Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 16. aprila 1956
štev. 87. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradni&tvo .n uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / isleion uredništva 2440, uprave 2456 lahaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglase soreiema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poitni čekovni -ačun št, 11.409
99
JUTRA
99
Maša
Koliko jih je bilo, o katerih je mogoče reči, da so slutili, koliko vlogo bo igral radio v zboru narodov in držav? Bil je Pač malokdo. Ta izum človeškega duha ie postal pomembne važnosti pred vsem za kulturno življ'enje posameznih narodov. To velja zlasti za nas Slovence, ki smo z ustanovitvijo ljublj'anske radijske oddajne postaje mogli vpostaviti duhovno in kulturno sintezo vseh Slovencev v Jugoslaviji, pa tudi preko meja naše države, kjer se govori naš jezik in se Piše naša beseda. Tega dejstva niso mogli motiti tudi znani številni poskusi, da se v neki sosednji državi skušajo prikrajšati pripadniki našega naroda in naši krvni bratje v sprejemanju naše besede in naše kulture preko mogočne kul-turno-civilizacijske ustanove radia. Ni Pa treba na drugi strani pri tem še posebej podčrtavati, kako napačno je, postav bati radio v službo enostranskih političnih ali svetovnonazornih interesov. Ta Postopek je doživel ob priliki proračunske razprave v senatu svojo težko in Povsem utemeljeno obsodbo.
Za naše obmejno ozemlje pa se bo ta Pomen radia še povečal z nameravano ustanovitvijo relejske oddajne postaje v Mariboru, v katero svrho se bo v kratkem vršila konferenca vseh prizadetih krogov in činiteljev. Zadeva je postala aktualna z ustanovitvijo posebnega radijskega odseka v okviru mariborskega mestnega sveta in bo nedvomno uresničenje tega načrta za Maribor ter ob« mejno ozemlje izredne nacionalno kulturne važnosti.
Vedno bolj pa se kaže tudi drugi P o m e n. ki ga ima in ki bi ga naj imel radio Čuti se namreč iz dneva v dan Potreba, da bi se ta pomemben izum človeškega duha postavil v službo mirovne ideje ter ustvarjanja mirovnega razpo'ožetiza in sožitja med ljudstvi in narodi. V tem oziru je znano vztrajno Prizadevanje Društva narodov, ki je izdelalo že konkreten načrt in ki je na svo Ktii 90. zasedanju sklenilo, da se 3. avgusta t. 1. sestane v Ženevi posebna diplomatska konferenca, na kateri naj se Podrobno nronči in sprejme posebna med Porodna konvencila za radnska oddajala v interesu mirovne misli. Razen zastopnikov držav, ki so včlanjene v Društvu narodov, se bodo na to diplomatsko radiisko konferenco povabili tudi zastop "iki Združenih držav ameriških, nadalje Brazilije, Egipta, Islanda. Costarike in ^bonske. Poglavitni cilj te konvencije Pai bi bil da se nrepreči medsebojno htii skanic potom radia. V času. ko se med-Poedininii državami pojavljajo trenja, pa Pa} bi sc priredile v smislu tega načrta Posebne radijske emisije, ki bi imele specialen namen, da s svojim posredovanem povzročijo ublažitev teh trenj in Pmietosti.
Znano je. da se je iz nekaterih krogov časa sedanjega konflikta med Italijo 'P Abesiniio sprožila misel, da naj bi se 'adlo Društva narodov postavil v službo *anbcijskih mer proti Italiji in da se pre-0 te postaje prične velika kampanja Piob vseni napadom laških radijev na ruštvo narodov. Glavno tajništvo Dru-JV£t narodov je sicer te pobude odbilo teni pa se je tudi pokazalo, da je skle-ltev že navedene konvencije nujno posebna. Zato pa se v krogu Društva na-od°v s tem večjim zanimanjem priča-
Naikritiineiši d za v zadniih 20 letih
Če zmaga Francija: bankrot Društva narodov Če zmaga Anglija: nevarnost evropske vojne
ŽENEVA, 16. aprila. Daues popoldne se sestane odbor trinajsterih, ki posreduje med Abesinijo in Italijo. Lahko se reče, da so prizadevanja teg.il odbora doživela brodolom. Tudi včerajšnji razgovor med predsednikom tega odbora Madariago in laškim delegatom baronom Aloisijem je pokaz.al, da ni misliti na sporazum. S tem pa stopa abesinsko-italijanski konflikt v svojo naj-kritičnejšo fazo. V Ženevi so prepričani, da doživlja Evropa najkritičnejše dneve v teku zadnjih 20 let. Ne samo, d:i ni med Francijo in Anglijo ni-kakšnega zbližanja stališč, marveč gre celo za nadaljnjo poglobitev obstoječih nasprotstev. Francija je odkrit nasprotnik poostritve sankcij proti Italiji, dočim zahteva Anglija takojšnjo poostritev sankcij. Če bi zmagala francoska teza, potem prevladuje mnenje, da bi to bil smrten udarec za Društvo narodov in definitivni bankrot, Ce pa zmag.a Edenovo stališče, potem sc povečuje nevarnost evropske vojne. Včerajšnji pesimistični govor francoskega ministrskega predsednika potrjuje po mnenju ženevskih krogov ta ugibanja.
V Španiji 19. t. m. „vel*ke reži“
PARIZ, 16. aprila. »Jour« poroča senzacionalno vest, da je bilo neko rusko poslanstvo iz Moskve, ki se je pogajalo s francoskimi komunisti v Parizu, telegrafično pozvano v Španijo in da je včeraj odpotovalo v Perpignan. Španski komunisti širijo med svojimi prisf.aši vest, da se 19. aprila pričakujejo v Španiji »velike reči«. V Parizu domnevajo, da je pričakovati v Španiji vsak dan signal k splošnemu komunističnemu prevratu.
Bivši Pef Kominterne Buharin na poti v Španijo
PARIZ, 16. aprila. »Jour« poroča, da se nahaja na poti v Španijo bivši predsednik kominterne Buharin, ki je bil te dni v Parizu in razpravljal s pariškimi komunističnimi, prvaki. Baje im.u Buharin nulogo, da ustvari fran-cosko-špairsko komunistično organizacijo, ki naj bi imela nalogo, da pripravi komunistične mase za revolucijo.
SARAGOSA, 16. aprila. Havas poroča: Ob priliki pr.uznika republike je skupina komunistov zasmehovala in opljuvala vojake, ki so bili v slavnostnem sprevodu. Oficirji so nato protestirali, nakar se je razvila pravcata bitka, v teku katere je bilo 5 oseb ranjenih.
Abes"nci pobili 2000 Askarov In 200 Lahov
LONDON, 16. aprila. Kakor poroča Reuter, se vrši na ogadenski fronti srdita borba. Vahib paša in ras Našibu skušata z ostanki abesinske armade zaustaviti prodiranje laških oddelkov. V bližini jezera Ašangi so abesinski oddelki iz zasede napadli laško kolono in se je posrečilo Abcsincem, da so ubili 2000 Askarjev in 200 Italijanov. Labi prodirajo na veliki cesti iz Dessieja proti jugu in upajo, da bodo s svojimi motoriziranimi oddelki dosegli v dcvetili dneh abesinsko prestolnico.
Britanca dviga islamski svet proti Italiji
PARIZ, 16. aprila. Havas poroča: »Journal« piše, da hoče Velik.a Britanija v zadnjem času organizirati proti Italiji islamski blok, v katerem bi bile prvenstveno arabske države. V to svrho se je na pobudo Velike Britanije dosegel sporazum med Perzijo in Irakom na eni strani ter Perzijo in Afganistanom na drugi strani. Sedaj gre britanska akcija za tem, da se okrepi tn blok s sporazumom med Irakom in arabskimi državami ob Rdečem morju. Jemen je že sklenil sporazum z Irakom, glede Iben Saudove Arabije pa je upati, da bo prišlo do sporazuma. Tudi v Egiptu je zbudila ideja islamskega bloka ugodne odmeve.
Mussolini zahteva umik britanske mornarice iz Sredozemskega morja
LONDON, 16. aprila. Havas poroča: Dopisnik »Daily Telegrapha« piše iz Rima, da je poslal Mussolini laškemu poslaniku v Londonu g. Grandiju navodila v tem smislu, da zahteva od britanske vlade, da umakne svojo mornarico iz Sredozemskega morja in to preje, predno se pričnejo razgovori glede sklenitve miru med Italijo in Abesinijo.
Laški oficim in britanski uradniki to trčili skupaj
CHARTUM, 16. aprilu. Dopisnik »United Pressa« poroča, da so Italijani zasedli mesto Mukueta ob sudanski meji. Italijanski oficirji so se točno informirali glede poteka meje, ki so jim jo pokazali angleški uradniki.
PARIZ, 16. aprila. V tukajšnjih političnih krogih so se razširile vesti, da bi mogla Velika Britanija na svojo roko uveljaviti poostritev sankcij proti Italiji. Te vesti so povzročile v političnih krogih nemalo razburjenja, ker bi moglo to samostojno postopanje Velike Britanije izzvAiti nedogledne posledice.
BRUSELJ, 16. aprila. Včeraj je nenadno odpotoval v Švico kralj Leopold, ki se ho zadržal v Švici nekoliko dni. Njegovo bivanje v Švici se spravlja v zvezo z ženevskimi razgovori, pri katerih želi kralj Leopold osebno posredovati v praven čim prejšnje likvidacije italijansko-.nbesinskega konflikta.
kuje sestanek navedene diplomatske kon ference dne 3. avgusta. Pričakuje se nam reč, da se bodo ob tej priliki napravili važni sklepi, ki bodo rodili zadovoljive rezultate pri izvajanju vsesplošne mirovne akcije. V mračni, temačni situaciji, v kateri se Evropa trenutno nahaja, so uspehi v tem pravcu še prav posebno dobrodošli.
pAiidsm
NAZAJ V BEOGRAD.
Včeraj zvečer je zapusti! Bled s svojo družino predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič. S predsednikom vlade sta sc vrnila v Beograd njegov brat narodni poslanec Dragan Stojadinovič ter narod ni poslanec Kazimirovič s soprogo.
POLITIČNO KOSILO 11.
Včeraj popoldne ob pol 2. je priredil predsednik dr. Stojadinovič na čast slovenskim narodnim poslancem JRZ lco-s.lo, ki so se ga kakor poroča »Slovenec«, udeležili med drugimi narodni po-s.:;nci dr. Šemrov. Kersnik, dr. Krce in dr. Ažman. Ob tej priliki je imel predsednik vlade z narodnimi poslanci pol -tično konferenco.
NOVI POSI A NIK V BUKAREŠTI.
Upokojen je poslanik pri kraljevskem j poslaništvu v Bukarešti dr. Niko Perič. Mesto njega je imenovan na isto mesto Dragomir Kasidolac, pooblaščeni minister in izredni poslanik pri kr. poslaništvu v Bruslju.
ZOPET PRI »CIKA LJUBI«.
Včeraj so se na stanovanju Ljube Da-vidoviča zopet nadaljeval razgovori za ustanovitev opozicijskega bloka izven parlamenta, ki so se ga med drugim ude ležili Joca Jovanovič, dr. Boža Markovič, Božidar Vlajič in dr. Milan Gavri-lovič.
MINISTRI SE VRAČAJO.
V Beograd so se vrnili trgovinski minister dr. Vrbanič, socialni minister Dra-giša Cvetkovič in minister brez porttelja dr. Krek, ki so bili za velikonočne praznike izven prestolnice. Za danes je napovedana vrnitev ostalih članov vlade Kakor znano je ostal preko prrfznikov v Beogradu od ministrov edino notranji minister dr. Anton Korošec.
REDUKCIJE...
Kakor poroča današnje »Jutro« pripravlja Trboveljska premogokopna družba zopet redukcijo svoje produkcije in sicer tako da bi bilo v mesecu maju samo 11 delovnih dni. Redukcije bodo izvršene predvsem v obratih Zagone in Kočevje. Obrat Kisovec pri Zagorju se bo ustavil. Gre za eksistenco več desetin uradništva in okoli 400 delavcev. — Ljudje so zelo vznemirjeni in pobiti.
ČIRIČ V NICI.
V Nici je bila seja odbora medparlamentarne konference, na kateri je zastopal Jugoslavijo skupščinski predsednik Stevo Čirič, ki je prispel tjakaj s svoj? soprogo. Prihodnji sestanek se bo v smislu sklepa vršil v Budimpešti.
ČETNIŠKE SLOVESNOSTI.
Velikonočni ponedeljek so bile v Zemunu velike četniške slovesnosti. V veliki povorki so se četniki podali pred srbsko pravoslavno cerkev, kjer je bila posvetitev nove četniške zastave.
V zemljo zakopana preteklost
Pomembne zgodovinske najdbe utrdb med Ceršakom in Spiljem
Poseben poročevalec našega lista se je podal včeraj na našo mejo, kjer izkopavata znani graški univerzitetni profesor in arheolog dr. Valter Schmid in naš arhivar prof. Franjo Baš važne izkopanine iz davne preteklosti naše obmejne zemlje. Ob tej priliki sta podala oba zanimive navedbe, ki pričajo, da so se na tem terenu odigravali zgodovinsko važni dogodki. Iz tega razgovora posnemamo sledeče zanimive informacije, iz katerih je povzeti, da so bile svoj čas tukaj znamenite utrdbe.
Pomembne izkopanine so se odkrile na ceršaškem grebenu, ki se razteza od Novin pri Št. liju pa proti severu do Mure. Na tem grebenu torej so v sektorju dveh do treh kilometrov odkrili štiri nasipe, ki se končujejo s pregrado in z velikim nasipom in obrambnim jarkom. Sredi te pregrade je nekoliko vzvišen prostor, ki ga obdaja visok nasip, tako da vzbuja videz osrednje utrdbe. Ta nasip ima obliko nekakšne podkve in se razprostira od severovzhoda proti zapadu in pada v obliki teras proti dolini. Ravnine, ki se širijo proti severu, pa so zavarovane in opremljene z obrambnimi nasipi in zaščitnimi jarki. Posebno velja to za zadnje oporišče, ki ga predstavlja mala planota, katerega pobočja padajo strmo k Muri proti severu in se raztezajo proti Špilju. na. za-pad.
Zanimivo je določiti dobo, v katero je treba postaviti čas nastanka in gradnje teh utrdb. Po raznih okolnostih, k; so bile za oba raziskovalca merodajne, je sklepati, da so bile te utrdbe zgrajene v času od 400 do 100 let pred Kristusovim rojstvom. Pregrada ni bila naseljena, pač pa je tia podlagi izkopanin mož no sklepati, da je bila poseljena planota, ki se nahaja za višjim severnim nasipom. Tukaj so se izkopala štiri poslopja. — Na oporišču nad Špiljem pa so se odkrili zanimivi prazgodovinski mlini. Prvo poslopje je tako zvano svetišče in ima tla iz prodnega kamena. V drugem poslopju se je našla votivna kozica, ki kaže ovnovo glavo. V tretjem poslopju so izkopali keltski denar iz dobe okoli 200 pred Kristom, v četrtem poslopju pa se je našlo lepo ohranjeno ognjišče in ležišče.
V vseh omenjenih poslopjih so se naši komadi, ki pričajo o keramiki tedanje do be. Ti keramični izdelki, nadalje najdeni keltski srebrnik ter odkrite gomile ka-
žejo, da sega omenjena utrjena naselbi-1 iz Št. lija, tako da ni bilo treba izkopa-
na tik v predrimsko dobo.
Izkopavanja, ki so prinesla na svetlo pomembne dokaze predrimske naselitve in utrdb ob na.ši meji, so se pričela na velikonočni ponedeljek in so se včeraj zvečer zaključila. V kolikor so se poe-dini predmeti našli na avstrijskem teritoriju, pridejo v graški muzej, ostale dragocene najdbe ter izkopanine pa se bodo namestile v mariborskem muzeju Izkopavanja so se neprekinjeno nadaljevala in so jih vršili jugoslovanski in avstrijski delavci. Radi čim intenzivnejšega izkopavanja so vsi prejemali hrano
vanj prekiniti.
Važna ugotovitev je, da je vezano predzgodovinsko gradišče v Ceršaku s kulturno sorodnimi gradišči kakor je 11. pr. Tieschen pri Radgoni in znani gradišči v dolini Rabe in Sulme. Ta kultura gradišč sega pretežno v starejšo železno dobo. Kažejo pa ta gradišča zastarele oblike in razen tega vplive poznokelt-ske dobe v prvih stoletjih pred Kristom. Najnovejša izkopavanja predstavljajo pomemben izkaz v osvetlitvi nastanka predrimskili naselbin in utrdb v našem obmejnem področju.
Okna v svet
V Londonu mofi?o za mir
LONDON, 15. aprila. Velikonočni ponedeljek je bila v •vvestminstrski opatiji mirovna služba božja, ki se je je udeležilo preko 7000 ljudi. Navzoči so bili tudi zastopniki Nemčije. Avstrije in Belgije, razen tega nemški, laški in belgijski duhovniki.
Nesuš;nia se obrača na ves svet
LONDON, 15. aprila. Za včeraj zvečer ob 9. uri je bil napovedan radijski govor abesinske negušinjc, ki je apelirala na javnost vsega sveta, naj pomaga Abesiniji v težkih časih, ki jih preživlja brez lastne krivde in ki bi mogli končati zelo tragično.
LONDON. 16. aprila. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da so Italijani preprečili emisijo apela abesinske uegušinje s pomočjo Morzejevih znakov. Neka laška postaja je prešla na val postaje, ki je prenašala emisijo negušinje in motila njen govor, tako da se je slial samo zaključni pasus: v-V imenu človečan-stva potrebujemo Domoči.« Negnšinja jr nekemu britanskemu poročevalcu izjavila, da ni govora o kakšni kapitulacij neguša. On se bo boril do poslednjega diha. Mora pa priznati, da je položaj Abesinije zelo tragičen. Po uegušinji je začela citati apel njena najstarejša hčerka, toda tudi njen govor se ni slišal.
PARIZ. 16. aprila. Doznava se, da je abesinski poslanik pristal na brezpogojno ustavitev sovražnosti, pri čemer pa je rezerviral pravo Abesinije, da pri mirovnih pogajanjih iznese svoje pogoje.
Spored n os to prvo in poglavitno nalogo pa je tudi poslanstvo, katerega smisel je, prikazati vsa odrsko-diletant* ska prizadevanja v obmejnem in mariborskem področju. Ta naloga se je doslej menda malce zanemarjala. Zato pa je tem razveseljivejša okolnost, da se jo gledališka uprava odločila, da povabi za soboto, dne 25. t. m. na gostovanje odrsko družino gasilske čete v Cirkovcih-Ta odrska družina je morda danes v naši javnosti še premalo znana. Ob svojem nedavnem gostovanju v ptujskem gledališču pa je doživela uprav triumfalen uspeh, tako da je mariborska gledališka uprava smatrala za potrebno in primerno, da omogoči mariborski gledališki publiki vpogled v zrelo odrsko delovanje in ustvarjanje, ki je možno tudi na liniji diletantskega odrskega življenja m delovanja. Gre za predstavo zabavne ljudske veseloigre »Miciki je treba moža«, ki jo sodelujoči podajajo v zanimivem poljanskem narečju, kar bo nedvom no še povečalo zanimanje mariborskega, gledališče ljubečega občinstva, za navedeno predstavo priljubljenih drav-skopoljskih diletantov, ki imajo v cir-kovškem gostilničarju Kordežu svojega sposobnega in veščega odrskega tvorca in vodjo.	__________________
Sokotske veste
m. Pohorsko sokolsko okrožje prične v nedeljo, dne 19. aprila s svojimi nedelj skimi tečaji v dveh skupinah. Prva skupina bo delala v Rušah, druga pa se zbira v Framu, med tem ko je mariborska skupina tečaj že ilela v dneh od 30. marca do 5. aprila s prav lepo udeležbo 35 tečajnikov. — Zdravo!
Roosvelt otvarja vo^no horho
NEWYORK, 15. aprila. Havas poroča iz Baltimora, da je predsednik Roosevelt s pomembnim govorom v tamošnjeni klubu demokratske mladine otvoril volilno kampanjo. Povdaril je socialno važnost načela, da se delavci, ki so mlajši kakor 18 in starejši kakor 65 let, ne smejo zaposliti.
HuUutki Amg&edi
Sftfttua ptikutje
Poslanstvo našega gledališča
Nednvomno je prva naloga mariborskega Narodnega' gledališča — kar velja v splošnem za vsako gledališče —, da pokazuje odrsko umetniško tvornost an-
sambla samega, ki na gledališkem oditi deluje. V tej smeri je mariborsko gledališče gotovo izkazalo v teku svojega obstoja in razvoja lepe uspehe.
Okrožni odbor LNP, službeno. Spored za nedeljo dne 19. aprila: V Mariboru na igrišču SK Železničarja ob 14. prijateljska tekma SK Železničar mladina:SK Rapid mladina in ob 15.30 prvenstvena tekma SK Železničar :Atletik SK (Celje). Služim joči odbornik g. dr. Glušič. V Ptuju ob 15.30 prvenstvena tekma SK DravatSK Mura (Murska Sobota). Službujoči odbornik g. Zamuda, V Čakovcu ob 15-39 prvenstvena tekma SK Gradjanski:SK Lendava. Službujoči odbornik g. dr. Fra-netovič. Tajnik.
Studenške uovue
Kovinska afera zbuja med Studencam veliko zanimanje, posebno ker so med aretiranci tudi trije iz Studencev. Ko se je zvedelo za afero, je marsikateremu postalo marsikaj jasno.
P. Čehav:
Papa. mama in teta Nada niso doma. Odšli so na krst k tistemu staremu častniku, ki zmerom jezdi na majhnem sivem konju. V pričakovanju njih vrnitve so Griša, Anja. Aljoša, Sonja in kuharičin sin Andrej posedli okoli velike mize v jedilnici in igrajo karte. Ce bi bili pravični. bi rekli, da je že čas za spanje; toda ali je mogoče zaspati, dokler ne izveš od mame, kakšnega otročička so krstili in kaj so večerjali? Miza, ki jo osvet ljuje viseča svetiljka, je kar pisana od številnih orehovih lupin, papirčkov in steklenih črepinj. Vsak igralec ima pred seboj dve karti in kupček črepinj, da lahko pokrije številke. Sredi mize se beli skodelica z denarjem. Tik skodelice leži na pol snedeno jabolko, škarje in krožnik: nanj morajo polagati orehove lupine. Otroci igrajo za denar. Stavijo — kopejko. Pogoj: kdor bi hotel slepariti, mora takoj izstopiti. Razen igralcev ni nikogar v jedilnici. Pestunja Agat ja Iva-novna sedi spodaj v kuhinji in uči kuharico šivanja; starejši brat Vasja, učenec V. razreda, pa leži v sobi za goste na divanu in preganja dolg čas.
Igrajo s hazardom. Največjega hazar-dista spoznaš z Grišininega obraza. Griša je majhen, devetleten deček z ostri-
ženo glavo, okroglih lic in debelih ustnic, kakor jih imajo Zamorci. Obiskuje pripravljalni razred in meni, da je naj-večji in najpametnejši za mizo. Igra izključno le za denar. Ce ne bi bilo v skledici denarja, bi bil že zdavnaj v postelji. Rjave oči mu nemirno in bistro švigajo po kartah soigralcev. Strah, da utegne zaigrati, zavist in denarne skušnjave, ki mu polnijo gladko ostriženo glavo, mu ne daio sedeti mirno in se osredotočiti. Obrača se kakor na iglah Če zadene, pograbi pohlepno denar in ga še tisti hip vtakne v žep. Njegova sestra Anja, osemletna deklica z ostrim podbradkom in umnimi bleščečimi očmi-se prav tako boji. da ne bi kaj zaigrala. Malce zardi, pa prebledi in ves čas živo opazuje karte. Kopejke je ne zanimajo, zanjo je sreča v igri vprašanje samoljub lja. Druga sestra, šestletna Sonja, kodrolasa in rdečelica deklica, laka, kakršni so samo zelo zdravi otroci ali pa drage lutke in slike na škatljicah za bombone, igra zgolj zato, ker jo igra sama na sebi zanima. Z lica ji odseva'ginjenost. Kdorkoli izgubi, vsakemu se smeje in ploska s šakami. Aljoša, debe-lušast, okrogel paglavec, sopiha, gogota in venomer obrača oči v karte. Njemu ni ne do denarja ne do časti. Hvaležen je. da ga nihče ne podi od mize. da m treba spati. Na videz je flegmatik, v duši pa je že precejšnja bestija. Ni sedel za mizo toliko zaradi igre, kakor zaradi
prepirov, ki so pri igri neizogibni. Sila mu je všeč, ako kdo koga udari ali opsuje. Že zdavnaj je bi! moral nekam iti, ali se ne gane niti za minuto od mize: boji se, da mu ne bi kdo v njegovi odsotnosti vzel črepinje in kopejke. Ker zna šteti samo do deset in pa tiste številke, ki se končajo z ničlami, mu pokriva številke na mizi sestra Anja. Peti igralec kuharičin sin, stoji nepremično. Zamišljeno opazuje številke. Nič se ne zmeni za izid igre in za zmagovalca; docela e je vglobi! v aritmetiko igre, v njeno raznolično filozofijo; koliko je na ‘cm svetu številk, pa se vendar ne zmedejo!
Vsi po vrsti kličejo številke — razen Sonje in Aljoša. Ker so same številko preveč enolične, je praksa izmislila veliko nazivov in smešnih imen. Tako je sedmica dobila ime greble, enajstorka — palice, sedeminsedemdeset — dedek itd. Igra poteka kaj živahno.
»Dvaintrideset!« vpije Griša in stiska iz očetove čepice žolti ščit. »Sedemnajst! Grebla! Osemindvajset — kosimo seno!«
Ana opazi, da je Andrej pozabil 29. Drugič bi ga bila opozorila, topot, ko leži v skledici razen kopejk še njeno samoljubje — pa triumfira.
»Triindvajset!« nadaljuje Grisa. »Scm-jon Scmjonovič! Devet!«
Ščurek, ščurek!« zavpije Sonja in kaže ščurka, ki beži čez mizo. »Joj!«
»Ne ubijaj ga«, reče z globokim glasom Aljoša. »Morda ima otroke . . .«
Sonja spremlja ščurka s pogledi h’ misli o njihovih otrocih; kako majhn1 pač utegnejo biti taki ščurčiči.
»Štiriinštirideset! Ena!« nadaljuje Griša, ki ga že grize, da ima Anja dve ka-terni. »Šest!«
»Dobila sem! Jaz sem dobila!« vpil6 Sonja, heheta in koketno zapira oči. Igralci dobivajo dolge obraze. ^ »Treba sc je prepričati!« pravi Orisa in zre z mržnjo sestrico Sonjo.
S pravico, ki gre največjemu in najpametnejšemu, si je Griša obdržal odlOc--no besedo. Kar on hoče, to drugi tud« store. Doigo in skrbno obrača Sonjin«-karte. Na največjo žalost soigralcev se pokaže, da ni sleparija. Začenja se nov-
partija.	.
»Oh, kaj sem včeraj videla!« reče Anja skoraj zase. »Filip Filipovič je tak obrni1 veke, da so mu oči postale rdeč in strašne kot oči nečistega duha.
»Tudi jaz sem videl«, govori »Osem! Pri nas pa zna učenec pobira z	ušesi. Osemindvajset!«	j(1
Andrej obrne oči h Griši. premis'1 izpregovori:
»Jaz pa lahko migam z ušesi • • •* •>No, pa zamigaj!«	tj.
Andrej zamiga z očmi,	usti in	P*’
zdi se mu, da se mu tudi	ušesa gib3
Splošen smeh.	,	Ai)
(Konec sledi-1
fkati&atske m f4t$Qi$kt Moviu.
Mariborske železniške afere ne bo tako kmalu konec
tifH m 6H&H
Poročali smo že, da prejema mariborska policija dan na dan razne anonimne ovadbe, ki zadevajo veliko tatvino bele kovine v delavnicah držav, železnic. Na Podlagi teh ovadb in drugih ugotovitev je policija primorana zadevo temelito nadalje preiskati, pri ljudeh, ki' so policiji anonimno ovadeni. Danes dopoldne je bil zaslišan' neki železničar in dve drugi osebi, ki so jih aretiranci omenjali pri zasliševanjih. Rezultate preiskave čuva policija v strogi tajnosti, da ne bi škodovali nadaljnjemu poteku poizvedb. V splošnem. pa se o železniški aferi mnogo govori po Mariboru. Drugi delavci, ki so za Posleni v delavnicah državnih železnic Plenijo, da je skoro nemogoče, da bi se bila kradla bela kovina iz delavnic tako Pa veliko. Pravijo, da je količina, katera
naj bi bila ukradena, pretirana in da tudi škoda, ki je bila s tatvino povzročena ne gre v milijone. V livarni delavnic državnih železnic so uporabljali največ cenejšo belo kovino za lažje vozove tovornih vlakov. Dražja, več odstotna kompozicija se uporablja le za vozove osebnih in brzih vlakov. Tekom preiskave je bilo tudi ugotovljeno, da so tvorničarji Wud-ler, zlasti pa Velebit kupovali iz znanih tukajšnjih virov odpadke bele koviue v večjih količinah. Te odpadke so prelivali v drugo obliko. Ni pa še točno dognano, zakaj so ob aretaciji, na policiji zatrjevali, da so kupovali belo kovino v Avstriji in zakaj so jo v Mariboru opremljali s tujimi zaščitnimi znamkami, lzgleda, da mariborske železniške afere ne bo še tako kmalu konec.
Drzna tolovaja pobila svojo žrtev do nezavesti, jo Izropala in nato pobesnita
Sezonski delavec Malačič Karol, se je vračal iz Domanjšcev domov, kjer je bil Pa obisku pri sestri in bratu. Komaj je Prišel prav iz vasi, sta se mu pridružila dva neznanca. Na samotnem kraju pa je eden izmed njih nenadoma napadel Malačiča, ga prijel za vrat ter ga z vso si'o treščil na tla. Njegov padec je bil tako silovit, da mu je pri tem počila kost v desni lahti. Na tleli ležečega sta ga nato neznanca začela pretepati z koli. Posebno
hude poškodbe sta mu prizadjala na glavi. Ko se Malačič ni več mogel braniti, sta mu zlikovca prebrskala vse žepe ter 350 Din, ki jih je imel pri sebi odvzela. Po zločinskem dejanju sta roparja izgini-la. Hudo ranjenega Malačiča je naše! pozneje nekj posestnik, ki ga je nemudoma spravil .domov. Radi resnih ran pa so ga morali drugi dan odpeljati v bolnišnico. Orožništvo ie za zločinci takoj uvedlo obširno preiskavo.
Staboumnež zažgal domačijo
srečilo, da so ogenj lokalizirali in odstranili večjo požarno nevarnost. Nesrečne
Nenadoma je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Ke-saka v Zgor. Dobrenju. Ogenj je bil za Posestnika Kesaka usoden. Gospodarsko Poslopje je bilo namreč s slamo krito, tako da so ognjeni zublji prešli tudi na stanovanjsko poslopje. Oba objekta sta po-Sorela do tal in se ceni škoda, ki jo radi tega trpi Kesak, na okoli 70.000 dinarjev. Na pomoč so takoj pribrzeli pesniški gasilci, ki se jim ie z velikim itaporom po-
Ho*h
Sokolsko društvo Tezno bo imelo v soboto 18. IV. v gostilni Horvatič svoj družabni večer. Ob tej priliki se bomo Poslovili od bratov Leberja Franca in Horvatiča Otona,- ki odhajata k vojakom. Gabimo vse brate in sestre, znance obeh bratov in prijatelje, da se udeleže večera Zdravo! Načelnik!
Kino kavarna-bar. Danes popolnoma nov mednarodni spored, izborna jedila 'P pajace, solidne cene.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru Rotovški trg 6 ima v soboto 18. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj redni obč:*i zbor, Pa katerega vabi svoje člane.
Univ. prof. dr. K. Ozvald predava da-Pes v mali dvorani Narodnega doma ob ^0- uri o temi:	»Pedagoški	pogledi na
Mladoletnika, ki je zapadel kazenskemu Paragrafu«.
Česky klub. Dramatični odsek priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob 20. uri v dvomili Zadružne gospodarske banke gledalko predstavo »Tulaska krev«, ljudska 'Sra s petjem. Sodeluje klubov orkester, ^abimo rojake kakor tudi prijatelje našega Muba, da nas v čimvečjem številu polastijo s svojini obiskom.
Fotoamaterjem! Opozarjamo vse ljubitelje na umetniške fotografije in izbra-!'e motive z našega Jadrana, katere nam Pokazal naš veljavni fotografski strokovnjak gosp. Ljudevit Griesbach iz Za-j*reba na predavanju o našem Jadranu, ' se vrši v sredo dne 22. aprila ob 20. llri v dvorani Ljudske univerze.
Opozarjamo na debut Tuši Rajnerjeve, osipa Borka ter Danila Pahorja, o katedri smo že poročali. Navedeni nastopijo v učinkoviti Z\veigovi drami »Siromako-
mu posestniku so rešili živino, pohištvo, in živež. Glede vzroka nastanka požara se je dognalo, da je ogenj zanetil neki slaboumnež, ki je menda v sorodstvu s Kesakom in ki se je kritični večer potikal okoli Kesakove domačije. Kesak je tem težje prizadet, ker je škoda 'le delno krita z zavarovalnino.
O krasoti Jadrana predava v sredo 22. aprila v dvorani Ljudske Univerze naš poznavalec lepe jadranske obale kapetan Gjuro Pany iz Sušaka. Predavanje bo ponazorjeval s serijo izredno lepih diapozitivov naš veljavni fotografski strokovnjak in priznani planinec g. Ljudevit Griesbach iz Zagreba.	b
Ljudska univerza v Studencih. V četr-
Aljehin v Mariboru. Aljehin bo igral v Mariboru smultanko in sicei predvidoma dne 22. ali 24. tm. v Kazini. Zadevne prijave pri g. Golecu, Menil & Herold, Gosposka ulica.
S poštne službe. Upokojen je g. Ivan Bezlaj, višji tehnik pri brzojavno telefonsko tehnični sekciji v Mariboru.
Odprta noč in dan so groba vrata . . .
V Vinarski 13 v Krčevini je umrla v starosti 52 let vdova po skladiščniku Alojzija Flajšerjeva. V splošni bolnišnici je izdihnil devetletni sinček kovača drž. žel. Herman Divjak. V 76. letu svoje dobe je preminil v sploni bolninšici bivši gostilničar, dzvošček in hišni posestnik Matija Misleta. Žalujočim naše toplo sočutje!
Zveza mladih intelektualcev je imela te dni svojo redno letno glavno skupščino v Glasbeni Matici. Odbor je podal kratka in stvarna poročlia. iz katerih je bilo razvidno delo, ki ga je izvršila ZMI v prošletn poslovnem letu in pa načrti dela za bodoče leto. Nato se je izvolil naslednji odbor: predsednik Ing. Šiiško-vič Viktor, podpreds. dr. Humar Ivo, podpredsednica Kovačič Andrina, učit. abit. tajnica Šarbak Zora. učit. abit., blagajnik Murko Albert, urad. priprav. Kulturno-prosvetni odsek: dr. Crnek prof., Social-no-zaščitni: dr. Humar Ivo. Šegula Pav le, učitelj, Grbec Ema, učiteljica, Jesih Franjo, uradnik, Novak Leo prof. Nadzoruj odbor: Kozina Marjan, ravnatelj Glasbene Matice, dr. Pretnar Stojan, F Borko, profesor. Satler Franc, odv. konc Pišec Anči. učiteljica, dr. Smrdu Franjo, zdravnik.
Uradne ure pri mariborski carinarnici
Do konca septembra so pri tukajšnji glavni carinarnici uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18., razen ob sobotah ko bo carinarnica poslovala neprekinjeno od 7. in pol do 13. in pol. Delovni čas earinarniških skladiščih za sprejemanje in izdajanje blaga bo od 8. do 12. ii> od 14. do 18. Delovni čas na carinsko pošt nem odseku tukajšnje carinarnice bo od 7 in pol do 13 in pol neprekinjeno.
Konferenca o finančnem gospodarstvu OUZD. Interesentje socialnega zavaro vanja iz skupine delodajalcev kakor tud predstavniki gospodarstva, javnosti te kulturni delavci in državni funkcijonarji so vabljeni, da se udeležijo I. konference ki se bo vršila v prostorih Ljudske uni verze v kinu »Apollo« v Mariboru, Miklo šičeva 2 v ponedeljek dne 20. aprila 1936 ob 17. uri z referatom: Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Ljubljani.
Kaznovano navdušenje. Stražnik je si noči aretiral radi nekega vzklika mlade ga godbenika, uslužbenega v Rebering govern cirkusu. Mladega moža so danes dopoldne zaslišali na poilciji in ga zašili
GRAJSKI KINO.	Hw»i'-si-ie-ogleda*)
ta nad vse prekrasni film
»ORAD HUBERTUS«,
ki se predvaja danes zadnjič. Jutri nov film »Vroča kri«. Marika Rock, Paul Kemp, Hans Stiivve.
Kino Union. Do vključno petka nave-selejši film »Mala Katarina«. Frančiška Gaal.
S preurejevanjem ceste so pričeli v Tomšičevem drevoredu po načrtu, o katerem smo že večkrat in obširno poročali.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi :Na zapadit nekoliko hladneje, na vzhodu še milo, precej Oblačno, najbrže tudi dež, ztesti n-' zapadu in jugu.
tek dne 16. t. m. ob 19. uri predava gosp.
prosvet. inšpektor dr. Leopold Poljanec | z globo 500 dinarjev. Mož je globo plačal
Vo
Jagnje« kot Bellillotte, Foures in Fou-
Znižane cene.
iz Maribora, o postanku gorovja. Predavanje bodo pojasnile skioptične slike.
Motedtta
REPERTOAR.
Četrtek, 16. aprila ob 20. uri: »Siromakovo jagnje. Znižane cene. Debut T. Raj-nerjeve, J. Borka in D. Pahora.
Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Sv. Anton vseh zaljubljeni patron. Red A.
Nedelja, 19. aprila ob 15. uri »Princezka in pastirček« Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »Cigan baron? Znižane cene. Zadnjič.
»Direktor Čampa« — prihodnja dramska premiera. To dramo, ki jo je napisal 'dovenski dramatik Jože Kranjc in ki načenja več prav aktualnih in perečih vprašanj, upri zor e prvič v mariborskem gledališču v teku prihodnjega tedna. Vsebina je obdelana z veliko dramatično močjo, tako da uspeli ne more izostati. Režijo vodi glayni režiser, naslovno ulogo igra Furijan, ostale večje uloge pa Ras-bergerjeva, Kraljeva, Starčeva. Nakrst, Gorinšek in P. Kovič.
V nedeljo zadnja uprizoritev dveh uspe iih del. Popoldne bo zadnja predstava Golieve ljubke pravljice s petjem, plesom in godbo »Princezka in pastirček« in to ob globoko znižanih cenah. Najcenejši j sedež se dobi že za Din 4. Zvečer pa j uprizore zadnjič v sezoni Straussovo: vedno privlačno in melodij bogato klasi-1 čiio opereto »Cigan baron«. Veljajo zni-, Žane cene.
in izjavil, da bi ga tak »špas« stal v Avstriji najmanj 300 šilingov.
Pod smreko je obležal mrtev pri podi-raniu smrek v gozdu 74 letni hlapec Leopold Krof v Vratih pri Muti.
Pižame, kabine in naši škofje
Današnje »Jutro« poroča: Sedem katoliških škofov na Jadranu je izdalo pastirsko pismo proti nagoti v morskih kopališčih. Pastirsko pismo ima naslov. »Za obrambo javne morale in častitljivih običajev«. podpisali pa so ga škofje dr. Mileta iz Šibenika, dr. Bonifačič iz Splita, dr. Srebrnič s Krka, Pušic s Hvara, dr. Carevič iz Dubrovnika, dr. Burič iz Senja in generalni vikar Boke Kotorske Stjepčevič. Pastirski list pravi med drugim: »Vsa-naša preteklost je katoliška. To dokazujejo vsa naša mesta na obalah Jadranskega morja. Njih cerkve govore o tem, njih umetnine in naši običaji od 'Prsata in Krka do Dubrovnika. Sedaj, pa se dvigajo proti našim verskim in moralnim svetiniam sovražniki, na katere moramo s prstom pokazati, da jih brezobzirno razkrinkamo. Ne omenjamo tu o-nih. kj podkopavajo versko moralno vzgojo mladine, nitj onih, ki izhajajo iz komunističnih vrst in slabega tska. Naš namen je, s to poslanco javno opozorti na pojave nemoralnosti, ki se kažejo v poletni sezoni nemoteno in v najnesram-ue.iših oblikah ob obalah našega Primorja.«
Pastirski list pravi, da se mnogi tujci, ki prihajajo v p okt ju na naše morje, slabo vedejo. Njihove slabe zglede posnemajo domačini. »Kar je v Beogradu. Ljubljani in Zagrebu na javnih ulicah prc povedano, mora biti prepovedano tudi pri nas. Zahtevamo od vsakogar obzirno postopanje in spoštovanje naših verskih in moralnih čustev.« Pastirski list obsoja skupno kopanje moških in žensk, skupne kabine, skupne vožnje pa morju, skupne dijaške ferialne kolonije, igranje tenisa v kopalnih kostumih, telovadbo in plese v kopalnih kostumih, pižame za ženske, lajne prijave v hotelih in druge tako pojave. Končno se škofje v spomenici pritožil jeo, da v novi uredbi o pospeševanju turizma ni niti najmanjše določbe o teh vprašanjih.
daaadJu ua suetu
Za zapadno polovico zemeljske krogle novo Društvo narodov
WASHINGTON, 16. aprila. Na Rooseveltovo povabilo na veliko pan-anieriško mirovno konferenco je prispel odgovor 17 južnoameriških republik, ki so se skupno objavili. V vseli odgovorih se izraža močna želja južnoameriških držav po ustvaritvi mirovne institucije po vzoru Društva narodov, ki bi ščitila mirovne težnje in interese zapadne polovice zemeljske krogle.
Ruši se mednarodni red: Bolgarija hoče izhod na Esejsko morje, Hadjari se tudi oglašajo
SOFIJA, 16. aprila. »Mir«, organ zunanjega ministrstva, piše, da se Bolgarija ne more solidarizirati z idejo nasilne revizije mirovnih pogodb, da je pa absolutno prirodno in dolžnost vlade, da po dogodkih v drugih državah sproži vprašanje ponovne oborožitve Bolgarije. Bolgarija sc ne ho pro-tivila turški zahtevi glede ukinitve znane lozanske klavzule iz leta 1923, hkrati pa je treba pomisliti, da bo Bolgarija popolnoma odrezana od morja, če ugodi turški zahtevi. V tem slučaju bo Bolgarija prisiljena, da trdovratno zahteva izhod na Egejsko inorje.
BUDIMPEŠTA, 16- aprila. Havas poroča o komentarjih »Peste Lyo-da« glede ponovnega utrjevanja Dardanel: »Pravni občutek Evrope ne bo dopustil, da se priznava vsem narodom pravo, da se oborožujejo, pa da *<* hkrati odreka pravo edino Madžarski.«
EVGENIJ SABANOV:
ROMAN
»To pomeni, da odletita sama?«
»Da.«
»Kdaj naj vaju pričakujem?«
»Vedno. Vendar — pred večerom se skoraj gotovo ne vrneva.«
Pilotu se je kri hitreje pognala po žilah. Stopil je k letalu in opravil svoje navadno delo pri motorjih.
Med tem sta dr. Servacij Evarist in profesor Hilarij Kabaj že vstopila v pilotsko kabino. Doktor je potegnil iz žepa svojo skrivnostno uro, jo pričel naravnati i» — vrata hangarja so se razmaknila. Bonifacij Urban je vedel, da se sedaj odvisno vse od naglice in od živcev. Ko se je pričelo letalo počasi premikati proti vratom, je skočil k njih tiru in čakal, da je aparat dosegel sredino. Dr. Servacij Evarist je gledal naprej, na teraso. Tako ni mogel opaziti pilotovega početja. Bonifacij Urban je nemoteno skočil k zapiralom in pričel vtikati vanje svoje skrbno pripravljene izulirne vložke. Hitel je na vse pretege, vendar je z grozo opazil, da so se pričela vrata zapirati še preden je dokončal svoje delo. Z neverjetno na glico je dosegel zadnje zapiralo še tik preden so se vrata stisnila. Potem je sko-
čil k letalu, ki je stalo na terasi.
»Preglejte in namažite motorje strato-stata!« je zakričal dr. Servacij Evarist, pritisnil na neki vzvod, in letalo se je pri čelo sprva počasi, komaj vidno, nato pa vedno bolj naglo dvigati navpično v višave.
Bonifacij Urban je zrl za njim in srce mu je močno bilo. Napočil je veliki tre notek, ki ga je tako dolgo pričakoval. V hangarskih zapiralih tiče izolirni vložki. Bodo dosegli svoj namen? Se bodo dala vrata odpreti? So bili Urbanovi računi točni? Ni za temi zapirali nobene druge, težje skrivnosti? Kdo bi mogel zaupati dr. Servaciju Evaristu? Obdal se je s tolikimi skrivnostmi, ki so skoraj nedoumljive, da so mogoča tudi največja presenečenja in razočaranja...
Letalo se je dvignilo v silno višino, da ga je Bonifacij Urban, dasi je imel sokolje oči, mogel opazovati le še kot neskončno drobno temno piko. V tej višini se je naenkrat obrnilo v smeri jugozahoda. Pilot je segel po dalnogledu. Letelo je dalje v izbrani smeri, in to s precejšnjo naglico. Kmalu je izginilo na obzorju za gorami.
»Kaj naj sedaj počnem?« se je vprašal pilot, ko je odložil daljnogled. »Naj takoj pokličem inženjerja in gospodično, ali naj prej preizkusim uspeh svojega početja?«
Odločil se je za drugo. Bil je preveč nestrpno radoveden, da bi se mogel premagati. Odhitel je skozi delavnico nazaj v hangar, vzel veliko dleto in stopil k hangarskim vratom. Previdno je nastavil ostrino na špranjo ter jo pričel potiskati vanjo. Napel je vse moči, vendar zaman, vidnega uspeha ni dosegel. Trudil se je skoraj pol ure brez uspeha. Pot mu je v curkih lil s čela. Nazadnje se je domislil, da ne sme izgubljati dragocenega časa. Odhitel je k inženjerju Atanaziju Galu. Ko ga je ta zagledal vsega potnega in vznemirjenega, je takoj zaslutil, da se je nekaj zgodilo.
»Je odletel?« je vprašal tudi sam vznemirjen.
»Da.«
»Sam?«
»S profesorjem Kabajem.«
»Daleč?« „
»Najbrže se do večera ne vrneta.« »Ste vstavili vložke.«
»Sem.«
»In?«
»Vrata se ne dajo odpreti...«
»Ste poizkusili?«
»Vse.«
»Poizkusiva skupaj!«
»Prav zaradi tega sem prišel.«
»Dobro. Hitiva!«
»Bojim se. da jih tišči skupaj še neka neznana moč.«
»To bova takoj ugotovila.«
Inženjer Gal je pograbil neko malo pri* pravo, jo potisnil v žep in odhitel s pilo* fcom skozi delavnico v hangar. Tam ie pritisnil pripravo na prvo zapiralo, opazoval neko kazalo in dejal:
»To ni vključeno.«
»Preiščite še druga.«
Inženjer je pristavljal pripravo po vrsti k vsem zapiralom. Niso bila vključena. Šele pri zadnjem je ugotovil delujoči tok.
( »Tu se nam vstavitev vložka ni po* srečila,« je vzkliknil. »Tok deluje in tišči, dasi z zmanjšano silo, vrata tesno skupaj.«
»Kaj, naj storim?« je vprašal pilot pre* strašeno.
»Poizkusiti morava tok prekiniti. Zdi se mi, da poznam natanko in pravilno zapiralni ter odpiralni mehanizem. Vrata se odpirajo in zapirajo z izključitvijo, odnosno vključitvijo električnega toka. ki dviga in spušča tudi kljuke. Aparat, ki izključuje in vključuje tok je v vratih samih. a naravnavati se da samo s pomočjo posebne, brezžično delujoče naprave, katero nosi doktor s seboj v žepu. Po tej poti mehanizmu ne prideva do živega-Ves najin trud bi bil zastonj.«
»Kaj naj potem storiva?«
(Dalie sledi1
Iveri v človeški podobi
Iz kriminalnega albuma zadnjih sto let
Naj navedemo nekaj najgrozovitejših kriminalnih primerov iz zadnjega stoletja. k; v svetu še danes niso docela poti-bi jeni. Značilno v kriminalni ki oniki je, da so 7'očinci v preteklosti morii' svoje žrtve najbolj pogosto z raznim, strupi, dočitn se današnji zločinci pri s volem poslu poslužujejo modernih sredstev. SveUvna kriminalna kronika pozna zločince, ki so morili svoje žrtve i/ n a s 1 a d e in takšne, ki so moril' ljudi iz koristoljubja. Med zločinci pa najdemo moške in ženske, mlade in stare, najdemo jih iz vseh slojev in poklicev.
V kriminalnem albumu zadnjih sto let najdemo stiašne zločine, ki so iih izvršile ženske. Med najstrašnejše zločinke spada v prvi vrsti znamenita zastrupljevalka Gesina Gottfriedova, ki je imela na /esti enajst človeških življenj. Gesina je bila hčerka siromašnega krojača v Bremenu. V mladosti je bila ljubko in lutbeznivo dekle. S šestnajstim le-tori se je omožila z nekim Miltenber-gom. katerega je kmalu po poroki zastrupila. Ko se je nato nameravala dru gič poročiti, je spravila s sveta svoje tri otroke in starše, ki so ji branili drugi zakon. Ker ni držal besede njen drug; izvoljenec, je zastrupila njega in tud' tretjega ljubčka. S strupom se je maščevala nad svojo najboljšo prijateliico in njnno triletno hčerko, s sveta pa je spravila tudi neko učiteljico. Njeni zločmi so končno prišli na dan. Obsojena je bila na smrt pod giljotino. Leta 1785. so ji odsekali glavo.
Zločinski Gesini Gottfriedovi je bila po dejanjih podobna mlada učiteljica Milica Vukobrankovičeva, ki je bila leta 1922. zapletena v veliko afero. Tudi Vuko-brankovičeva ie imela na vesti več človeških žrtev, ki jih je s strupom spravila s sveta. Pri razpravi je trdila, da je kraljevskega rodu, ki mu je dal kri car Lazar. Obsojena je bila na smrt, pozneje pa pomiloščena na dosmrtno ječo. V zaporih je napisala svoje spomine, k so izšli pod naslovom: »Zenska celica 321«.
Kriminalna kronika pa pozna še straš-nejše primere, v katerih so terall glavno vlogo moški, ki so v masah morili nedolžne ljudi, prodajali meso svojih žrtev, nekateri pa so ga celo sami uživali. Tak zločinec je bil Hugo Schenk, ki je bi! usmrčen na Dunaju leta 1884. Schenk je v družbi svojega brata izvabljal v
svoje stanovanje pod pretvezo ženitbe mlade služkinje, ki jih ie davil kakor piščeta, njihova trupla pa zmetal v Donavo. Pri razpravi so mu dokazali, da je na ta način umoril 19 mladih deklet. Tudi Henry Landru je v Parizu ujel v slojo zločinsko past 7 mladih deklet ki jih je moril, trupla pa sežigal v peči. Obsojen je bil na smrt pod giljotino. — Svoje izvoljenke je moril v Berlinu znani Karl Grossman. Na vesti je imel 21 žrtev, Grossman se je pred obsodbo obe sil v preiskovalnem zaporu.
Najokrutnejši zločinec, kar jih pozna nemška kriminalna kronika je bil Frie Haarmann, ki ie umoril 25 ljudi njih meso pa prodajal in ga celo sam užival
Haarmannu enak je bil Karl Denke iz Miinsterberga, ki je moril ljudi iz naslade. meso pa prodajal javno na ttgu.
Med zveri v človeški podobi spada tudi diisseldorfski vampir Peter Kiirten, ki je moril žene in otroke na najokrut--nejši način. Vampir KUrten je bil pato-toški tip. Obsojen je bil na smrt in justificiran.
Strašna smrt na električnem stolu ie doletela pred dnevi Bruna Hauptmanna, ki je bil obsojen samo na podlagi indicij da je sodeloval pri umoru Linbergovega otroka. Hauptmann je dosledno zatrjeval, da je nedolžen. Če je bil no krivem obsojen na smrt, bo pokazala morebiti bodočnost.
Bel za vetni koledar
Kakor božični in drugi prazniki naj bi imeli tudi velikonočni svoj stalni datum 9. in 10. aprila
Društvo narodov v Ženevi si že nekaj riških srednjih in visokih šolah so že let prizadeva pregovoriti Vatikan, da bi osvojili odločitev nekaterih angleških
sklical koncil, na katerem bi se določil stalni datum za velikonočne praznike, ki se doslej menjajo vsako leto glede datuma. Zgodovinarji in cerkveni teologi vseli veroizpovedi so se že davno zedinili pri določitvi dneva Kristove smrti.
krajev glede stalnega datuma za Veliko
noč in uveljavitve pomladanskega praznika. Pričakovati je, da se bo omehčal v doglednem času tudi Vatikan in da se bo po vsem rimo-katoliškem svetu praznovala v bodoče Velika noč na dan 9. aprila. Binkošti na dan 28. maja, dan po soboti v zadnjem tednu meseca junija vsakega leta pa bo proglašen za mednarodni praznični dan, kakor je to želj3 Društva narodov.
OČE KANADSKIH PETORČK.
Oliva Dionne, oče slavnih kanadskih pe-torčk, je poslal angleškemu kralju Edvardu VIII. pismo, v katerem ga prosi, naj mu vrne njegove otroke. V svojem pismu navaja, da trdi kanadska vlada, da so petorčki pod kraljevo zaščito. Angleški kralj najbrže ne bo ugodil Dionne-jevi prošnji, ter bodo petorčke do svoje polnoletnosti v oskrbi in pod zaščito posebnega odbora, ki jih vzgaja in skrbi za nje v kraljevem imenu.
»RUMENO« DARILO »RDEČI «RUSIJI-
Kitajska vlada je darovala sovjetski Rusiji kolekcijo 79 tisoč zvezkov, znano v znanstvenem svetu pod imenom »ko^ lekcija štirih knjižnic«. Zvezki so ročn< prepisi originalov, kj jih hrani kitajska vlada in ki se nanašajo na najstarejšo zgodovino Kitajske.
Jpominiaite se CMP
Razno
KAM?
ki je umrl na križu v petek 7. aprila. Do- £erfi°as”ln° j2Sj|f ^15»
Posest
vo »Vcčernika«
Prodam
1858
ločili so sporazumno tudi dan Kristove
ga vstajenja in sicer nedeljo 9. aprila. __________________________
Z omenjenima datumoma se strinja tudi, šeststanovanisko hišo
Društvo narodov, ki se bori za tako -L vrtom, blizu gl. kolodv., 12%
zvani večni koledar, v katerem naj bi obrestujočo, prodam za Din
bil vsako leto po soboti v zadnjem tednu 2n0:°^~•	DOnuJbc
.	..	._____...	____ pod šifro »J. V. 20« na uprs-
aieseca junija »mednarodni praznični
dan«. Na ta način bi namreč padel vsako leto veliki petek na 7. aprila, Velika noč na 9. aprila, Binkošti pa na 28. maja.
Društvo narodov, ki se bavi tudi z reformami koledarja, je preppčano, da se bo v posameznih državah uveljavil stalni datum za velikonočne praznike, če tudi na to ne bo pristal Vatikan. Zadevni predlog Društva narodov ima veliko pristašev v Angliji, kjer so nekateri
OTROŠKI VOZIČEK
na proda). Koroška e. 95. 1862
Sobo odda
SOBO, OPREMLJENO,
solnčno, s posebivni vhodom, oddam stalnemu nameščencu ali vpokojencu. Stritarjeva večji kraji že na lastno pest ustalili ve- ul. 5-1.	1861
likonočni datum na ta način, da so pro glasili prvi ponedeljek v aprilu za ne-
MEBLOVANA SOBA
„_____ .....	_______ z zajutrkom ali brez njega, s
deljski počitek in ga nazvali veliki po- souporabo kopalnice, se odda mladanski praznik Velik zagovornik pred ™ tTstS&eva ul'28, loga Društva narodov glede rcfoimc kole nadstr., stanovanjc štev. 9, darja je tudi Amerika. V mnogih ,ame-1	1867
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
iii sobo s štediln'koni oddam
s 1. majem. Studenci, Petra c. 81.
Kralja 1857
STANOVANJE
dve sobi, kuhinja, pritikline, dalje sobo s štedilnikom. 1. nadstropje, oddam s 1. malem. Ogledati dopoldne Betnavska a 39.	18M
STANOVANJE
oddam mali družini s 1. m**
jem. Koroška cesta 76. 186»
Službo dobi
SPREJMEM VAJENCA
za slikarstvo in pleskarstvo.
Gregorčičeva ul. 8.	1^63
SPOMNITE SE CMD!
Združenje prevoz, obrtov v ..ariboru
naznanja, da je v nolnici, dne 14. aprila umrl njen bivši £lan izvoiSek, gospod
Matiia Misleta
Pogreb bo danes ob pol 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju.
Člani se naprošajo, da se udeležijo pogreba v lu.
Sim večjem števil
Načelstvo.
Citaite ..Veternik" 1
Izdaja konzorcij »Jutra« v
Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.> PreC^
§*avnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.