhe in naviha-nost patra Vigilija.
Tudi mati Albinina ga je gledala začudeno, čeprav je bila, ka-(kor sem sprevidel, že vajena menihovih šal.
“No p-ovej, ali bi se hotela o-imoaiti?” vpraša- znova pater Vigilij Albino.
“Kaj pa mislite vendar?” pokara ga mati.
“Tale gospod bi se rad oženil”, laže pater Vigilij debelo in se resnega dela. a šlo mu je vedno na smeh:	“prišel sem najprej k
vami, kjer vem, da je poštena hiša in ker je tndi gospod od dobrih staršev!”
“Pater Vigilij”, -reče mati, “vi se -norčujete. ’ ’
“Zakaj?”
“Gospod še ni za ženitev, men; ¡se zdi še premlad.”
“Pater Vigilij!” sem rekel jaz proseče.
On se pa začne smej-ati.
“Kaj mislita res. da sem privedel ženina v hišo? Vidita, ta gospod b-o -ravno tako nosil -samostansko obleko kakor io jaz.”
“A vi, pater Vigilij”, je požugala Albina redovniku z drobnim prstom: “vi ste pa res vseh muh polni, da se greste tako iz mene norčevat.”
“Kaj ne, -da si verjela?” smeje se on. “pa tako rdeča si postala kot pirnh-.
“O čem- takem niste še nikdar nič omeniti ”, odvrne deklica, -nakar so se menili oni trije o domačih rečeh, jaz pa sem molčal.
Govor je -prišel tudi na mene, kdaj -bom preoblečen v redovno obleko, kako mi b-o ime, kdaj bom storil o-bljubo, kdaj pel novo mašo . . .
Mati je ukazala Albini, naj prinese kruha, šunke in vina. Kot srna je odhitela v hišo, odkoder se je kmalu vrnila z ukazanimi rečmi.
Sedla je zopet na svoje mesto meni nasproti in me skrivaj kot mimogrede pogledala. Ko je pa videla, da sem ji zrl v obraz, povesila je sramežljivo oči in hitela s šivanjem, meni so pa glavo napolnjevale misli, da bi bilo morda pri tej deklici- veselejše življenje in prijetnejše, kot med samostanskimi fratri in patri, ki imajo menda od: same dolgočasno «ti tako dolge obraze.
Jedli 'smo in pili: Pater Vigilij si je privoščil vsega, zlasti pa vina, ki je bila prava pristna domača kaplja. In ko mu je vino stopilo v glavo, nagajal je ¡znova Albini z možitvijo. Meni je pa pravil, kako pridno dekle da je Albina; ko bi bila kdaj m-o-ja žena (kar je seveda pri sedanjih o-koiiščinah nemogoče), vse bi -storila. kar bi želel. “Saj še meni stori”, je -rekel, “ko sem star in nosim to haljo; če jo prosim, naj mi gre po vode, mi pa. vina prinese. Dobro- dekle je Albina, res -dobro”, je pristavil in se dobro-voljno -smejal.
Mati je med tem odšla v hišo. “Veš, Alb-inca. ko bi jaz prišel še enkr-at na svet in bi bil v letih kakor; tale gospod in bi bi bila ti toliko stara, kot si zdaj, precej bi te vzel za ženo”, je rekel pater Vigilij vinjen.
“Pojidite, pojdite!” m-u je od-
vrnila deklica in se sklonila bolj na š-ivanje.
Pater Vigilij je uvidel, da je (bil vpričo .mene pred-omač in da dekletu dela mlulčen -položaj, zato je vstal in rekel:
“Pomenita se sama kaj, vrnem--se kmalu.
Bil sem v zadregi. Godilo se mi je, kakor že mnogemu drugemu, da nisem našel pravega predmeta,. o katerem bi se dalo kaj govoriti. To pa tembolj, ker sem -občudoval sv-o-jo lepo znanko, ki mi je omamila vso- dušo in vse .misli. In v-endar pravijo, da se mora človek kolikor mogoče varovati, biti dolgočasen v ženski družbi. če noče, da m-u ne bodo- zamerile.
Da moški nimamo vedno prav, ako se spodtikamo nad preradim govorjenjem nežnega spola, sem -čutil zdaj jaz in prav hvaležen isem bil svoji znanki, ko me je začela spraševati o k-ra-ju, kjer sem doma, zakaj da sem prišel v samostan, če se mi je svet zameril itd. Povabila me je, naj pridem -večkrat -obiskat njeno mater in ■njo s- patrom Vigilijem.
“Ali on velikokrat sem pride?” vprašam.
“Včasih je vsak dan tukaj, že kosil je mnogokrat pri nas. Radi iga imava, ker zmerom kako smešno pove, da se mu smejeva. Z menoj se 'prav rad kio-rčuje, vedno mi pravi, da irui bo ženina pripeljal in kaj je danes storil, ste slišali”.
‘Prav prijazen redovnik je res’
“In včasih tudi ljubeznjiv!” dostavi Albina.
“Kdo je ljubeznjiv?” vpraša ipatier Vigilij, ki je slišal zadnjo besedo in si še pritrjeval vrv o-k-ro'g ledij.
“Uganite!” mu reče nagajivo idekliea, “zdaj vas pa imam, le u-¡giíbajte, uganiti morate”.
“Se -rada boš povedala, le čakaj!” je dejal pater Vigilij in ji 'vzel šivanje iz rok. Prijel jo je ■za roko, da mu ni mogla uiti, in isedel poleg nje. “Ali boš povedala?”1 j¡e rekel, v očeh se mu je pa kazal strastni ogenj.
“'Ne bom ne!” je odvrnilo dekle in se mu izkušalo izviti, “šivanje mi dajte sem!”
A pater Vigilij jo je držal trdo, akoravno je bil že star. “Kdo je ljubezniv, povej !” ,je silil, lica so mu pa žarela in razburjen je -bil.
“Uganite!”
“Albine», povej !” je rekel proseč kot otrok.
Ko--je cula svoje ime milo izgovorjeno, se je zasmejala in rekla:
“Če bi vedela, .’a ste tako -sitni, ne bi 'bila rabila -preje one be -sede . o vas.”
“O meni?” se je začudil pater .Vigilij in mehanično spustil njene roke, “ne verjamem, da sta -imela mene v mislih”.
“Koga pa hočeva imeti?” ■vpraša -užaljeno dekle.
“Tiii!” je dejal prete pater /Vigilij, “mo-rebiti je bil kdo drugi?”^
“Naj gospod pove, da resnico -govorim!”
“Res, pater Vigilij,” rečem jaz hitro, “o vas sva se menila, kako ste prijazni in gospodična je naposled pristavila, da tudi Ijubezn-jivi.”
Mati- je prišla zopet na v-rt in ¡pater Vigilij se je spomnil, da -treba oditi.
“Talko, Alb-inca, moral ti bom -drugega ženina pripeljati, ker s tem ni nič, kakor vidiš,” je dejal pater Vigilij. “če kdaj d-o-bi-on-o redovniki pravico-, da se smemo ženiti, potem te lahko vzame. <— In vem, da vam bo dobro gospodinjila in vam: bo v vsem poslušna in pokorna.” je pripomnil proti meni obrnjen.
Odhajala sva. Segla sva materi in Albini v roke.
Ko sem Albini podal desnica, ■sem čutil nekaj do zdaj neznanega v srcu in roka se mi. je tresla .in kakor se -mi zdi, tudi Albinina ni bila tako mirna, kot bi morala isicer ‘biti. “Pridite še kaj!” je -rekla s trepetajočim gla-som.
Po poti s ¡patrom Vigilijem nisva niič kaj dosti govorila. Če -sem ga kaj vprašal, mi'je napol -odgovarjal in še vse zmešano. Pa -tudi meni ni bilo vse prav.
'Predino ¡stopiva črez porto v samostan, se u-stavi pater Vigilij in mi pravi:
“Ni treba nikomur praviti, kje ste bila in tudi ne-, da sva bila midva skupaj!”
“A če me vprašajo pater magister, kod sem hodil?”
“On vas -šle vprašal ne bo, saj to mu ni nič mar!” reče odločno.
Večerjal sem zopet prav po ¡gosposko.
-M-ed večerjo sem se ozrl večkrat na Patra Vigilija; malo je jedel. Glavo si je podprl in nekaj premišljeval nemo zroč pred se, -tako da ga je pater gvardijan •naposled v-prašal, če ni morebiti bolan, kar je zanikal. “Preveč se sprehajate,” je -rekel predstojnik, “potem se pa prehladite”.
“¡Nič se mi se m' prehladil, le brez -skrbi, bodi,” je rekel pater -Vigilij, “a jesti se mi res nič ne iljub-i. Ne boj se za me, ko bom .lačen, bom že jedel, p-razna v-reča ne stoji pokonci;” in da bi pregnal dolgočasnost, ki se ga je z ¡jeklenimi' prsti oprijemala, je -pravil, da je imtel nekdaj kanarčka, 'katerega je tako ljubil, da bi -raje cel dan nič ne jedel, k-o-t da bi njega, izgu-bil. “Naposled mi je .poginil, revež, in jaz sem bil res toliko júnale^ .da sem- še tisti dan se naložil do sitega. Umrlemu kanarčku sem pa zložil v čast in spomin krasno elegijo”.
“A elegijo-!” je ponovil pater gvardijan in pokimal z glavo. Videlo se je takoj, da ne ve, kaj je elegija.
“Iz koliko verzov pa obstoji e-legija. pater gvardijan?” vpraša ¡hudomušno pater Feliks, ki sed; tri slave za patrom gvardijanom.
“Elegija?” in pater gvardijan ije postal še 'bolj rdeč, kot je navadno.
“Da, elegija!” pravi pater Feliks. “saj to vendar veš?”
“Vedel' sem že. pa —”
“Pa si pozabil revež!” se mu tje rogal pater Feliks; “kaj pa, če nisi nikdar vedel?”
'To je bil pater gvardijan v škripcih!
“No- če nisi nikdar vedel, pa pozabiti ni bilo treba,” se je smejal pater Felik-s in ž njim vsa samostanska družina razun patra magistra, ki menda tudi ni vedel, kaj je elegija.
Kdo bi torej vzpričo teh dogodkov mogel zahtevati od mene, -da bil šel ob- 9i-h spat in zaspal?
Ah, kako ljubka je Albina! In pater Vigilij! -Da, on zna biti lju-tbeznjiv, kak-or je rekla Albina. A zakaj je bil po poti tako zamišljen, skoraj osoren z menoj in v ■obednici sprva tako —rekel bi — (pobit? Ali mu morda ni bilo všeč, -da je mene Albina povabila. naj zopet pridem-, njega pa me? Ali je morda nevoljen na mente, ker me je vzel seboj k Albini? Res, čuden . človek je pater ,Vigilij; zm-iro-m vesel in dobre -volje, pa Albini zna nagajati!
Dne ld. -se-ptembra.
'Svoje dni -sem. delal ob šolskih velikih počitnicah doma na polju vse, kar je- bi-lo sploh poljskih del, toda ¡priznati m-oram, da tako u-,trujen še nisem' bil nikdar kot sinoči. Vse kosti so m-e bolele, kot bi bil cel dan samo kamenje vozil. In vendar nisem počel drugega, kot -da sem klečal in molil ter {premišljeval svete reči. Zato se mi sinoči ni ljubilo pisati dnevni-ika. Danes so kosti nekoliko v boljšem; stanju,, zato ho-čem! popisati vse verno in natančno.
Včeraj zjutraj naznani pater «magister meni in mojima civilnima -sobratoma, ki sta prejšnje popoldne že brevir študirala in se ;mi hvalila, da bosta znala že kmalu iskati po njem. da začnemo duhovne vaje, ki bod-o trajale tri dni.
Te -duhovne vaje ali e.ksercicije .obstoje pred vsem -v takozvanem isilentium strietissimum. Izprego-voriti se ne -sme niti jedna bese--da cel čas duhovnih vaj. razun kar je neobho-dno potrebno. Poleg tega je treba vsak dan premišljevati po dobro uro. Ker pa -človek še ni vajen premišljevanju, bere vaditelj dluho-vnih vaj, -počasno- poudarjajoč vsako -besedo. iz pisane knjižice o božji previdnosti, o posmrtnosti, zlasti pa o peklu- čudne reči, ki j-eže človeku lase in mu pode kurjo polt po -životu.
Naše -duhovne vaje vodi pater (magister. Moja dva sobrata ga verno poslušata in si zabeležita (Potem v celici, kar sta si zapom--nila, jaz pa — sam- ne vem zakaj -— ne slišim- nobene besede o groznih -peklenskih kaznih, ki čakajo
meizpreobrnjenega grešnika, ampak moje misli so vedno tv Velikem logu na prijaznem vrtu, ker morda ravno me-d mojimi ekser-(C-ncijami šiva Albina, njej1 nasproti pa sedi pater Vigilij. Od duhovnih vaj mi -do zdaj- ni ostalo -drugega v spominu, kakor kako ,se nekateri fratri bašejo pri kosilu in večerji, kar z velikim zanimanjem opazujem in deloma tudi ,že posnemam, pa mi dela velike težave- pri jedi in po-zneje, ko .vstanem- od mize.
Razen ekseroicij opravljam že tudi brevir, katerega znata že moja tovariša, a kako!
Zadene me poleg premišljevanja duhovnih vaj tudi splošno samostansko premišljevanje, vsak dan -po eno uro. Premišljuje cela .samostanska družina skupaj v o-bednici. Kak pater bere ‘naprej’ iz kake knjige tako počasi, da naredi človeka nervoznega. Da imam-o večje: zaslužen je pred1 Begom-. premišljujemo kleče, in da ,smo bolj zbrani, si zakrijemo z rokami obraz. Mene salamensko .bole kolena pri teli premišljevanjih, toda ne verjamem, da -bi 1-mel zato kako- posebno zasl-uže--nje. Neki frater mi je: danes povedal, da se sčasoma kolena tako utrdijo, da je prava slast tako klečanje in da človek potem kar koprni po tistem času, ko pojde v obednico premišljevat. Pa ti pogledam d-anes zvečer na svoje sosede premišljevalee. Patri so se še ,za silo držali -po konci, čeprav je ta ali -oni lezel na kup, fatri so pa imeli vsak svoje -postave. Ta je skoraj sedel, oni govoril s sosedom, tretji spal, četrti bezal -svojega nekoliko -b-olj pobožnega tovariša, tis-tega pa, ki mi je pravil o slasti klečanja, sploh pri premišljevanju ni bilo. Zato sem tu-,di jaz zdrknil počasi na pete da ni bila vsa teža več samo na kolenih. ampak tndi na petah.
-Včer-aj popoldne: me pokliče k sebi pater gvardijan, kateremu ,ie ime Eeehijell in ki ne ve, kaj je elegija. Prijazno me pozdravi •in mi ponudi stol. Sedem.
“Že včeraj sem -mislil z vami govoriti”, je rekel, “pa vas ni bilo -doma, ko sem- ¡poslal -po v-as.”
“Na* sprehod sem šel, da si o-kolico nekoliko ogledam”, odvrnem-.
Nato -me je po ovinkih začel -spraševati, če imam kaj -dote po -umrlih -starših, nakar sem odgovoril da tristo goldinarjev. Pater gvardijan se j,e čudno namrdnil in s-pustil neki glas iz sebe, kar je pričalo, da to ni nič posebnega.
“Kaj pa- tista vaša teta, ki v-as i-m-a prav rada in ki je za vas do-zdaj skrbela, -alston, ali ima veliko premoženja?” je nadaljeval s spraševanjem.
Ker sem- imel že malo skušnjo, sem- odgovoril:
“Ta je bogata, hišo ima za deset tisoč goldinarjev, pa tudi r .hranilnici je dobro znana. Oporoko je: že dala- napraviti, da vse jaz dobim -po njeni smrti.”
Široki obraz patra Ecehijela je ■dobil še obsežnejšo obliko in žarek nasmeha se razlil po rdečem obličju. Kdo bi si mislil, da se: z •menoj zavali toliko premoženje v .samostansko blagajno! Pater .gvardijan je bil tako presenečen, da je samo vzkliknil:
“Ni mogoče!”
“Da, tako je!”
“Hm, !hm, alston. ta je pa druga!” je rekel z izrazom dobrega ■preračunanja. si zadovoljno mel roke. nato pa z dlanjo padiprl tolsti! podbradek. “Vdova je?” vpraša čez nekaj časa.
Dalje prih.
-------o-------
BISER.
René Doumic.
Prevel Pastúákin.
Ko se je Abmeid sprehajal po ,bagdadskih ulicah, je opazil v »oknu nekega zlatarja biser čudovitega leska.
Ljubil je dragotine in drage kamene; dragoceno orožje, bogate preproge in lepe tkanine.
To-da prodajalec je ¡zahteval v 5-stini necuveno- ceno, Ahmed je -bil razumen človek, dasi je -bil mlla-d. Um-el je krotiti svoje -želje in se od-reči nemogočemu. “Ba!” je vzdihnil, “nočem več razmišljati o tem!”
Drugi dan -pa je razmišljal — in vse prihodnje dneve.
Računal je, da bi ga stal eno leto -dohodkov. Zraven bi "bil prisiljen se odpovedati marsičemu,
.na kar j-e bil nerazdružno nave-.zan. Prodati bi moral z dijaman-,ti obrobljeno sliko, sliko svoj-matere.
Tega pa ne! Sklep je bil trden.
iNi še bil teden pri kraju in bi-(Ser j;e bil njegova last.
Dal ga je vdelati v dragocene, umetno izrezljane okraske. Položil ga je v skrinjico, prevlečeno z redkimi tkaninami. Bil je kakor na oltarju. Po cele ure ga je molil. To so bile rajske urice. Nenavadno diražest je i-zžarival, taj-n-o-stna skušnjava je puhtela iz njega kakor iz ženskega očesa.
Skrival ga je' tujim očem. Oe bi drugi poznali njegovo- srečo, .se mu je zdelo, da -bi mu jo skušali uropati.
Bil je srečen.
Tedaj j© bil Ahmed nekega dne pri kosilu s -svojimi tovariši. Jeziki so se razvezali. Radost je zagospodovala, Pripovedovale so se anekdote. Pripovedovala se je zgodba o bagdadskem, zlatarju s ponarejenim biserom, ki mu je padlo v glav-o zahtevati zanj več kakor z-a najlepše -dragulje in ki je našel kupca. Historija je silno zabavala. Ahmed se je smejal z drugimi.
A v svojem srcu je trpel neiz-re-cno muko.
Pograbil je biser iu v togoti ga je hotel -zdrobiti.
Ah kaj! Ta naivnež, ki brijejo norce: iz njega., je bil o-n! Kako je .mogel biti tako lahkomiseln! Ta lesk, ta jasnina, ta draže-st — vse zlagano! Kako se je mogel dati premotiti? ...
A kdo /ba se ne dal v njegovem položaju? Res, da je bil izkušen v takih stvareh; kolikokrat je kolovratil po mestnih bazarjih- iu imel po rokah čudolepih dragotin! A nobena mu ni v-dahnila o-nega hrepenenja in posest nobene iizim-eid' njih bi ga ne mogla tako veseliti.
Ali, ta ‘blaženost, ta radost! Občudovati z ljubeznijo in ljubiti, kar občudujemo! Te minute, katerih ena sama je vredna celo življenje — spominjal se jih je po vrsti.
ISpomin mu jih je 'donašal s presenetljivo živahnostjo. Vse te radosti je bil resnično užil. To ;vsaj ni ¡bulo nič zlaganega . . .
In položil je: biser, blesteč in mrzel, v krinjico-, kjer je žarel kakor na oltarju.
Tak je bil potem vse dni. Prisegal je, da uniči lažnjivi biser. Kakor hitro ga je zopet videl, se je razlezla njegova togota v otožnost, ki je- našel v njej nerazumljivo slast,
Zakaj velik je 'bil -njen čar.
Zgodilo se je, d-a je Ahmed našel zabojček, -poln blestečih -draguljev :
Bili so to smaragdi, zeleni kakor valovi razljiučenega morja, krvavim- kapljam podobni rubini, topazi, podobni sol-nčnim kapljam, izpreminjast-i opali, turkei bajne, š-a-firi temne modrine, podobne oni, ki spi nadniu punčice.
In vsakikrat je ponovil iste besede: “Ahmedi noče -biti več norec. Ahmed se ne da več premotiti.”
'O-bj-elo ga je čudno razpoloženje. Ogibal se je družbe. Zapiral se je po ce-le dneve. Sam je hote! biti; in v isti meri je postajal vedno -bolj tem-an. Njegovi prijatelji so ‘bili žalostni in so se bali za njegov razum.
Nekega jutra so ga našli mrtvega.
Skrinjica je bila odprta -pred -njim. V skrinjici j-e žarel biser, blesteč in mrzel; posvetiti mu je hotel še zadnji pogled.
Ali je bil to po tri e d očitanja radi grozne prevare, ki mu je onemogočila življenje?
Ali- -je b-il to- pogled priznanja za iluizujo, ki mu jo je biser podaril in ki ga je osrečila uaidi vse 'ljudi ?
Kdo .bi vedel?
Zakaj mrtvi nimajo navade odkrivati svojih skrivnosti j. A v zadnji minuti je videti jasno \-njihovito - očeh, da imajo svojo skrivnost, Nesejo jo s seiboj in živijo od nje tekom večnosti.
Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej o-m-eniti Glas Svobode. To pomaga listu.
POZOR ROJAKI ! !
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Isiand Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Edward Paucli
------ gostilničar---
663 Blue Isiand Avenue CHICAGO.
TUKAJ živečim rojakom in onim. ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis -
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Isiand Ave.
CHICAGO
vogal Loomin in 18. ceste.	Telefon Canal 1458
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street
nasproti požte
SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Green
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi p roda j am vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Dobra Unijska Gf stilna,k3"b‘e
mrzel in gorak prigri- |nQ C Ctnefnu zek. : Pod vodstvom JOP- ¡3. JlriOVlly
650 Blue Island Ave.
delika Dvorana za društvene in linijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St., LA SALLE ILL.
SALOON
z lepo nrejeuim keglišč-em ih sveže -Seh-oenhofen pivo -priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue isiand Ave. Chicago Ul.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL CANAL 1386
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razn-evrs-te piipe -ter izdelujem iu popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Milwaukee
Phone 1547 J.
Delavec je opravičim So vsega produkta, kar ga caza producirá.
SOCIALNO-DEMOKRATIČNA
ZVEZA.
Dunaj, 30. 'oktobra. Včeraj je imela socialno-demokratična zveza iv parlamentu sejo. Poslanec Pc.rnerstorfer je pozdravil poslance, ki so prišli skoraj polnoštevilno ter je dejal, da zveza ne .more začeti svojih razprav, ne da hi se spomnila na moža, ki je ipred kratkimi dnevi na Španskem! padel kot žrtev reakcije klerikalizma, na moža, ki je bil vse svoje življenje .posvetil ljudski izobrazbi, osvoboditvi ljudstva iz spon hlapčevstva. Ferrer ni bil socialni demokrat, toda bil je človek najplemenitejšega idea-. lizuna, izmed tistih maloštevilnih neutrudljivih, ki se bojujejo z vso svojo močjo za napredek ljudstva. Strahovite razmere na Španskem so .povzročile, da je c-den najplemenitejših mož .postal .žrtev reakcionarnih lju'dskih sovražnikov. ‘Socialni demokrat je bomio ohranili njegov spomin v svojih srcih. — Člani zveze so >Jtoje poslušali te besede, ter se je sklenilo, da se t'a izjava zapiše v zapisnik.
*
Socialno-demokratična zveza v Avstriji je vložila razven obeh nujnih predlogov, še sledeče enostavne predloge: a) Glede na ustavo:
Adler in sodrugi: Vpeljavo ženske volilne pravice; znižanje starosti .zia volilno pravico na 21 let; odrwava, pogoja o enoletnem bivanju.
Adler in sodrugi:	O vojni in
miru naj sklepa parlament.
Pemerstorfer in sodrugi:	Iz-
jemne določbe za politična društva naj se odpravijo.
Slpieiman. in sodrugi: Odpravi naj se paragraf 14. h) Glede na vojsko:
Schuhmeier: Štirinajstmesečna služba pri neželni bramlbi.
Winter: Odstranitev zakona o ■c ertifika tistih.
Filipinsky: Izprememba paragraf 34 vojnega zakona o vojaških reklamacijah.
cj Glede na meščansko pravo: Tiuppy:	Zakon o poljedelskih
najemninskih pogodbah.
Wutsch el: Odstranitev pravice rubežni za hišnega gospodarja, di) Glede .na kazensko .pravo: Forstner:	Odprava “Priigel-
tpatenta”.
Seitz; 0'dprava smrtne kazni. Winter: Pripustitev delavcev v porote.
Winter: Pogojna obsodba. Reumann: Obrtna sodišča, e j Glede na .pouk:
Adler: Izprememba paragrafa 55 ljudskošolskega zakona o plačah učiteljev.
Forstner: Ustanovitev strokovne šole za vožnjo z avtomobili.
Pemerstorfer: Izločitev teoloških fakultet z vseučilišč.
Seitz: Izprememba šolskega in učnega reda.
f)	Glede na delavsko varstvo: Adler: O delavnem času v podjetjih, kjer se dela nepretrgoma.
Beer: Prepoved svinčnate beline.
Ellenbogen : Zakon za trgovske uslužbence.
'Hanusdh: Osemurni delavnik. Musehitscb: Delavni čas, nočno tlelo, nedeljski počitek, delovni red v pekarnah.
MusehitSch: Red in obrat v pekarnah.
Müller: Varnostni nastavljenci na železnicah.
Po spiši!: Nedeljski "očitek za mlinarske delavce.
Prok.eš: Železniške legitimacije za delavce.
Reumann: Zavarovanje za nezgode v stavbinskih podjetjih. Tomsclbik: Železničarski zakon. ■Widholz:	Delavne razmere v
gostilniški obrti.
g)	Glede na državne delavce: .Beer: Službene in plačilne razmere brzojavnih in telefonskih delavcev.
Schrammel:	Službene in pla-
čilne1 razmere gospodarskih delavcev.
Schlossnickel: Delovodje v tobačnih tovarnah.
Glock.el: Tobačni delavci. Schrammel: Solninski delavci.
h)	Glede na narodno gospodarstvo :
B.eer: Državno monopoliziranje veletrgovine z železom.
Černy: Reforma stanovanj. Diamand: Priprave za podržavi j en j e rudnikov.
Müller:	Podržavljenje aspan-
ško železnice.
v i) Glede na davfkarstvo:
Beutel: Odprava male loterije.
MullerOdprava užitnine za prisilno klanje.
‘Schrammel: Reforma postopanja o daivčni delitvi in sodelovali: je občin.
Tiiller: Skrajšanje postopanja za odmerjen j e osebne dobo dar in e delavcev.
Vrhrateg.a se je. vložilo tudi več interpelacij.
UMOR V IMENU ZAKONA.
Španija ... to je dežela, v kateri so. nekdaj plamtele grmade “v božjo čast”. Dežela, v kateri so se rodili Filip II., Alba, Torej uem a da in cela armada podob-.nih duhov. V Španiji se je v imenu “krščanstva” uničila cvetoča kultura, ki so jo vstvarili mohamedanski Mavri; v imenu “krščanstva” so se .zažigali “krivoverci”. “coperniee” in “mlačne-iži”. V imenu “krščanstva” so vso deželo1 preplavili menihi in se ije vse življenje izpremenilo v najmračnejše tercialstvo. Tako je bilo v preteklih stoletjih.
Še se je ohranil klerikalizem .tudi drugod ,po svetu, toda splošni kulturni napredek je vendar vsaj deloma izjasnil temo. Po civiliziranih deželah se vendar piše dvajseto stoletje in nekoliko, te dobe se opaža v življenju skoraj cele Evrope. Ampak v Španiji ne. Španija je ostala tako “krščanska” kakor pred' francosko revolucijo. Klerikalizem ni na Španskem le duševna realkcija, temveč najrealnejša moč. Kakor v dobi .autodafejev nam kaže nesrečna Šipanij.a še danes v grozni luči, kaj imajo pričakovati, česar se imajo bati narodi od klerikalizma. Groza je vstala tam na jur-gozapadu, s strahom in trepetom opaža človeštvo, da je klerikalizem še vedno .strašna, brezdušna, .življenje uničujoča ¡pošast. Če so ji kremplji odrezani, se zna pretvarjati, kazati moderno lice, o-devati se s človeškim plaščem; a čim si pridobi z ¡zvijačo, s prilizovanjem, z lažnivimi obljubami ali kakorkoli zadostno moč, vstane •zopet (kakor stara bestija, ki zaničuje vise obzire ter pokončuje vse, kar ji je na poti in ji noče .služiti sužensko.
V	Španiji ima bestija dovolj moči; torej divja kakor prava bestija in — mori.
V	četrtek smo javili kratko vest, dia je bil v zloglasni trdnjavi Montjhich' v sredo ustreljen [Ferrer. Ustreljen na podlagi sodbe, ki jo je izreklo vojno sodišče. Ta eksekucija ni nič druzega nego umor, strahopeten, bestialen .umor, infamija, ki ostane kakor neizbrisna pega na španskem klerikalizmu. Golo maščevanje n a j m ra c n e j tš e g a nazadnjaStva je ^akrila sodna procedura, ki je krvava satira na vsako pravosodje, predrzna in v svoji brezmerni predrznosti grozna komedija.
Svobodomislec Ferrer je bil španskim klerikalcem že davno trn, v peti. Njegova knjigarna je bila glavna zaloga svobodomiselnih .spisov, njegovo glavna strem-j.enje je bilo, ustanoviti nekleri-kalno šolo. Razlogov je .bilo torej dovolj, da ga je črna banda, ki ima vso Španijo v svojih krempljih, sovražila iz dna svoie nečloveške duše. Že enkrat ga je mislila pogubiti, ko se je vprizoril neki atentat, radi katerega so Fer-•rera obtožili. Toda kljub najboljši volji, da bi ga uničili, kljub in-kvizitorni preiskavi, kljub lažem policije in podkupovanjem prič .so ga morali' oprostiti, zakaj nikakršen dokaz se ni dal konstruirati za njegovo krivdo. Od tistega časa je bil trajno pod nadzorstvom. policije. Nobenega koraka ni mogel storiti, ne da bi mu bili ,biriči za petami. Ferrer je to vedel, pa sc je popolnoma posvetil svojemu .založništvu in brigi za šolstvo. Toda črni sovražniki niso mirovali. Zadnja ustaja v Barceloni jim je dala priliko za maščevanje. Ferrer sicer ni bil z resolucijo v nikakršni zvezi. A kaj .vpraša slepo sovraštvo za razloge .in za pravico? Hudobcem se je zazdelo, da se z barcelonsko usta-jo lahko opraviči vsako lopovstvo nad nasprotnikom in pograbili so priliko. Tisoč in tisoč smrdečih laži so razširili po svetu o obuunem poizkusu odpora v Barceloni in lažnjivo klerikalno časopisje po vseh! deželah je bilo takoj pripravljeno pomagati njihovim; ostudnim lažem v svet. Toda oskruniti .poštenje revolucio-nareev se hudodelski tolpi ni zdelo dovolj. Nastavili so “vojna so-
dišča ’ ’ in tedaj se je .začelo divjati “v imenu zakona”. Ferrer ni iprva nedolžna žrtev teh brezvestnih tribunalov, a nj.egova smrt je •najbolj vznemirila duše, ker je njegovo ime znano daleč čez Španske meje.
Kmalu po barcelonski ustaji so ga prijeli in vrgli v ječo, češ, da je povzročil revolucijo. Zaprli šo ga v celico, kjer ni bilo svetlobe, ni zraka; mrgolelo je stenic, uši, miši in pod'ga.n. Tu je trpel strašne muke. Prvi preiskovalni sodnik je bil nepristranski človek. Že drugi dan pa ga je zaslišavai drug sodnik, pravi inkvizitor, ki mu je neprenehoma žugal s smrtno kaznijo.
V preiskovalnem zaporu so ga mučili, da bi ga duševno oslabeli in obnemoglega prisilili, da bi priznal, kar hi se zahtevalo od njega. Tega cilja niso dosegli. Končno so ga postavili pred sodišče. Kljub protestom stotnika, ki je bil njegov .zagovornik, ga je vojaški senat dolžil dejanj, zaradi katerih je bil v anarhistov-skem procesu leta 1905 že oproščen. Obremenjevalne priče se niso zaslišale, temveč so se le čitale njihove izjave iz zapisnikov. Vse razbreraenjevalne priče, ki bi bile imele dokazati, da ni mogel biti v nobeni zvezi z ustajo, je pa to famozno sodišče kratkomalo odklonilo, pa je izreklo smrtno sodbo hladnokrvno, kakor da gre za bolho, ne pa .za človeka. In klerikalna Maurova vlada je sklenila, da ne priporoča obsojenega v pomiloščenje.
Vendar tudi kralj ni prost očitanja. Zakaj kronani “katoliški” mož je vedel, kaj se je zgodilo. Obsojenčeva hči je prosila milosti ; iz vseh dežela so prihajale prošnje, da se ne izvrši smrtna obsodba. Vse zaman. V sredo ob 9. dopoldne so ga v jarkiui mon-tjuichške trdnjave ustrelili.
Umorili.
V deželi vladajočega klerikalizma. V deželi najštevilnejših cerkva i'n samostanov. V deželi, kjer je vsaka druga beseda ‘bog’ ali ‘krščanstvor.
Taka je praksa klerikalizma, kjer ima m,oč, da dela, kar hoče.
Taki zločini .se ne pozabljajo.
“Rd. Prp.” -------o-------
ALI JE S. S. P. ZVEZA O. K.?
Pretekli teden sem dobil list od prijatelja, katerega naslov pa sem zgubil in mu ne .morem drugače odgovoriti, kot da se poslu-žim glasila. On mi piše:
“Cenjeni prijatelj!
Veliko sem že čital o Zvezi, ker pa bi rad vedel, če je Zveza o. k. se na Te obračam za pojasnilo. Tu namreč nameravamo ustanovit novo podporno društvo, a vemo pa še ne kam se naj priklopimo in zaradi tega se obračam na Te, kot prijatelja, da mi odpišeš ter poveš, na kaki podlagi temelji Zveza, ter ako misliš, da je boljša od drugih Jednot.
Upajoč, da mi kmalu odgovoriš, Te iskreno pozdravljam in o-stajam* Tvoj1
(Podpis.)	Joe.
Dragi Joe:
Pred vsem oprosti, da Ti javno v listu odgovorim, ker Tvoj naslov sem zgubil in toraj ni druge noti.
Vprašaš, če je Zveza ali right. Po mojem mnenju in mnenju približno 900 članov Zveze je o. k. in popolnoma zanesljiva. V času kar sem jaz elan 'Zveze se je še vsaka usmrtnina točno izplačala brez kakih ovir ali pogajanja. Istotako je z bolniško podporo.
Kakor Ti je mogoče znano iz-olačuje Zveza $500 usmrtnine in pa $1.15 na dan bolniške podpore to je $8.00 na teden. V Zvezo se sprejemajo Slovani od 17 do 45 leta. Poleg tega pa se smejo v društvo sprejeti tudi člani od 45 leta do 55 ter dolbe v slučaju smrti $100 usmrtnine in bolniške podpore pa po $1.15 na dan. Menim. da take ugodnosti za samo en dolar na mesec ne ponuja nobena druga Zveza ali Jednota.
Zveza temelji na svobodomiselni podlagi in ker vem, da se bo-jilŠ .spovedi, Ti kar naprej povem, da pri tej Zvezi ne rabiš kazati spovednega listka. Terorizma ne poznamo, ker ko hitro bi se kaj tacega v Zvezi pokazalo, imajo društva pravico postopati.
Da je pa Zveza sigurna pa dokazuje naraščaj Zveze. Ob času ■konvencije j.e Zveza štela nekaj nad 500 članov in sedaj, po preteku trebi mesecev, pa je napredovala za približno 400 članov.
Do novega leta, tako vsaj vsak misli, bo štela čez TOOO članov. Menim, da boljšega dokaza ne potrebuješ, ter upam, da se k nam pridružite. Za druga pojasnila in tiskovine se obrni na gl a v pega tajnika Zveze, katere Ti bo radevoljc poslal vse kar želiš. Kedar mi pišeš pošlji mi svoj naslov, ker imam Še drugih privatnih stvari za poročati.
Zdrav in čil! Tvoj
A. H. Skubic.
Vrednost zdravja.
Dobro znano je dejstvo, da ne znamo ceniti našega zdravja dokler ga ne zgubimo. Vsakdo naj bi. ko hitro, dpazi najmanjšo spremembo svojega zlil ra v j a. takoj izbral pravo zdravilo, ako hoče dobiti nazaj prejšno zdravje. V slučaju, da taikovo ne rednost zapazite v želodeui ali pri drugih organih prebavnega sistema, vam. želimo priporočati Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. Isto bo ojačilo želodec in storilo, da stprejema in. 'prebavlja toliko redilne hrane kot je potrebno za vzdržavo zdravja in telesne moči. Isto bo lečilo bolno notranjščino .prebavnih organov, čistilo kri in dalo krepčilo nervoznemu sistemu. Isto se naj bi rabilo .za vsak slučaj potrebe slasti ali pa telesni moči.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah! in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Ul.
"Delavci na prostem'
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajne-mubolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
.T> V vseh lekarnah, 25 ^|^in 50 centov, ali pa pri v|r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.

Slovensko-angleška' slovnica, slovensko angleški tolmač in am-gleško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y.
ACCIDENT INSURANCE COMPANY.
Nesreča nikoli ne praznuje.
Radi tega tudi Vi ne veste, kje Vas ista čaka. Za samo jeden dolar na leto se lahko zavarujete za slučaj ponesrečenja:	Za izgubo
življenja $1.000, za izgubo obeh očes, obeh rob, obeh nog, ali jed-ne roke in jedne noge $1.000; za izgubo jedne roke ali j.edne noge $250, za izgubo jednega očesa $100.00. Bolnička podpora znaša $7.50 na teden. Sprejemajo se možki in ženske od 16 do 65 leta. . Pišite za pojasnila in če dopo-šljete v listu $1.00 se Vam takoj dopošlje zavarovalna polica za $1000. — Pisma naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 906 Trinity Ave.	Bronx,
New York, N. Y.
DOBRO
_ .	_ ZDROBL-
SLÂDKORJA JENEGA,
100 ft.
im
Za $2.98 vam pošljemo 100 ft. najboljšega zdrobljenega sladkorja, ako naročite spodaj omenjenega blaga za 12.98. Ta posebna ponudba je veljavna samo za 30 dni in jo damo v svrho pridobitve odjemalcev v vsaki hiši. Ne pošlji denarja. Ako želite, vam pošljemo poljubno količino blaga v vaše mesto, ne da bi plačali samo en cent; ko blago pregledate, ga lahko vzamete ali vrnete in mi plačamo vse stroške, jo dni proste po-skušnje Vzemi blago na svoj dom in ga poskušaj 30 dnij in če ni tako, kakor nakazano, pišite nam in bomo vse poravnali. Vozni stroški plačani. Češe pošlje cela svota denarja z naročilom, plačamo mi vse st oške do vsakega mesta vzh. odRocky Mountains. Naročite danes Trgovčeva Naša cena cena
3 ft. Soda ali turščin škrob .....$0.30	$0.15
3 ft. Baker čokolade ali naše.... 1.50	1.05
3	ft. kokonut, zrezlanega ......  1.20	0.75
4	unč. vsak lemon ali vanila izg čist 1.10	0.75
10 ft. Mothers najboljše pražene kave 4.00	3.00
10 ft. Santos “	“	“	2,50	1.60
3 ft. Gun Powder ali Japan čaja 2.40	1.50
5	ft. Pečivni prašek, Royal ali naš 2 50	1.75
15 zav. Eng. hrane za zajutrk..... 1.50	0.98
15 kosov najboljšega Castile aliTar mila $1.50, .98 30 kosov najboljšega pralnega mila $1.50	0.98
8 velikih vrčev salmona.... ..... 1.00	0.98
12 škat,. Sardin v olju ali gorčiči. 1.20	0.98
12 ft. izbranih calif, sliv....... 1.20	0.75
15 ft. Japonskega riža............ 1.50	0.98
5 parov najbolj, ženskih nogavic.... 1.25	0.65
5 parov najbolj, moških nogavic--- 0.60	0 35
5 zav. Rolled oats ali droža.- .. 0.25	0.10
Prost katalog za grocerio, obleko itd. s prvim naročilom.
AMERICAN WHOLESALE HOUSE Dept. 211-46-48-50 River St. Chicago.
Neuropin Želodečni Crrenoec
je znašel J. B. iScheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! ^Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO UA -----JE ----
f—'
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Mlolaor IM! Hi-A. IDI O
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, III.
sV,AV IS H CRo^
NERVE FOOD INVIGORATOR
BLOOD pyjRlpifft
briplliipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im- ' UUCiUjCUlU portirailih tkanin.	1
Prodajamo Sotove Obleke za delavnik
ImamO ve^^° 3al°g° trdih jn mehkih klobubov.
V zaloui *mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. *©“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
i
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave.
TEL. CANAL 476
., Chicago, 111.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana, v svojo korist.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od L—3. ure popoludne in
od 6.—3:30 ure večer.
m
3
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
1 Pijte najboljše pivo
1
$
i
n
1
Í
Ë Peter Schoenhoffen Brewing Go. §
m
PHONE: CANAL 9
n
CHICAGO ILL.
IVf




jr " '	-'-	•	,	■	<:■ '
OLAS SVOBODE
■
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1318 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------------in velja------------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta.'1»
ZA EVROPO:
Za celo leto. •	za pol leta..
—	$1.50
—	$1.00
.kron 10 , kron 5
* Kablov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 west 20th St., Chicago, ill
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
RAZVOJ STAROSTNE OSKRBE MASE.
I.
Giaviio: vodilo, da družbo veže dolžnost, osebe, katere so, dokler so bile za delo sposobne, nji koristne služnosti opravljale, nji koristile, toda niso v stanu bile, si dohodek ali obresti prihraniti za čas, ko bodo za delo in zaslužek nesposobne, je delavstvo iz Nemčije pričelo v to svrho propagando delati, ki je obšla celi svet. Sestav tega, kaj se je storilo in kaj se je nameravalo, bo nagle slovenske delavce v Ameriki zanimalo in to temveč, ker mora vsaki zavedni delavec znati kaj se po svetu godi. da se današnje stanje zboljša in da si delavec pribori svojih naravnih pravic.
Na Francoskem obstoji potom zakona od 18. junija 1850 nacijo-n a lna st ar os ta a-ne nt n a- blagajna. K tej prispeva država priklade, in sicer do -ene petine služnosti za vsakega prih odri jak a ali ren-tarja, kateri jie najmanj e 75 let star in se izkaže, da je 25 let v 'blagajno prispeval ali plačeval. Tal'blagajna je silno Razširjena po vsej Franciji. Leta 190« je plačevala okolo 300,000 rent v znesku, 4.3 milijonov frankov. Državne subvencije so tudi deležne zasebne medsebojne pomožne-blagajne, katere se bavijo s starostno oskrbo. 'Nadalje opravičuje z 1. januarjem 1909 v veljavnost stopii zakon, vsakemu brez-sredstvenemu francoskemu državljanu, ki je 70. leto prekoračil ali' da je invalid, do podpore. Leta znaša najmanj« 5 in največ 20 frankov na mesec. Te bremena nosijo občine, okrožja (Department) in država. Predlog za o-'bligatno ali obvezno starostno- in invalidno oskrbo je bil dne 23. februarja 1906 v državnem zboru sklenjen, Senat dela zapreke in noče dopustiti, da bi v tej obliki zakon postal.
V	Belgiji obstoji starostna-rentaa blagajna slična francoski. Državni prispevek . se ravna po prispevkih zavarovanca, število članov je okolo 860.000 in premoženje 'blagajne znaša preko 100 milijonov- frankov.
Italija jie dobila vsled zakona z dne 17. julija 1898 nacijonalno blagajno za starostno- in invalid-no-zavarovanje. Pristopiti zamo-rejo tudi samostojni rokodelci in kmeti. Državni prispevek znaša do 10 lir na rento in leto. Starostna renta se more dobiti že z 5o letno starostjo in da je dotienik najmanje 10 let plačujoč član bil. Invalidna renta se dobi, če je bil dotični -5 let plačujoč član. V prvih šestih poslujočih letih je število članov na 150.000 narastlo.
Španija imia vsled zakona od 27. februarja 1908 prostovoljno invalidno- in starostno zavarovalno. Zavarovanje se izvrši potom državnega -urada. Za pristop so opravičeni vsi delavci in uslužbenci z letno plačo do 2400 kron. K rentam, katere na leto znašajo do 1200 kron, prispeva država in občine.
Na Danskem urejuj,e zakon o-d 9. aprila 1891 starostno podporo pomoči potrebnim, razven ulbož-nih oskrb. Pravico do podpore imajo danski državljani, po dokončanim 60. letu in da ne mo rejo za-se in za svojce skrbeti. Visokost -starostne podpore ni postavno določena, tista se za vsaki slučaj od občine določi. Ona ima “potrebno za -žitek” nuditi. Stroške pokrivajo polovico država in polovico -občine.
V	Avstraliji imajo posamezne Zvezne države 'že več let -starostne- in invalidne-zakone za celi
obseg Avstralske zveze (b kateri -Nova Zelandija ne pripada). Posebno svoj'stvo ima ta zakon v tem, da vse rente država plačuje brez da bi zavarovanci kflj prispevali ali vplačavali. Opravičeni do starostne rente -sb moški ki so 65 ; a ženske ki so 60 leto starosti izpolnili. Pogoj je, da je prosilec za starostno rento najmanje 25 let v okrožju Avstralske zveze ne-omadežovano živel in da vrednost imetja 1500 dolarjev ne presega. Invalidno rento zamore vsaka oseba dobiti, katera 5 let v Avstraliji biva, da je trajno za delo nesposobna in najmanje 60 let stara, ter da je invalidnost v Avstraliji nastopila, Renta se za vsaki slučaj o-d' pristojne oblasti določi. Ona ne sme 4 dolarje za osebo in teden prekoračiti.
,V 'Novi Zelandiji, katere socialna postav-odaja je bila avstralskim državam za vzgled, obstoji sličen zakon o starostni oskrbi , od leta 1808.
Bistvena, črta avstralske starostne oskrbe je služila zakonu Velike Britanije in Irlandijie, kateri je dne 1. januarja 1900 v veljavo stopil. Po tem ima pravico do starostne oskrbe vsaka čez 70 let stara oseba, katera ima najmanje 20 let državljansko pravico. Do starostne rente nima pravice oseba, katera ima nad 150 dolarjev letnih dohodkov, kateri je v j-ečo obsojen in tisti ki se v norišnici nahaja. Renta znaša -do 100 dolarjev letnih dohodkov $L25 na teden in pada z dohodki na 75e tedensko.
V	Avstriji se pripravlja zakon v obligatnim invalidnim- in starostnim zavarovanju. Zavarovanje bo obsegalo vse delavce, vslužb-enee in samostojne obrtnike z letnim dohodkom do 2400 kron. Zavarovalni način jie po onem v Nemčiji posnet, samo da starostno rento bodo s prekoračenjem 65. letne starosti dobivali. Pri samostojnikih traja čakalna -doba samo 200 prispevnih tednov. Državni prispevek znaša za vsako rento 90 kron. Ta načrt bo brezdvomno postal zakon.
Ruska vlada je dala izdelati načrt o zakonu zavarovanje delavcev. v katerem bo tudi inva-liditeta . zapopad-ena. Naslanja se v mnogih točkah na tozadevni zakon 'Nemčije. Posebnost v načrtu je, ker je '6 plačilnih razrelov u-vrstenih. Do pravice invalidne rete je samo 150 čakalnih tednov treba, a starostna renta se izplača po dovršenim 65. letu starosti. K vsaki renti prispeva država 50 kron na leto. Doneski se v jedna-kih delih plačujejo, -delavec in delodajalec- maki jednako. V u-pravi so d-eiavci in delodajalci direktno zastopani.
Na Švedskim in Norveškim, so komisije imenovane.' katere načrte o invalidnih- in starostnih zakonjh izdeljujejo.
V	Švici nameravajo neko število okrožja (Cantone) tem. vprašanjem bližje stopiti. Neko zborovanje v Šent Dolu se je izreklo ■ za” in pa da se državni prispevki priborijo.
V1 Luxenburgu je vlada že 1, 1905 načrt o invalidnem- in starostnem zavarovanju izdelala ter z obširnem utemeljevanjem javnosti in uradom v kritiko razposlala. Načrt se takisto na Nemško uredbo naslanja, samo da gre dohodninska mera za zavarovalno obveznost na 3000 frankov ; starostna oskrba je ugodnejša, kot je nemška. Delav-stvo odločno zahteva, da se zakon uveljavi.
'Na Nizozemskem se za reformacijo že -od leta 1890 delavstvo bori. Do sedaj še ne uveljavljeni načrti imajo namen, da se prisiljeno zavarovanje uvede.
II.
Pod gornjim člankom smo podali razvoj starostne in invalidne oskrbe v inozemstvu. Ameriške industrije in -države tega ne poznajo, vendar pa člov-ek, ki cita razne delavske časopise tu in tant naleti na kak članek, ki o-menja o koristi penzijona za do-služene del-avce. V tem oziru se mora zavedno delavstvo zanašati le na napredne delavske organizacije, kot ste namreč Zapadna Premogarska Zveza m pa Ameriška Zadruga Premogarj-ev -ali United Mine Workers of America. Ti dve delavski organizaciji ste že o-d -sv-oj-ega postanka veliko dobrega za, Ameriško delavstvo pos-ebno pa premogarje storili. Njih prizadevanje je bilo veliko, v-eliko je bilo doseženega a tudi nekaj zgubljenega. Vendar zguba v primeri s napredkom' je ne-
znatna. V vsakem boju je več ali manj zgube, toda ta se anihilira s dobičkom zmage.
Tako se na primer pripravlja United Mine Workers of Amerika, da na prihodnjem- zborovanju ukrenejo nekaj za starostne, aoslužle člane te organizacije. Tako čitamo v uradnem glasilu te delavske organizacije med 'drugim tudi sledeče:
“Veliko je število vprašanj, katere imajo- rešiti uradniki naše -organizacije in med temi je tudi starostna zavarovalnina ali pen-zija starih, za delo ne vieč sposobnih premogarjev. Vzemimo na primer “the old age pension” vprašanje; med tem, ko drngi narodi rinejo in silijo naprej na tej pr-opoziciji, mi isto komaj mimogrede .opazujemo. Tisočeri naših članov pa postajajo z vsakim dnem nesposobni za kramp in lopato, za katere morajo skrbeti njih sinovi ali zetje, ali pa če so tako nesrečni, da nimajo nobene zaslombe od svojih sorodnikov, morajd pobrati pot do sirotišnice.
Ti delavski v-eterani so pomo-gli, da se je narodi povspel do da-našne stopnje, da storili so še več za deželo kot- veterani civilne vojske. Vlada penzijonira vojaške veterance, za kar mislimo, da je prav, mirovne veterane pa pošlje v sirotišnico ali pa obremeni mlajšo generacijo. In to j-e vprašanje važnega pomena za člane naše organizacije, posebno za o-ne, ki so prekoračili hrib moštva in se pomikajo doli v dolino onemoglega starčka. Vsaka unija in vsak distrikt naj bi to velevažno vprašanje resno pret.resaval in storil take korake, da bi zagotovili ukrenitev in napravo zakona, ki bi določal za razvoj oskrbe starih, -doslužlih delavcev.”
'Pred nami leži zopet drugo vprašanje, .katero naj bi vsak posamezen član resno premislil. Ali ne bi bilo nekaj za člane vsake industrijalne organizacije veleko-ristno, ako bi imela vsaka organizacija takoavane domove za stare delavce ? Ozrimo se samo v inozemstvo in prepričajmo se o napredku, katerega so dosegli on-dotni premogarji. Na Angleškem je danes stotine starih premogar-jev, ki žive s svojo obiteljo v ta-kovih “domovih”, katere je preskrbela -organizacija in nje prijatelji.
Marsikateri bo ugovarjal proti temu, -češ, da to ni smoter nobene industrijelne unije, toda pomisliti pa je, da namen vsake u-nije je skrbeti za svoje člane, podpirati jih v boju za obstanek, povišek plače itd. ter tuni skrbeti za svoje člane, katere so telesne moči zapustili ter so bacnj-eni na prero siromaštva.
Organizacija, potem na tej ali drugi podlagi naj bo gonilna moč in mašinarija. s katero se doseže največje dobro za člane, ki se da sploh doseči. Vsak dolar, ki si ga plačal ti se naj vrne s obrestmi in te obresti se najlepši poravnajo s, tem. da organizacija nekaj dobrega ukrene za one, katere je zadela nesreča.
Med drugimi j,e še eno važno vprašanje za rešiti in to je indu-strijelna kompenzacija. Z besedo: industrijelna kompenzacija menimo, da vsaka industrija naj skrbi za svoje poškodvanoe, ali one katere je industrija- storila nezmožne za delo. Za vzdržava-nje takovih institucij pa naj bi prispevale dotične industrije, ne pa delavci. Recimo, da industrija kupi stroj; tega rabi dokler jie za rabo in ko ga obrabi ga vrže na dvorišče na kup starine, kjer rjavi, dokler ga kak “rags and old iron” skupi j e val ec ne kupi ter iz dvorišča odstrani. Železo nima obsuta, tudi ne rabi hrane. Drugače pa je z delavcem. Dokler je mlad, dela neprestano kot stroj in ko ga moči zapuščajo izžene ga. kapitan industrije na dvorišče siromaštva in bede. Človek ni želez-o, ima čut in rabi hrane, če dela ali ne. Ko bi tak odslovljen člov-ek umrl. takrat ko mu povedo da ni več za rabo, bi bilo dobro, toda odmeujeno mh je še daljše življenje. Tak človek postane navadno težko 'breme svojih otrok ali ljudstva. med1 tein ko kapital, ki mu je izsesal zadnjo kapljo moči. vposli druzega na njegovo mesto in tako se povest ponavlja. Industrija bi morala skrbeti za svoje ohromele in fizično onemogle elane in sv-ota za vzdržavo istih se naj bi zajemala iz kapitala vtaknjenega v industriji, to j-e, cena izdelkov kedar se isti prodajo, naj po-
kriva tudi strošek za provizijo za plačanje kompenzacije za poškodbe in smrt delavcev dotične industrije.
Kedar bo ta ameriški narod, ki se toliko ponaša na svojo industrijo vkrenil tak zakon za oskrbo pohabljenih in -onemoglih delavcev raznih industrij, tedaj se bo lahko še l-e s ponosom udaril na prsi, s-ves-t si, da -se j-e tudi nekaj storilo za živ stroj produkcije. —
------n-----
SPOVED VELIKEGA GREŠNIKA.
Grešnik: Duhovni oče, jaz sem ubogi grešnik itd. Duhovnik: No, kakšne grehe pa imaš? G.: Ne-vem kaj bi povedal. D.: Pa vendar, kaj si pa storil taciga? G.: Jaz sem nared-il ve^ stvari, toda nimam ravno posebno velikih gre hov, pa vendar so! D.: No, pa naštevaj svoje grehe da gir-e bolj hitro naprej, ker \ drugi tudi težko čakajo. G.: Ja, jaz se čisto nič nevem spominjati. D.: Zakaj 'pa ti svojo vest popred n-e izprašaš. da se tukaj mudimo? G.: Je, nekaj vem. D.: Kaj pa? Povej! 'G.: Je nekaj, pa ne povem. D.: Le povej. l-e. G.: Nepovem! D.: L,e kar povej. G.: Nepovem pa ne povem. D.: Ali si kakšnega ubil? G.: Ne, nobenega. D.: Kaj pa? A-li si kat-eirega ogoljufal? G.: No, tudi ne. D.: Kaj; pa ? Tako povej! Ali si morda katerega ukradel? G.: N-e, nobenega. D.: Ali si kaj slabega mislil ali pa želel? G.: Je, sem' gospod ! D.: Kaj pa taciga? ¡G.: Je, neverni! D.: Ali si kaj pregrešnega storil? G.: Je, n-e. D.: (Kaj' pa? G.: Vem pa ne povem. D.: Tako povej ! G.: Je, ne povem ! D.: Ali si bil podložen svojim- n a p r e dpos ta vi j-e n im, gospodarju, duhovnim pastirju ali deželni gospods-ki? G.: Je, sem bil. D.: Ali si mogoče kakšne brezverske časopise čital? G.: Je, ne. :D.: Kaj pa? G.: Vem pa ne po-veml! D.: Ali si na kakšen časopis naročen? ‘G.: Kaj pa je časopis? D.: Ti tepec, še tega ne veš! 'To s-o “cajtonge”. G.: O ja, o ja, -že verni! D.: Na kaj si pa naročen? G.: Na “Domoljub”. D.: Dobro! Kaj še? 'G.: Berem tudi ’“Slovenski Nairod”. . . D.: Kaj? 'G.: “Slovenski Narod!” — D.: Ali ne veš, da ne dobiš odveze če bereš tako brezverno časopisje! G.: Je, gospud saj ne bom več! D.: Ali se kesaš tega greha, tako ti podelim odvezo? G.: Je, se ja! D.: Ali si še mogoče kaj druziga takiga storil? G.: Je, nekaj še vem. D.: No, pa povej! G.: Ne. ne povem, pa ne povem. D.: Ali si mogoče katero — — —? G.: Gos-pud uganili so! D.: Kam pa kam? G.: Ne povem. D.: Ali si v
------? G.: Pst, preskočili so. D.:
'Ti umazani grešnik! Ti nisi vreden, da bi pristopil danes k mizi gospodovi; čez 14 dni pridi in moli vsak dan 5 očenašev itd., da bi ti bil bog milostljiv in bi ti podelil odvezo. G.: Če pa danes ne daste odveze me pa tudi. čez 14. dni ne bode. rajši živim tako brez vas. D.: L,e potrpi sinko moj, človek mora pokoro delati za svoje grebe; nikar se ne razburi preveč. Bog je vedno milostljiv -nh-og,emu -grešniku. Ali ne veš sinko m-oj, da ima bog večje veselje nad enem spreobrnjenem grešnikom kakor nad 99 pravičnimi. L,e bodi potolažen in ne huduj se. B-odi podložen svojim, naprej predstavljenim in pa stori to in ib-og ti bo milostljiv v svoji veliki mogočnosti. 'G.: Tako bom pa prišel, toda še nekaj vem, pa ne p-ovem.
Resnična -d-ogodbica.
John Kalan..
UGANJKA!
Ktero je NAJSREČNEJŠE
društvo izmed! vseh naših slovenskih Jednot?
Kdor nam pošlje celoletno naročnino kot novi naročnik, ali pa da stari naročnik novega pridobi in da gorenjo “uganjko” pravilno reši dtabi oziroma dobita lisi; “Glas 'Svobode” eno leto brezplačno.
Rešitve z naročnino je nam do-p-oslati do 1. decembra t. 1.; nakar bomo rešilce ugarajke objavili. (Med časom pa bomo objavili odgovore raznih reševalcev te uganke)
Uprava “Glas Svobode”.
Ste že ponovili naročnino na 1 ‘ Glas Svobode”? —
Agitirajte za “Glas Svobode”.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
e
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti*
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISttl
-----------— V NEW YORKU----—-------
Vam je dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; 7iaduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drngi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobbodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavja jte edino le na :
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre ftve„ Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin..
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
kitoči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli !
Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave.
TELEFON Canal 842
Missouri!
Missouri!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J. Boyden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo., in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
Cena akru $15.00. Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakupjn tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo takoj, $8.oo pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov iz vžernši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. ‘ „ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine m ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije
F. GRAM, Naylor, Mo.
naselniški zastopnik za državo Missouri
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da s®' Vam list redno pošiljal



Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
Chicago,
«	<c* K 4V M/ \Ü \U
	u> T *
lv-	-C Q=-
//
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON ML ADIČ, predsed. ; 2348 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik;
JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Nadzorniki:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ box. 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
Porotniki:
JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa.
Pomožni Odbor.
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
Vrhovni Zdravnik:
Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St, Chicago, 111.
Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja; i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarv.e ^ošiljatve pa na Ivan Kalan, 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Uradno ¿tajilo je “CLAJ* SVOHODE"
POROČILO TRETJE REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA.
(Za Glasilo).
Pri seji z dne 28. oktobra se je o sledečih! točkah razpravljalo.
S. S. P. Društvo št. 12 v Cumberland, Wyo. je naznanilo smrt brata Ivana Hribernik ter pristop treh novili članov. Glede Hribernika pa se je sklenilo, da se usmrtili na v zn esku $500 izplača dedičem, bo hitro so vse listine doposljane na glavni urad 0-ziroma v teku dveh mesecev.
Istotako se je sklenilo v zadevi preminulega Ibrata Mihaela Ma-rodin, katerega sorodniki se baje nahajajo v stari domovini. Tudi nekaj upnikov se je oglasilo, za te je pa glavni odbor skLenil, da se naj na dediče obrnejo, ker glavni odbor ne sme in nima pravice izplačevati dolgove, katere so baje umrli člani napravili in ker edino dediči imajo pravico o tein razpolagati.
Preeital se je tudi dopis društva št. II v 'Yale, 'Kansas, v katerem navaja nesrečo br. Jo s. A-lič ter prosi, da se mu da kaka podpora. Glede tega je že glavni urad v kooperaciji Glas Svobode storil korake, ter še enkrat rojake in brate poprosi, da pošljejo podporne doneske za nesrečnega br. Aliča na Glas Svobode Co.
Na vprašanja raznih, drnšter glavni odbor odgovarja, da član j so deležni bolniške podpore še le po preteku šestih mesecev po vstopa'v Zvezo in ne-že v šestem mesecu. Nadalje pravila govore :
“Ako pa želi kateri član, biti deležen bolniške podpore s dnem pristopa, tedaj naj plača mesto ustopnine dveh dolarjev svoto osem dolarjev.”
Nadalje s« naznanja društvam oziroma društvenim uradnikom, da ni .potrebno pošiljati zdravniških, spričeval od takih bolnih članov, ki Se niso deležni bolniške podpore.
Glavnemu tajniku se je dovolila ročna blagajna v znesku $25, ker od' istega oziroma nobenega odbornika se ne more zahtevati, da iz svojega žepa Zvezo zalaga.
Z ozirom na to, da ima glavni tajnik ravno sedaj, ko pridejo nove tiskovine veliko dela, miu je glavni odbor dovolil, da sme en mesec doma ostati, da si vse uredi, za kar vleče $3 na dan. To je sedaj ne obhodno potrebno.
Glavnemu tajniku se je tud; naročilo, da naj kupi pisalno mizo, za blagajno in gumbe znake pa se je sklenilo, da se počaka vsaj do novega leta.
'Neko društvo J. S. K. J. (i-mC se zamolči) ki vpraša če Zveza sprejme tudi nad 45 let stare dnu-štvenike, ako isto korporativno k Zvezi prisbopi-se s tem daje na-znanje, da je glavni odbor S.^ S. P. Z.'sklenil, da se iste z istimi pravicami sprejme, a'ko se o njih zdravnik oovoljno izreče.
Poročilo glavnega tajnika o napredku Zveze je povoljno. Na ta dan je S. S. P. Zveza štela 856 članov in pa tri nova iše neprigla-šena društva.
'S bratskim- pozdravom
A. H. Skubic,
zapisnikar pro tempore.
DOPISI.
Oak View, Colo. 1. nov. 09.
Namenil sem se nekoliko naznaniti dragim čitateljena in čita-teljieami ‘‘Glas Svobode”, kako se nam tukaj godi. Dosedaj smo delali tri do štiri dni v tednu, zaslužek je bil) dober da ,smo si privoščili vse v polni meri. A, vsi -sveti s-o nam prinesli slabo; par dni popred so nam dali znati, da bodo napravili “skrškin Do sedaj so nam plačali še dosti od tone, a sedaj pa samo po 72c od tone za debeli premog. Tako delajo •z nami kakor hočejo, ker delavci femo sužnji v dvajsetim stoletju. Tukaj je mala naselbina, okolo 200 premogarjev Slovencev je nas na majni, a največ je Italijanov. Sedaj pa pride vse skupaj tudi Mongolci, ker je kompanija dala na znanje oglas v vsib angleških listih.
iN)e svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom sedaj; ka-dair pa kaj boljše postane, bodem že naznanil.
Tudi imam poročati, da je nesreča zadela našega rojaka Ivana (Gordnar; ko je šel k svojim prijateljem v vas, je bil kovček odprl in vzel za šalo revolver v rolko, ter se je nekoliko poigral z injiim, a naenkrat se sproži in krogla miu je šla s-kozi roko. ter v vzadaji stoječega prijatelja Antona Arha; zadela ga je nad križem ter izpodletela proti rameni -9 palcev na daleč. V trenutku so bili še vsi veseli, a takoj je sledila nesreča. John Gordnar nosi roko obvezano ter ne ho še par mesecev za delo. Tako je, da človek ni si nikakor in nikjer varen (življenja in zdravja.
Rojaki pristopajte k društvam, (ker se ne ve, n-e ure ne dne ke-daj se nam pripeti nesreča. Tukaj nimamo nobenega podpornega društva, ker večina pripada-imo k društvu št. 8 v McGuire, 'Colo. Tudi tukaj smo ravno mislili ustanoviti društvo, ali kaže -se nam zopet seliti, ker sedaj burkaj ga ne bo niti za potrebo, do-istimi pa še manje, ker se bodemo mogli iz teh krajev umakniti in delo iskat.
Gospod urednik, blagovolite natisniti te moje vrstice v naš priljubljeni list “Glas Svobode”, da bi rojaki ga pazljivo prebirali, bi bila preč tlaka, stran suženjstvo, ali kako sedaj, ker jih .je sto proti enemu.
Naj lepše pozdrave sprejmite •vsi naročniki in čitatelji svobodomiselnega lista Glas Svobode.
Matija Povše.
Združimo se! .
Oregon City, Ore. 1. nov. 09.
Hitro 'kot ogenj v strehi razširja se S. S. P. 'Zveza. Marsikedo izmed cenjenih' čitateljev je gotovo že opazoval kako zanimivo ■je gledati lepo košato lipo in nje duhteče cvetje v spomladanskem času. Še lepši pa je drevo, katero .cvete ino sad rodi po zimi in poleti. Gotovo bode kateri premišljeval, kakšno bi bilo to drevo? To je drevo, ki se* imenuje S. S. |P. Z. Ta nam bo rodila sad. ‘ka-koršnega marsikedo ne pričakuje. Steblo je globoko v zemlji razprostrlo svojle korenine, da ga
nikdo nemore izpuliti; makari ga pridejo podirat sami vragovi ‘V človeški podobi s slonovo močijo.
Vsaki teden zapaziti je v našem listu “Glas Svobode” več •novih društev. (Op. ur. V kratkimi priobčimo šest novih društev1). Tako se je tudi nam posrečilo v Oregon City, Ore. ustanoviti novo društvo. To pa smo napravili hitro. Nekega dne v oktobru t. 1. zavžili smo par kozarcev dobrega kalifornskega vina, katerega nam: zelo malo privoščijo, ipritiem smo tudi . se parkrat po ,staro-kranjs>ko zasukali, tako da ismo bili vedno bolj živi. Naenkrat neki rojak prične pripovedovati po sobi, koliko je jednot in društev, in zakaj; da bi si še mi ne ustanovili društvo. Po brat-jkemi dogovoru se jie oglasilo 11 'Oseb da hočejo pristopiti v društvo. Sedaj se j.e le še vprašalo, (kam ga hočemo priklopiti? Vse ije bilo enega mišljenja, da se u-stanovi društvo ter priklopi k S. S. P. Zvezi v Chicago, 111. In tako se je zgodilo; ker tukaj so ■ljudje, kateri bodo gledali za napredek in korist slovenskega trpina,-delavca- v Ameriki. Samo .bati se je, da se ne vrinejo v našo vrlo napredujočo “Zvezo” in organizacijo “troti” ali zdražbar-ji, kateri nam. vedno mečejo polena, pod noge, toda true temu premagali bodemo vse zapreke ter prišli srečno na plan, in takrat bomo lahko ponosni da smo zavedni in napredni Slovenci! Nikakor pa ne oni “ptridmi Employment agenti”. Oporeka se nam od strani, da smo “svobodaši”, — (bodite ponosni!) to nam, ni težko. Mi se ne oziramo ne na levo, ne na desno, ter gremo po začrtani poti, po kateri dospemo do našega cilja. Uverjen sem, da več koristi bomo napravili delavski stranki nego oni, ki na vse grlo kričijo: ‘Jaz sem socialist!'
To jie star pregovor, da tiha voda btreg trga.
Toraj Slovenci delujmo neustrašeno in uprimo se nasprotnikom. ki nam hočejo štreti naše jedro. (Op. ur. Kaj pa še! Vsi humibugarji in sleparji naj sle na ■glavo postavijo, proti S. S. P. Z. .ne opravijo nič!) Ustanavljate nova društva ter pridobite novih članov. Vsak novi član pomeni korak napredka, V slogi je moč!
Pozdravljam vse cenjene Sita -belje “Glas Svobode” in sobrate ■S. 'S. P. Z. sosebno pa sobrate ■društva, št. 34 v 'Oregon City, »Ore.. da bi delovali v korist društva ter pripomogli do obilega (us peha.
Tebi “Glas Svobode” pa želim novih naročnikov in predplačnikov.	Peter Kurnik.
Cleveland, O. .3. nov. 09.
Včeraj so zopet igrali politi-karji veliko ulogo. Govorilo se jr. kdo bo zmagal pri volitvah za žu-,pana in druge uradnike, in lahko ■rečem z mirno vestjo, da marsikateri delavec je “skebal” ter volil sebi nasprotno stranko. Veliko ulogo so igrali dolarji, ismodke, pivo in pa prijazne besede: “Mister, tega volite,, ta je fini človek — good ieeling”. — Lahko rečem, da je veliko delavskih glasov bilo oddanih ne premišljeno. Tudi neki slovenski politični klub na St, 'Clair Ave. se j.e 'nekaj oglašal in mešetaril •za demokratsko stranko ; v pravem- pomenu šlo sè je le za groš. JTa klub se oglasi 'le pred volitvam., potem. pa zopet zaspi. Vprašal bi dotične voditelje kluba : ali smo mi Slovenci živeči v /Clevelandu kapitalisti, ali delavci? Tudi “Clevelandska Maleri-ka” je hvalila demokrate in pa tudi republikansko stranko. Po .pravici rečeno, da naši Clevelandski ¡Slovenci so po 'večini mrtvi v politiki in zato tudi ni veliko volile e v med njimi. No “Maleri-ka” gre pa za businessom. kaj ■njo 'briga, drugo, da se le kaj zasluži j pustimo jih, saj nevedo kaj prerokujejo. Sedaj, bo zopet mir dve leti, republikanska in demokratska stranka so zmage pijani. Seveda, demokratska je hudo pobita, in sicer za to, ker je njih kandidat za županov stoke .propadel' in zmagal republikanski kandidat.
1 Da se delavstvo zaveda tudi v -Clevelandu, je dokaz ta, da je bilo za delavsko socialistično (Stranko v Clevelandu dne 2. novembra oddanih okrog 100.900 glasov. 'Seveda, glasovi so bili oddani devetini soc. kandidatom.
Trije bi bili sltoro izvoljeni.
Ako bi sc vsi delavci-volilci zavedali 'svoje dolžnosti, bi lahko zmagali na celi eirti; upajmo da pride kmalu čas, k'o se bodo de-flavei- spametovali in pokazali svojim izkoriščevalcem hrbet.
Gotova resnica je, da naši so drugi niso i.mieli na razpolago o-nega zapeljivega mazila, kot so iga imeli kapitalistični troti; še manje so pričakovali zmage, stali so nevstirašeno v bojnih vrstah za delavske koristi, j Živeli Clevelandski sodrugi!
August Kužnik.
iShieboyg-an, Wis. 4. nov. 1909.
Že dolgo časa sem nameraval ’popisati razmere tukajšnega meda ; kajti smem reči, da tudi tukaj v Shebioyganu nismo Slovenci najzadnji temveč korakamo do napredka in se bojujemo za svobodo, kar je vsakemu najbolj 'pri srcu.
Kakor mi je znano, se.še najdejo rojaki v tuji deželi, kateri živijo bolj lahkomišljeno, kateri si nočejo podpreti srečo, da bi se obvarovali vsakih težav in naj bi se zbudili in pogledali okolo ,sebe tisti, ki še niso pri nobenemu društvu. Ne da bi katerega žalil ■s tem, toda naj .omenim 'le to. kaj ;se zgodi s človekom ako ni pri nobenem društvu in ga obišče bolezen potem pa še .smrt? Zapuščen od svojcev, kateri žaljujejo v stari domovini in kateri zapušča dolge, brez da bi imel pripravljeno kako pomoč v svoji nesreči.
Tako je tudi zadela 1 mila oso-da Jožefa Mrgole, več časa je bolehal, kar mu je 'društvo veliko pomagalo in 30. okt. .je izdahnil za vedno. Ali k ‘či je bil •brat Slov. Mld. Podp. društva “Nada”, katero mu je priskrbelo dostojen pogreb in ga z godbo •Pelo društvo spremilo k večnemu počitku.
Bodi mu lahka tuja zemlja!
Tem potom izrekam čast in hvalo gospodarju Frank Gorencu. pri katerem je bil pokojnik na stanovanju in gospodinji, ker sta po svoji moči skrbela za postrežbo v času bolezni in potem za prostor, preduo je šel k večnemu pdčitku. Vsakemu, kdor je slišal in videl ta prizor, mu je srce ganilo ter ponosilo oko, misleč na svojo bodočnost.
Zatoraj dragi rojaki, bodimo pripravljeni tudi mi za ono stvar, katera nas prej ali slej gotovo zadene.
Tu imamo Sl. Mld. Pod. Dru. “Nada”, katero ima najlepši) naprednost in je neodvisna od kat. cerkve, kajti vsak ud ima svobodo v tej zadevi, izpolnovati ima, l'e društvene dolžnosti in postane lahko član. vsaki pošten m.ladenč.
Za pojasnila se obrnite na podpisanega.
Pozdravljam vse oddaljene društvene brate, vse čitatelje tega lista in svobodomiselne. Tebi “Glas Svobode” pa želim obilo, obilo uspeha.	Frank Zoran.
607 X. Water St. Sheboygan. Wis ---------------o-------
Misel, kakega človeka zaradi njegove vere ali nevere do smrti trpinčiti, je “malikovalcem” Bu-džistom neznana. V imenu Budža ni bilo nikakih verskih vojsk vodenih in niso bili “krivoverci” in “copernce” sežgani. Vsa ta grozodejstva so bila pridržana za “izvoljene” zastopnike evangelija ljubezni.
Ravno kar je izšla jako zanimiva knjiga o ljubljanskih septem-berskih dogodkih izza leta 1908 pod naslovom:
Krvava noč v Ljubljani
Zgodovinska narodna drama v štirih dejanjih s petjem.
1 tej knjigi je tudi izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev :
NAJDENO SRCE
Cela knjiga obsega 168 strani s karikaturami (slikami).
Najlepše in pripravnejše darilo za svojce v starem kraju, katere zanima amer. slov. življenje.
Cena broširanemu izvodu je 40c. Elegantno vezanemu ”	” 75c.
Naroči se pri:
JACOB HOČEVAR,
1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland.
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo X!£
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERIHENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zndno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Goorgtown pri Frank Markuš v prvem padstropju

x>s sy°*o0
GO.
1518 West 20th St. Chicago, 111.
G
i
* OBVESTILO!
i
I
Vsem društvam, obrtnikom, trg-ovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nahavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to.stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
?
?
?
?
f
?
?
f
?
?
•
?
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
Naročnikom
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo postno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
AVSTRO-AMERIKftNSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUJE T O VA NEW YORKA:
Alice,..........24. nov. 1909
Oceania.........1. dec. 1909
Argentina......8. dec. 1909
Laura..........22. dec. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ m “Sofie Hohenberg” »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie se v SLOVENSKEM JEZIKU	J
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOR
ZA
AMERIKO
Ste že ponovili naročnino na ‘ ‘ Glas Svobode”? —
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone:
Canal 80
22nd St. & Lincoln
blizu slovenske cerkve
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New Ycrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SloveMo-angleške slovnice. SlovensKo-angleš^a tolmača in AnglešKo-slovenskega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
La Lorraine........22.000 Hf
La Touraine........20.000 HI
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parniki] družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAI RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zap ad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
►
►
\
,AAAAAA4.AA4A,AAAA f
ALI SE BRIJETE DOMA?
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više.
1 a ponudba, kakor pričakujemo bo prmeslastotine novih odjemalcev našeh britev ua katerih se čita ime: Jos. Kral m katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše last- [A nost.i. Vse-naše britve so popolno jatnčene in jih z vese-Ijem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ^ ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo. toda ^ mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 187£.
417-419-421-423 W
I t
JOS. KRAL t
V. 18th St., Chicago, 111. £
DOGODKA.
Povest Vsevoloda Garsina.
Za Glas Svobode.
(Iz ruščine poslov, podravski.)
Danes ¡mi je ¡dejal Evsej Evsejič“
“Čujte me, Ivan Ivanič, kaj vam povem. Vi, brate, ste se jeli obnašati ne tako, kakor se spodobi; pazite torej, da ne izvedo tega predpostavljeni/’
Še je govoril ¡nekaj časa (prizadevajoč si govoriti o temelju te zadeve v ovinkih) o službi, o spoštovanju do višjih, o našem' generalu o meni in naposled se je jel dotikati tudi moje nesreče. ¡Sedeli smo v gostilnici, kamor je Nadežda 'Nikolajevna pogostoma zahajala ¡s svojimi znanci.
Evsej Evlsejič je to že davno o-pazil ter že davno izvlekel iz mene dokaj podrobnosti} . Nisem ¡znal brzdati svojega bedastega jezika, a .pri tem sem se še celo razjokal do dobrega.
Evsej Evsejič se je razsrdil.
'“¡Oh, vi ¡baba, vi občutljiva baba! Mlad človek, vrl uradnik, je razpredel za prazen nič nekakšno hsstorijo. Toda v.i rajši pljunite na njo. A lcaj je vam mar za njo ? Ko bi bila to vrla deva, toda z dovoljenjem povedati . .
In EVsej Evsejič je pljunil.
Po tem dogodktu je pogostoma govoril o predmetu svoje jeze (Evsej Evsejič se je v resnici .hudoval na-me), toda ni me več zmerjal, ker je videl, da mi je to zoprno. V1 ostalem, premagovat. se’m se mogel le malo časa in da-siravno šem si iz poeetka prizadeval dotakniti se tega predmeta le od daleč, sem naposled prišel vendanle do sklepa, da je treba vse opustiti, “ ol ju vati ” in kar je še več temu podobnega.
Jaz tudi sam čutim, strogo govoreč, da so opravičene te njegove besedo, katere mi je ponavljal ■dan za dnevom. Kolikokrat sem si mislil tudi .jaz sam, da je treba vse opustiti in “opjuvati”. Da, kolikokrat! A tolikokrat sem po takih mislih odhajal z doma in noge so me zanesle na to ulico .. . Ondi se je šetala ona s svojim pobarvanim licem, s počrnjenimi trepavničarni, y žame-tovim kožušku. v ogrtaču iz kožuhovine pomorskega mačka naravnost proti meni; jaz sem krenil na drugo ulico, da ne bi zapazila, da sem jo zasledoval. Prišla je na konec ulice, se obrnila, znoea drzno in ponosno na mimogredoče ter jih časih celo ogovorila; jaz pa sem ji sledil po drugi ulici ter se brigal' edino-le za to, da je ne bi Zgubil izpred oči j in brtez vsake nadeje sem zrl .na njeno malo postavo, dokler se ji ni približal nekak podlež ter se jel razgovar jati ž njo. Ona miu je odgovarjala, a on ¡se je obrnil ter šel ž njo. Jaz pa za njima. Ko bi bila pot obiti z ostrimi klini, rne^ bila bi moja hoja boktstnejša. Šel sem, ne čuteč in ne. videč ničesar ra-zun onih dveh bitij . . .
'Gledal sem pod noge in okrog sebe .ter šel, ¡napenjajoč oči, zaletavajoč se v mimogredoče, ki so me radi tega oštevali, grajali in me suvali. Nekoč sem prekobalii otroka . . .
Kreuivši na levo in desno, sta dospela do vrat, najprva je vni-šla ona, potem pa on, ki ji je radi neke čuidne vljudnosti skoro zmerom dajal prednost. Na to sem vnišel tudi jaz. Proti dvema oknarna, ki sta mi bili dobro znani, je stala kolarim s skednjem; ^ skednju jie bila prislonjena lahka, železna lestvica, zgoraj pa je ril raven prostor bre‘z ograje. Na ,ot mestu sem se vsedel ter ¡se o-zirai v njeno okno.
Tildi danes sem stal ondi na tej svoji straži, dasiravno je bilo precej ¡mrzlo. Zelo sem se prebla-id 11, da niti nisem čutil svojih nog, a vendar sem stal ondi. Sopara mi je puhtela iz obraza, brke in brada so se mi pokrile z ivjem, noge so m!i jele postajati otrple. Po dvorišču so bodili ljudje, ki me pa niso opazili ter glasno se razgovarjajoč, so korakali mimo. Iz ulice se je culo netje pijancev (da, bilo je veselo na tej ulici!) potem nekako pričkanje in praiskanje po> dimniku, ki so ga snažili delavci.
Vsi ti .glasovi so mi hrumeli po ušesih, toda jaz se nisem zmenil za to, kakor bi me kdo šeipal v
obraz, niti za svoje ozeble noge. Noge so me zelo bolele, pa znotraj v prsih me je nekaj še huje bolelo.. Nisem imel moči, da bi šei k njej. Ali mar ona ve, da ¡se. nahaja človek, ki bi se čutil srečnega, ko bi mogel sedeti ž njo v eni sobi in niti ne dotaknivši se njenih rok, smel .samo gledati ji v oči, da se nahaja človek, ki bi skočil za njo v ogenj, ki ji hoče pomagati 'priti iz pekla, ko bi le ona ¡hotela? Toda ona tega noče... Ali jaz še doslej ne vem, čemu o-na tega noče . / . 'Saj vendar ne morem verjeti, da je že pokvarjena do mozga v 'kosteh ; ne morem verjeti radi ¡tega, ker vem, da temu ni tako, ker jo ¡poznam, ker jo ljubim, ljubim . . .
Služabnik je dospel k Ivanu I-vanoviču, ki je oprl lahte od kolena, zakril si z rokami obraz in časih ga je jelo nekako tresti, ko ga je začel mra'z rovati za pleča.
“Gospod Nitkitin! tako ni ¡mogoče . . . Pred vsem . . . Domač gospodar vam to zabrani. Gospod Nikitin, tu na takšen način ni mogoče. Zvolite vstati ...”
Ivan Ivanič je dvignil glave ter pogledal služabnika. On ni bil pijan, vsekako pa je sluga ra^ zumil vse to, brž ko je zagledal njegovo otožno lice..
“Dragi .Semen, to vse ni nič. To je le tako. Daj mi stekleničic-: očiščene.”
'“V čem zapoveste?”
“V čem? V stekleničici. A še več; želim, naj bi to ne bila ste-kleničica, marveč cela flaša. Tu imaš denar za vse, a vzemi pa še ta-le Srebrnjak. Črez eno uro me pospremiš na vozičku domu. Saj veš, kje stanujem . . .
“ Vem . . . toda gospod, kako neki?”
Strežaj tega očividno ni razu-mil; podobni slučaj se miuje pripetil Sedaj prvokrat v življenju.
“Ne, počakaj, jaz grem rajše sam. ’ ’
Ivan Ivanič je vnišel v prednjo sobo, se ¡oblekel in stopivši na u-lico, krenil proti prodajalnici, kjer so se na nizkem oknu svetile od gaza osvetljevane stekleniči c e v različnih barvah, vestno in ¡okusno vložene v mah. Črez minuto se prikaže znovič, nesoč v ro kah dve steklenici ter dospe v svoje stanovanje, katero je imel najeto v okusno opremanih sobanah Cukerberga ter zaprl duri za seboj.
III.
Znovič sem bila sama kakor v polusnu in znovič sem se zbrih-tala — toda kako neki prebijem to? Danes me bole glava, kosti, ves život. Tuga, dolj čas in ti predsodki, ki mučijo človeka brez vsega smotra. Ko bi vendar kdo prišel!
*
Kot v odgovor na takšne njene misli je zazvonil v veži zvonček... “Ali je Evgenija doma?” se je cul neki glas. — “Doma je, blagovolite vniti,” je bil odgovor kuharice. Po hodniku se začujiejo negotovi, nagli koraki, duri se odpre in ondi se prikaže Ivan Ivanič. Ni bil več podoben onemu bojazljivemu, pokornemu člove-
ku, ki je dospel k meni pred dvema mescema. Kučma mu je čepela nekoliko po strani na glavi, okrog vratu j’e imel dičen ovratnik, pri tem pa je gledal nekako ponosno in drzno. A pri tem še ta negotova hoja in močna vonjava po vinu.
Nadežda Nikolajevna je skočila raz svojega mesta.
“Zdravstvuj!” je začel. “Prišel sem k tebi.”
Vsedel se je na stol pri durih, ne da hi bil pri tem snel 'kučme ter se' razkoračil. Ona je molčala in molčal je tudi on. Ko bi ne bil pijan, bila bi vedela, kaj mu ima povedati ; sedaj pa je bila res v zadregi. Ko je še premišljevala, kaj ji je storiti, jel je on govoriti.
“(Da! Prišel sem . . . Pravico imam!” Ob enem je čudno zakričal in se zravnal. Kučma mu je padla z glave. Vsa- njegova postava je izražala takšno besnoto, da se ga je Nadežda Nikolajevna za trenutek vstrašila.
Poskušala je prijazno govoriti ž njim.
“Čujte, Ivan Ivanič, zelo me bo veselil vaš obisk, toda sedaj pojdite domu. Napili ste se. Bodite tako dobri, golobček, ¡pojdite domu. Pridite, kadar boste zdravi.”
“’Vstrašila se me j:e,” je šepetal sani' sebi Ivan Ivanič ter se vsedel zopet na stol. “Postala je krotka. Toda čemu me podiš od tod?” je zaklical zopet obupno. — “Čemlu>? Radi tebe sem zace' piti, saj sem bil doslej navadno trezen. Čemu me navezuješ na-se, ¡povej mi to?”
'Zjokal se je. Solze, ki so mu tekle po licu, so ga dušile in mu kapale v usta. Komaj je govoril.
“¡Saj katera druga bi smatrala za svojo srečo, ko bi se mogla od-križati tega pekla. Delal bi brez vseh skrbij, mimo, pošteno. Povej. s čem sem ¡zaslužil to tvoje sovraštvo?”
Nadežda Nikolajevna je molčala.
‘‘Čemu molčiš?” je zakričal. “GoVori! Povej, kar hočeš, samo da nekaj rečeš. Pijan sem. to je ¡res — ko bi ne 'bil pijan, pa ne bi ¡prišel semkaj. 'Saj veš kako se te bojim, kadar sem trezen. Ako rečeš: vkradi, pa vkradem. Ako rečeš: ubtij, pa ubijem. Ali ti je znano to? Gotovo ti je. Pametna si ter vidiš vse. Ako ne veš . . . Nada... duša moja, pomiluj me !’
In plezal se je ¡po kolenih proti njej. Toda .ona je sedela nepremično poleg stene, opirajoč se oh njo z glavo >in založivši si roke za hrbet. Ali je mar vedela, ali čutila nekaj? Kaj je čutila, ko je videla tega človeka, ki se je valjal pri njenih nogah ter jo prosil ljubezni? Pomilovanje, preziranje? Rada ¡bi ga bila pomilovala, toda čutila je, da tega ne more. Zbujal je v njej samo mržnjo. A-li je pa mar mogel vzbujati druge občutke v takšnem stanju: pijan, povaljen, ponižno .proseč!
Dalje iprihodinjič.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna SlO.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime...................................
Delavec! “Glas Svobode” se ;e spominja v vsaki številki in >ri vsaki priliki. Spomni ¡se tudi ;i na list o priložnosti!
Pošta.
Država.
mmmm
Dolgo življenje.
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katere^gre hrana. Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Če nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Triller je vo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
JOSEPH TRINHE’8
'Er vflJ
REGISTERED
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, 111.
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena p© U. S. Ser. št. 846-Tisoče priporočil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
JOS. TRINER,
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in č izdelek.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
Nedelja 26 Sept. 1909,
Spoštovani gospod zdravnik!
Vam pošiljam zahvalno pimo. Sporočam da porabil kakor ste mi jiii predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko časa odpisal kake uspehe so imela zdravila, ker sem čakal nekoliko časa ker som mislil da se mi bolezen povrne, pa se mi ni povrnila, ali sedaj čutim popolno zdrave oči ter se Vam iskreno zahvaljujem, in priporočam vsem rojakomse kvam obrniti kateri trpi bolečine, ker sem prepričan da ste vi najboljši in najpoštenejši zdravnik
kateri zamore vsakemu pomagati in vam pošljem mojo sliko in ostajam vam hvaležni rojak
FRENK 3UŠIN
1802 Marble Ave. Cleveland Ohio.
Rojak’ !
Ako tora j bol jujete na katere j označenih ali sličnih bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, renmatizem, tragn je po životu, nečistoali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živšno bolezen, nemoglost v spolnem, občevanju, poslediee samoizrabljevauja, mazule, hraste ispadanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bblezni kakor padanje maternice neredno čiščenje neplodovitost, jetiko ali sifilis in vse ostale notranje ali zunanje možke ali ženske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte niti enega dneva ampak iščite takoj pomoč tam kjer se Vam ista siguri.
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y.
Bolnik kateri je imel vnetje oči in skoro oslepil, je sedaj popolnoma ozdravljen po čuda-polnih zdravilih od Collins New York Medical Institute.
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
1	%	Medioal Instituta”in pi-satelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.	iti	Pisma naslovite: 4 THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., New York. / d
				
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.				1 Dr. S. E. Hyndman, Glavni vodja.
	
m	
*
1
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi
Frank Sakser Co.
82 CORTLAND ST., NEW YORK, N.Y.
6104 ST. CLAIR AYE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
Severova Zdravila priporoča vsakdo, ki je poskusil njihov dobri učinek.
HLADNO VREME
dan asa seboj mnogo nevarnosti za eloveko zdravje. Pazite na nje in ob prvem znaku prehlada, kašlja ali kakega drugega obolenja pluje in grla uživajte
SEVEROV
Balzam za Pljuča
Že mnogo let je to zdravilo čuvalo ljudi ¡pred resnim obolenjem dilbalnih organov. Zelo koristen, je ta balzam pri zdravljenju naglih in dolgotrajnih prehladov, zimskega, kašlja, hrioavosti, pljueniee, naduhe, vnetja sapnika in raznih drugih pljučnih neprilik, ki so tako številne med hladnim vremenom.
Čudovito zdravilo!
Presega vsa druga!
Na prodaj v lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
Preženi bolečino!
Bolečino v boku «koro vedno povzroča ne-vflaftgijai hirbtne čut niče, vnetje prsne mrene a.li revmatizem, ini vse te bolezni treba krajevno zidlraviti. Operi prizadete dele s
Severovim
OLJE« Sv. GOTHARDA
potem »n e m oči kos flanele s tem mazilom, ga priveži in skoro gotovo občkltiš kmalu o-lajjšlbo. To olje je tudi koristno ža mišične bolečine, izvinjenja revmatizem, odrge, o-korelost, otekline in vnetje. Cena 50c.
Zahtevajte Severovih Zdravil v lekarnah in ne vzemite nobenih druzih.
“Severov Balzam za pljuča smatram za najoudovitejše in najizdatnejše zdravilo za kašlje in prehlade. Presega vsa druga in iskreno ga priporočam vsem, ki imajo kako pljučno bolezen.”	Jos. Sieminski, Priče Hill, W. Va,
Ali ste Bolni in Trudni?
Če ste, potrebujete krepila, ki vam učvrsti noc. poživil im nravne želodec, jetra in drobje ter dovede vse organe v pravšno sta je. Predvsem Vam je potreben
Severov
ŽIVLJENSKI BALZAM
im videli ‘boste, kako zelo Vami koristi v slučajih slabe slasti, neprebavnosti, glavoboli, izapeke, žol črnice, zlatenice in jetrnih neprilik. Izvrsten za malarijo, trešljiiko in mrzalice. Delavnost povrne vsakemu 'življem ek emu organu. Cerna 75c.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
LETA 2109.
iPo onem znamenitim dogodku, ko so jesibarja s škropilnico odpeljali v Lunatie City pa je krivi prerok Čakan dobil še več poguma. In 'kedo se ne bi radostil svoje zgovornosti, ki tako lepo, toda žalostno učinkuje na poslušalce !
Pri neki priliki, ko je zopet vrv vlekel, da so marinete plesale je rekel: “‘Vedite, da Vas hočem voditi do konca svojih dni . . .” in ker se je prav debelo zlagal pri čem je z jezikom u-daril ob zob, mu je čakan tako ven pomolil, da ga je moral s pestjo butniti, da je zadobil zopet svoje' pravo stališče kozjega repa. Res veselje je bilo opazovati tega Čakana kedar mu je repiček migal. Po tej katastrofi pa je 'zopet nadaljeval: “Ne bojim se ničesar, niti vraga, ki ima kozje parklje in nudečo obleko. Sicer se rudeče barve bojim od nekdaj, kakor vrag križa, če jo pa slučajno zagledam, se pa skrijem za plot in mečem kamenčke na — e, to nič ne de. Le pogumno za menoj! Krepko se udarimo s sovragom in če nam; pojde za kožo jo pogumno .zopet odkurimo za plot, od koder bodemo nev-strašeno udrihali, da sovrag ne uniči toli čvrstih in korajžnih mož, katere potrebujemo za mmmojo rešitev. ’ ’
Odkašljal se je. Pinci, redaktorji in zaplotarji so odobravali Čakanov pogumen govor, ščurki pa so ribali noge eno ob drugo, da se je po vsej dvorani razlagal grileev glas.
In res, nekaj zasleplencev se je hitro pridružilo imenitnemu možu, krivemu preroku ali boljš“ rečeno najnovejšemu rešitelju u-bozega tlačenega ljudstva! Toda žal . . . Najbolj tlačeni in zaničevani se niso odvzali temu klicu ter so rajši ostali zvesti svoji stranki, če tudi jim je ta manj o-betala. Menili so, svobodomiselna socijalistična stranka, kjer ljudje nimajo škropilnikov v žepeh nam je vsaj že pokazala, da se z njeno pomočjo res kaj doseže ter je vsikdar tudi držala svoje obljube. Čakali so. da vidijo kaj vse za more nov prerok.
Istega mnenja je bila tudi večina ljudstva, ki ni pripadala ne k levici, ne k desnici.
In kakor nas zgodovina uči so čakali siromaki zastonj boljše bodočnosti katero jim je slikal prerok Čakan. Zato so, se hudovali nad njim in njih srd je ne samo enkrat opazil pri raznih po-, svetovalnih shodih.
Ko je pa prerok uvidel, 'da nima mnogo pristašev, ter da se ga drže samo pinci, redaktorji, zaplotarji in kaka podrepna muha ali komar, ter da so ga skoro vsi prvotni oboževalci zapustili, je zgubil korajžo in šnajt ter je zlezel pod klop.
V zgodovini nekega podpornega društva, katero sedaj več ne eksistira, se čita. da je kriv preroki zgubil ves vpliv, ter, da so pri volit.vi delegatov za neko konvencijo, ki se je vHšila v City of Emaneipation, mu dali sramotno število glasov —• 23*. In takrat se je pridušil. da mora ■zmagati, na kar je začel z nova farhati in ljudstvo vleči; postal je redaktor rimskega delničarskega, plakarda “Fig,ara il obo-servatore Proletario”.
Ta kšeft pa ni tako nesel kot si je mislil, in zato je preklinja! Dowie-ta, ker je ves krščanski cvenk v Zion Citv odvlekel ter se je naposled' zadel v svoji na-šemljenosti ob velikega slona, kateri m,u je z rilcem brizgnil nekoliko ery-anške pameti.
Opremljen s slonovo vodeno pametjo, se je podal zopet v re-volveržurnalizem ter1 tam nekaj klatil kar je prave kozle. rodilo. Čitalei niso vedeli, kaj čitajo a on pa ni vedel kaj piše. Tako j11 prišlo do “džiopijske” zmešnjave, v kateri se je zaletel v neko stavbo, katero je hotel šiloma porušiti. pa se ni dala. Ker je pa z glavo tako nesrečno butnil ob zid, da so se mu možgani še bolj zvo deneli postal je zopet dober katolik ter podal roko svojim, nek-dajninr največjim sovražnikom.
Sedaj je nastal španski mir. Ribal si je pobite organe ter pil arniko, da se vjači za prihodnji napad. Laskal se je vsakemu, da bi ga pridobil za dobro stvar —
* Pomenja se!)
skidoo ! (Zgubi
za rešitev ljudstva, seve, tudi sebe.
Reševal je ljudstvo nekaj časa ker pa je svojim pristašem storil preveč dobrega in je svojo o-bljuibo tudi v tem' dobro zvršil, da jih je prav pošteno “nafar-bal”, so- mu začeli sodrug za so-drugom hrbte obračati, ker niso mogli prenašati več tolikih “dobrot”. Da bi pa svojim apostolom Utrdil pogum je vedno govoril o neki kralj Matjaževi vojski. katero ima skrito tam nekje v Postonjski jami, kamor se Pivka skriva in kjer ima baje skrite bogate zaklade živega srebra.
Svet mu je zopet vrjel, a pinci in takova zmes pa je lovila zajce ter jim molila zelnate glave, katere so navidez bile lepe, a v resnici pa so bile gnile. Zajci pa so dvignili useša, poslušali glas svoje vesti, ter so jo od'kurili ter pince in preroka pustili na cedilu. Nek slaven 'Zgodovinar, ki je opazoval ves ta prizor pa je rekel: Škoda!
Ljudstvo je, dasi do kosti preslepljeno, kmalu sprevidelo karn je pes taco molil in ker je hotel postati nevaren, so mu dali nagobčnik. da gotovo nobenega ne okolje. Ko pa je imel železen nagobčnik je začel prerok milo tuliti. Pridružili so se mu pinci, redaktorji. inukarji, zaplotarji in grili in žalostno vpitje je segalo do neba. Tudi jesihar v Lunatie City je zatulil, da je kar lim popustil na klopi, na kateri je počival. Ko so pa gamblarji v Mills of Hell* euli turobno tuljenje je pala cena vsim delnicam pod par in, nekatere so celo prišle iz borzne liste. Delnice “Figaro il obser-vatore proletario” so padle pod nič in družba je zakopala ostanke “Figara” na pokopališču, kamor so nekdaj zakapali zastrupljene žene.
To je 'bil najhujši udarec preroka Čakan,a in same jeze in nevoščljivosti se je pogreznil v globočino pozabljivosti.
“Zaplotarji”. skupno ime njegovih pristašev kakor tudi njegovo ime žalostnega spomina se je ohranilo v spominski knjigi do današnjega dne.
Kakor vidimo imamo sedaj v dva in dvajsetem stoletju mnogo boljše razmere kot so bile nekdaj. Krivih prerokov nimamo; Jednot nimamo, ker jih ne potrebujemo in tudi ne zaplotarjev, ker jih poženemo tja kamor s_pa-dajo. Če bi današni dan prišel na dan kak kriv prerok z nazori čakana, bi ga brez ugovora poslali v Lunatie Citv ali pa na Hudičev otok.
Danes se ni treba več bati, da bi kedo šel z gnilimi »glavami loviti zajce, ker dobi se boljše divjačine, Iše manj pa se nam je treba bati, da bi stopil pred nas kak usiljiv enozobi velikan, ki meče žveplo in ogenj zavisti na vse, kar ni ž njim. Sedaj vsak uživa sad svojega dela.
■ «
Podal sem vam življenjepis slavne zveze redaktorjev, pinčev in ščurkov na obersocijalni podlagi, ki se je rodila med velikim hrupom in ki je po kratkem bolehajočem življenju mirno v gv>-■spod-u zaspala. Bilo je to na sodni dan. Ljudstvo je tudi z njimi obračunalo.
Vodja te zveze je bil korenjak, ureprost človek, ki je dobro zna! vihteti gorjačo in ž njo drugim vtepati svoje anarhistične nazore. Prav imate, ako mislite, da je ta humbugarska zveza obersoci-jev živela v letu 1!)09.
Ne bi vam omenjal te zgodbice. ,a ker je značilna za razmere dvajsetega stoletja, ter nam kaže po kakih bojih so Slovenci in druge narodnosti prišli do edinosti in sedajnega blagostanja sem j,o zapisal.
iBila je kakor enodnevnica, vsiljiva, podrepna muha, ki se zjutraj zvali, a zvečer že pogine.
* Borza
Kitajsko.
Amoy. 1. nov. Po uradnih poročilih je bilo tukaj v minulem tednu umrlih 52 za kolero in 78 za hubonsko kugo.
Koreja.
Seoul. 31. okt. Več sto puntarjev, kateri so v eni minulih noči unijski kolodvor zažgali ter se nastopni dan izopet zbirali in proti severu šli, so bili po vojaštvu razgnani.
RAZŠIRJAJMO SVOBODOMISELNO ČASOPISJE!
K pričetku 8. letnika “Glas Svobode”, tega ponosnega velikana, kateri se je istotako narodi! med velikimi, tam daleč na severu v hriboviti Coloradi. Od njega poroda pa do danes, med tem mi je prišlo na misel to in ono, na misel akoprarm boj, katerega je imel bojevati od: mladosti pa do danes. Toda “Glas ‘Svobode” je nepremagljiv zato, ker je svobodomiseln in pa zato, ker si je vzel nekdanji rek v svoje srce rekoč: “Ite .et docete omnes gentes” — idite in učite vse narode — to je, ne samo socialiste in anarhiste, pač pa vse brez izjeme.
Komaj .se miu je danes zapoved izvršila vže so se slišali veseli glasi od vsili strani celega sveta, ki so se tako lepo razlegali in se še razlegajo, kakor se razlegajo v tirolskih hribih glasovi pastirjev, ki se sklicujejo in sicer: “Niste nas v gonobili spečih! Ne boste nas bedečih!”
• In res, ni nam potreba povdar-jati še posebej, da ima en časnik moč in upliv če si le vse to zna pridobiti, in brezdvomno, pridobil si je dragi nam “Glas Svobode”. moč, katero ti zasiguravajo tvoji naročniki in padpiratelji. Priznamo, da se nisi narodil v palači in da -si zagledal prvo luč v koči, katerega, Te, narodila je “mati” v hladni noči. Toda ogrevaš se danes v vsik srcih svobo-domiselcev in ogreval se bodeš, ko bode zadna po.stajanka tvoji tu sovražnikov padla v roke napred-stva in svobode miselnosti!
Napredek in svobodomiselnost sta odvisna od časopisja, odkrivajoč dogodke ia mnenja raznih oselb ali narodov, jih brati in vzbuja med njimi tekmovanje za prvenstvo svobodomiselnosti v o-miki in stori, da različni narodi žive takisto umstveno življenje'. Zato pa tudi mislim, da nisem storil kake napake, ko sem dal ime tem skromnim vrsticam, ker več se isto ne more zahtevati od navadnega kmeta, kot poziv: Razširjajmo svobodomiselno časopisje! In res razširjajmo ga.
Svobodomisln časopis odpira vojsko tistim, kateri ga- hočejo ponižati in onečastiti, povzdiguje in podpira tiste, kateri so pa-• dli v roke sovražnikove pa želi vstati, z malimi besedami:	svo-
bodno časopisje je največja moč, ker ne zapoveduje narodom samim. temveč tudi vladarjem. če le samo malo poznamo časopisje, tako bomo prišli do zaključka in spoznali, da je v slednjih letih dobilo tak upliv nad ljudstvom, da brezskrbno lahko rečemo, da časopisje ‘ ‘ kraljuje”.
Če .pa še nadalje pomislimo da je mnogo časopisje postalo in bi radi da postane vsakdanji živež ljudi, in da časopisje ustvarja ljudsko mnenje, ki vlada društvo. klub ali jednoto in takore-koč —- svet, tedaj si lahko mislimo koliko ha zamore škodovati takšno časopisje svobodomiselnim in napredno želečim ljudem ali časopisju, ki si je vzelo v nalogo zmoto in laž. Strup ,je med nami tako časopisje, ki. neozira-joč se na resnico, priobčuje “članke” in novice, katere večkrat samo izmišlja.
In takega Časopisja se ne mnjka. To so oni sre če lovci ali “ osrečevalci ” ljudstva, kateri ‘študirajo’ na umotvoren ‘stroj’, s katerimi bodo z vso lahkoto “muhe” kovali, in katerih namen jb pobijati! '¡svobodomiselnost in nje pravico, ter sramotili napredno stoječe in misleče može. Z hudičevem sovraštvom iščejo «podtika svobodomiselcev in jih1 kažejo svetu, navadno povečane, a največkrat celo izmišljene. —
Za vsa. taka dejanja od nasprotnih! strank, pa naj nam služi za v obrambo naš vsikdar veseli klic: “Raširjajmo naše svobodomiselno časopisje!”	F. P.
ROJAKOM V CLEVELANDU.
Sodrug August Kužnik, bo o. biskal rojake v Clevelandu in o-kolici v svrho pobiranja naročnine in oglasov za “Glas Svobodo”. Rojakom ga vrlo priporoča
Upra. Glas Svobode Co.
Rojaki, ustanavljajte podporna društva. ter jih priklopite k S. S. P. Z. v Chicago.
Čitajte “Glas Svobode”!
“Glas Svobode” rabi podpore.

§8 danes steni Hi.
Ne odlašaj do prvega januarja Tvoj denar bo služil obresti od prvega dne v mesecu.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje,
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
CAHMANIACna ,ri viake)
Največji parnik na morju
CARONIACdva vijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
Imamo odprto ob soboto večerih, da pomoremo in olajšamo vaš sklep.
Govori se v polskem in češkem jeziku.
“Austriati Club”
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
iSTHIHGTON «redmesVe Leadville, Colorado
Potniki dobro doSli! Zastopnik Glas Svobode
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
Carmania zapusti New York, 6. nov», 22. jan», 5. marca.
Caronia pa 27. nov., 8. jan. in ig. febr.
CUNARD
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHTA_13000 tonov
PANNONIA..10000 tonov
ULTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd.
F.G. Whiting. Mgr.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
ali na lokalne agente vseposvod
,m 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navij alnik, zamožke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno J korektni čas. primerne iftdelavcem na železnicah. llJAMČENA ZA 20 let. IrZa prihodnjih 60 dni l| pošljemo to uronavsak ' naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot g« tu reprezetira NE »LAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko ilačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 30 kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno erižico in nrivezek darujemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH CO
505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago
M. KARA
1915 So. HALSTED ST.
med. 19 St. ia 19 Pl.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
jesenske in zimske ohti.
ODVETNIK	PATENTI.
OARL STROVER
1009-140 Vtashington St.	CHICAGO.
Trn., 3989 MAIN
HELLO!	HELLO!
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla
Gostilno "Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22. Plaeom samo ien block od slov. cerkve, kjer točiva vedno sveže pivo in druge likere. Dobe se tudi fine smodke.
Mladič & Krampats.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
tool PERU ZPIV^O.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!

sv
LL
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE $2,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
Cernu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati a vede, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-' brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
v
Dr. B. K. Simonek
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega bmelja in izbranega ječmena.
LAGER
I
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
KRIST IN RIM. KAT. CERKEV.
NEZMOTLJIVOST.
(Nadaljevanje.)
Dokaz štev. 6.
V letui 451 je koncil skupne (nerazdeljene)' primitivne cerkve v Kalcedoni v svojem 28 kanonu določil, da je patriarhat v IKonstat'i'no'pelijol “(Nov Rim’’, ter ima iste, enake privilegije kot patriarhat v Rimu. V tem novem patriarhatu so volili in or-dinirali svojega škofa, ki je imel izključno jurisdikeijo v tej sekciji. 'Ta patriarhat v Konstanti-nhpelju je bil in je še danes glava Vzhodne ali 'Goske Cerkve, pod katero spada približno stomi-ljonov vernikov to je skoro polovico števila rimskih pripadnikov.
Ta grška cerkev, ki je bila pred razkolom ena in ista, s rimsko še danes obhaja verne s kruhom in vinom; ta cerkev ne pozna vic, tudi ne veruje, da je Marija brez madeža spočela. Ta cerkev ne trdi, da je nezmotljiva in tudi ne vrjame, da bi 'bil Rim ali celo papež nezmotljiv.
In kaj imamo sedáj? Vatikanski zbor je preklel vsakogar, ki ne veruje v nezmotljivost papeža, med tem ko zopet- drugi žbori preklinjajo vse one, ki ne verujejo v vica, 'brezmadežno spočetje itd. itd. 'kar se ve da Grki ne verujejo ter se le smejo rimskim izmišlotinam. Ker pa pripadniki Grške Cerkve nočejo vrjeti v rimske izmišljotine, jifh je tr (Riška cerkev že sto in stokrat preklela. Rimska cerkev preklinja sto miljonov ljudi, kateri so nekoč pred 1400 leti imeli iste šege, iste obrede, verovali to 'kar so Krist in njegovi apostoli učili, kakor ona, ki pa se je Kristu in njegovemu nauku le zgolj denarja odtujila, preklinja Grke zato ker nočejo vrjeti v rimske nove, izmišljene, napačne doktrine in sedaj, jim celo odreka vsako jurisdikeijo in jih nazivlja za razkolnike. Kaj naj bolj dokaže .zmotljivost papeža in rimske cerkve kot ravno tako nesramno Ha vnanje proti svoji posestrini, lGrški Cerkvi?
Vsakdo, ki je imel priliko citati sv. pismo liturgiko in zgodovino rimske Cerkve, nadalje zgodovino katoliške cerkve, ki se je učil krščanski nauk ter imel v življenju priložnost seznaniti se' č nauki, obredi in šegami Grške Cerkve bo moral priznati, da (Rimska cerkev se je odtujila Kristu in njegovem u-auku. V pohlepu za posvetnim premoženjem je iskati vzroka in zakaj se je rimska cerkev podala na napačno pot.
Vsakemu zavednemu človeku je dandanašni znano, zakaj je rimska cerkev uvedla za člen svoje vere “vica”. Kakor sem že prej enkrat omenil uvidela j s rimska cerkev, da strah pred trpljenjem in mukami, ako se naslikajo v pravi luči 'bo vernike tako obšel,-da bodejo iskali rešitve v Cerkvi. In zato je cerkev sklenila, da dušam v vicah se lahko pomaga s molitvijo, najbolj ¡pa mašo zadušnieo in pa darovi. Znano pa je vsakemu, da maše ne bero za darmo, temveč za denar in denar je ustvaril vica. Kšeft je kšeft, kakor se je izjavil nedolgo tega nek rojak-duhovnik ne daleč odi Chic a ge.
Dokaz štev. 7.
Rimsko katoliška cerkev šiko-niia vse kar ni ž njo. Njeni duhovni Uče, ker tako jim nezmotljiva cerkev zapoveduje, da iz-van rimsko katoliške cerkve ni zveličanja.
Pri zadnjem) ljudskem štetju sc je pokazalo, da je vseh kristjanov 467.680,158 od teh pripada k rimski kat. cerkvi 230,866.533 in protestantovski veri pa 143,237,-625.
' Ortodoksna Grška kot iztočna cerkev, ki je bila ustanovljena pred rimsko katoliško in katera je kot taka ostala dalj časa kot rimska, je v resnici protivna cerkev, kter kakor se vidi nima nobene zveze 'S rimsko, ne veruje v paneževo nezmotljivost in razne druge rimske doktrine. Ta Grška cerkev šteje 98-,016,000 vernikov iu če prilštejejemo temu številu še onih 143 miljonov protestantov potem imamo okroglo število 241 miljonov kristjanov, ki bodb prav gotovo zgubljeni. Kaj bo pa z drugimi miljeni svetovnih pre-
bivalcev, ki sploh ne verujejo v Krista ?
(Sicer pa to nič ne de.'Mi vemo in trdimo, da ni nobenega pekla ali vic ali nebes na onem svetu, kakor je to tudi trdil papež Ivan XXIII. Za kar se gre tu, je dokazati rimsko zmotljivost. In ker ■smo že pri razkolu Grške cerkve naj omenimo, da se je rimsko katoliška cerkev prokleto zmotila, ko je Martina Luther prisilila, da je odstopil od Rima, ter pričel učiti, ne novo vero pač pa vero, ki je zapopadena v sv. pismu.
Da me ne 'bo kak. fanatičen rimski duhovnik skušal pri tem razmotrivanju ovirati, naj že tu mimogrede povem, da Luther se ni Rimu odtujil vsled tega ker bi se bil rad ženil. (Kakor to rimska duhovščina proti nevedne->žem trdi). O tem morda spregovorim o priliki v posebni razpravi : Martin Luther in reformacija.
la “Kostlin’s Life of Luther” T>ovzamem sledeče na strani 82: “Prva prilika ki je vodila do delitve krščanskega sveta, je bilo zidanje cerkve sv. Petra v Rimu, za katero zidavo se je nabiral denar s prodajo odpustkov itd.”
To raj glavni vzrok, da se je Protestantovska cerkev ustano-
ila, da so se verni ločili od Rima je bilo zidanje ogromne, velikanske cerkve sv. Petra v Rimu. Zidanje tega velikanskega poslopja pa je stalo mnogo, mnogo miljonov denarja iu zato je papež izdal edikt, da se prodajajo -odpustki. Duhovni, mnihi, nune in ves vrag je prodajal te odpustke za drag denar. 'Svet, ki je vrjel, se bal trplenja v vicah in peklu je kupaval te odpustke. Prišlo je tako taleč, da so duhovni pred cerk vi jami postavljali krame ter prodajali vsakojalke možne in ne-.možne stvari, ki so za denar da-našali odpustke.
Martin Luther se je temu izžemanj« postavil po robu, ter pridigal proti temu izkoriščanja in ko je rimski papež o tem činu slišal je izdal edikt, v katerem preti is izobčenjem vsakega, ki se predrzne ovirati prodajo odpustkov. Luther se tega edikta ni vstraŠil, ker je vedel, da prav ravna, ter da papež samo verno ljudstvo izžema in zato je napisal pet iu devetdeset spominskih stavkov, katere je nabil 'na graščinska cerkvena vrata v Wilten-bergu (Nemško) dne 31. okt. .517 in pozval vsakega, da se poda ž njim v razpravo.
To je bil prvi korak ločitve protestantov od rimske cerkve.
Sedaj pa pride vprašanje: Ke-do je zmotljiv?
Ko bi Ibil papež nezmotljiv, bi prav gotovo uvidel posledico svojega razpisa za prodajanje odpustkov v svrho zidanje cerkve jsv. Tetra. Ali je Krist tudi prodajal odpustke. Ne! Njegovi namestniki, kakor se papeži sami kličejo, pa prodajajo odpustke in nebesa ter groze s peklom ako verniki Mastno ne segajo po ničvrednih odnrastkih.
Dokaz štev. 8.
Nekateri papeži so se zopet pokazali zmotljive s tem, da so se ■odtujili krščanski veri ali kakor se je že večkrat zgodilo, da so najprej ¡kako doktrino zavrgli in kasneje jo zopet potrdili. Tako i»e je zmotil na primer papež Vir-gilius, ko j.e najprej zavrgel skle-iPe glavnega zborovanja z leta 533 in kasneje pa zopet iste odobraval. Tudi papež Liiberius se je grdo vsekal ko j.e pobijal A-thanaseja in se strinjal s “krivo vero” Ariancev, s katerimi je občeval. Največji dokaz papeževa zmotljivosti v cerkvenem smislu pa je papež Ivan- XXIII. (.zap0|in-•nite- si Ivan 23!), katerega j.e od^ -branil cerkven žbor v Konstanci zaradi krivoverstva. Ta papež je nesramno (!) zatrjeval da po »smrti ni vstajenja in da človeška •duša umre s telesom ravno tako kot duša, kake 'živali. Papež Ja-.nez XXIH. je bil prvi rimski papež, za katerega se sme reči, da ni bil farizej, da je bil odkritosrčen, ter da je povedal resnico, fn zato ker je povedal resnico so ise ga bali ter 'so mu odvzeli 0-blast rimskega papeža.
Dokaz štev. 9.
Papeži bo sami pokazali, da so zmotljivi s tem, da ,so razglasili druge papelže za zmotljive.
Papeža, Benedikt XIII. in Gregorij XII. sta eden drugemu u-govarjala, zmerjaje eden druze-ga s razkolnikom! in krivovercem. Papež Bonifacij VIII (1294) je ovrgel vse delo papeža Celešti-
.n-a in ga dal zapreti na skalovje Pur mo n, kjer je po preteku dese-, tih mesecev umrl.
■ Papež Štefan VI. je razveljavil in vničil vse akte papeža For-/mos-us^a, meld tem ko je Štefanov naslednik pri zborovanju v Raveni razveljavil vse akte Štefana iz rešpekta do Formosusa.
Dokaz štev. 10.
Papeži 'so pokazali, da so zmotljivi s tem, da so odstranili dru-ige papeže.
V leta 903 je papež Kristofer izposloval odstranjenje papeža Leona V, katerega j.ci potem dal .zapreti.
Papež Ivan XXIII. je odstranil papeža Leva VTII. v letu 964 in
Razveljavil vse njegova ordinacije.
Dalje prihodnjič. CENJENI NAROČNIKI!
Prosimo, da vsi, ki so še za nazaj list na dolgu, zaostalo naročnino nemudoma poravnajo, da pridejo knjige v red. — Ob enem pa prosimo, da vsakteri poravna naročnino tudi zanaprej!
ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo.,
opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas 'Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker o<n nima časa po hišah hoditi.
POZOR!
Naznanjam sl. občinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino s čevlji |n raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
JOHN ERMENC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin
Nikdar Več Take Prilike!
UR A IN VERIZI CA s priveskom (medaljonom] s pismeno garancijo za deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj $17.00, stane sedaj pri nas
SAMO $4.75
Ura je najaovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima najbolje in najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kamenov (rubinov.)
Verižica s priveskom, (medaljonom) je tudi naj-novejše in najmodernejše vrste in platirana s pravim zlatom. Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verežico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošil jatvijo nebi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike pošljemo zastonj.
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov-
NEW YORK AUCTION CO.
436 East 67th Street,	New York, N. Y.
«	® >0 ¿6
Ž	* *»-«	U
1439 W. 18 th SI.
nasproti
Totograf C, S. A. ÛMM
Obleke i
*
• ^
in	j
svršniki|
V nobeni drugi prodajalni ne ' j dobite tako t elike izberi dobro * napravljene perfektno izdelane * obleke in površnikov kakor pri * nas, kjer imamo na stotine novih * mod, novega blaga vsakojake * barve.	*
ENA	i
to *25
VOGAL BLUE ISLANl) 1 18 CESTA
JelixLek. i Maver
LASTNIKA