*m številka. Ljnbljana, v četrtek 1. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan »večer, izimdi nedelje in praznike, ter velja p u pošti prejeman za avstrij sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukiniti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, rGledališka stolba". Upravni št v u nHJ se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo Daročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koneem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. n pol leta........ 6 „ 50 „ , Četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. » pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4„ — „ n jeden mesec....... I „ 40 „ VprmmAJstvo f,8lov. Naroda**. Z Dunaja 29. aprila. |I/v. dop.J Liberalni listi pišejo zelo melanholično o odstopu dr. Koppa, pa se tolaže, da bode zopet izvoljen. Ker se boje, da ne bi v sedanjem volilnem okraji propal, ga hočejo kaudidovati v notranjem mestu, kjer je po smrti Kurande mandat izpraznen. Tu je večina židovskih volilcev in ti bodo dr. Koppu že zopet pomagali do sedeža v državnem zboru. Dobro znamenje pa je, da se na Duuaji vedno bolj krepča meščanska, Židom nasprotna stranka iu da taki možje, ki javno govore za mir mej narodi, vedno več upliva dobivajo. Obnašanje kapitalističnih listov in židovsko-liberalne klike v dveh za Dunaj najbolj imenitnih vprašanjih, pri razpravi o živinskem 3ejmu in o pogodbi s severno železnico je marsikateremu Dunajčanu odprlo oči, da spoznavajo, kam jadrajo ta javna glasila in njihovi zastopnik, v mestnem in državnem zboru. Schonerer pa z vso odločnostjo bije stari boj proti židovskemu nasilstvu in korupciji, za kar mu mora vsak, komur je mar za ohranenje moralo, izreči hvalo. V poslednji seji je zopet vprašal predsednika odseka o Kaminskega aferi, zakaj še ni predložil svojega poročila in pri tem omenjal, od koliko tisočakov je že dokazano, da jih je Schvvarz po- trosil za podkupovanje Dunajskega časopisja, da pa od 100.000 gld. se še ne zna, kam so prešli. Grof Clam-Martinic je odgovoril, da je poročilo že izdelano in da se bode kmalu predložilo zboru. Pri debati o štirskem najemu iz časov francoske okupacije je dr. Vošnjak zopet jedenkrat razkril, s kacimi lažujivimi vestmi dr. Schmiderer in njegova stranka hujskajo kmete na poslance in vlado. Omenjal je tudi znanega profesor-agitatorja Mariborskega, ter iz „Marb. Ztg." citiral, kar je ta mož si pridrzuil govoriti pri nekem kmetskem shodu proti večini državnega zbora iu vladi. Da si profesor ni bil imenovan, bil je vendar dr. Schm>derer silno razburjen iu zopet začel kvasiti o denuncijaciji itd. A. dr. Vošnjak ga je precej zavrnil, da se o denuncijaciji ne more govoriti, ako vse od besede do besede z imenom govor nika na glavi tiskano v Časnikih stoji. Sicer pa se naj dr. Schmiderer ne usti toliko s dinuncijacijami, kajti nikdar še nobena stranka ni toliko deauuci-rala, ko njegova in njegovi najbiižnji tovariši. Egiptovska konferenca. —o.— Angleška vlada razposlala je v prošlem tednu do velikih držav, katere so podpisale Bero-linski dogovor, kratko okrožnico, v kateri jih vabi na konferenco o egiptovskem fiuancijalnem vprašanji. V dostavku k tej okrožnici naslikan je Egipta finaucijalni položaj, kateremu je za prvi čas treba dvesto milijonov posojila; tega posojila pa se nema skoro kam zavarovati, ker je Faraonov dežela znebila se vseh pomagal za amortizovanje. Ogromne vsote bi se. prištedilo, da se popolnem odpravi egiptovsko armado; ta nasvet je tudi stavljen Tudi gre za to, da kouečno (meso postane odškodnina, katera neso jedenkrat zahtevale evropske države za svoje podložnike, v bombaidementu Ale-ksandrije poškodovane. Dasiravuo so mejnarodne konference zadnjih deset let drŽavam vzele veselje za tak diplomatičen luksus, vender „Journal Petersbourg" že poroča, da je večina držav odobruje odgovorila na povabilo Angleške. Pomišljaji držav, katere se kakor baje zlasti Avstrija in Nemčija še obotavljajo, ne temeljijo tolikanj v obupnih finmcijah Egipta, kolikor v tem, da posveti utegnejo udariti preko ozke finao-cijalne meje na politično polje ter tako nevarno razdražati katero občutljivo stran orijentalnoga vprašanja, lep del obsezajo i egiptovske zmešnjave. Angleške vlade sedanji predlog pada v veliko težavnišo situvacijo, nego-li je bila z ozirom na Egipet pred blizu dvema let:, ko v Carigradu raz-govarjanja o egiptovskem voglu ni bilo ne konca ne kraja. Anglija je čutila v sebi poklic, sama za-se napraviti red in mir ob Nilu, in ker je Arabi pašo tako hitro potisnila v stran, bilo je odposlej vedenje njeno čudovito optimistično glede preustrojbe in uravnave v Egiptu. Ćestokrat se je odsihdob opaže valo, kakor da angleška vlada navlašč dopušča, da se v Nilovih pokrajiuah dirijo nemiri in vštric njih pogibeljui anarhizem! Mirno je gledala, da si 86 zrušile poslednje opore, na katerih je še slonela pravilna uprava egiptovske države. Mlačnost, katero je kazala angleška vlada glede na dogodke v Sudanu, dajala je njenim protivnikom novega poguma, po vsej deželi, na drag! strani pa je napolnjevala tudi njene prijatelje z mržnjo in obupnostjo. Ni ga biio skoro zadnji čas dneva, da ne bi iz Egipta dohajala poročila v žalostni politiki angleški iu novih njenih porazih, in klici na pomaganje, katere revni Gordou v sovražnikovih rokah pošilja do svojih rojakov iz Kartuma, naznanjajo prihod novih uesreč. Mahdijeve drubali valijo se že proti samemu Egiptu. Bati se je, da ne vstane i gorenji Egipet, da v Kaiiri Evropejci ne storijo pod meči svoje smrti. Kako mislijo in sodijo Egipta samega najvišji politični krogi, za to nam je priča egiptovskega ministra izjava, da anarhijo in lopovstvo v Egiptu zakrivila je le Anglija s svojo malomarno upravo. Nihče ne bi resno trdil, da Velika Britanija ni v moči, v Egiptu gospodovati in upor v Sudanu za-treti, če bi to bila njena volja. Vprašanja pa je, kako dolgo bi jej možno bilo držati se v teh iu v premnogih drugih svojih težavnih pozicijah, in ali bi se veliki napori v Egiptu njej tudi izplačali. Vse Gladstonovo ravnanje v egiptovski zadevi kaže pomisliti tudi te okolnosti. Angleški vrhovni vplivi brez posebnih denarnih žrtev in brez posebnega vojništva bili so angleškemu premier-rainistru vedno pred očmi od prvega začetka kot zvezda vodnica angleško-egiptovski politiki. Anglija hotela je kupčijo do»nati sama, a to tudi, ne da bi založila \a-njo neomejenega kapitala in poroštva. Dogodki so pokazali, da angleškega duha v tem podjetji ni vedlo! Utisi, ki napravlja jih angleška polibka glede LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XX. Poglavje. Veseli ljudje. (Dalje.) — Ataman, — rekel je najedenkrat, — ko pomislim na to, se mi skrči srce. Zlasti danes, ko sem Be oblekel v berača, predstavilo se mi je to tako živo, kakor bi bilo včeraj. Jaz res ne vem zakaj, da se mu zdaj najedenkrat take stvari, na katere že dolgo nesem mislil, tako silijo v spomin, kakor bi bilo včeraj. Pravijo, da ni dobro, če se nam kar na jedenkrat začno usiljevati kake misli, katere so nam skoraj ušle iz spomiua! . . . Starec je težko vzdihnil. Oba razbojnika sta umolknila. Na mah so za-šumele peruti nad njima, — in temnorujav jastreb pal je k starčevim nogam. Adragan je mirno krožil po zraku in letel je mimo, ne da bi se mu bilo vredno zdelo, spustiti se na svojo žrtev. Mitka mahnil je z roko. V daljavi pokazali so se sokolarji. — Strijc! — rekel je hitro Perstenj: — po zabi, kar je minulo, kajti zdaj midva nesva razbojnika, temveč samo slepa pripovedovalca. Loj, semkaj dirjajo carski ljudje, takoj bodo tukaj. Le hitro se pripravi, obsuj jih s šalami. Stari razbojnik je prikimal z glavo. — Meni ne bo dobro izšlo, — rekel je on, pokazavši na ubitega jastreba. — To mi je naredil beli jastreb. Lej, in njega že ni nikjer. Ubil ga je in izgubil se! Perstenj ga je hitro pogledal in nevoljeu se popraskal za tilnikom. — Ćuj. strijc, — rekel je, — kdo ve, kaj je danes s teboj! Samo jaz nate ne bodem nevoljeu. Govore, da je srce vedež, tudi tvoje srce ne sluti morda zastonj nesreče. Ostani, jaz sam pojdem v slobodo. — Ne, — odgovoril je Koršun, — jaz nesem zato govoril. Če mi je tako namenjeno, da v slobodi izgubim glavo, kaj bi ostajal! Mi je že bilo tako pri rojstvu zapisano. Lej, čemu sem govoril. Ali veš, ataman, za selo Bogorodickoje na Volgi. — Kako bi ne vedel, se ve da vem. — Ali pa veš za Popov-Krug, kakih pet vrst od tega sela. — Tudi za Popov-Krug vem. — Ali pomniš stari hrast ca Popovem-Krugu? — Tudi hrast pomnim, samo da so ga že posekali. — Hrast so posekali, a štor je ostal. — Kaj pa je potem ? — To le. Jaz ne bodem več videl matere Volge, a ti morda še kedaj prideš v to prijetno in lepo zemljo. Ko prideš na Volgo, pojdi na Popov-Krug. Poišči štor starega hrasta. Naštej pol deveti sto stopinj prosi solučnemu zapadu. Seštej stopinje, in začni kopati v zemljo. Tam, — nadaljeval je Koršun s slabšim glasom, — sem nekdaj zakopal bogato blagajnico. Mnogo je tam rumenih ce-kino in srebrnih rabljev. Ako izkoplješ zakal, T*gipta, bodo iako nagibali zastaviti politična vprašanja na bodoči konfeienci, dusi v leto sklicuje le zavoljo tinauc.juluib stvarij. V isti meri, kakor nekatere države žele, da bi konferenca govorila le o financijalni stvari, takisto bi druge vlasti rade, da se \/.proži iprašanje politično. In mej poslednjimi zavzimlje prvo mesto republika francoska, katere politiki njej hote pripraviti prejšnje uplive v Egiptu v drugi obliki ter v ta namen pričakujejo podpore od tistih držav na konferenci, katere Aogbji gle.16 Egipta več ne zaupajo. Angleška politika pa pričakuje, da konferenca da razpustiti nesposobno egiptovsko vojsko ter da Egipet izroči Augležetn; zaupno trdijo časopisi angleški, da v bodoče Egipet pride z Anglijo v isto razmerje, v kakeršnem je sedaj Indija. Dogodki, ki hitro drug za drugim dozorevajo na zemlji egiptovski, morebiti bodo primorali koufe-renco, ako se v resnici snide v Londonu ali Carigradu, da prestopi ozko mejo svojega dnevnega reda in jame iskati novih potov, ki bi v Egiptu vodili do mirnega in pravdnega državnega življenja. Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) G. Murni k poroča potem o peti točki: kje in kako .se naj pospešuje domača industrijo. Govornik slika domačo industrijo ua Kranjskem in omenja, da je zastopana po sledečih strokah: Žimnata sita v Strazišči pri Kranji; čipkariju v Idriji in nekaterih drugih krajih; pletenje slamnikov o Kamniškem okraj i; pletenje peharjev iu slamnatih preprog v farah: Šmarije, Lipoglav, Polica in Št. Lenart pri Ljubljani; lesena obrtni j a v v sodnijskih okrajih : Ribnica, Kočevje, Velike Lasice, Lož, v Bohinjski doliui, na Bledu in v nekaterih krajih Idrijskega, Loškega, Kranjskega, Kamniškega in Ljubljanskega okraji, pletenje i e r-basov in kor biti v Ljubljanskem in Brdskem okraji, v Bohinjski dolini in pri Idriji, v Planini, Ipavakej doiioi, m v Ribniškem okraji. Vrbe nahajajo se obilno ob Savi m Ljubljanici, v Kranji in Luai. Metle iz brezovega in drugega lesa po vsem Kranjskem, slasti pa v far«h Polhogradec, Ig iu Dobrova. Sukno (raševina) v Idrij'; uavadue preproge (lauftčpiche) In koci v Kranji; flanelu i in volneni jopiči ua B!edu, domače platno, skoraj po vst j deželi, izredno lepo in dobro pa zlasti v Sinelcdniku, Mengši, Medvodah, pa v Loškem iu Kranjskem okraji, v Metliki iu na Kočevskem ; Rute, peče v Radovljici, Kamniku, Zatičini in Ljubljanski j okolici; j o p i c e in č e p i c e v Kamniku ; u o novice iu jope v Idriji, Krauji, Tr/iči, Bledu, na .lavorniku, Jesenicah; povoji v Smeledniku, na Gameijiiih in Meugši; p I e t e n n i s u k nj e n i čevlji (copate) v Krauji; svit ki v Kamniku in krtače v Ribniškem in Venkolašk^m oitraji sosebno v prvem. Poročevalec predlaga, da se naprosi deželni odbor, da uasvetuje deželnemu zboru, da podpira: 1. čipkarijo v Idriji; 2. slamnikarijo v Kamniškem okr.iji; 3. ustanovo lesne obrtno strokovne šole v Ljubljani; 4. ustanove šole za pletenje peharjev, korb, jerhasov; 5. pouk o vrboreji; 6. lončarjo v Radovljiškem, Kamniškem, Ljubljauskem, Ribniškem, Kočevskem iu Krškem okraji; 7. da sklene, naj se sestavi posebeu odbor, ki bi razpravljal, kje bi se mogla hišna obrtnija na novo ustanoviti iu katera? 8. da bi v pospeševanje hišne obrtuije iu obrtn'h šol primeren znesek postavil v deželni proračun. G. Pakiž priporoča ustanovo oortoe šole v Ribniškem okraji. iJo-p. Po t ep a n želi uvedenja kake obrtnije na Notranjskem, posebno v Bistriškem okraju. Pii glasovanji vsprejmo Be nasveti g. Murnika in se zborovanje prvega dne zaključi ob Vj9. uri zvečer. O vprašanji: „Kako se naj skrbi za povzdigo kmetijstva?" poroča g. Detel a. Glavni uzrok čedalje večjega propuda kmetijstva je ta, ker kmetovanje ni več soglasji in primerno potrebam sedanjega časa. Skrbeti je treba za boljše obdelovanje, za napredovanje v raznih strokah, za zboljšanje živinoreje itd. Prvi po poročevalcu stavljeni nasvet se glasi: Kmetijska enketa pripozna kot poglavitne pogoje za obstanek ter zdravi napredek kmetijstva na Kranjskem : 1. „Kmetsko gospodarstvo naj se tako uravna, kakor to zahtevajo razmere sedanjega časa, torej naj se gleda bolj na pridelovanje dobre krme za govejo živino, kakor na pridelovanje žita; ker so čisti dohodki živinoreje mnogo večji, nego pri pridelovanji žita." G. Robič poudarja v obširnem, jako temeljitem govoru, da bo le tedaj mogoče pomagati, ako se napaka zatre v korenini. Zatorej bode treba skrbeti za boljši kmetijski pouk, zlasti v prve j vrsti v ljudskih šolah. Govornik graja zapravi j ivost, katera se kaže pri kmetskih prebivalcih, kateri si uakupujejo zelo drago nepotrebne stvari. Gospod RobiČ želi, naj bi se popolnem predrugačila učna sistema, sosebno ljudskih šol. Predlog poročevalca se potem vsprejme. 2. „Živinoreja naj se povzdigne toliko glede množine, kolikor plemena. 3. Zemljišča naj se dobro in skrbno obdelujejo, ter naj He gospodari v ta namen zlasti z gnojem boljši, kakor je zdaj sploh navada, posebna pozornost naj se obrača na kultiviranje travnikov in i senožetij X dalje naj se rabi le dobro kmetsko orodje, i posebno železni plug, kateri rabi že davno z najiz-j vistnejšim uspehom v druzih sosebno sosednih de : delali." (.Dalje prih.) Trgovska in obrtna zbornica. (Konec.) §. 8. Volilska komisija sestavi na podstavi zborničnih popisov in če je zborriea razpuščena (§. 23 zakona o trgovskih zbornicah), eventualno na podstavi uradnih pripomočkov, ki so pri roki, po posamičnih volilskih kategorijah volilske imenike, kateri obsezajo v razpredelkih volilčevo ime iu njega priimek in obrt, kraj njegovega podjetja in po koliko plačuje davka, ter jih, določivši zapadni rok 14 dnij za uložitev ugovurov, ako bi jih kaj bilo, razpoloži javno in to pri c. kr. davkovnih uradih iu pri mestnem magistratu v Ljubljani. Ob ugovorih razsoja volitvena komisiia ter naznanja svoja razsodili« ugovornikom. Na podstavi veljavno popravljenih volilskih imenikov razda volilska komisija izkaznice in glasovnice za volitev ter jih razpošlje z razpisom volitve volilcem. (§. 8, zakona o trgovskih zbornicah.) V razpisu volitve stoji, koliko članov je po posamuih volilskih kategorijah (volilskih razredih) I voliti in kateri dun ter katero u v o se bode volitev pred volitveno komisijo vršila ali po ustnem glasovanji ali da se napisane glasovnice osobno od^ado (§. 9. zakona o trgovskih zbornicah), ter katero uro se bode ustno glasovanje in oddajanje glasovnic končalo. Razven tega je v razpisu volitve naznaniti dan, do katerega morajo, če se volitev vrši z dopo-šiljanjem po volilcih podpisanih glasovnic (§. 9, zakona o trgovskih zbornicah), napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu ob-lastvu prve stopinje (k okrajnemu glavarstvu oziroma magistratu in občinskemu uradu v mestih z lastnim statutom). Volitve trgovskega in obrtnega odseka oziroma posamuih njihovih volilskih kategorij (volilskih razredov) se smejo vršiti v primernih presledkih, katere določa volitvena komisija (§. 9, al. 3, zakona o trgovskih zbornicah). Volitveni rok je določiti tako, da presledje do glasoštetja zadostuje, da se morejo glasovnice volitveni komisiji oddati in doposlati. (§. 9.) Razpis volitve z glasovnicami in izkaznicami vred mora volitvena komisija po obrtnem oblastvu I. stopinje tako doposlati, da se z ozirom na kraj, kjer je volilčevo podjetje, zgoraj navedene tiskovine urede po občinah in dodavši jim po občinah spisane popise izroče zaznamenovanim obrtnim oblastvom, katera jih vroče volilcem proti dostavnemu izkazu iu sicer v mestih z lastnimi statuti neposredno, drugod pa potem občiuskih uradov. §, 9. Volitev se vrši javno. Kdor hoče voliti daje se mu na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici zapisane sam poda volitveuej komisiji, ah c) da odda poleg izkaznice glasovnico s svojim imenom podpisano, obrtnemu oblastvu I. stopinje, katera jih komisiji dopošlje. Glasovnice se morajo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah pa mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, kateri vonjo tako, da dopošljejo napisane in podpisane glasovuice (alinea 1, sub c), morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku oddati obrtnemu oolastvu I. stopinje, kjer je podjetje, ali jih temu oblastvu doposlati. Glasovnice z izkaznicami vred dopošiljajo se lahko po c. kr. pošti, po ti. kr. davkovnih uradih ali po i občiuskih uradih, pa tudi po lastnih poslih. Glasovnice, katere po preteku določenega roka obrtno oblastvo sprejme, se ue vzpiejmo. Obrtno obiastvo I. stopinje odpravi prejete glasovuice poleg izkazuic, uredivši jih po občinah ter dodavši jim v §. 8 zaznamenovane spiske vo-lilski komisiji v roke njenega načelnika. Ko občinski uradi zopet predložijo v §. 8 za-znameuovaue spiske obrtnemu oblastvu I. stopinje, priložiti morajo dostavne izkaze ter nedostavljene pošiljatve temu oblastvu vrniti. Obrtuo oblastvo 1. stopinje mora nedostavljene pošiljatve vrniti vohlski komisiji. §. 10. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovuice, razpis volitve), kakor tudi vse uloge vo-liltiev pošiljajo se volitveni komisiji po pošti poštnine proste, če se v napisu pristavi: „V volilskih zadevah trgovske in obrtue zbornice v Ljubljani". (§. 22, al. 1, zakona o trg. zboruicah). §. 11. Na določeui iu volilcem naznanjeni dan zvrauje volitvena komisij;- glasoštetje. Na glasovnice, katere dojdejo mej glaaoŠtetjem, se samo tedaj vse bode tvoje. Jaz itak ue morem vzeti blagajnice na oni svet A če včasih po uoči pomisliš, da bodeš moral od v^eh svojih del odgovor dajati, te kar mraz spreleti po koži! Ataman, ko ue bode več mene, plačaj črno mašo zame. Dobro plačaj popu, naj jo opravi, kakor se mora, nič ne sme izpustiti. Ti dobro veš, da mi je ime Ameljauov. Le ljudje so me imenovali Koršuna; a krstili so me za Ame-Ijana; in pop naj mašuje za Ameljana; pa dobro mu plačaj, Ataman, x*u stiskaj novcev; puščam ti bogato blagsjnico, za vse življenje imel bodeš zadosti ! V tem primi \o Koršuna prišedd sokolarji. — Ei, reveža! — zakričal je jeden, povejta, kam je letel jastreb? — Jaz bi rad povedal, dragi moji, — odgovoril je Perstenj, — že štirdeset let je, kar sem izgubil luč očij. — Kako je bilo ? Šel sem jedenkrat v goro po kamnih ličja nabirat, blii.u rastel je dob, a duplu so pečeua piščeta čivkala. Zlezel sem v duplo, suel piščeta, obdebelil ae, in uesem mogel zlesti ven. Kaj sem hotel, tekel sem domu po sekiro, obtesal sem duplo, in zlezel sem ven. Ko sem sekal, letele so mi iveri v oči in jih pokvarile, ter s tega Časa več ne vidim: včasih ko jem juho, uesem žlico za uho; a čeme srbi nos, pa se praskam po hrbtu ! — Kaj sta pa vidva, — rekel je, smeje se, eokolar, — slepca, govorila s carjem! Bojarji se še zdaj smejajo. No, mi smo po dnevi razveseljevali carja, a vidva ga bosta pa po noči. Pravijo, da boče car poslušati vajine pripovedke. — Bog daj zdravje, ujega cardkej milosti, — poprijel je besedo Koršun, — zakaj bi ua ne poslušal. Ce po dnevi ue sp.diueva jezikov, pripovedovala bova lahko do jutra. — Dobro, dobro, — rekli so sokolarji, — drugokrat se bomo pošalili z vama. Zdaj gremo iskat sokola iu otet svojega tovariša. Če ue uajde Trifun Adragaua, izgubil bode glavo! Sokolarji dO skakali po polji. Perstenj in Koršun sta se zopet prijela za Mitko, iu odšli so vsi trije v slobodo. Ko so prišli do prvega ovinka, zagledali so dva pevca, ki sta brenkala na balalajko in pela na vse grlo: Kak u našega soseda, Vesela bila beseda! Ko so razbojniki prišli k ujima, se je jeden pevec, rudečel; s dečak s pavovim peresom za kapo nagnil k Perstuju. — Že pet dni sedi tvoj knez v ječi! — rekel mu je na uho, še vedno prebirajoč po strunah. — Jaz sem vse poizvedel. Jutri ga bodo ob glavo djali. Sedi tam v veliki ječi, nasproti Maljutine hiše. S katerega konca naj spustimo petelina? — S tega! — odgovoril je Perstenj in z očmi pogledal v stran, kjer je stala dolga ječa. Rudečelasi pevec potegnil je z vsemi prsti po balalajki in obrnil se je proč od Perstnja, kakor da bi ž njim ne bil govoril, ter nadaljeval je s tenkim glasom: Kak u našega soseda, Vesela bila beseda! (Dalje prih.) ozira, fe bo bile pri obrtnem oblastvu pravo* asno oddane. (§. 8, odst. 5 ) Volitvena kom sija odpre doposlaue *li osebno oddane zaprte glasovuice še le tednj pred glaaoŠtetjem, ko je osebno glasovanje že dokončano. Mej tistimi, kateri smejo biti izvoljeni v do-tičuo voliisko kategorijo (voblski razred), razsoja podpolovičua večina glasov; kadar je po jednoliko glasov, razloča žreb, katerega poiegne kdo izmej volilske komisije §. 12. Volilska komisija razsoja o veljavuosti volitve in razglaša uradoo konični posledek volitve. Izvoljenim članom naznani voiiiska komisi|a da bo izvoljeni. Če v osmih dneh od tistega dne, katerega je dokazauo, da je to bilo izvoljencu osebno vzglašeno, od njega ue pride voblski komisiji nič izrecila, da hoče volitev prevzet, teda] se. za izvoljenega šteje tisti, kateri je v :stt volilski kategoriji ivolilskem razredu) za njlOl dobil mijveč glasov. Volilska komisija oznanja trgovskemu ministru po c. kr. političnem deželnem oblastvu izvoljeue člane, priatavljaje, iz kake volilske kategorije (vo-lilskega razred*) je kateri. §. 13. Trgovski minister določi dau m uro, kdaj naj se otvori, oz roma ustanovi novoizvoljena zbornica Zbornico otvori tega ministra pooblaščenec, ter potem preda prvo&edstvo po letih najstarejšemu članu. Političsii razgled. \oui9iijr dežele. V L j ubij a n i 1. maja. Kazenski odsek državnega zbora volil je mesto dr. Koppa namestnikom predsednika Wegsckei-derju. Referat 6 razlagi §. 28 tiskovnega zakona pievzel je dr. Jnques- Nadalje fl kazenski odsek vsprejel brez debate načrt zakona o nekej i.jiremeui v kompeteuci vojaških sodni; — O Isek za hranil« niške in posojilniške zadeve, koueai je posvetovanje o urejen i i zastavniške obrti Na predlog dr. Roserja ae je sklenilo, da se zastavljene stvari ue smejo še dalje zastaviti, in da mora vsak lastnik takega podjetja pogoje, pod katerimi jemlje v zastavo v prostoru, v katerem ima to obi t, izohes.ti, da jih vsakdo lahko ogleda. — Justičm oauek re^il ie predlogo o disciplinarnem postopanj proti pravdnim praktikantom in predlogo o spremeni odvetniškega reda. Na predlog poslanca Madejskega je odsek sulenil, da postava ne bode za nazaj veljala za one odvetniške kandidate, kateri so že dovršili jedno leto sodnijsUe ali odvetniške prakse. Da jo dr. 14 odložil svoj mandat, to je še vedno glavn.j teina vseh Dunajski^ lidtov. Levica je po njem mnogo izgubila. Pa to izgubo bi že še prenesla, a to ie najhujše, znova se je pokazalo, da ljudstvo zanjo vedno nun j mara. „N. Fr. Pr." je to kar spravilo iz ravaotežja, iu začeli je prav po židovski zabavljati Koppovim volilcem. Njih postopanje imenuje tiranijo, in pita jih s kratkovidnostjo. Posebno je pa to v oči bode, da Dolinski demokrati napadajo samo levičarje, d« siiie.it jev pa ne. — Govori «e, da sediij hočejo ponuditi Koppu maudat unirieg.. Načeta Kurande. O tem tnaudatu se je j)a že tudi govorilo, da bode pri prihodnjih volitvah v državni zbor odmenjen dr. Herbstu, katerega mandat na Češkem je v nevarnosti, ker je on Češkim Nemcem premalo nemški. Občinski odbor Uru»dt«»ga mesta sklenil je soglasim s predlogi mestuegi. zbor;: cesarju pO županu Wiuterhollerji izročiti petieijo, rla se bi teh-ničua Šola še ne dalje vzdrževala na državne stroške, namestmštvu pa nazuauiti, da občina, katera ima že tako na 200000 stroškov ua leto, kateri se bodo pa zaradi ustanovljenja čeških ljudskih šol še za 20,000 gid. jiomuožili, ne more piidajati za vzdrževanje višje tehnične šole, nadalje bode pa mesto podpiralo tehnične dijake in takoj ustanovilo pet UBtauov po 200 gld. za one dijake, k[ prihodnje leto stopijo v prvi letnik tehnične šole. Župan je objavil, da je že vsled dotičnih sklepov inestuega zbora poprosil za avdijenco pri cesarji, ter mu je bila dovoljena za prihodnji četrtek. — Brnski Nemci se že izgovorjajo nu Seske ljudske šole, da bi jim le država podpirala slabo obiskovano tehniško učilišče. Dijake bodo pa skušali privabiti z ustanovami. Mi mislimo, da to ue bode napolnilo tehuične šole, kajti uzrok, da je tako slabo ob skovana, je to, da jo nemška. Večina moravskih tehničnih dijakov je češke narodnosti in zato odhajajo na češko tehniško uči-lišče v Prago. a/3 moravskega prebivalstva sti slovanski in gospodarstvo Nemcev je tu m le umetno ne pa naravno, in prazna nemška šola je temu le nov dokaz §, 17 šolske novele z 2. maja določuje, da se pri pouku v meščanskih šolah mora ozirati na potrebe obrtnikov in poljedelcev. Sklicujoč se na to določbo izdal je naučni minister spodnje avstrijskemu deželuemu šolskemu svetu ukaz o reorganizaciji meščauskih Sol. Ta ministerska naredba raz ločuje sledečih pet kategorij meščanskih šol: 1. deške meščanske šole, ozirajoče se na obrtnijo; 2. deške meščanke Šole, ozirajoče se na obrtnijo in kmetijstvo; 3. deške mešftanske šole obrtne io kemične smeri: 4. dekliške, ozirajoče se na obrtnijo; 5. dekliške, ozirajoče se na obrtnijo in združene s šolsk m vrtom za prideljevanje zelenjadi iu cvetlic. Že ta razdelitev kaže, da se hoče sedanja vlada bolj ozirati na prave j>otrehe krnjev pri urejevanji šolstva, nego so to storile prejšnje liberalue vlade. Šola mora biti juaktičiiH, da bode v resnici koristila ljudstvu. Samo teoretični pouk malo koristi in so tudi hitro pozabi. Dobro bi bilo, da bi se tudi na Slovenskem ustanovdo več ta't«»< fiutanc. Konferenca se pa Buide še le Koncem maja ali zečetkom junija. Francoska vlada se prizadeva doseči, da se Anglija odreče »ineksijt Egipta pa tudi protektoratu čez to deželo. Ako tega ne stori, Francija ne jiojde na konferenco in ta se potem sniti ne more. Turčija hoče, da se konferenca snide v diigradu. Dopisi. tMa Dunaja. 29. aprila. [Izv. dop ] („Du-naj e v skega r e n t,a.w ) Rothscb ldov kreditni zavod je jired nekoliko dnevi prevzel za 30 milijonov goldinarjev vrednost v petprocentni avstrijski papirni renti jo kurzu 945 Ta kur/, je imenovati jako ugodnim. Ko je pred tremi leti finaučui minister dr. Dunajevski kreiral petprocentno papirno rento z marca (|»o zmerjanji se jo je krstilo: „Durmjevv-skega renta,") prevzel jo je avstrijski zemijiško-kre-ditni zavod za 54 milijonov po kurzu 92; aprila meseca 1882 znašal je kurz 92l/8, vlani se je istemu kreditnemu zavodu oddalo 173 milijonov po kurzu 933/8. Letos pa je torej zgodila se emisija 31*7 mi lijonov po kurzu 944/8, kateri je torej k večjemu le za blizu 1. proceut zadaj za dnevno notico. — Država torej sedaj brez težave dobi lehko denarja na posodo proti obrestim okolo 5lU procentov, a še pred ne malo leti iskati si ga je morala po 6, 7, da celo po več procentov. Tega ugodnega fakta v sedanji finančni naši politiki niti „N. Fr. Prespe" tajiti in zamolčati ne more. i Domače stvari. -^»(Dekanom Radovljiškim) imenovan je gosp. Josip Razboršek, župuik v Gradu. (Banket ua čast g. dru. Radeyu.) Preteklo nedeljo zbrtdo se je v slovesno okrašeuih prostorih Čita niče Mariborske nad 50 osob iz Ma-rUjm^^Oikolice, da slave odlikovanje tega kakor zaVNBflPt tako tudi priljubljenega prvoboritelju štajerskih Slovencev. Prvi napil je odlikovaucu g. dr. Lavoslav Gregorec, naglasu je neumorno delovanje g. dra. Radey-a, ki je bil vsekdar mej prvimi, kadar je bilo treba poganjati se za napredek, našega naroda. Navdušeni živioklici zaorili so mej prisotnimi, gospica Berdaj sova pa je slavljencu z ljubkim nagovorom izročila krasen šopek. Gosp. dr. Radey zahvalil se je v prav lepem govoru, ter rekel mej drugim: aKar sem do sedaj storil, tega se bodem držal tudi v bodoče, za pravice slovenskega naroda bodem se potezal, kadar bode treba. Vsekdar stal sem v prvih vrstah, oudu me bode narod tudi v bodoče nahajal.u OkonČevaje svoj govor napil je na zdravje presvitlega cesarja. Ta uapitnica bih je vsprejeta z navdušenimi živioklici in godba svirala je cesarsko himno. Došlo je več častitk in brzojavk. Vsa slavnost zvršila se je živahno in v občno radost, ker je vsakdo bil vesel in ponosen na odlikovauje gospoda dra. Radeya, katerega nam še mnogo let ohrani Bog! — (Gosp. E. Kramar), potovalni učitelj za Primorsko, imenovan je c. kr. nadporočnikom v reservi v 69. pešpolku. — ( nLj ubljauskega Zvon au) 5. številka izšla je danes. Vsebina: 1. A. A. P.: Sonet. — 2. Gorazd: Vesni. Pesen. — 3. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest (Dalje). — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 20. — 5. E. Lah: Zemljepisue črtice. II. Dolina. — 6. S. Rutar: Anvibja. — 7. K. Glaser: Početki slovničarskega delovanja v ludih. — 8. G. Križuik. Narodne stvari. V. Oee iu njegovi trije sinovi. VI. Trije kmetje. — 9. A. Funtek: Srce — mrtvaški li.it. Pesen. — 10. Svojmir: Ros«. Pesen. — 11. J. Stritar: Oče za sina. Povest. — 12. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. II. Tur-gouev. (Dalje) — 13. Književna poročila: VIII. Fr, Wiesthaler: Slovensko-prote.>tantske pesmarice. — IX. S. R.: Zgodovina farft ljubljanske škofije I. — 14. D. Fajgelj: Nove muzikalije. III — IV. — 15. A. Kragelj : K Miklošičevim spisom. — 16. Slovenski glasnik. — — („Zadruge") izšla je 3. štev.lka. Vsebina: Občni zbor „Zveze slovenskih posojilu.c.u — Naše zavarovalue zadeve. — Obrestovauje ulog pri poštnih hranilnicah. Razne stvari. — (Za s ji o mine k dr. J. viteza Blei-vieisa-Trstentškega) nabranih je skupe 1751 goid. 79 kr. — (Z Železnice.) Od danes 1. maja po-čenši bodo dnevni brzovlaki od Dunaju do Ljubljane, kateri po zimi imajo vse tri razrede, vozili lo z vozmi prvega in drugega razreda. — (V Sevuici), kjer se je v kratkem vse obrnilo na najboljšo strau, uareuilo se je tudi to, da mora odšle ponočiii čuvaj slovenski poti, kar je tem uaravueje, ker je po zadnjem ljudskem popisovanji oudu 1961 Slovei.cev, a Batno 72 nemški govorečih. „Deutsche VVacht" je zaradi tega vsa srdita, kako pa bode Kautscbiitsch prebolel ta udarec, nam je neuinljivo. Naj bi vzgled vrle občine Sevui-ške posnemale tudi druge občine, ki imajo še n e in-š k e „nahtbobtarje0 ! — („Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice)" v Ljubljani imela je ud 1. janu-varja do konca aprila t. 1. 70.198 gld. in 49 kr. prometa; hrauilne uloge znašajo po stanji koncem ajirila 43 432 goid. iu 80 kr. Ker je obresti posojilom sedaj še za 1% znižala, pričakovati je še ugodnejših resultatov. Ob jednem opozorujemo ua njeuo dauašnje onostrausko nazuuuilo. — (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca aprila 12.601 gld. 58 kr. dohodkov, 11.029 gid. 83 kr. izdatkov, tedaj vkupuega prometa 23 631 gl. 41 kr. — (Hranilno iu posojiluo društvo u a Ptuj i) imelo je meseca aprila 7.372 gl. 55 kr. dohodkov iu 5.087 gld. stroškov, tedaj prometa 13.359 gld. 55 kr. Skupni promet tega društva znaša do zdaj 42.819 gld. 5 kr. — (V Hočah) pri Mariboru pričel je danes novi poštni urad svoje poslovanje. — (Slovensko braluo in podporno društvo v Gorici") priredi v nedeljo, 4. maja. popoludne izlet v Doruberg, ker bo tisti dau vinska razstava in kamor pride tudi nRokodelsko podporno društvo* iz Ajdovščine. Veselica Be bo vršila na vrtu g. Andreja Šinigoia iu bo obsegala: godbo, petje in srečkanje. Srečke se bodo prodajale mej veselico po 10 kr. Dobitkov bo pet m sicer: 1. Bod-ček vina, 2, vreča žvepla, 3. meh za žvepljaoje trt, 4. žveplavuik za sode, 5. trtue škarje. Čisti dohodek je uameujeu za zastavo društva. O mraku se društvo vrne iz Dornberga v Gorico. Opomba: Ako bo vreme 4. maja neugodno, odloži se izlet za naslednjo nedeljo 11. maja. — (Razglas obligacij kranjske zemljiščne odveze), ki so bile dne 30. aprila 1884 izsrečkane: s kuponi po 50 gld. št. 15, 296; po 100 gld. št. 65, 138, 140, 314, 348, 491, 544, 566, 624, 706, 761, 877, 1346, 1497, 1838, 1973, 2053, 2084, 2267, 2375, 2619, 2724, 2866, 2936, 2957, 3059. 3102, 3117, 3170, 3197; po 500 gld. Št 138, 313, 398, 399, 464, 613, 616, 639, 727, 731, 780; po 1000 gld. št. 85, 190, 223, 250, 346, 616, 634, 729, 730, 804, 857, 870, 997, 1154, 1157, 1179, 1215, 1353, 1366, 1478, 1523, 1741, 1928, 1938, 2014, 2089, 2114, 2123, 2185, 2216, 2267, 2270, 2453, 2486, 2582, 2590, 2621, 2649, 2670, 2728, 2825, 2839, 2862, 2875, 2901, 2924, 2927, 2932; po 500O gld. št. 45, 215, 275, 380, 464, 596, 605, 651, 658. Lit. A. št. 1221 za 800 gld., Lit. A. št. 1364 za 1000 gld., Lit A. št. 1652 zn 560 gld., Lit. A. št. 1690 za 200 gld., Lit. A. št. 1718 2a 50 gld., Lit. A. št. 1767 za 550 gid., Lit. A. št. 1775 za 7150 gld., Lit. A. 8t. 1813 za 47.320 gld., Lit. A. št. 1830 za 100 gld. Potem od izsrečkane obligacije s kuponi Št. 697 za 1000 gld. delni znesek 670 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkamh kapitalib v avstr. velj. po šestih mesecih od dneva srečkauja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjskej de-želnej blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 330 gld. obligacije št. 697 za 1000 gld. nove obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkaue obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiščne odveze proti 4°/0nim natančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiščne odveze. Razen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih že poprej izsrečkanih obligacij še neso oglasili za plačilo: s kuponi št. 77, 260 po 50 gld., št. 29. 137, 1704, 1929, 1948, 2010, 2147, 2271, 2445, 2629, 2834, 3009, 3202, 3203, 3204 po 100 g!d., št. 655 po 500 gld., št. 296, 662, 756, 1563, 2034, 2076, 2182, 2b84, 2714, 2733 po 1000 gld., št. 373 po 5000 gld. Lit. A. št. 1496 po 1000 gld., Lit. A. št. 1575 po 50 gld. S kuponi št. 2690 po 1000 gld. z razdelnim zneskom za 760 gld. Ker po nastopu za izplačanje izrečka-nih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obrestij odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačauje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačauje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacij odtegnili. — (Razpisana je služba) okrajno-občiu-skega zdravnika v Konjici mej Mostarom in Sera-jevim. Plače 1200 gld. in 150 gld. za stanovanje. Okrajno občinski zdravnik je zavezan imeti svojo hišno lekarnico, opravljati vse službene dolžnosti (proti določenim pristojbinam) siromake lečiti brezplačno. Prositelji morajo biti doktorji medecine ter znati nemški, srbsko-hrvatski ali kak drugi slovanski jezik. Prošnje do konca maja na okrajni urad v Konjici. Razne vresti. * (V spomin MiCKlevriczs) odkril se je v „College de France" nad katedrom, raz kateri je slavni pesnik imel svoja glasovita predavanja, krasno izdelan medaljon, ki predstavlja Mrckievvie/.a. * (Starost vladarjev.) Cesar Viljem je jedini vladar, ki je učakal visoko starost 89. let Iz Hohenzollern-Braniborške dinastije učakal je najvišjo starost Friderik Veliki in sicer 74'/a leta Mej zoauimi predniki te hiše je Friderik grajski grof Norimberški učakal 79 let Po posredovauji tega »rofa bil je Rudolf Habsburški izvoljen numškim kraljem. Iz stare dinastije Kapetingov učakal je Karol X. tudi 79 let. Napoleon I. je umrl 52 in Na-poleou III. 64 let star. Iz Osmanske dinastije je najvišjo starost (72 I.) učakal Bujazet II. Iz hiše Romanov je najdalje živel Aleksander II. in sicer 63 let. Iz Hanoveranske dinastije na Angleškem je Jurij II. umrl 77 let star. Iz španjske hiše Bombonov je Karol III. živel 73 let. Iz hiše Braganca na Portugalskem je Josip I. Emanuel živel 63 ler. Orunska hiša — Viljem I. živel je 71 iet. Datska dinastija — najdaljše živel je Kristijan II., kateri ostal v ža-loBtnem spomenu zaradi Stockholmskega mesarjenja, učakal je 78 let. Ustanovitelj švedske dinastije Ber-nadotte, umrl je 80 let star. Ustanovitelj belgijske hiše Kobuigov Leopold I. živel je 78 let, Kne* Ivan II Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lichtenstein ima 44 let. I/mej vladarjev Htarega veka učakali so najvišjo starost: Pizistrat v Atenah, Age-zilaj v Sparti. Izmej Rimskih cesarjev učakali so najvišjo starost: Gordijan I — 80 let, Avgust — 76 let, Tiberij — 78 let, Julij C< *ar — 56, Konstantin Veliki. Trojan in Adi j n jiu 63 let. Iz prejšnjih angleških dinastij je najdalje živela kraljica Eli/abeta in sicer 70 let. Iz švedske dinastije Vasov je jedini Gustav I. doživel 64 let * (Pariški „Petit Journal") ima mej vsemi časniki na svetu največ č tatelj 'V. Lita 1881 tiskalo se ga je po 675 000 izvodov, danes pa se tiska nad 725 000 izvodov ni dan. Leta 1881 vrge: je list 3 311.177 frankov, leta 1883 pa 3,853 103 frankov. Od tega lista živi 250 osob pri uj>ravi in v tiskarni, 150 deklic, ki zlagajo list, 3000 prodajalcev lista v Parizu in 8000 prodajalcev m dopisnikov po deželi, tedaj vkupe 11.400 oseh. * (V A v st ra 1 i j i) je veliko manj žensk, nego moških. Razmerje je tako neugodno, da je na 100 moških jedva 70 žensk. V zadnji čas izselilo se je v Avstralijo sicer mnogo možitve željnih udov in deklet, a nedostntek še ni odstranjen. Tujci: dne 30. aprila. Pri Nlona i Odrine z Dunaja. — Fischer iz Kamnika. — Klun z Dunaja. Pn Mnli«!: Seiz z Dunaja. — Latt iz Ljubljane. — Peer z Dunaja. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 30. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729-94 mm. 729 56 mm. 73036 mm. + 90'C + 13 8'0 + 10 4" C si. vzb. si. jz. si. jz. jas. dež. d. jas. 10 mm. dežja. Srednja temperatura -|- 11*1°, jednaka oormalu. ID-CLZiSiassjssi borzs. dne 1. maja t, 1. (Izvirno tMlegraticno poročilo Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... Zlata renta ... .... . . b^/g marčna renta......... Akcijo narodne banke ..... Kreditne akcije...... . . London . ... Srebro . ......... Napoi............ C. kr. cekini. . . Nemške marke ... 4u/0 državne orećku iz 1. 1854 2f>0 gld. Državne srečke iz I. 13B4. 100 gld. 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5u/0..... 5°/0 .štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava re£. srečke 5u/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. ^'/»'/o K'ati zast. listi . Prior, oblig. Eli/.abetine zapad, železnice Pnor. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećko......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 35 kr 81 45 101 — 96 ■ — 853 — 320 n — n 121 n 86 • — n D 65 •\ 71 ■ >3 „ 40 n 124 — 172 1? — 101 9 05 122 g 60 91 rt 95 t 88 n 75 n 104 n 50 114 75 fj 122 50 n 108 „ 20 106 25 ] 182 — 19 50 118 25 205 40 n V „NAR0DNEJ TISKARNI" sti ravnokur izšli knjigi: T\n.3n.a,j>: našega časa,. Koman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 strauij. Cena 40 kr., po poŠti 45 kr. Potem: Oubrovski. Povest. Spisal A. 8. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. „Kmetska, posojilnici ljubljanske okolico" v Ljubljani, znižala je obresti posojilom na menjice od 7°,0 na •°/0» taksa za .uradne stroške" računa se kakor prej. Hranilne uloge obrestuje po 4,/t*/#. Uradni dan v>t*u torek dopoludne. Društvena piaarnn je na Marije Terezije cesti. (290—1) Ravnateljski odbor. Služba občinskega tajnika razpisuje bo pri občini Kostelski z letno plaćo 192 gold. Prosilci naj se pismeno oglasč pri županstvu Kostel, pošta Panjaluka pri Kočevji najzaduje do 15. maja 1884. ^b-u.£>sm.st"vo Kostelsio, due l. maja 1884. (289) Jože Kajfei, župan. novih Radi manjšega Htanovanja proda »e takoj več prav kosov hišne oprave po ceni iz proste roke. (280—2) Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". Učenec ali praktikant, no pod 14 let star, se takoj vsprejme v nekej večjej trgovini z mešanim blagom na Dolen: skem. — Ponudbe v sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (271—3) Št. 7294. Razglas* (291—1) V smislu §. 66 prov. obč. reda za Ljubljano se naznanja, da so ra-unski /.»•kljufcki mestne blagajnice in oni vseh zakladov, s kattrimi upravlja mesto, /a 1883. leto o«l 1. «!<» 14. m»ja t. I. v mngistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lubko vsak svoje dotične opazke v zapisnik sprejeti dd. Mestni magistrat v Ljubljani, v 28. dan aprilu 1884. Podpisani ima na prodaj 250 panjev, in sicer 100 tako zvanih Dzierzonovili s šipami, 150 pa navadnih. Panjovi so še V prav dobrem stanu, prodam jih prav po nizke j ceni. Na pismena vprašanja se takoj odgovarja. Josip Keržič, (273—3) posestnik v Borovnici. MBjnaroflna linija. Ii Trsta t Hon-Jork in Brui ijo. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeinajo hlago in potuike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Erita.3a.xa.Ia,", 4200 ton, v 8. dan maja. „East ^ng-lla.", 3400 „ v 10. „ junija. Kajnta za potnike 200 gld. — Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglayen, generalni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Tontro Comuuale, v Trstu. (291—1) pleskar za stavbe in hišno orodje, lakirar in slikar firmnih tabel. 3? £ o d a. 3 a oljnatih barv, firnižev in lakov na drobno in clobelo, ter vsega v to stroko spadajočega orodja, kakor čopičev (pinzelnov) itd. — Prevzame pleskanja za vsa stavbena