SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 srld., za četrt leta 1 jld., ta jedea
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., »a pol leta 6 fld„ za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedielja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
i^tev. 36.
V Ljubljani, v četrtek 13. februvarija 1896.
Letnil* XXIV.
Boris.
Na Bolgarskem se igra pretresljiva in osode-polna tragedija.
Iz političnih vzrokov se prekrščuje prestolonaslednik. Listi se mnogo pečajo s to zadevo. Zagrebški „Obzor" o tem izreka nastopno sodbo : Mladi knez Boris mora v razkol: po volji svojega očeta Ferdinanda Koburškegs, iz katolika postane grško-istočnjak. Ali je kako versko prepričanje dovelo očeta do tega koraka, da, kakor se navadno pravi, „prekrsti" svojega sina? Nikakor ne, ker mej drugim on sam, oče, hoče ostati katolik. Do tega so ga doveli 8vetski interesi. V borbi mej njimi in svojo vestjo — podlegla je vest. Zadostuje že to, da ljudje, katerim ni vera prazna igrača, naj;.bojo že katoliki ali pravoslavni, obsojajo uzurpatorja Ferdinanda. Da bi Rusijo ublažil, da bi obdržal to, kar je uzurpiral, žrtvuje Ferdinand vero, žrtvuje sina, žrtvuje družinsko življenje in mir, družinsko srečo. Kedo ue bi takega človeka obsodil, kedo more najti za njega kako opravičenje ?
Ako bi bil Ferdinand sam prestopil k pravo-slavju in to se sinom, to bi bilo sicer žalostno, ali ako ne drugo, imelo bi v sebi nekaj logičnega. — Ali on ostaje katolik, ker misli da je dobro tako ; kakor katolik poda se v Rim; in ko papež noče pristati na nekaj, na kar ni mogel pristati, toži o papežu, pa vender prekrščuje sina in v svoje m nesrečno sestavljenem manifestu se predrzne sklicvaati se na Boga ! Ali ni to res bogoskrunsko ? Tako imenovane liberalne novine z nekim začudenjem bilje-žijo napade katoliških novin na Ferdinanda, katerega z enako ostrostjo obsojuje dunajski „Vater-land", berlinska „Germanija" in rimska „Voce della Verita". Ta zadnja imenuje ga „apostata". Izraz je oster ali resničen. Ferdinand je huji kakor odpadnik, ker on svojim interesom žrtvuje nedolžno dete in lomi pošteno besedo, ki jo je dal ženi in njenemu očetu, kedar se je poročil.
Mi ne zamerjamo Ferdinandu, da je iskal milosti Busije; aii ako je ta milost zahtevala žrtvo vere in duše, moral bi se bil odpovedati milosti, ako potrebno odpovedati se prestolu. Ko je šel Ferdinand v Rim iskat od papeža privoljenja za prestop svojega sina k pravoslavju, smo mi koj rekli, da mu papež tega dovoljenja ne bo dal. Papež bi mu bil mogel dovoliti, in rad bi bil to privolil, da prestopi Boris k „unijatom", h grko - katolikom; glede obreda je bil papež pripravljen na skrajno popustljivost. Ali kjer se tiče dogme, ne more papež popuBtiti. Po katoliškem nauku je rimski škof kot naslednik sv. Petra, po sami Jezusovi ustanovitvi, glava vseh škofov, glava cele skupne cerkve. Po »pravoslavnem" nauku je pa on enak drugim bi-8kupom. Kako bi bil torej papež mogel dovoliti, da prestopi Boris k pravoslavju ? Kako bi se bil mogel odpovedati temu, kar je temeljni kamen katoliške cerkve, kar dela glavno točko razločka mej eno in drugo cerkvijo ? — Ker ako so tudi še drugi razločki mej obema cerkvama, kakor o vicah, o čistem spočetju Marije, o načinu krščenja, o načinu obhajila, o izhodu sv. Duha, — eden je glaven: prven-8t>o papeževo. To prvenstvo spoznavajo katoliki; pravoslavni ga ne spoznavajo. Ali je mogel reči
sv. Oče Ferdinandu : Dopuščam, dovoljujem, da ga tvoj sin in tvoje potomstvo ne spoznavajo ?
Neumno je bilo za Ferdinanda, kaj takega pričakovati ; ali ker je šel v Rim, dokazal je, da pri-poznava papeža kot takega, kateri ima v tem vprašanju zadnjo besedo. Zakaj se ni torej vklonil tej besedi? Zakaj je šel v Rim, ako je že nameraval ne poslušati vrhovnega pastirja svoje cerkve v slučaju, ako mu ne da povoljnega odgovora.
Mi se nočemo spuščati sedaj v teologiško razlaganje. Ali tistim, kateri se s tem bavijo, je dobro znano, da so iztočni očetje na ilorentinskem zboru priznali prvenstvo papeževo. Uzroki razkola nikakor niso bogoslovni, ampak čisto politični. Razkol izvela je prazna nečimernost.
Dandanes to lahko umevamo, ko hiša, katera hoče biti v Bolgariji vladajoča hiša, zapušča zavoljo politiških razlogom, zaradi prazne nečimernosti katoliško cerkev, da objame pravoslavje. Da mora to živo in na dnu duše boleti sv. Očeta, je popolnoma naravno. Ali posebno jeden razlog je, zavoljo katerega mora biti hudo ranjen; poznani so namreč njegovi vzvišeni nameni glede zjedinjenja cerkev, o katerih je na začudenje vsega sveta prekrasno govoril v encikliki: „Praeclara gratulationis". Vladajoča katoliška hiša na iztoku mogla bi bila v mnogem podpirati te namene; mogla je biti žir dokaz, da tudi katoliški vladar v Bolgariji more voditi narodno politiko in biti dober Slovan. Teh velikih namenov ni umela Ferdinandova glava. Njegovo srce je za tako čustvo preomejeno.
In tako postaje napetost vedno večja in zdi se, da se vračamo v srednji vek. Katoliški Slovani ne morejo tega z mirno dušo gledati. Priznavanje prvenstva rimskega papeža ni nobena zapreka najčistejšemu in najglobokejšemu slovanskemu prepričanju. Da niso Poljaki dobri Slovani, ni kriva vera, ampak politika. Cehi so katoliki; a kje je boljših Slovanov? Kje je našla misel duševne slovanske vzajemnosti boljših borilcev, kakor mej hrvaškimi katoliki. — Dinastija Koburg mogla bi biti narodna dinastija, če tudi ni pravoslavna. Narodni značaj bi dobila od vzajemnega čuvstva i narodom za njegovo slobodo, kulturo in velikost, — ali ne od vere. In ako postane pravoslavna, lahko bo delala na škodo narodu, kakor je delal pravoslavni kralj Milan v Srbiji proti mišljenju svojega naroda.
Ako se Rusija pomiri z uzurpatorjem za to, ker je on Bvojega sina prekrstil, to bodemo zelo obžalovali in z nami vsi omikani Slovani. Dirajoč v svetišče vesti in z urivanjem pravoslavja nikakor ne more vršiti Rusija v Slovanstvu svoje naloge.
Deželni zbor Kranjski.
Proračunska razprava.
(Dalje.)
Iz proračunske razprave nam je še omeniti, da je statistik poslanec Hribar s številkami dokazoval, da ni res, kar se govori, da smo na Kranjskem preobremenjeni. Tako govorjenje je vendar nečuveno od poslanca dežele, ki je v najžalostnejih razmerah in ki neobhodno potrebuje državne pomoči. Državni „fiscus" se bo kmalu poprijel Hribarjevih številk, in v deželi obremenil še ono, kar je po trditvah Hribarjevih premalo obremenjeno.
Dobro ga je zato zavrnil poslanec P o v š e( rekoč, da naše dežele ni primerjati z deželami rodovitnimi in bogatimi, katerih seveda tudi hujše breme manj občutno zadene, kakor revno našo deželo. — Poročevalec K 1 u n obširno odgovarja zagovornikom povišanja deželne doklade ter pojasnjuje, da za letos ni na podlagi proračuna nobene potrebe zato.
Deželni predsednik baron H e i n prosi zbornico, naj za letos ne poviša deželnih priklad, ker se bodo nasledki lanskega potresa in slabe letine čutili vzlasti občutno še v tekočem letu. Primanjkljaj v deželnem proračunu se bo pokril iz povišane doklade na žganje, iz prodaje obligacij in a svotami, ki se za določene namene letos porabile ne bodo.
Poslanec M u r n i k pravi, da se pri sestavi proračunov ne moremo ozirati na letine, ali so slabe ali dobre, za proračun treba pokritja. Zato izjavlja, da bo njegova stranka glasovala za 2% povišanje deželnih doklad.
Poslanec K a 1 a n pravi, da je rekel poslanec Murnik: Pii sestavljanju proračuna se ne gleda na dobro ali slabo letino, marveč treba za primanjkljej poiskati pokritja. Proti takemu načelu glede sestavljanja proračuna mora govornik najodločneje ugovarjati. To je ravno ono kapitalistično načelo, katero brez ozira na potrebe in koristi ljudstva, brei ozira na njegovo davčno moč vravnava proračun. Kedor hoče v pravi blagor ljudstva delati v javnem življenju, njemu mora merilo za troškovnik biti večja ali manjša davčna moč ljudstva.
Vzlasti pa se čudi govornik, da se je za povišanje deželne doklade izjavil načelnik one stranke, iz katere je izšel predlog, naj se za po potresu poškodovane prebivalce odpišejo za pet let deželne doklade. Govornik izjavlja, da bo glasoval za ta predlog, kajti rad priznava, da so po potresu poškodovani potrebni vsestranskih davčnih olajšav, toda to mu ne gre v glavo, kako hoče „Narodova" stranka v istem hipu glasovati za povišanje deželnih doklad, ko predlaga, naj se deloma sploh vse odpišejo po okrajih po potresu poškodovanih.
Kajti treba je pomisliti, da so ljudje poškodovani po potresu dobili zdatnih, in tudi nezadostnih podpor, za slabo letino pa ljudje niso dobili nobene odškodnine in bodo zato hoje občutili davčno breme kakor poškodovani po potresu. Zato vender ne gre onim povišati deželnih doklad v trenutku, ko hočemo potresence za pet let oprostiti vseh deželnih doklad. To je skrajna nedoslednost. Za povišanje deželnih doklad ni nobenega nujnega povoda, zato pa tudi ni potreba uprav v tem letu dražiti ljudij s povišanjem te doklade; vsprejme naj se torej odsekov predlog.
Poslanec Hribar se izjavlja za povišanje deželne doklade.
Poslanec P o v š e omenja nasproti poslancu Hribarju, da bodo oprostitve deželnih doklad v smislu predloga Hribarjevega le v mali meri deležni prizadeti posestniki na deželi.
Obširna razprava se je vnela pri podpori za gledališče. Poslanec K a 1 a n govori o pomenu dramatičnega slovstva in posebe o gledališču. Omenjal je velikih troškov za gledališče in zato predlagal 3000 gld. manj podpore, kakor je to predlagal fi-

/S
L
/
>2
nančni odsek. Ta govor prinesemo po stenografičnem zapisniku.
Poslanec dr. T a v č a r se skuša izviti iz zagate in pojasnjuje, zakaj njegova stranka glasuje tudi za 6000 gld. namenjenih nemškemu gledišču. Pravi, da klerikalcem n:č ne zaupa in zato se rajši druži z nemškimi veleposestniki. — Lepa taka „narodna" stranka!
Po predlogu poslanca Luckmana se poviša davek na finejše likerje od 6 gld. na 15 gld. od hektolitra.
Za zvišanje deželne doklade od 28 na 30% je bilo glasovanje po imenih. Vsi poslanci liberalne nemško-slovenske stranke so glasovali za, vsi poslanci kat. narodne stranke proti povišanju deželne doklade. S tremi glasovi večine se je naklada povišala na 30 odst.
Posl. dr. Papež je obširno poročal, kaj je storil dež. odbor z ozirom na porušena deželna poslopja ter je stavil v imenu finančnega odseka nastopne predloge:
1.	Sedanji deželni dvorec naj se podre in dež. odbor se pooblašča, da doredi takojšnje podiranje. V ta namen potrebni kredit se mu dovoljuje.
2.	Na prostoru, na katerem stoji sedanji dvorec, sezidati se ima novo poslopje po načrtu, kateri odobriti si pridržuje deželni zbor v letošnjem izrednem zasedanju.
3.	Isto tako ima se dozidati podrti del deželne hiše v Gosposkih in Salenderskih ulicah in zidati Pogačnikova hiša v Salendrovih ulicah po načrtih, ki se kasneje odobre.
4.	Z ozirom na to, da bode sezidava teh poslopij provzročila najmanje 700.000 gld. stroškov in da je dežela vsled potresa imela že 131.803 gld. 997» kr. izrednih izdatkov, naprosi se visoka vlada, da nakloni deželi kranjskej 200.000 gld. nepovratne podpore in 400 000 gld. brezobrestne ponapredščine.
5.	Deželni odbor se pooblašča, da sme prodati redutno poslopje in sosednji hiši v Florijanskih ulicah za primerno ceno.
Po poročilu dr. Majaronovem se dovoli oprostitev deželnih doklad za posestnike poškodovane po potresu.
Predlog poslanca Hribarja in dostavek poslanca P o v š e t a, naj se izposluje še nadaljna podpora za potresenee v Ljubljani in na deželi, se vsprej-meta.
Dolga je bila razprava glede železnic. Poslanci Globočnik, Modic, Zelen, K 1 u n, Lenarčič so govorili za železnico Loka-Divača, Schwegel je zastopal nasprotno stališče. Vsprejet je bil predlog za železnico Loka-Divača. — Glede kmetskih zadrug smo že poročali. — S tem je bil dnevni red končan in dež. glavar je zaključil sejo ob i/l9, naznanivši, da k prihodnji seji povabi poslance pismenim potom.
Deželni zbor Goriški.
X. seja dne 11. februvarija.
Predsednik otvori sejo ob 1/s5. uri. Prebere se zapisnik.
Navzoči so vsi poslanci, tudi Prevzvišeni knezo-škof Alojzij.
Predsednik naznani došle peticije, petem vladni zastopnik odgovori na interpelacijo posl. BI. Grče radi regulacije hudournika Lijak.
Na vrsto pridejo interpelacije.
Posl. dr. M a r a n i interpeluje in se huduje glede včerajšnjega vladnega odgovora na interpelacijo posl. dr. Dottorija glede poprave katastra.
Posl. dr. Boje interpeluje vlado, kaj hoče storiti, da prisili mesto, da redno in pravilno razglaša odloke glede slovenske ljudske šole.
Posl. dr. T u m a in slov. poslanci podajo resolucijo v prilog glede železnice čez Predil in po Vipavi in dr. Turna podpira nujnost. — Vsprejeto soglasno.
Glede na Predil in vipavsko železnico je nujnosti ugovarjal župan goriški dr. V e n u 11 i; nujnost je bila sicer vsprejeta ali predlog je padel z jednim glasom in resolucija gre na petieijski odsek.
Nato se prestopi na dnevni red.
Na predlog posl. dr. Gregorčiča so se brali le predlogi; utemeljevanje se je opustilo.
Predsednik prebere resolucijo slovenskih poslancev glede ustanove deželnega šolskega sveta.
Nato poroča petieijski odsek o raznih prošnjah in zbor je dovolil podpore, kakor je nasvetoval petieijski odsek. — Tudi predloge pravnega odsek» je
zbor okrajšanim potom rešil po nasvetu, le pri zadnji točki glede nepravilnosti v slovensko-laški občini Dolenje je posl. dr. Boje zahteval natančneje pojasnilo glede zastopstva v Dolenji, ki mnoge krivice dela slovenskim soobčanom.
Zbor se sklene ob '/>?• u" zvečer.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. iebruvarija.
Štajerski deželni zbor je v torek zvečer obravnaval o premembi lovskega zakona. Zbornica je bila komaj sklepčna, ker so konservativni poslanci zapustili zbornico. Posl. Forcher je naglašal, da mora zakon varovati poljedelca proti lovcu. Ker pa načrt zakona tega ne namerja, naj se vrne deželnemu odboru. Zbornica je nadaljevala debato do § 52.; pri tej točki pa dva poslanca zapustita zbornico, ki je nato bila nesklepčna. Včeraj je bil rešen proračun. Potrebščina znaša 6,721.933 gld., pokritje 3,634.148 gld., primanjkljej 3,087.785 gld. Ta primanjkljaj se bode pokril z naklado na pivo in žganje v znesku 500.000 gld., z 10 odst. priklado na užitnino v znesku 120.000 gld. in 37 odst. priklado na vse direktne davke; nepokriti primanjkljej v znesku 65.779 gld. naj se pokrije z blagajničnimi preostanki.
V nižjeavstrijskem deželnem zboru se je pričela predvčeranjim zvečer podrobna debata o deželnem proračunu. Prejšnji dan se je obravnaval lovski in ubožni zakon ter so letele ostre puščice v tabor veleposestnikov, pri razpravi o deželnem proračunu pa mora požreti marsikatero grenko dosedanji deželni odbor. Antisemitski poslanci prav dobro osvetljujejo nejasna in prikrita dejanja kapitalističnih zastopnikov.
O najnovejšem ogerskem škandalu se vrše v zbornici sleherni dan zelo burne debate. Mi-nisterski predsednik ter prizadeti faktorji se sicer skušajo oprati, toda brez uspeha. Karol Pulszky se nahaja v preiskovalnem zaporu. Zdravniki, ki ga neprestano opazujejo, so izjavili, da je njegovo stanje popolno normalno. Akoravno še ta ustmena izjava ni popolno merodajna, je vendar dovolj jasno, da je v tem oziru vlada veliko zakrivila. Dosedaj se je konstatovalo, da ni glede »vote 60.000 gld. nikakih računov. Nadaljne preiskave bodo dognale še več jednakih nerednostij.
Bolgarija. Včeraj je brzojav raznesel novico, da je turški sultan priznal princa Ferdinanda bolgarskim vladarjem in naročil svojim veleposlanikom, da pri velevlastih izposlujejo jednako priznanje. To je posledica proticerkvenega „prekrščenja" prestolonaslednika Borisa, katero je zahtevala Busija in ž njo nekateri bolgarski krogi. Vendar pa se oglašajo ruski listi, ki naravnost obsojajo to igro, češ, s tem Busija ničesa ne pridobi, ako Boris kot otrok pristopi k pravoslavju. Knez Uhtomski piše: Mi ne potrebujemo renegatov, kakor sta bila Cortez in Pi-zarro. Če Bolgarija potrebuje tujega kneza, dobi ga lahko iz Busije. S hinavščino in zaničevanjem božjega in človeškega prava se ne pridobi slava ali prava ljubezen prebivalstva. — Iz tega je razvidno, da tudi „največja žrtva" princu Ferdinandu ni še utrdila bolgarskega prestola.
Francosko ministerstvo je zopet v škripcih. Dan na dan se odkrivajo nečastna dejanja deloma bivšega, deloma sedanjega ministerstva. Poslednje dni igra v senatski zborniei glavno ulogo zopet južno-želeiniška zadeva. Pravosodni minister Bicard je bi namreč prisiljen po mnogostranskem pritisku, da je uvedel zopetno preiskavo gore imenovane zadeve. V to svrho je imenoval Le Poitte-vina preiskovalnim sodnikom. Ta pa je, predno ga je potrdil državni načelnik, pričel svoje delo ter uvedel hišne preiskave pri prizadetih faktorjih. Bazumno je, da je to postopanje zelo razburilo pariške kroge in da se niso hoteli pokoriti sodnijskim naredbam. V prihodnji seji bodo razni senatorji pozvali vlado na odgovor in pričakuje se zelo burne debate. — Bazni listi so mnenja, da je, ako ne popolna, vsaj delna kriza neizogibna, kar pomeni toliko, da se nahaja minister Bicard mej dvema stoloma.
Angleška zbornica. Kakor smo že ob kratkem poročali, otvoril se je 11. t. m. angleški državni zbor s prestolnim govorom. Državni kancler je omenjal v svojem govoru zadnjih velevažnih svetovnih vprašanj. Glede Armenije je poudarjal, da je Anglija storila vse mogoče korake in da je s svojim pritiskom na sultana dosegla, da je dovolil vsaj najpotrebnejše preosnove. Potem je prešel na vene-
zuelsko vprašanje, gledd katerega izraža upanje, da se bode kmalu ugodno rešilo. Konečno se je v kratkih besedah spominjal transvaalskih razmer, katere postajajo vedno ugodneje, in pa umrlega princa Battenberga. Omenjajoč nerešenih in novih predlog, ki čakajo rešitve v pričetem zasedanju, je poudarjal najvažnejšo potrebo, namreč pomnožitev in zboljšanje vojnih močij na morju. Kakor je razvidno, se je le malo dotikal perečih vprašanj, ker je dobro vedel, da se vlada ne more pohvaliti z sijajnimi zmagami. Jedino dobro je za vlado to, da nima v nobeni stranki stroge opozicije. Gladstonova stranka sicer ni zadovoljna s postopanjem Anglije gledd armenskega vprašanja, ker bi se bilo lahko zabranilo mnogo več uporov in pobojev, ako bi bila Angleška tako ravnala, kakor je obljubila. Vendar pa meni vlada ustreči tudi tem nezadovoljnežem. Predložila jim bode natančen popis vseh dogodkov v Armeniji, ki bode seveda prikrojen po načinu, kakoršnega potrebuje vlada; iz tega bode razvidno, da je Anglija storila vse, kar jej je bilo mogoče.
Soeijalne stvari.
Kmečko vprašanje.
(Dalje.)
^Kmečko pravo. Posebnega kmečkega prava, ki bi z ozirom na splošno korist zakonito ustanovil pogoje zdravemu razvoju kmečkega stanu, ne poznamo. Vzrok temu je rimsko pravo, ki je prepreglo sedanje države. Nauk o individualni slo-bodi in o neomejenosti lastninske pravice je uničil življenjsko moč družabnih organizmov.
Tudi mi zagovarjamo proti komunistom in so-cijalnim demokratom upravičenost zasebne lasti. Toda zraven povdarjamo tudi njene meje. Zasebna last se more izvrševati še-le v družbi in zato se po pravici imenuje družabno leno. Lastnik ima s svojo lastjo neko javno službo, katero mora opravljati v splošni blagor. Družba sicer nima pravice odpraviti zasebno last, toda dolžnost in pravico ima urediti jo tako, da koristi celoti.
Kar smo tu dejali o lasti sploh, velja tudi o delu, ki je v svojem smislu tudi neke vrste lastnina.
Proti načelom rimskega prava povdarjamo torej, da nista lastnina in delo samo privatno-pravnega značaja, marveč da spadata tudi v javno pravo. S tem je izrečeno že samo po sebi, da spada mej dolžnosti urejene drHžbe ustanavljati javno-pravne določbe o lasti in delu in da se mora tedaj z ozirom na splošno korist omejevati individuvalna slo-boda.
Najvažnejši je za družbo lastninska pravica zemljišča, ker iz njega izvira vse, kar potrebujejo ljudje. Tudi o ti lastninski pravici velja, kar smo rekli preje o lasti sploh, da namreč zemljišče nima samo zasebno-pravnega lastninskega značaja, marveč da spada po svojem bistvu tudi v javno pravo, da je torej poleg zasebnih lastnikov zemljišča tudi diužba v svojem smislu njegova lastnica.
Po teh načelih smo upravičeni zahtevati posebno kmečko pravo. Ta zahteva ni v nobeni zvezi z zahtevo socijalnih demokratov ali agrarnih komunistov, loči se uprav tako od Marksa in njegovih učencev, kakor od Heury-ja George-a.
Zasebna last mora biti sveta; po nji se ima najbolj častiti pošteno delo, toda poleg tega zahtevamo, da se ne rušijo pravice, ki jih ima cela družba do zemlje, in da se torej lastninska pravica družbe, ki živi od nje in je torej od nje odvisna, tudi varuje in brani.
Kmečko pravo mora ustanoviti te pravice, to se pravi: kmečko pravo mora zakonito določiti take razmere zasebne lastninske pravice, po katerih bo zemljišče res v korist lastnikom iu družbi in mora vse zabraniti, kar bi temu nasprotovalo. Na tem stališču moremo slobodno razmotravati vprašanja o izpremembi dednega prava, o deljivosti kmečkih posestev, o stalnih domovih, o potrebi razbre-menjenja kmečkega stanu o zadružni organizaciji in o rentnih posestvih.
Kedor pa ne stoji na tem stališču, ne more sodelovati pri rešitvi kmečkega vprašanja, zato ker zanj javnega kmečkega vprašanja sploh ni. Mej te spadajo vsi, ki se ne drže objektivno-zgodo-vinskih krščanskih načel in ki jih imenujemo s skupnim imenom — liberalce. Kaj se meni tak mož za propad kmečkega stanti. „Ce kmet propade, je to njegova stvar in ne moja", tako si misli in tako govori. „V gospodarskem življenju mora vladati slobodno tekmovanje sil. Država nima pravice vme-
šavati se v ta boj, najmanj pa sme pomagati slabejšemu in tako zadržavati naravni konec boju".
Tako je liberalno načelo, ki priznava javnemu pravo jedino le skrb za varnost in red; vse drugo pa potiska na stališče zasebnega prava.
Pokazali smo že, kako je pojmovalo krščanstvo to zadevo. Po krščanskih načelih je bila zemljiška last neke vrste družbin urad in vsak kmet je bil potemtakem pravi uradnik v družbi; njegovo delovanje ni bilo samo zasebno, marveč tudi javno, saj je v lepo urejenih razmerah delal zase in za javnost. Fevdalna vez je bila zanj in za družbo dobra in koristna, dokler je imela cerkev svoj vpliv v javnosti ; še-le po protestantstvu se je pričela krutost fevdalne nadvlade.
Fevdalstvo se je tako s svojimi krivicami samo razjedlo. Kmečki stan se je moral nujno osloboditi teže krutega bremena. Toda namestu, da bi se bilo to oslobojenje vršilo primerno organičnemu razvoju kmečkega stanu, primerno njegovemu bistvu in značaju, se je posamni kmet odtrgal od svoje celote; organizem kmečkega stanu se je popolnoma razkosal in — grozne posledice temu obžalujemo s kmeti vred v naših dneh.
Fevdalstvo je moralo pasti, a zato bi bil moral ostati kmečki stan; toda tudi ta je padel s fevdalstvo m vred. Plemiška nadvlada je po pravici gledi nanj se uničila, a zato bi se bi mu bila morala pustiti organizacija. Pri družabnem organizmu ni bistvenega razločka, če je organ oblasti jeden, kot v monarhiji, ali če vlada aristokracija, ali če gospoduje ljudstvo. Samo biti mora nekedo, sicer organizem razpade.
Aristokratično gospodstvo mej kmečkim stanom je padlo; torej bi mu bilo treba druge življenjske moči. Demokratična organizacija kmečkega stanu bi bila izvrstno izvrševala svojo nalogo. Ko se je pred dobrimi 40 leti pri nas osvobojal kmet, tedaj naj bi se bil kdo zgenol in zahteval samostojne kmečke zadruge, potem bi ne bilo sedaj treba s strahom se vpraševati: „Kaj bo?"
Država, oziroma uradništvo, ki je tedaj vse imelo v rokah, je zakrivilo propad kmečkega stanu; ono ima na vesti kmečko vprašanje. Ne samo, da kmečkemu stanu ni dalo nobene organizacije, da je vrglo posamne od celote odtrgane atome brez varstva v boj za življenje in smrt, marveč celo družabne organizme, ki so že živeli, je umorilo. Z ato-mizacijo kmečkega stanu je v tesni zvezi obrtni zakon z dne 20. dec. 1859, ki zadaje smrtni udarec obrtni zadružni organizaciji.
Oboji: kmetje in obrtniki se vzdramljajo v naših dneh in zahtevajo zase zakonite orgauizacije. Najbolj čudno je, da hoče imeti novo organizacijo pod svojim varstvom birokracija, ki je ravno razrušila staro. Ce bi bilo dovoljeno, bi pri ti priliki povedali lepo staro zgodbo, ki se nam vsiljuje v ti zadevi v spomin, mislimo namreč tisto dogodbico, ko so nastavili kozla za vrtnarja in še-le prepozno izprevi-deli, da to »rtu ni bilo v —• nobeno korist.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. februvarija.
(Darovi.) Dež. zbor je dovolil podpore: 1. Dramatičnemu društvu 6000 gld., 2. društvu „Theater-verein" 6000 gld., 3. Muzealnemu drušiivu 400 gl., 4. Ciril-Metodovi družbi 1000 gld., 5. Filharmo-ničnemu društvu (za tri leta po 300 gld. I. rok) 300 gld., 6. Dunajskemu „Studenten - Krankenve-rein" 50 gld., 7. Graški podpiralni zalogi 150 gld., 8. „Asjlverein" na Dunaji 50 gld., 9. „Mensa académica" na Dunaju 25 gld., 10. Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaji 200 gld., 11. Dunajskemu medicinskemu podpornemu društvu 20 gld., 12. „Freitischstiftung" za tehnike v Gradcu 30 gld., 13. Podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld., 14. „Radogoju* 200 gl., 15. Podpornemu društvu na spodnji gimnaziji ljubljanski 250 gl., 16. na gimnaziji novomeški 200 gl., 17. na gimnaziji v Kranji 100 gl., 18. na gimnaziji kočevski 100 gld., 19. na višji realki v Ljubljani 50 gld., 20. Luku Jeranu za uboge dijake 200 gld., 21. ljudski in dijaški kuhinji ljubljanski 100 gld., 22. novomeški dijaški kuhinji 50 gld., 23. di-
jaški kuhinji v Kočevji 25 gld., 24. „Narodui šoli" 200 gld., 25. Dijaški kuhinji v Kranji 100 gld., 26. „Rudečemu križu" 100 gld. 27. „Patriot. Frauen-hilfsvereiu" 50 gld., 28. Bolniškemu društvu zasebnih uradnikov 100 gld., 29. „Slovenskemu planinskemu društvu 200 gld., 30. Podpornemu društvu na filozofični fakulteti na Dunaji 20 gld., 31. Podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaji 25 gld.
(Iz Rovt) 11. februvarija: Pri nas že tudi čutimo prihod pomladi. Noči imamo še bolj mrzle, po dnevi se pa že ogrejemo ne pomladnem solncu. — Opoludne kaže toplomer navadno -f- 6° v senci. — Solnčni bregovi so že do malega kopni in suhi, toda kaj bo še vse do sv. Jurija z vremenom, t. j. do časa, preden bodemo krompir vsadili, pa Bog ve.
—	Naša nova cesta se je s svojim že preje napovedanim nadaljevanjem do Zirov za letos ustavila. Saj veste gospod urednik tisti pregovor kaj ne : „več kuharjev gotovo juho presoli I" Hm I Pa naj bo. Bodemo že še malo potrpeli, saj smo navajeni.
—	Toda od zanesljive strani se nam je povedalo, da pride še letošnjo pomlad velika komisija poslana od deželnega odbora, vso zadevo in stvar v Rovte pregledat in potem — bo, kar bo. Delala se bo ta cesta nadalje gotovo prej ko preje ; naj bo Petru ali Pavlu prav ali ne. — Dne 1. marcija t. I. prične poslovati tudi naša kmetiška posojilnica iu hranilnica v Rovtah, kajti pravila je že potrdila si. c. kr. deželna vlada v Ljubljani. Za to, po Riiffeisenu osnovano napravo kaže tukajšnje prebivalstvo veliko zanimanja. Osnovana pa je ta ne le za občino Rovte, temveč tudi za sosedne župnije Zavratca, Vrh in Ziplano. — 0. kr. kmetijska družba za Kranjsko odposlala je zopet letos jednega mladeniča iz Rovt v Štnihel na Južno Tirolsko v sirarski tečaj in potem se osnuje še to pomlad II. sirarnica v Rovtah pri posestniku Jakobu Kuncu, hiš. št. 102.
—	Lansko leto vložili smo tudi prošnjo za vožno pošto, pa nam je bilo za enkrat odbito. Letos pa se zopet pripravlja z novo prošnjo, kar upamo sigurno doseči. Več o tem kasneje. G. dopisniku v „Slov. Narodu" iz Notranjskega na zadnji njegov dopis, kateri je radi slabe informacije jako pomank-ljivo poročal o nekaterih pomisleka vrednih zadevah, odgovorimo v prihodnjih dneh. Vam pa g. urednik „veseli pust!"	S. D. V.
(Razpisana služba.) Na petrazredni c. kr. rudarski ljudski šoli v Idriji je izpraznjeno mesto učitelja z letno plačo 450 gld., aktivitetno doklado 100 gld. in pravico do šestih petletnih doklad po 50 gld. Prošnje je vložiti do 29. t. m. pri rudniškem ravnateljstvu.
* *
(Iz celovške škofije.) Premeščeni so častiti gospodje : Vaclav Cech, provizor v Sraarjeti ob Ve-likovcu na Djekše; kapelan Josip Rozman v Sp. Dravberzi kot provizor v Smarjeto ob Velikovcu in ob jednem oskrbuje župnijo St. Jurij na Vinogradih. V Spodnji Dravberg pride kapelan J. T run k iz Vetrinj.
(Iz Celovca,) dne 11. februvarija. Tukajšnji akad. slikar A. Veiter je izdelal velik izviren križev-pot za cerkev v Paternionu. Delo je zelo krasno. — Novačenje se vrši letos po sledečih slovenskih krajih: Celovec dne 5., 6. iu 7. marca (552 novincev), Borovlje 9. marca (200), Celovec (mesto), 20. marca (105), Železna Kaplja 21. marca (152), Pliberk 23. in 24. marca (370), Velikovec 26., 27., 28. marca (560), St. Pavel 30. in 31. marca (310), Trbiž 10. in 11. aprila (367), Beljak 13. do 16. aprila, Smo-hor 18. aprila (200). — Dirka drsalcev na Vrbskem jezeru bila je v nedeljo dne 9. tebruv. zelo dobro obiskana in prav kratkočasna.
(Koroške novice.) Sama se je umorila dne 5. t. m. v Beljaku soproga hišnega posestnika Feichter.
—	Pogreb umrlega župnika Andr. Brežan a v Djek-šah je bil zelo veličasten ; zbralo se je okrog 2000 ljudij, med njimi 12 duhovnikov, na čelu jim vč. g. dek. upravitelj Fr. Petek iz Grebinja. — Povodom razprav dež. zbora liberalno-nacijonalni listi kar besnijo proti katoliškim našim poslancem. „Sttd-mark", kateri se ni dovolila podpora, veronauk na realki, bolnišnica, vse jim daje povod, da se zaletavajo v nas. Prvaštvo v raznih surovostih pa gré vse-
kako Steinwendrovemu listu „Kämt. Nachrichten" v Beljaci.
*
* *
(Osebna vest.) Nadučitelj na ljudski šoli v Trbovljah, gosp. Gustav Vodušek, je imenovan okrajuim šolskim nadzornikom za šolske okraje Brežice, Sevnica in Kozje.
(Talijo za rešitev življenja) je pripoznalo gra-ško namestništvo Ani Makotter z Mute, ker je rešila iz ognja dne 23. avgusta 1. 1. dva otroka posestnika Osterca.
*
* *
(Iz Reke.) Pretečeni teden se je mudil od srede do sobote v Reki presv. biskup senjsko-modruški. Namen je bil obaviti vizite pri višjih ličnostih. Guverner bil je slučajno v času prihoda v Budapešti, a prišel je naglo v Reko, da ga more sprejeti, ter se je potem koj vrnil v Budapešto. V soboto odpotoval je presvitli g. biskup v Zagreb. — Kakor se čuje, pomnožila se bo R^ka za kakih štirideset družin — izvoljenega naroda. Gotovo, da se bo ma-žarska ideja širiti mogla — odločili so tam gor v Judapešti poslati v Reko židovske družine. Ze tako jih je preveč, kaj bo pa še-le potem. To so lepi zahvalni darovi za Rečane, ki so se bili predali Ma-žarom.
Društva.
(K a t o 1 i šk o - p o 1 i t ično in gospoda r s k o d r u š t v o za Slovence na Koroškem) je imelo v nedeljo dne 9. februvarija zelo dobro obiskan shod t Dobrijah ob Guštanju. Govornika, gospoda Podgorc in Rozman, sta razpravljala razna gospodarska, šolska in politična vpra • šanja in ožigosala zlasti postopanje liberalnega deželnega zbora koroškega proti usmiljenim sestram, veronauku, volilni reformi, slovenski šoli itd. Predlagala se je resolucija: „Dne 9. februvar. na shodu katoliškega - političnega in gospodarskega društva zbrani volilci obžalujejo sklepe deželnega zbora koroškega o verskem pouku na realkah in o usmiljenih sestrah v celovški bolnišnici ter oporekajo na-redbi, da se poslanci ne bi imeli voliti po občinah. Ob jednem se zahvaljujejo mil. gospodu knezoškofu in katoliškim poslancem za predloge in delovanje v korist kmetskemu stanu in zlasti izrekajo svojima poslancema gg. Einspieler-ju in Muri-ju popolno zaupanje." — Po jednoglasno sprejeli resoluciji se je zaključil shod z živahnimi „živio"-klici papežu, cesarju iu knezoškofu.
Telegrami.
Dunaj, 12. februvarija. Začasni mestni svet jo sklenil, da se prično vsakokratne ob« činske volitve že ob 7. uri zjutraj.
Dunaj, 12. februvarija. Gorenjeavstrijski tirolski, goriški, koroški in solnograški dež. zbor so danes zaključili posvetovanja.
Dunaj, 12. februvarija. V deželnem zboru je naznanil predsednik, da zahteva deželno sodišče, da se mu izroči posl. Steiner radi prestopka zoper javni mir in red.
Dunaj, 12. februvarija. Ruski general Goleničev-Kutuzov je odpotoval danes zjutraj v Sredec.
Dunaj, 12. februvarija. Kakor se poroča „Pol. Corr." so turški poslaniki že izvršili nalogo glede izposlovanja priznanja bolgarskega kneza. Poslanik na Dunaju je včeraj izročil dotieno sultanovo pismo.
Praga, 12. januvarija. Deželni zbor je s 130 proti 54 glasovom vsprejel resolucijo budgetnih komisij, v kateri se določa, da se v prihodnje posvetovanja deželnega zbora ne zaključijo, ampak samo prelože. Nemci so glasovali proti resoluciji.
Praga, 13. februvarija. Cesarskemu namestniku grofu Thun-u je podelil cesar red zlatega runa.
Sredeo, 12. februvarija. V mestu, ki je v vseh delih okrašeno, je že živahno gibanje. Z vsakim vlakom dospe mnogo deputa-cij. Po mestu vihrajo bolgarske in ruske zastave.
Rim, 12. februvarija. Državni zbor je sklican na 5. marca. Poročila o ministerski krizi se ne potrjujejo.
Bruselj, 12. februvarija. Danes se je vršila poroka princezinje Henriete z vojvodo
Vendaumeškim. Pri slovesnosti so bili navzoči kralj, kraljica, več knezov in princev, ministri in mnogo drugih dostojanstvenikov.
Madrid, 12. februvarija. Danes je odpotoval zopet jeden bataljon pešcev na Kubo. Občinstvo je odhajajoče vojake naudušeno pozdravljalo.
Madrid, 12. februvarija. Po sklepu mi-nisterskega sveta bode zastopal španjsko kraljico pri kronanju ruskega oara vojvoda Najera. — Nadalje je sklenil ministerski svet, da se kmalu imenujejo novi mestni odborniki.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučilišuni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepeujoee, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenicica velja 10 kr.	121 (50-1) 1
Umrli no:
11.	februvarija. Stanko Selan, delavčev sin, 3 leta, Karolinška zemlja 21, bronchitis. — Marjeta Friškovc, gostilničarja žena, 62 let, Qruberjeve ulice 1, otrpnenje pluč.
12.	februvarija. Marija Majdič, delavka, 48 let, Kravja dolina 16, metro carcinoma.
Tujci.
11. februvarija.
Pri Slonu: Breisach, Konrad, Neustätter z Dunaja. — Pregl iz Logatca. — Epstein iz Prage. — Gasperi iz Posto-jine. — Deu iz Tržiča. — Jack iz Celovca. — Sprinar iz Gradca. — Terbuhovič iz Zatičine. — Fettich iz Št. Jerneja. — Kurhtrich iz Karlovca.
Pri Maliču: Markui, Weber, Glück, Schacherl, Gerber, Rottenberg, Brener, Moosbrugger, Sirička z Dunaj». — Mayer iz Marselja. — Schmidt iz Gradca. - - Lenbuscher iz Bero-lina. — Wolf iz Prosteiova. — Prstec iz Zagreba.
Tržne cene v Ljubljani
dnd 12. februvarija.
	«1-	kr.		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	7	30	Surovo maslo, „ .	—	75
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	2,
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	8u	Mleko, liter . . .	—	10
	7	50	Goveje meso, kgr.	—	641
Proso, „ . . .	6	50	Telečje	—	66
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko „	—	60
Krompir, „ . . .	2	80	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	_	65
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	_	17
Fižol, „ . . .	12	—	Seno, 100 kgr. . .	2	40
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	2	50
Mast, n . . Speh svež, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
		64	n mehka, 4 „ „	4	80
Meteorologično porodilo.
a 3 «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaura j Jelziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
12	9. zvečer	738 3	+23	sr. vzb.	jasno	
13	7. zjutraj 2. popol.	7366 7369	—1-5 +6 6	sr. ssvzh. si. svzh.	skoro jasno jasno	00
Srednja včerajšna normalom.
temperatura +3-1°, in za 3'6° nad
Eksekutivne dražbe.
Ivana Malina iz Ljubljane premakljivo posestvo (razna gostilniška oprava( (655 gld. 2 kr.;, terjatev 611 gld. 20 kr., dne 17. februvarija (ponovitev) v Ljubljani.
Franceta S 1 o v ž e iz Ljubljane premakljivo posestvo (192 gld. 20 kr.), terjatev 200 gld., dne 17. febr. in 2. marca v Ljubljani.
Jožefa Branka iz Vodic nepremak. posestvo (1350 gld.), terjatev 82 gld. 52 kr., dne 15. februvarija in 17. marca v Kamniku.
Janeza N a h t i g a 1 a s Polja nepremakljivo posestvo (1367 gld.), terjatev 94 gld. 50 kr., dne 15. febr. in 17. marca v Kamniku.
Zahvala.
118 l-l
Za mnoga prisrčna sočutja mej boleznijo in po smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Franca Lužar-ja
c. kr. stdnijskega sluge in posestnika
za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu sem dolžna tera potom izreči svojo najtoplejo zahvalo, posebno blag. gospodom uradnikom e. kr. okrajnega sodišča in c. kr. davkarije v Zatičini, o. kr. žendarmeriji, kakor tudi vsem njegovim dragim prijateljem. Dalje bodi najprisrčneja zahvala vsem gg. darovateljem krasnih venoev in gg. pevcem pod vodstvom g. nad-učitelja Kovača za ganljive žalostinke. Vsem stokratni Bog plačaj.
Z a tiči na, dni 13. svečana 1896.
Žalujoča vdova.
Nadstropna hiša m prodaj!
Na Karolinški zemlji, precej za botaničnim vrtom ob ižanski cesti, je hiša it. 21 na prodaj.
Hiša je nova, dobro zidana. Cena 5500 gld. Plačilo na obroke.	117 4-1
Natančneje se pogoji zvedo v Crnl Vaal št. 8.',
Štev. 25.519.
84 3-2
Dijaška ustanova.
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste 2 mesti Jernej Sallocherjevih ustanov po 50 gld. na leto.
rivico do teh vistanov imajo dijaki ljubljanskih gimnazijev, ki so rojeni na Kranjskem in so ubogi, lepega vedenja, pa pridni.
Prošnje z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o ubcštvu, o vedenju in o napredovanju v učenju, vložiti je
do konoa februvarija letos
pri predstojnem gimaazijskem ravnateljstvu.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
1. dan februvarija 1896.
Stavbeni prostor
v najlepši legi ob TržaSkl cesti, mereč v celoti 67i orala, prodd se vkup ali razdeljen v male parcele obsezajoče 180 štirijaških sežnjev ali več.
Pojasnila daje lastnik Konrad Stoecklinger na Rimski cesti št. 15.	96 3—3
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja ■lez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pfit, daje slast do Jedi, pospeinje prebavljanje in redilnoat, telo Ja£i in krepi. Železo, ki je v sirup1 v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanl krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, > posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. veC za zavijanje.	299 20—4
)Svarilo* Svarimo pred p°-
fftVUlUU. naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-u!M fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te torej vselej Izredno Herbabny-Jev apneno- ielezni strup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	27 20—10
Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit"
Vlili, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseb lekarnah.
Izdelovanje vrečic Iz najboljšega papirja, j
P. cft A
a
bo
o
a
H «t
M
>m
■H
a
u
e3 >
O
H
Otvoritev in priporočilo.
P. n. občinstvu nljudno naznanjam, da sem otvorll meseoa prosinca t. L
trgovino s papirjem in delavnic o za

UMU
lrnin m
Priporočuje se slavnemu občinstvu v mnogobrojno naročbo, zagotavljam, da bodem vse svoje naročnike skrbno, solidno in po nizkej ceni postregel.
Odličnim spoštovanjem
104 3-3 Josip Petrlč,
Vegove ulice štev. 8.
Točna postrežba.

H
K o
o ®
t*
0
1
v zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
za mešan zbor zložil
ill «II ¡1111 p<
91
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 kr. več.
Dunajska borza.
Dn6 13. februvarija.
Sknpni državni dolg v notah.....101 gld.	10 kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,	10	„
Avstrijska zlata renta 1%......121	„95	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	40	„
Ogerska zlata renta 4*..............122	,	35	,
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	20	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1007	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld......385	,	75	.
London vista...........120	,	85	,
HemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59	„	05	.
ao mark............11	.	80	,
SO frankov (napoleondor)............9	„	58	.
Italijanski bankovci........43	„	70	„
C kr. cekini......................6 „	67	B
Dn6 12. februvarija.
državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . • . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld.	—	kr.
158 „	50	
193 .	50	
99 „	10	
142 „	—	n
128 „	25	
107 „	—	
112 „	—	
98 „	60	i»
99 „	35	
224 „	—	
170 „	10	
130 .	60	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3470 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 472 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 65
Montanska družba avstr. plan.....89
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 Papirnih rabljev 100........12&
198 gld.	—	kr.
135 „	—	
18 „	40	
23 B	75	
67 B	50	
72 „	50	f>
54 .	—	B
23 .	25	n
173 .	80	n
25
25 12
_ Nakup in prodaja _
vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. ta varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev narodil aa borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C U
Vollziili it 10 Dunaj, Ririahilfiritraiii 74 B
té
&4T Pojasnila "SS v vseh gospodarskih in Inanfinlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|sklh vrednostni* papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti sf naloženih glavnic.