33. štev.
V Ljubljani, v četrtek 19. marca 1874.
InMfati se »prejemajo in Tel j i triftopna Trata:
8 kr., <e »« tiik« lkrat,
,, „ „ „ 2 „ „ „ ,, i, 8
Kolek (Itempelj) znese vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji s« cena primerno zmanjša.
Rokopisi
•e ne Trarajj, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravoištro (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 163
Letnik II.
Političen lisi za slovenski oaroO.
Po poiti prajcman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — srn pol leta . . 6 „ — za četrt leta . . * „ 60
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 aa pol leta
kr.
4
«• četrt leta . . 2 ,
V Ljubljani na dom poii! velja 60 kr. Teč na leto,
VrednKtvo je na stolnem trgu hil. it. 284.
Izhaja po trikratna teden in sicer t torek, fetrUik in saboto.
i £ .-s-, Jm
io £fttmt
20 *
10 A:?. & »iilj^ ^
Poslanci „mladih" na Dunaji.
Živahna debata v državnem zboru o verski postavi pokazala nam je poslance „mla-dih" v tisti svitlobi, v kteri smo jih mi že pred volitvami kazali: med njimi in najhujšimi nemškimi in nemškutarskimi udi državnega zbora ni nikakoršnega razločka več, podrli so sami še tisto steno, ktero so prej med-se in naše očitne nasprotnike stavili, namreč steno narodnosti.
Da je to popolna resnica, to pripozna „Slov. Narod" od 13. t. m. sam v člauku, s kterim skuša zagovarjati svoje ljubčeke in opravičiti njihovo sedanje vedenje. Že v prejšnjem listu je navel sodbe nemških listov najbolj liberalne, nam Slovencem najbolj sovražne vrste o dr. Razlagu in njegovem govoru, ki se sicer — kar smo že omenili — odlikuje s tem, da z mnogimi besedami in bombastičnimi stavki čisto nič ne povč. „Narod' je zelo ponosen na hvalo teh listov, kteri doslej o Slovencih in njihovih zastopnikih niso drugače nego zaničljivo govorili. Mi nikakor ue zavidamo dr. Razlagu in njegovim tovarišem te hvale, marveč čudili bi se, kako da jih ni sram take pohvale iz sovražnih nam peres, če bi bili dr. Razlag in njegovi tovariši š e Slovenci.
A da niso več Slovenci, marveč beguni v nasprotnem taboru, ravno to nam dokaže sprva omenjeni članek ,,Slov. Naroda", kteri je gotovo na Dunaju pisan in toraj razkriva popolnoma misli Vošnjakovcev. Ta članek javno pripozna, da zdaj ne morejo zastopniki „mladih" drugače, nego stopiti v intimno zvezo z nemškimi liberalci proti pravni ali, kakor pravijo, klerikalni stranki. Oni toraj nadvlado
Zgodovinar dr. Aleksander Jurij Suppan.
(Dalje.)
Prof. dr. Al. Suppan govori že o preganjanju kristijanov v prvih 300 letih tako, da je težbo razsoditi, je li veča njegova nevednost o pravih uzrokih preganjanja in zlasti o tistih razmerah med kršanstvom iu med poganskim rimskim cesarstvom, ktere so bile počemši od Trajana poglavitni in bistveni uzrok groznemu preganjanju, ali je pa hujše tisto njegovo sovraštvo do cerkve, po kterem so se nekdanji enciklopedisti odlikovali. Na ta vprašanja je še težje dati pravega odgovora, če se misli, kar je isti prof. in dr. govoril o preganjanju krivoverstva po katoliški cerkvi, zlasti v srednjem veku. To pa je gotovo, da naš velikanski zgodovinar, ako bi bil le nekoliko
te nemške stranke javno pripoznajo, se ji popolnoma podvržejo in postanejo javni družniki ali pomočna četa nemških liberalcev v boju zoper »klerikalno" moč; ker pa ta boj velja ravno toliko cerkvi, kakor vernemu narodu slovenskemu, toraj njegovi narodnosti, pomagajo ti poslanci zatirati svoj lastni narod in ga podvreči popolnoma tuji peti, ktera njim samim že na tilniku stoji.
In kako zagovarjajo ali izgovarjajo to svoje postopanje? S prav ničevimi razlogi, zarad kterih so nekdaj dr. Kljuna, pozneje Črneta tako ostro sodili. Popustili so popolnoma svoj prvotni program, zdaj ne zahtevajo več pravic za narod svoj, ni jim več mar za redinjeno „Slovenijo", vse to so na kol obesili ; zdaj so že zadovoljni z drobtinicami, ktere bi se jim iz hvaležnosti metale od mize večine državnega zbora, ali naravnost rečeno: vrgli so častito halo ljudskih poslancev, ki pridejo pravice tirjat. od sebe in oblekli borni in strgani plašč berača, kteri le prosi in je za vsak še tako majhen dar hvaležen. Da bi bili oni res zastopniki slovenskega ljudstva, potem bi bili pač Slovenci tam, kjer nas je videl prerok Dežman, ko je v deželnem zboru kranjskem rekel, da se bomo vtopili v Nemčiji, kajti ti poslanci se zdaj vedejo na Dunaji tako, kakor da bi naš narod ne imel državne pravice avstrijske, marveč bi bil kak po milosti Nemcev iz dežele še ne zapoden rod helotov ali sužnjih, za kterega prosijo od mize liberalcev tudi kakega grižljeja.
Res je, mi potrebujemo še veliko, ker skoro uič nimamo, boljših iu več ter narodnih šol, železnic, znižanja prevelikih davkov, državne podpore za marsikako narodno-gospodarsko napravo, vseučilišča, veče samostoj-
nosti, ljudskih založnic itd.; a da bi za tako lečo odpovedali se vsim drugim pravicam, kakor to hočejo poslanci mladih, kaj tacega bi nam svetoval le naš sovražnik. Vrh vsega tega nas skušnja uči, koliko nam je pričakovati od hvaležnosti ali dobrovoljnosti ncmško-liberalne stranke. Taka hvaležnost je nehvaležnost, to bodo tudi naši „mladi ' na sebi skusili, kedar bodo nemškim liberalcem odveč. Morda kteri za svojo osobo vjame kako zvezdo ali naslov „dvornega svetovalca", več ne bodo dosegli vsi skup.
„Narodu med drugim blodi tudi to, da še le zdaj, ko je namreč dr. Razlag govoril v državnem zboru, se ime Slovencev pri naših nasprotnikih s spoštovanjem imenuje. Toda, kako je to spoštovanje? Da bi bil pristopil dr. Razlag, dr. Vošnjak, ali kdorkoli slovenske stranke n. pr. h konštitucijonalnemu društvu nemškutarjev v Ljubljani in v njihovem zboru govoril karkoli, bi ga bili ravno tako ,,spoštovali" in slavili, ne bilo bi mu treba hoditi na Dunaj, da stopi tam še le v vrsto dr. Schaf-ferjev, dr. Al. Suppanov, Ertlnov ali dr. Schreyev. Če „mladi" Slovenec v tem vidi vrhunec slave, da ga nemškutarski listi hvalijo, in misli, da je takrat dober zastopnik slovenskega ljudstva, kedar so nemškutarji zadovoljni ž njim, pač ni treba tolikih agitacij pri volitvah in toliko vpitja; kdor kaj tacega želi, mu ni treba toliko stotakov in petakov potrositi, kakor n. pr. gosp. Pfeifer, marveč naj se vsede v dvorani nove realke za mizo in bere naj iz kake brezverske knjige zbranemu občinstvu kaj zanimivega, n. pr. o inkvizicijah itd., in slava mu je gotova ; pri tem ima še mirno vest, da ni na Dunaji na stroške dežele živel.
dozorel do prave zgodovinske znanosti, ali ko bi njegovih oči ne zakrivala očala liberalnega napuha in liberalne proticerkvene srditosti, bi moral vedeti in ko poštenjak ne smel prezirati teh-le zgodovinskih resnic:
1.	Da v srednjem veku je ves zapadni svet bil zedinjen v eni in isti kršansko-kato-liški veri ko ena družina ene hiše, ene rimskokatoliške cerkve, iu da se o kaki drugi cerkvi srednjemu veku še sanjati ni moglo.
2.	Da, popolnoma nasproti razmeram naših časov, je vsemu tedanjemu socijalnemu in državnemu, kratko, vsemu javnemu življenju bila edina in nepremakljiva podlaga katoliška cerkev s svojimi verskimi resnicami, s svojim cerkvenim pravom.
3.	Da tedaj njemu, ne samo po imenu, ampak tudi v resnici kršanskemu svetu je vera bila najdražji, najimenitnejši zaklad, zguba vere pa največa, najhujša nesreča; da pa ravno zato je tudi tedanji svet prav do živega čutil, in po vsi vrednosti vedel ceniti važni pomen besed božjega Odrešenika, da se ni toliko bati tistih, kteri telo umore, kakor tistih, ki uteg-
nejo dušo umoriti in jo pripraviti v nevarnost večnega pogubljenja.
4.	Da tedaj tudi popolnoma dosledno, po splošnem duhu, po javnem mnenji tedanjega veka ni bilo hujšega hudodelnika od tistega, kteri se je predrznil pačiti in kvariti resnice sv. vere, s kugo krivoverstva okuževati druge in tako spodkopavati podlago, na kteri je slonelo ne samo cerkveno, ampak ž njim vred tudi vse družinsko in državno življenje.
5.	Da je ravno tako javno mnejc, ravno tak splošen duh časa zahteval, da taki nevarni hudodelniki sc nikakor ne morejo in ne smejo trpeti v državno-družinskem življenji, ampak da zlasti njim morajo veljati kazni odmerjene tatovom, roparjem, morivcem in zlasti ponarejevalcem denarja.
6.	Da državni oblastniki so bili v tisti megleni dobi tako zaslepljeni in zabiti, da jim nikakor ni šlo v glavo, kako bi bilo mogoče, da b' državni oblasti ohranili zvestobo in pokorščino ljudje, kteri so jo odrekli Bogu, kteri so zoper Boga samega se vzdigovali s tem, da napadovaje verske resnice so se spuutali zoper
Dr. Razlagu se ui čuditi, da je šel med I To društvo je 8. t. m. imelo zopet važen nemške liberalce, kajti on se nam je večkrat | zbor. Pričel ga je ob četrt na štiri društveni
zdel jako zmešanih misli, tako da se nam je videl, kakor človek, „ki ne ve, kaj hoče. Njegovo djanje vodi večidel čaatiželjnost. O dr. Vošnjaku mislimo, da ga je gnala slepa strast in sovraštvo do duhovščine v nasprotni tabor. Kaj pa bi rekli o gosp. Pfeiferju in Nabrgoju ? Tema menda ni treba poganjati se za dobrovoljnost ministersko, ker jima je njihova politična neizobraženost na poti do viših stopinj. Toraj mislimo, da sta tiha in voljna kimovca in se dasta po dr. Razlagu in Vošnjaku za nos voditi pri boju zoper cer kev in duhovščino, o kteri vendar-le vesta da je najtrdniši steber podpore narodnosti naše. Kako more neki pravi slovensk narodnjak pomagati pri delu, čegar konec ima biti ta, da se duhovščina spremeni v od vlade odvisen stan, kteri bi, kakor zdaj c. k. uradniki, moral biti nasprotnik narodne stvari!
Ti poslanci ,,mladih" so tedaj ali prav kratke pameti, ali pa so nastopili sedanjo pot iz samopridstva in naša sodba o njih,
osobnih namenov; to je
druge
ne moremo izreči.
Zbor katoliško-političnega društva
pri sv. Juriju na Šavnici, 8. t. m.
(Izv. dop.)
Predragi ,,Slovenec"! Sprejmi nektere vrstice iz lepe šavniške doline, ako ti bodo pa vstregle, ti hočem večkrat kaj pisati*).
Med solčnimi in z žlahno vinsko trto ovenčanimi griči šumlja po tihi prijazni dolini bistra Šavnica in namaka z blagoslovom svojih vodeuih kapljic rodovitna polja zemlje slovenske. Polja zeleno-rumena kinčajo snažni hramovi, v kojih bivajo krepki Slovenci vernega srca, krepke postave, vneti za drago katoliško Slovenijo. V sredi krasne doline na zeleni trati stoji cerkev sv. Jurija, najstarejša v celi okolici. Po prijaznih gričih, z žlahno trto nasajenih, so postavljene cerkve, kakor čuvaji krasne doline, in kažejo pot v presrečno deželo prebivalcem krasnega kraja. V tem, raju podobnem kraju, se je preteklo leto osnovalo katoliško društvo, ki dela na vse strani, neustrašeno, junaško, kaj lepo. Udov šteje zdaj 152 najveljavniših mož cele župnije. V preteklem letu je imelo to društvo šest važnih zborov, v kterih so se času in prebivalcem primerno razpravljale najvažniše reči.
V reda.
Prosimo.
predsednik s prav srčnim pozdravom v mnogem številu se sošlih veljavnih mož, ter govoril blizo tako-le:
Slavni katoliški zbor!
Zavoljo važnih reči sem Vas sklical, kat. možje! da jih resno prevdarimo na tem mestu. Kat. možje! Od leta do leta narašča nevarnost katoliški cerkvi. Ta nevarnost se je spremenila v kratkem v hudo sovraštvo, v silno prega njanje in hoče končati s popolnim zatirom in vničenjem kat. cerkve. Cerkvi sovražne postave se kujejo po svetu, predlagajo zborom državnim, da bi ondi zbrani posvetni možje — poslanci — sklepali o cerkvenih rečeh, h čemur pa oblasti nimajo ne po božjih, ne po človeških pravicah. Take postave cerkvi popolnoma sovražne so bile vpeljane na Nemškem, v zdaj na videz mogočni, pa ošabni Prusiji. Po teh postavah nima cerkev, ne škof več pravice odgojevati duhovnikov, ampak le posvetna liberalna oblast.
Škofje ne smejo nobenemu duhovniku, naj bo še tako izobražen, skoz in skoz poštenega, pobožnega vedenja, ves navdan pravega cerkvenega duha, podeliti stalne službe, ako prej niso prosili milosti in dovoljenja pri posvetni oblasti. S tem si je posvetna vlada krivično prisvojila neko oblast, ktera jej ne gre, ne po božjih ne po človeških pravicah. Po teh postavah je vzela tudi cerkvi oblast do cer cvenin redov, ktere je prepovedala, akoravuo so iz teh redov izhajali najimenitnejši možje, škit in bramba kat. cerkve — misijonarji pre-)!agi — ki so romali po brezbožnem svetu širit božje kraljestvo, in učiti spoznavat pravega Boga. (Dobro! Dobro!)
Kakor se pa hudič boji blagoslovljene vode, tako se boji posvetna oblast rednocer-kvenih ? ? (Smeh )
Kat. možje! kaj so pa temu nasproti škofje na Nemškem počeli! Višji pastirji na Nemškem so skupaj 26. maja 1. 1. v posebnem pismu verski vladi razložili svoje mnenje zavoljo teh lostav, ter prosili v imenu katoličanov, da se te postave, ker so cerkvi nasprotne, ne potrdijo, še manj pa vpeljejo, ker segajo globoko starodavne pravice kat. cerkve in še posebej žalijo vest pravega katoličana, ter hočejo cer-cev v korenini zatreti.
Prošnja višjih pastirjev je bila glas vpijočega v puščavi. Vladajoči liberalizem je hudo zameril, ter začel še silnejše preganjati cerkev,
tisto cerkev, ktero je ves zapadni svet spoznaval kot edino božjo, edino od Boga postav Ijeno cerkev, da tedaj tudi popolnoma dosledno so krivoverci veljali kot izdajavci, kot oskru novalci veličanstva, vredni tiste kazni, ktera je bila tem odmerjena.
7. Da sosebno tiste manihejsko-krivover-ske ločine ali sekte, ki jim je splošno ime „Katarci", so, bodi si po svojih načelih glede zakonskega in družinskega življenja, bodi si glede fanatične besnosti, s ktero so napadali cerkve, duhovne in verno kršansko ljudstvo, so bile obstanku družinsko-državnega življenja tako nevarne, da bi bilo res vredno, ponuditi lep dar našemu zgodovinskemu velikanu, ako nam zamore imenovati le eno državo, ktera bi hotela dandanes pri vsi silni liberalni inte-ligenciji in kulturi trpeti verske ločine ali sekte z enakimi načeli, z enako fanatično bes-nostjo, z enakim djanskim počenjanjem. „Bdi so", piše Ddlinger, „ti Katarci socialisti in komunisti tadašnjega veka. Napadali so zakon, družino in posestvo. Njihove zmage sad ne bi bil drugi, kakor ta, da po vesoljni podrtiji bi
vse bilo moralo propasti v barbarstvo in pa-gansko razuzdanost." Tako Dolinger. Iu ta Dolinger je menda vendar tudi našemu real-kinemu zgodovinarju veljavna avtoriteta, saj se ui čulo, da bi on bil oporekal ljubljanskemu konštitucijonalnemu društvu, ko se je v svoji adresi vklanjalo silni zgodovinarski učenosti v dvojnem obziru slovečega Dolingerja. Zato pa bi bila tudi že naravna dolžnost našega ljubljanskega velikana, da bi se nekoliko soznanil z Dolingerjem, če tudi le iz tega namena, da bi se meril z njim, morebiti bi bil potem tudi drugače sodil in govoril o preganjanju glede Katarcev, — se ve da, ako bi mu njegova liberalna vest to dopustila.
Vse te navedene poglavitne in na zgodovinskem polju obče znane in dokazane zgodovinske resnice bi moral naš prof. dr. Aleks. Suppan že ko navadni zgodovinar vedeti, ter bi jih ne smel prezirati, ako je hotel nekoliko znanstveno o svojem predmetu govoriti; ne pa ponujati in prodajati robe, ki se za mali denar dobi v vsaki knjigarni, kjer se „Schauder-romani" prodajajo in posojajo. (Dalje prih.)
njene redove, in zveste duhovne, kaznoval jih je tudi v denarjih, ter jim skrčil, tu pa tam pa celo vzel že tako majhno njihovo plačo in oropal jih vsega imetja do zadnje podobe na steni. Prepovedal je mogočen liberalizem božja pota, očitne molitve, sv. mašo in hotel zatreti vse, kar je svetega in Bogu ljubega. (Čujte! čujte!)	(Dalje prih.)
Avstrijsko cesarstvo.
I r. IJnhljiinr. 15. marca. Včirajšni „Tagblatt" piše: Od 14 (!) avstrijskih nadškofov in škofov jih je večina že na Dunaju in marljivo izdeluje načrt skupnega vojnega oostopanja proti strašnim verskim postavam. Dva avstrijska škofa se pa nočeta vdeleževati teh obravnav, namreč stari višji pastir Kra-Ijevograške škofije, čigar vstavoverstvo in državna zvestoba je že prestala marsiktero nevihto, in naš domači višji pastir. Jernej Vidmer. To zdržanje je tem hvalevredniši, ker je sedaj skupni upor avstrijskih škofov zoper brezbožne verske postave naravnost iz Rima zaukazan. Dotično papeževo pismo je bilo 5. t. m. že na Dunaju (7. pa je bilo še le v Rimu podpisano, Vr.) in škofe naravnost spodbuda, naj si, kar je moč, prizadevajo, da te postave ne bodo potrjene, in če bi bilo treba, tudi odločno se ustavljajo pripoznanju teh postav. Pripovedujejo celo, da to posredovanje papeževo, ktero je uzročil kardinal in nadškof praški, je tako, da vsled tega pritiskanja celo zmernim škofom, dobrim Avstri-jancem, ne ostane druzega, kakor ali biti Av-strijanec ali pa odpovedati se škofijstvu." „Tagblattu" naj povemo, da avstrijskih škofov ni samo 14, ampak 34, izmed kterih jih več ni prišlo na Dunaj. Jako napačno pa je, da se „TagbIatt" sklicuje na omenjena dva; kajti kraljevograški škof ni šel na Dunaj zarad visoke svoje starosti, ker ima že okoli 96 let, ljubljanski škof pa, ker se je škofiji prostovoljno odpovedal, ni dobil vabila, da bi se vdeležil posvetovanja. — Naj pri ti priliki našim duhovnom povemo, kako ljudstvo sodi o novih verskih postavah. Te dni je bilo na šentpeterskem predmestju zbranih več kmetov, Zgovarjali so se med drugim tudi o tem, ali bodo šli naš višji pastir k posvetovanju na Dunaj ali ne. Prav imajo, pravi nek liberalec, da ne gredo, to je pametno. Pa kmetje mu odgovori: „Čc se duhovščina zdaj ne potegne za cerkveno reč, jim bo to jasen dokaz, d.i je vse, kar uče. le sleparstvo, in da bodo vedeli sc jih znebiti". Sodite zdaj sami, ali je viirno molčati še dalje in ne tirja marveč dolžnost, ljudem naznaniti, da duhovščina rajši zgubi premoženje, prostost in življenje, kakor da bi izdala sv. cerkev.
Vr. l/tiihl|iiiic. 16. marca. „Narod" neslovenski list. Kdor to pobija, kar jo vsem Slovencem najdraže, taki ni vi č Slovenec, taki je mož iškarjotovske moke. Zadnjič jo „Narod" natezal z veseljem celo torbo nemških frajmavrarskih listov, kteri hvalijo dr. Razlaga, ker je prestopil na stran prijateljev novih postav. V št. 60 pa nateza nektere češke liste, ki so za nove postave. To pa „Narod" svojim bralcem zamolči, da privrženci teh listov so pri zadnji volitvi za državni zbor popolnoma propadli, še bolj, kakor ustavoverni kandidatje, da tedaj glasilo ni glasilo češkega naroda. Spomina vredno je tudi kakor „Nar." piše o „Politiki" in ,.Pokroku." Pritrjuje namreč, da nobeden teh listov si ne upa govoriti za osnovo novih postav. In zakaj ne? Menda ne bomo čisto napačno rekli, ako ter-
dimo, da iz spoštovanja do čeških katoličanov. Pomislimo pa, da na Češkem je v primeri 8 Slovenskim veliko veliko več drugovercev, kot pri nas. Slovenija, smemo reči, je čisto katoliška. In vendar „Narod" največo večino vernih katoličanov z vednim nespremišljenim zaničevanjem katoliške in cerkvene zadeve ne le prav polnoma prezira, ampak on jih v njih veri žali, psuje, zavira , zasramuje, zatira Taki list nikoli ni slovensk list.
Ik Ljuhlju nc, 15. marca. (Izv. dop. Razlag, Razlag, kamo si zabredel? Sv. Oče Pij IX. so v okrožnici 7. t. m. do kardinalov, nadškofov in škofov našega cesarstva in celo v pismu do cesarja samega spregovorili javno zoper tako imenovane verske postave; ti pa s svojimi drugovi si govoril in se potezaš za nje. Da ne omenjam Schafferja et comp., — na eni strani Pij IX., poglavar svete katoliške cerkve, na eni pa dr. Razlag, dr. Vošnjak, Pfeifer, Nabergoj itd. — kadar vstane v cer kvi kak prepir zastran uka, ktere učenike moramo poslušali? Tiste, pravi katekizem, katekizem katoliški, kteri so s papežem zedin-jeni — vsled obljube Kristusove: „Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico. Jaz pa sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera; in ti — spre-obernjen — potrjuj svoje brate." Luk. 22. Po tem pooblastilu so naslednik Petrov potrdili brate svoje, škofe avstrijske, in upamo, da potrjeni — po zgledu svojih bratov prusko-nemške države — vkrenejo, kar bode prav pred katoliškim svetom in pred Bogom. Sedaj vemo katoliški Slovenci, s ktero stranko nam je držati v glasovitih verskih postavah, ki se kujejo in snujejo na Dunaju.
— Lužiških Srbov, Vendov je zdaj 163.000 duš, izmed kterih jih 54.000 prebiva na Saksonskem, 49.000 na Pruskem. Že v 11. stoletji je zgubilo to ljudstvo svojo samostalnost, in vendar se je še ohranilo do današnjega dne; poslednji ostanek polabskih Slovenov, ki so nekdaj toliko sloveli v številu in moči. Kako čudovito se upirajo ponemče-vanju, najjasneje kaže to, da lužiški Serbi poslednja leta v številu ne pojemajo. Leta 1849 jih je bilo na Saksonskem in Pruskem samo 137.928, 1860. leta pa že 162.828. Ohranuje pa Slovene v teh krajih Ie cerkev in šola. V gorenjih Lužicah je 62 cerkev s 74 slovenskimi mašniki in 129 šol s 151 slovenskimi učitelji; v dolenjih Lužicah je pa 20 cerkev s 27 mašniki in 40 šol s 43 učitelji. Veliko zaslug za slovensko narodnost si je pridobilo tudi narodno slovstvo, zlasti pa slovstveno društvo „Matice", ki je od leta 1853 doslej razširilo 110.000 iztisov ljudskih nkjig po ceni in 130 000 iztisov svojega srbskega koledarja in ki na svetlo daje lastni časnik. Društvo „Matice" je kupilo v Budi-šinu za 300.000 goldinarjev stavišče, kjer se bode zidalo veličansko poslopje za knjižnico, za razne zbirke, za narodno tiskarno i. dr., in ima v ta namen že več od 21.000 goldinarjev. Vsi stroški za to narodno poslopje bodo znašali 52 000 goldinarjev, in kar primanjkuje, se bode nabiralo pri prijateljih Slovenov. Prvosednik društva „Matice'\ J. E. Smolcr, se je zato obrnil tudi do avstrijan-skih Slovanov za podporo tega narodnega dela. Darove sprejema bukvar F. A. Urbanek v Pragi.
I k Cirkiiicc. 14. marca. (Izv. dop.) C. k. okrajno glavarstvo je kaznovalo vse tri tukajšne duhovnike, ker so oskrbeli podpise ua znano peticijo kat. društva; in sicer je moral g. dekan plačati 10 gld., kaplana pa po 5
gld. kazni zarad prestopka §§. 7 in 11 drž zakonika 1854. — Premišljevanje k temu ka-pitelnu naj si častiti bralec naredi sam. Ako bi ga mi pisali, bi ga „pri veliki svobodi, ka koršna je v Avstriji", brž ko ne brala samo policija.
■ ]?Vsiril>ora9 14. marca. Katoliško-politično društvo je imelo 8. t. m. zbor, kterega se je vdeležilo čez 130 udov. Enoglasno se je sklenila graški podobna resolucija; po nasvetu grofa Brandisa se je pa tudi sklenilo mil. knezoškofu poslati adreso ter ga prositi, naj krepko in neprestrašeno brani pravice sv cerkve, vedevši, da ga podpirajo vsi verni cele škofije, ki bodo pogumno prenašali vse, karkoli utegne priti.
I« (»oi-icc, 12. marca. Današnji zbor političnega društva „Gorice" je grofu Ilohen-wartu in tovarišem izrekel svoje priznanje in najprisrčnejšo zahvalo, ker so tako pogumno branili pravico in svobodo katoliške cerkve.
»iiiinj. 16. marca. Državni zbor hiti, kar je najbolj mogoče, da bi dovršil posvetovanje o konfesijonelnih postavah. Liberalci so bili tega silno veseli, ter so se v svoji prevzetnosti norčevali iz škofov, ki so se zbrali v posvetovanje, pa že jim je začela beseda upadati. Papež so namreč 7. t. m. vsim škofom avstrijanskim poslali okrožnico, v kteri rečejo, da nove konfesijonelne postave hočejo državi izdati in podvreči sv. cerkev. Na videz, pravijo, so te postave zmernejše od pruskih, v resnici pa jih navdaja ravno tisti duh in značaj, ter pripravljajo sveti cerkvi ravno tisto pogubo. Konečno izrečejo papež svojo nado, da se bodo škofje krepko potegovali za pravice sv. katoliške cerkve. Z veselim upanjem jih navdaja tudi vdanost in pobožnost cesarja Franca Jožefa, kteremu so ravno tisti dan pisali, ter ga za božjo voljo prosili, da naj ne izda cerkve nečastni sužnosti in naj ne spravlja svojih katoliških podložnih v najhujšo zadrego. To pismo papeževo je nam katoličanom v veliko tolažbo. Papež so ž njim pokazali, da kot zvest varuh čujejo nad svojo čedo in jo žele ovarovati priteče ji nevarnosti ; zlasti razodevajo svojo posebno ljube zen za Avstrijo; oni svare, preden so postave še potrjene, da bi obvarovali katoličane budili sojev, ki so se vneli na Nemškem iu ki bodo gotovo nastali tudi pri nas, če bi te postave obveljale. Pa upamo, da se to ne bode zgo dilo, da bodo cesar poslušali svarijoč glas sv. očeta. Kako bi ga tudi ne? K atoli-čanstvo je povzdignilo Avstvijo, katoličani so jo obvarovali pred silnimi napadi turkov, brez katoličanov bi bila Avstrija in hiša Iabsburška zginila iz zgodovine, in vladarji labsburški naj zdaj preganjajo katoličane, ki so jih ohranili in povzdignili? Ne, to jc nemogoče ! To živo čutijo tudi liberalski listi, zato so vsled papeževe okrožnice zelo popar-eni, a tolažijo se s tem, da bode cesar, ki je jotrdil prve od papeža zavržene konfesijonelne »ostave, potrdil tudi te. Pa to upanje je brž ko ne prazno. Liberalizem je cesarja na Oger-skem pripravil v tako zadrego, da jc skoro nemogoče sostaviti ministerstvo; v naših deželah bi bile vsled teh postav zadrege še veči, ne moremo si tedaj misliti, da bi v tem nevarnem slučaju cesar hoteli pomnožiti zadrege.
dovoljenja, da bi mu smel njegov kaplan pri sv. maši streči in da bi smel imeti lastnega služabnika. Pa sodnija njegove prošnje ne usliši.
Francoska. Volitev Ledru — Rolli-nova je mnogo poslancev levega središča pripravila, da so potegnili z vlado. Pri glasova-ju o interpelaciji Christople-ovi je njih 16 glasovalo za vlado, 15 pa se jih je zdržalo glasovanja. Po sklepu nekega zbora enako-mislečih bode Ledru — Iiollin v narodni skupščini stavil predlog, da se naj zbornica razpusti, kadar bode izvršila ustavne postave. Pa ta predlog gotovo ne bo obveljal; tudi omenjena postava še dolgo ne pride na vrsto, ker zbornica 25. t. m. za nekaj časa preneha iu levičarji posvetovanje jako zadržujejo. Vsak dan sprožijo kako reč, ktera zbuja prepir, in zadržuje posvetovanje važnih in imenitnih predlogov. — Govori se, da se je vsem katoliškim in legitimističnim časnikom priporočilo, naj zopet začno pisati za postavnega kralja Henrika V. Ali pa bodo kaj opravili, se še ne ve; do sedaj se jim še nobenkrat ni posrečilo stranke spraviti pod en klobuk. --Pruska hoče škofije v Alzasiji in Loreni na novo omejiti. Ker segajo te škofije tudi na Francosko, mora tudi ta v to privoliti. To pa bode storila le s to pogojo, da se ne kratijo pravice francoskih škofov in papeževe. Bizmark se bode temu težko vdal in se bode te prilike poslužil zopet pridobiti vpliv, kterega je pod Thiersom na Francoskem imel. Morda bo zopet z vojsko žugal. — Komunisti hočejo na Angleškem jutri praznovati obletnico socijalne pariške revolicije od 18. marca 1. 1871. Pa dotična povabila so na pošti zasegli. Bolje bi bilo, ako bi jih bila razposlala, potem pa opazovala, kteri ljudje se bodo vdeležili te prekucijske svečanosti.
Vnanje drž«'»ve.
1'rnska. Zaprti poznanski Škof grof Ledohovski je višo sodnijo že večkrat prosil
Domače stvari.
(6000 gld. državne podpore) je došlo vodstvu ljubljanske pripravnice za učitelje in učiteljice, da se imajo razdeliti po vrednosti med učence in učenke. Razdelili so se, pa kako! Vsak človek bi mislil, da bo od teh 6000 gld. podpore se razdelil veči znesek med učence, kakor med učenke, in to iz prav važnih razlogov. Učenci namreč, ki se pripravljajo za učitelje ljudskih šol, imajo gotovo tudi namen izobraziti se za učitelje, kterih tako povsod manjka, in bi morali se na vso moč podpirati. Učenke pa hodijo v pripravnico večidel Ie zato, da se izobražujejo same za-se, komaj deseti del jih bo morda res lotilo se učiteli-štva, toraj je njihov namen bolj egoističen, one se uče za-se in ne za druge, tudi ni bilo dozdaj še slišati, da bi učiteljic manjkalo; učenci pa se izobražujejo, da bodo s svojo izobraženostjo koristili državi. In vendar se je podpore 0000 gld. veči del razdelil med učenke, ki so deloma prav premožnih starišev in ne bodo nikdar učiteljice; učencem (pripravnikom,) se je le malo dalo, da-si bi se bilo smelo posameznim, posebno revnim in pridnim, priti na pomoč z 200 gld. Ali se na ta način doseže namen »državne podore," ktera se jemlje od davkov ljudstva? Kako more n. pr. profesor Gariboldi opravičiti to, da nakloni hčeri trgovca (ki je, se ve da nemškutar), od ktere on in vsak drugi ve, da obiskuje pri-pripravnico le za to, ker ima čas, in ne bo nikdar učiteljica, 150 gld. podpore, med tem ko mnogo pripravnikov, kteri imajo gotovo namen izobraziti se za učitelje in potem tudi postati učitelji, ni čisto nič dobilo ? — Uradna „Laib. Ztg." je pa potem še tako breztaktna,
da priobči imena vsih, kteri so kaj dobili, zraven pa tudi tiste, kteri niso nič dobili, tako da imajo ti zadnji memo škode še sramoto. Tega ne moremo nikakor odobriti.
(,,Beseda"), ktero je napravila ljubljanska čitalnica preteklo nedeljo, je bila zopet prav lepa. Močni zbor čitalničnih pevcev se je odlikoval z dvemi pesmima, zadnjo je moral po občnem zahtevanji celo ponoviti. Izvrsten je bil tudi tercet na glasoviru, violončelu in go-slih, v kterem se je gospodična Melanija Hohnova pokazala tehnično jako dobro izurjeno igralko na glasoviru, gosp. Šantel pa zopet kot umetnika na violončelu. Tudi Liszt-ovi variaciji v „Faustu", delu, ki potrebuje velike izurjenosti prstov, je bila gospodična Hohnova kos. Občinstva je bilo mnogo in vse prav zadovoljno z besedo. Gospodu Šantelnu pa zopet častitamo.
Razne novice.
—	Poštni u r ad v Lj ub 1 j an i. Na novega leta dan je bil iz Ljubljane odposlan list pod napisom: „Gosp. Matija Starec, učitelj v Šentjurju na Dolenjskem", pa je še le 8. t. m. prišel na tukajšnjo postajo. Romal je po 19 poštah, po Kranjskej, Stirskej itd., Bog ga vedi, kod še, Napis je bil vendar odločno narejen, samo to napako je imel, da je bil v slovenskem jeziku. — Skoraj bi rekel, zgolj hudobija je pri poštah, da puste liste poltretji mesec po svetu romati.
—	Ogenj se je 9. t. m. vnel na Grosupljem, ter vpepeli! štiri hiše in nekaj druzega poslopja. Zažgano je bilo po nerodnosti. Nek samec si je kuhal o poludne jed, bilo je že vse pripravljeno, le zabele je še manjkalo; dene tedaj na žerjavico masti ali masla, ktero se pa vname. Mož hoče z vodo pogasiti, toda razburjena zabel bruhne iz „ponvice" naravnost v streho, ktera se mahoma vname." Zavarovan ni bil nobeden. Toliko je nesreč in ljudje se ne spametovajo, da bi se zavarovali. Kdor tega še ni storil, naj se poda k Sloveniji", ter naj to brž stori. Male letne stroške kmalo pozabi, če ga zadene nesreča, pa ima saj kaj v roke vzeti, da si naredi novo poslopje.
—	Liberalni občinski zbori so začeli zahvale pošiljati ministerstvu in državnemu zboru zarad konfesijonelnih postav. — Bomo videli, če bodo začeli kmali razreševati take zbore, kaj-li?
—	Iz Ilir. bistriškega okraja 10. marca. Po noči med 7. in 8. t. m. se je v vasi Koseze pri M. zgodila neka čudna tatvina. Ukradeno je bilo, pravijo, do 300 gld. in sicer v sobi, kjer sta gospodar in gospodinja spala. Uzmovič si je bil prcskrkrbel še luč, da je ložej pobral ves denar; potem je pa luč po pustil, da je ukradenima skoro do dne gorela. Kdo je bil ta predrzneš, se še ne ve. — Med Št. Petrom in Reko so nekaj železničnih vlakov spremenili; tisti, ki je vozil iz Št. Petra po noči okoli '/43 v Reko, vozi zdaj iz Št. Petra nekoliko pred 11. uro dopoldne na Reko. Tisti pa, ki je iz Reke v Št. Peter vozaril do 10. ure zvečer, pride zdaj do 5. ure popoldne, drugi so po starem. In temu moramo oporekati, ker je železnično vodstvo slabo vredilo šentpetersko železnico, ker samo en vlak bo tistim prav, ki gredo proti Ljubljani, namreč tisti, ki pride dopoldne za brzo- ali poštni vlak. Drugi vlaki pa se vsi z vlaki proti Laškemu vjemajo, in na Ljubljano namenjenemu bi bilo silo dolgo čakati. Pa kaj? da je le za Lahe prav in dobro. — Pri nas je silno slabo,
kar je hlapon začel vozariti, tako da nam silen stradež žuga; in že zdaj je lakota 1 Pridelka ni, lesa ne za prodajo, pa še kdor ga kaj ima, ga ne more v denar spraviti; tako je res žalostna tihota, kakor po vojski. In gospodom davkarjem pa vedno prst „žugavnik" po koncu stoji v davkarijah: „Bauerzahlen!" Če ne, pa vržejo špago „eksekutivne dražbe", da Bog pomagaj!
—	Uboštvo učencev na Dunaji. „N. fr. Presse" sama spoznava, v kakošno siro-ščino je nova doba pripeljala učence na vseučilišču, ker piše 12. sušca: „Revščina pri vseučiliščnih učencih raste od dne do dne, in zato se med sramožljivimi ubogimi in berači tudi že nahajajo učenci. Za gotovo smo izvedeli, da učenci tukajšnjega pravoslovja so bili primorani na trdih klopeh v šoli prenočevati, da se odslej vsako noč šole preiskujejo in da šolski služabniki strašne reči vedo pripovedovati o potrebi znanih učencev treh svetnih učilišč (modro-, pravo- in zdravoslovnih). In ker sila kola lomi, se ni čuditi novici, da je bilo to zimo brez števila zimskih sukenj v učilnicah ukradenih -- ubogi učenci so si menda kruha kupili za denar, ki so ga prejeli za suknjo bogatejega tovariša. Mali obrtniki ne morejo na upanje dajati, popačeni učenec se poprime surovosti ter žuga, kakor bi imel pravico tirjati. To so žalostni dogodki, ki razodevajo temno stran sicer v vnanjem veselega življenja učencev. Bati se je rakove poti v učenji, spridenosti in popačenosti učencev." Glejte svobodnjaki, kakošen cvet se prikazuje v vaši dobi. Papeža in sveto cerkev znate dobro obirati iu obrekovati, in ne veste, da, kdor piš seje, vihar žanje.
—	Opravilo ljudskega učitelja. V srenji H. v Bukovini (toraj v Cislajtaniji, pozor I) je učitelj bil primoran, po navadi vsako saboto najstarše in najimanitnejše srenj-čane briti. Neko saboto ga nenadoma obišče tovarš njegov in dobi, kadar je bil ravno v tem opravilu in je z britvijo prav vrlo čedil pričujoče kmetiče. Ne da se motiti v svojem poslu, dokler ne obrije poslednjega. Ko možje zadovoljni odidejo, ga začuden vpraša sosed učitelj: „Kako je to, ljubi tovarš, da ti briješ te ljudi, vsaj kolikor mi je znano, ti nisi bri-jač"? — Res nisem jaz brijač, odgovori pra-šani učitelj, toda — sila ni mila! Ti kmetiči, vedi, so vsi šolski svetovalci, in gorje meni, ko bi jih jaz ne hotel briti; ment bi ne bilo prestati v službi, in bi tudi plačila svojega ne dobil. Blagor tebi, ako so tvoji šolski svetovalci taki, da ti jih ni treba, kakor meni briti vsako saboto!'1 — Kaj poreko na to oni, ki so tolikanj grajali, ako je sem ter tje kak ljudski učitelj z gospod očetom ali kaplanom postregel nekoliko pri mizi, pri kteri je gost bil tudi sam in se je toraj postreglo tudi njemu? —
—	„S t ek 1 i h psov je na Dunaju čedalje več; gotovo je tega liberalizem kriv' kali?" je rekel eden ljubljanskih listov. — Nato bi se smelo reči: Steklih ljudi je v Ljubljani čedalje več; gotovo je tega liberalizem kriv, kali?
—	Lanske letine na Češkem-„Prager Zeitung" naznanjuje, da se je 1. 1873 manj pridilalo, kakor 1. 1872, in sicer; pše, niče 540.000, rži 3,856.000, ječmena 735.000, ovsa 2,229.000 vaganov. Tudi s korunstvom je bila taka, in sicer se je pridelalo manj ko-runa 5,000.000 vaganov, sladkorne repe 6 milijonov centov in hmelja 650 centov.
Umrli bo:
12.	marca. Klizalieta l'rck, branjevka, 54 I., za razlivom v pljučih.
13.	marca. Blaž Butara, gostač, G8 1., ■> pljučno sušico. — Jera Kuhar, gostica, 67 1., — in Boštjan Majdič, železu, čuvaj, 41 1., oba a* oslabljenjem pljuč. — France Štrus, berač, 70 1., za mrtvoudom.
14.	marca. Juri Koritnik, zidar, 42 1., aa pljučno sušico. — Marjeta Feigl, gostaška vdova, 85 1., za oslabljenjem. — Ana Kekar, nadkou-dukterjev otrok, 2 1., za kozami
15.	marca. Emest (Jallč, reservni lajtenaut, 22 1., za pljučno sušico. —- Elizabeta Samatorčan, gostaška vdova, G4 1., za splošno vodenico. — Andrej Ponikvar, dijak II. gimn. razreda, 14 1., za vnetjem mrene pri inožganib. — Leopold Plahuta, kroj. otrok, 5 mesecev, za božjastjo.
Eksekutivne dražbe.
23.	marca. 3. Avrelije Tomasi-jevu hiša na velikem trgu št. 11 (15000 gl.), — 3. Karoline Fabijani jeve hiša na Poljanah (65000 gl.) obe v Ljubljani — 2. Jak. in Ane Muhič-eve (1877 gl.) v Žužemberku. — 2. Jurij Stempihar jevo iz Cer-kelj (4212 gl.), — 2. Uršo Dolinar jeve iz Treboj (35 gl.), obe v Kranji, — 1. Matija Mcrhar-jevo iz Dolenjevasi (1400 gl.) v Ribnici.
24.	marca. Mart. Žorž-evo iz Slapa (407 gl.), - 3. Ant. Bavčarjevo iz Poddrage (487 gl), —
3. Ant. Trost ovo iz Poddrage (952 gl.) vse v Ipavi. — 3. Gašper Vašelj-evo iz Stare oslice (250 gl.), — 3. Fr. Grošelj ovo iz Čcšnjice (500 gl.) obe v Loki. — 2. Jož. Vidmarjevo (1065 gl.) v Senožečah. — 2. Ed. Friškovec-evo iz Slivne (1617 gl.) v Litiji. — Lor. Jegličeva hiša (3500 gl.) v Loki. — 2. Jan. I)rganc-cvo (148 gl.) v Metliki. - 1. Lor. Doles evo iz Orehovca (1757 gl.) v Postojni. — Jak. Kokalj-evo iz Dolenje vasi i,695 gl.), — 1. Mat. Rabus-ovo iz Koprivnika (120 gl.) obe v Črnomlji. — 3. Amalije Globoč-nikove fužine aa kose (3300 gl.) v Tržiču. — 1. Ant. Ttkavc evo iz Dolenje vasi (3330 gl.) v Ribnici. — Jan. Oatank-ovo iz Strincc v Postojni.
Trlmrallriir ila-nttriic «*«*nr
16. marca.
Kapirna renta 69.90. — Srebrna rei.ta 74li6. — 18601ttno državno posojilo 103 70.— Itankinn akcije 971 — Kreditno akcije 228. — . — London 112—. — Srebro 106 40 C. » kr cekiui —, —. — Napoleon 8.93.
Denar»t>ene reut<.
14. marca.
Državni londi. avstrijska papirna renta . .
o
5*/, renta v srebra.......
Srečke (loži) 1854. 1.......
„ „ 1860 1„ celi.....
„ „ 1860. !., petinke . . ,
Premijski listi 1864 1.,......
Zcmljiščine odveznice.
Štajarske po 5%........
Kranjske, koroške in primorske po 5°,
Ogerske po 6'/,........
Hrvaške in slavonske po 5*/„ ....
Sedmogradske po 5*/,......| 73 60
Delnice (akcijo).
Nacijonalue banke......
Unionske banko.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstf. eskomptne družbe . .
Anglo-avstr. banke......
Srečke (losi).
po 100 gld. a. v. „ 100 ., k. d. ,. 60 „ „ ., „ 40 gld. a. v. „ 40 „ 40 „ 40 „ 40 20 40
Denar. Hlago. t»'J HO 09.80 73 90 74 —
98.— i 98 50
103.75 {104.25 108 50 109.— 138 75 139.
93.-86 50 75.- 75.75 75.50 77.50 74.-
Kreditnu Tržaške
ii »• Budenske	„
Salinove	„
1'alffi-jeve	„
Clary-jeve	,,
St. Genoii	,,
VViudischgriitz -ove ,, Waldstein-ove „
Srebro in zlato. Ces. cekini ...'..
Napoleonsd'or.....
Srebro .......
966 126 50 231.— 870.— 137 50
169 30
»I	l>	M
»I	1»	I)
M	M	t*
>9	f*	ti
II »I »I
53.50 24.25 32.25 23.75 28.— 24.50 20.60 24.—
6.28 8.92 106.25
968 127.— 231.25
138.--
170.— 117.—
'24.75 32.76 24.25 .50.— 25.60 21.— 24.50
6.20 8.88 106.50
a	y.
V cerkvi ljubljanske bolnišnice so *
OUUMiJE v-4
ks 7 spremeni (registri) na prodaj. Več o* ?€tem se zve pri ondotnem dušnem pastirju.^
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.
Današnjemu listu je pol p61e priložene.
Prilog-a k ..Slovencu" št. 55
Zadnjo številko našega listu je zopet policija pograbila, zarad nekega dopisa iz „Novomesta"; vnovič natisniti uam je ni bilo mogoče. Da pu naši naročniki ne trp6 preveč škode, smo današnjemu listu pridjali prilogo.
danjem stanu omike, po tem, <la je profesor Suess tako zelo učen in izobražen.
Za ostrim nasprotnikom načrta postave, poslancem Harantom, je Rovotil dr. Dittes. On je hotel prekositi Suessa, prosil je naravnost, „da bi smel kot demokrat malo debeleje streljati, kakor prof. Suess". In na to se je izpovedal: „da v zgodovini vseh vekov in vseh narodov ni našel večega, nesramnišega in bolj nesrečnega ali škodljivega sleparstva, kakor je sleparstvo z vero iu cerkvijo". Levica ga je pohvalila. Dr. Dittes-u je vsaka vera goljufivo sleparstvo, vsak, ki je kako vero osnoval, sa-mopriden goljuf, on pravi o vsaki posvetni vladi, da se je vdeležila tega sleparstva, da ji je služilo tudi za samopridne namene. Po dr. Dittes-ovem mnenji ni vera ne državna, ne cerkvena. On zahteva popolno prostost vesti, toraj tudi dovoljuje, da človek nima nobene vere! No, ta prostost je v Avstriji, dokaz temu je dr. Dittes saui. Da bi ne bilo, bi njega pač ne bilo v Avstriji, bi ne bil on zastopnik dunajskega mesta, najmanj pa ravnatelj pedago-gije. Naj ima dr. Dittes s svojimi privrženci vred svojo prostost vesti; katoličani pa imajo čisto drugo vest in zahtevajo, najmanj po ravno tisti pravici, kakor dr. Dittes, za svojo vest tudi popolno prostost.
Kes, lahko se reče, da je dr Dittes vso debato speljal na nespodobno pot. Za njim je bilo govornikom težko, ji zopet dati spodobno podobo Dr. Pražak je govoril s tehtnimi vzroki zoper postavo, Lah Venturi zoper Greuterja. Ruzcka je govoril iz cerkvenega stališča zoper, vitez Carneri, zaverovan v vsegamogočoost države, za postavo. Dalmatinski poslanec Pav-linovič je govoril hrvaško.
Dr. Razlag, mladoslovenec. je razveselil centraliste s tem, da ni le govoril za postavo, ampak se tudi sam spreobrnil k centralizmu. Ko sta še tirolski poslanec dr. Graf zoper, in dr. Wildauer za postavo govorila, in se sprejel konec debate, je stavil še dr. Kronavvetter predlog, da se da splošna verska postava, po kteri bi se država ne zmenila za vero. Ta predlog se pa ni dovolj podpiral. Dr. Smolka je stavil za tem šc predlog, da bi se posvetovanje o načrtu postave odložilo do tistega časa, ko bi bila poročila odsekov o drugih načrtih gotova. Minister nauka in ministerski predsednik sta potem tudi govorila in hiša (levica in galerija sta jima ploskala.
Kako se je glasovalo, je že znano. Konservativna stranka je potem naznanila, da se pri specijalnih debatah ue bo vdeleževala. Mi pa smo še celo tega mnenja, da bi, akoravno je svet strmel nad govorom našega poslanca Hohonvvarta, se naša stranka ue bila imela vdeležiti tudi generalne debate ne; res zanimivo bi bilo potem, kako bi bili liberalci svoje govorne „volke" drug za drugim spuščali. Morda bi bili naši poslanci se še bolj odlikovali, ko
Rozman, kupec iz Šmarije, V. Ogorelec, posestnik iz Klanca. Občina šmarijska je druga na Kranjskem, ki se hoče posluževati pred dvema letoma po deželnem zboru vpeljanih posredovalnic. Obširneje poročam, ko dobimo v roko napeljevanje c. k. okrajnega glavarstva in bomo vedeli, pri čem smo.
Kratek pregled zadnjih razgovorov državnem zboru.
Zdaj, ko je potihnil odmev živahnih razgovorov od sten dunajske lesenjače, se pač splača, posneti iz nekterih ieh govorov nekoliko stavkov, kteri se nam bolj važni zde, kar smo že obljubili svojim bralcem.
Za Ilohenvvartom je govoril poslanec ljubljanskega mesta, dr. Schaffer. Čujmo, kako sodijo njegov govor nepristranski nemški listi, med njimi „Reform". Dr. Schaffer — pravi „Reform" — povdarja vsegamogočnost države, zraven ktere se nima nobena druga samostojna moč trpeti, vendar hoče, da bi se naše cerkveno vprašanje rešilo po pruskem kopitu. Konec govora si dovoli dr. Schaffer izrek, , ,da se v Avstriji katoliška duhovščina, kakor je dokazano, zelo enostransko in nepopolnoma izobražuje." K temu opomni „Reform": „ Ravno nasproti; dokazana in enostransko pripoznana resnica je, da je katoliško duhovstvo v Avstriji splošno najbolj omikano ali izobraženo na vsem svetu. Enostransko je pač res izobraženo, a le zato, ker je katoliško izobraženo. Katolišk duhoven res ne more biti ob enem evangelsko (luteransko), židovsko ali celo nihilistično izebražen." S temi besedami je popolnoma obsojen govor dr. Schaf-ferja, kterega mu je najbrže Dežman spisal, da se ga je dr. Schaffer na pamet naučil, ker ni bil prav nikakoršen odgovor na to, kar je pred njim Hohenwart govoril.
Poslanec Greuter — piše dalje „Reform" — je s prav duhovsko vzvišeno navdušenostjo branil cerkev in pravil resnice, kterim se cerkveni sovražniki n so mogli, kakor po navadi, posmehovati. Pač pa so hoteli, da bi ga bil predsednik javno grajal. Poslanec Golle-rich ni bil v stanu zbrisati vtiska njegovega govora, liberalci so si želeli Schindlerja nazaj, kterega so nekdaj slepe strasti pokopali.
Knez Czartoryski je želel v cerkvenih zadevah amerikanski princip (po kterem bi se namreč država prav nič ne mešala v cerkvene zadeve). Tudi je govoril za to, da bi se po-stavodajstvo v cerkvenih rečeh izročilo deželnim zborom. Dr. Durnberger se je postavil popolnoma na stališče vsegamogočnosti države in zato je bilo popolnoma prav, da mu je Weiss pl. Starkenfels postavil nasproti moč vere. Rekel je: „Tu gre na zadnjem mestu le za boj vere proti neveri." Poslanec Fuks je
srdito sukal vse orožje, s kterim so sovraž-P>i j.h "e bilo v zbornic, niki cerkve vseh vekov treskal, ob skalo cerkve,I Temu splošnemu poročilu pristavimo še to,
pa je niso mogli razdrobiti. Poslanec Lien bacher je pobijal postavo pravilno iu izdatno in odbijal to, kar se je cerkvi očitalo, z zgodovinskimi dokazi.
Poslanca Suessa govor slave liberalci, češ, da je bil najtehtniši vsih govorov in najodlič-nejši. Govor sani po sebi je res lep, a trjenju, da je katoliška cerkev sovražnica razvoja človeškega duha, omike, temu trjenju nasprotuje vsa zgodovina omike človeške. Cerkev sama je več stoletij gojila in najbolj razširjala omiko, in da tudi takemu človeškemu umu, ki se je popolnoma odtrgal od nje, ni bila ua poti pri izobraževanji, to je dokazano po se-
da se je 16. t. m. pričela splošna debata o načrtu postave zarad plače duhovnov ali verskega zaklada. Vpisanih je bilo 25 govornikov, vsi zoper postavo, a govorili so le dr. Meznik, IIohenwart, Pflttgel, Vitezič, Weber, Dipauli in Barufeind, potem je bil sklenjen konec debate.
Avstrijsko cesarstvo.
G7. šutitvijc, 115. marca. (Izv. dop.) Naša občina je 9. t. ui. imela volitev za posredovalne sodnije. Izvoljeni so: Za voditelja Anton Pader iz Gonič, za posredovalne može pa: Jožef Primic II. svetovalec iz Glineka, M. Pucihar, občinski odbornik iz Gonič, M.
3-t. 3)mtiT.}rt, 17. marca. Državni zbor je 16. t m. pričel obravnavo druge verske postave o cerkvenem premoženji in o doneskih k verskemu zakladu. Zoper to postavo se je oglasilo 25 govornikov, za njo nobeden. Najsijajniši je bil zopet govor grofa Ilohen-vvarta, ki je pri ti priliki jako odločno zavrnil ministra, ktera sta ga bila pri sklepu splošne obravnave o prvi verski postavi prav po krivici napadla. Tudi ta govor bodemo po steno-grafičmh poročilih prestavili in objavili, ki bode gotovo vsim prijateljem našega nepre-strašenega in vrlega zastopnika jako dopadal. Grof Hohenvvart je najprvo v zgledih dokazal krivico te postave, ktera tirja, da se bode plačeval davek od vsega imetja, da-si ta ne le nič dobička, ampak morda še velike stroške napravlja. Dalje je dokazal, da se bodo te postave težko izpeljevale in da bodo vradniki delali, kakor bodo sami hoteli, kar pa gotovo ni dobro. Potem je izvrstno zavrnil ministra Stremajerja, rekši mu, da je on v svojem govoru omenil le enega slučaja, da državna sodnija ni bila Iloheuvvartovili misel, da je pa ta sodnija že velikokrat razsodila zoper sedanje ministerstvo. Še bolj mojstersko pa je grof Hohenvvart obdelal ministerskega predsednika kneza Auerspprga. Opomnil je, da po §.15 tem. drž. postav se te postave smejo le spreminjati z večino dveh tretjin. Tudi ouje hotel nekdaj spremeniti eno teh postav, kteri vsi narodi niso pritrdili, in časnikarstvo naj pove, govore naj društva, pričajo naj porotne sodnije, kdo je bolj spoštoval tuje pravice, ali on, ali pa sedanje ministerstvo. Ko je on odstopil sedanjemu ministerstvu, ni bilo treba popravljati nobene besedice, da, še črkice ne pri ustavi. Tudi za nekdanjega ministra Scliiiffle-a, kterega je bil Auersperg zadnjič napadel, se je Hohenvvart krepko potegnil. Na;boljši odgovor na ministrove napade bi bile icer, pravi Hohenvvart, sedanje žalostne razmere, a on noče polemizirati in opomni le na to, da so bili Schaffle-a že pred njim drugi ministri poklicali na Avstrijsko, da je že več let iskreno delal za blagor Avstrije, ko ga je on cesarju priporočil za ministra, da je bil tedaj celo tovarš dveh sedanjih ministrov, da je gorel za blagor Avstrije ravno tako, kakor če bi bil rojen Avstrijanec in da slovi v kup-čijskik vednostih med vsim učenim svetom. Hudo so me napadali, je rekel dalje llohenvvart, po časnikih in zdaj me še prav surovo napada, ne kak parlamentaričen novinec, kteri v telil išče najcenejše slave, ampak ministerski predsednik sam. Pa to ne velja osebi, to velja načelom, za ktera se bojuje, in za ktera zdaj po skušnji zadnjih let še bolj gori, kakor takrat, ko je bil minister. Vojaška vlada pač zamore z volilno prenaredbo skupaj spraviti nekak državen zbor, a ustava, ktero bi pri-poznaii in branili vsi narodi, zamore se le osnovati s porazumljenjem vs:h narodov te države. Naj temu nasprotuje še toliko nasprotnikov, naj tistim, ki gore za ta načela, očitajo reakcijo, federalizem, ultramontanizem in Bog ve, kaj še vse, vendar avstrijskih narodov ue bodo prisilili k svobodi, ktera je po njihovem mnenju le spaka. - Za ilohenvvartom je govoril dekan Pfliigl, kteri je liberalcem kaj grenke pravil in vsled tega od predsednika večkrat bil opominjan. Med drugim je rekel, da se on in njegovi tovarši tudi pri ti postavi ne bodo vdeležiti špecijalne debate. Govorili so še Weber, Pauli in Barnfeind, kterega je predsednik tudi opominjal, potem pa se je sprejel predlog za sklep splošne obravnave; drugi dan je govoril le še Karlon sam. — Posvetovanja o verskih postavah so se, kakor se nam piše. vdeležili vsi škofje razun že omenjenega starega škofa kraljevograškega dveh dalmatinskih, ki sta pa pooblastila svojega nadškofa, da je niji zastopal, ljubljanskega, goriškega in tržaškega. To je zares škoda, da nobeden na Kranjskem rojenih škofov ni šel na Dunaj. „Vater-laud" vč povedati, da škofje se mislijo vrlim
govornikom v državnem zboru neki zahvaliti za vnemo, s ktero branijo pravice sv. cerkve 17. t. m. so bili vsi na Dunaji bivajoči knezo-škofje in nadškofje prišli v gosposko zbornico ter so predsedniku izročili pismo, v kterem naznanjajo, da ostanejo pri tem, kar so rekli 1. 1868, da namreč konkordat še zmerom postavno velja in da bodo le tobko časa ostali v zboru, dokler se ne bode spuščal v posame zen razgovor o verskih postavah. „Osten"meni, da se bodo okoli velike noči v Avstriji godile važne in imenitne reči. Liberalci si prizadevajo, kar morejo, da bi dosegli svoj namen, a na diugi strani je čuti, da bo gosposka zbornica po želji cesarjevi zavrgla verske predloge in s tem vladarja rešila zadreg, ktere mu liberalci napravljajo. — Dr. Kopp je izdelal načrt neke postave o razmerah starokatoJičanov. Postava obsega 4 §. Prvi § določuje, da vsi tisti, ki tajč nezmotljivost papeževo, so pod varstvom države ter ostanejo katoličani. Dru določuje, da taki fajmoštri in duhovniki obdrže tudi svoje službe; tretji pravi, da se od staro-katoličanov izvoljeni duhovniki štejejo med redne dušne pastirje, in četrti zahteva, da naj v tistih krajih, kjer je ena tretjina prebivalcev starokatoliških. ta s katoličani vred ima enako pravico do cerkve. Po tem načrtu bi tedaj papež in škofje ne imeli več oblasti določevati, kdo je krivoverec in kdo pravoveren, ampak dr. Kopp je to enkrat za vselej določil. Tudi se ne bo za naprej to več razsojevalo po nauku Kristusovem, ampak po teh Koppovih postavah. Poročila o postavah za samostane Kopp ni hotel sprejeti in poročal bo o njih naš izvrstni katoličan dr. Iiazlag. Radovedni smo, kaj bo mož tedaj skupaj skvasil.
■ r. JFe'«£•«*, 12. marca. (Izv. dop.( — Že vi ste sami č. Čitateljem „Slovenca" poslali kratko spravo o shodu katol. polit, društva za Češko 1. t. m., kterega se je vdeležilo celo historično plemstvo, koje je ravno v Pragi. — Zares, bil je to krasen pogled, videti med na vzočimi prve češke kavalirje, kot predsednika Karola gr. Schonborn-a, kneza Jurija Lobko vic-a, KfirolaScbwarzenberg-a, Klam-Martinic-a grofa Thuu-a, Buquoi, Ledebour-a, Nostic-a Harrach-a, Valdštajn-a in druge. — Kar se tiče govornikov samih, je najbolje dopadel poslušalcem govor kneza Jurija Lobkovic-a, o ,.modernem husitizmu naših ,.mladih'. — Govorn.k je tu odkril celo jalovost — poče-njanja in delovanja ondi kteri se na oko oponašajo kot posnemalce Husove, ter z iskrenato satiro in huinoram doka/oval ..mladim1', da oni zlorabijo nauk llusov — le kot plašč k do: polit čilih namenov. „Naša dolžnost je ravno v sedanjih dobah, postaviti se na odpor z vsemi močmi proti takovemu novo-vekemu husitizmu 19. stoletja. — Vsled tega govora je Jurij Lobkovc prestal biti poslanec podripskih mest na „rajhsrat', in sicer so to: Mlada Boleslava, Melnik inKaudnice, v kterih izhaja mlado-češki list „Podfipan", ki je 8. t. m. oster čla nek objavil proti govorniku pod napisom: ,.A to sme, to se drzne poslanec čeških mest?
—	Preti mu list, da ne bode več voljen. Ve-deremo! Se ve da, od .,mladih" ne, ampak od polit, zrelih mož, ako bodo volitve zopet razpisane, in sicer boje meseca avgusta ali septembra, zopet jim „stara garda" pokaže, da kardelce Sladkovskega vendar še ni „uiobil".
—	Pri zopetnih volitvah bode v teh okrajih kandidat moravski grof Belcredi, ker prepusti mandat na Moravskem bivšemu ministru Schaffle-mu.
Nekako osupnila je vest kroge tukajšnjega polit, društva, da je vlada vaše v Ljubljani — razpustila, ker je javna tajnost, da nad našim že dolgo visi Damoklov meč, in se tedaj ne čudite, ako vam v prihodnjem dopisu razpust praškega katol. društva naznanim, kajti k vla-dinemu denuncijavanju se je pridružilo ono iz tabora „mladih", ter na takov način dobro-voljno delajo policaje, samo da bi se iznebili „klerikalcev". Ni čuda potem, da nekteri poslanci v „rajhsratu" postanejo iz slovanskega Savla — ustavaški Pavel. — kot n. pr. dr. Razlag, — a to le vsled sovraštva od katoliško-pravne stranke, a vsled čestilakomnega koke-tovanja z ustavaško bando. Vsi češki listi so ostro obsodili njegov govor gledd verskih predlog; moravski listi imenujejo njegovo postopanje: „bidacke reuegatstvi"; včerajšnji „Po-
Po.slano.
Resnicoljubni „L. Tagblatt"
krok" (št. G9) ga imenuje v članku „Luxus avtonomije" - v slovenščino preloženega „Mladočeha", ter mu vrh tega še pojasnuje, naj bode g. doktor zadovoljen, ako je »idealna" Slovenija s poldrugim milijonom ljudi, ako je mala in ubožna Kranjska na ptuje stroške gospodinja v lastnem domu, in sicer na stroške nemalih dežel, kot so: Češka, Moravska in Šleska, ktere še Ogre morajo zakladati!
Tukajšnja društva in besede bodo v tem mesecu slavila 501etnico, ko je na svitlo dal pod zeleno Tatro neumrljivi pevec Jan Kollar obče znano delo „Slavy dcera". v kterem pripravlja in prerokuje Kollar bodočnost Slovan-stva — krasnejše dneve, odpadnikom pa večno kletbo; kako ginljivo biča v ,.SIa\y Dcera" spet na drugi strani, dedični greh Slovanov — nesložnost! Kliče jim :
Učišite tu radost mile matce Rusi, Srbi, Češi, Polaci, Žite svornč, jako jedno stadce! (čredica.)
Bivši pred 2 leti na Dunaji, obiskal sem pokopališče v Matzleinsdorfu poleg zbrojnicc, <jer počiva Kollar. Zapisal sem si njegov krasni grobni napis v knjižico, ki se glasi: ,,Živ je nosil v srcu narod celi, — mrtev živi v srcib celega naroda!" — Čudno se mi zdi, da češka žurnalistika ni občinstva opozorila še na to
važno slavnost. —- Med pražkimi društvi oslavi u tem kaj se jše 0 nas jutri, v petek, mlada „Moravska beseda" Kol-1- ... ' . * .
lara, kterej je pokrovitelj stari „otČe" g. dr. Fr. Palacky sam.
Konečno naj vam še omenim žalostni konec veliko-meške romantike, kteri se je pripetil tu v pondeljek. Še danes govori o tem cela Praga. Vincencij Švehlja, Srb, iz Spljita Dalmaciji, in Karolina Taucha imela sta se jako rada; pospeševala je to znanost še ta okoliščina, da je bil on dalje časa kot brivec in friseur v službi dekletove matere, ktera ima dva velika zavoda v brivstvu in frisiranji. Ker 19. letni brivski pomočnik ni ravno obetal hčeri najlepše bodočnosti, materi to ni bilo po volji, ter ga izpusti iz službe. — Sklenila sta skupaj umreti, ter sta se v pondeljek zjutraj o 10. uri na Volšanskem pokopališču, na grobu dekletovega očeta, vzajemno ustrelila! Mati njena leži od žalosti iu strahu — na smrtni postelji!
še sedaj nima ministerstva. Sennyey, piše „P. L", bi bil voljen stopiti v ministerstvo s to pogojo, da vstopi tudi Tisza. Misli obeh se v komisiji deveterih res mnogokrat strinjajo. Pa tudi grof Lonyay bi zopet rad prišel na krmilo, in je v tej zadevi pisal grofu Andras-y-u, kteri mu pa na to pismo ni
odgovor.
dal odgovora. Tudi to je dovolj jasen
Vnanjc države.
16. t. m. so na Angleškem Bnnapartovi privrženci mladega Napoleona oklicali za polnoletnega. Francozom se je bilo izdalo 6200 vstopnic. Cesarjevič, ki je zdaj 18 let star, je v svojem nagovoru rekel, da očitno mnenje zahteva, naj se vpraša ljudstvo; on se hoče določbi ljudstva podvreči, naj se že izreče za sedanjo vlado ali pa za Napoleonovce. Rudeči princ Napoleon se te svečanosti ni vdeležil in govori se, da se je vsled tega popolnoma spri s cesarico in cesarjevičeui.
ILušiiit, 16. marca. Minister Minghetii je zboru razkladal denarni stan. L. 1873 se le 35 milijonov manj izdalo, kakor je bilo od-ločeuo; tudi v budgetu za 1. 1874 je 10 milijonov manj, kakor se je s prva nameravalo; primanjkljeja ne bo čez 128 milijonov, ti se bodo porav nali z državnim zakladom in ne bo treba izdajati papirnatega denarja ali pa na posodo jemati. L. 1875 bo primanjkovalo še kakih 79 milijonov. Če bode zbornica tem predlogom pritrdila, ostane v ministerstvu, sicer ne. Zbor je bil s temi predlogi prav zadovo Ijen. Poštev na papirji je kmalo gotov, vse drugače pa se pokaže konečni račun, pri kterem navadno nekaj milijonov več zmanjka, kakor se je mislilo.
Šlian}*]^ . 14. marca. Iz Bayonn-a se poruča, da ima Serrano 34000 mož in 'JO topov, Karlisti pa 35000 mož. Loma hoče (arliste neki od zadej prijeti. General Tri-stany pa da bi bil od republikancev že premagan. Če je res?!
je v 25. št. 31. prosenca t. 1. poročal o konečni obravnavi vsled tožbe gosp. župnika našega zoper gosp. O. Bamberga, odgovornega vrednika „L. Tag-blatta" in posebno kar se tiče nas prič gosp. župnika, tako čudno sukal naše odgovore, da se je bralo ravno nasprotno od tega, kar smo mi izrekli. Dosledno bi bil moral ta list tudi o pričah, ki so govorile zoper gosp. župnika, ravno nasprotno poročati, nego so govorile. A tukaj je bil natančen, posnel je njihove pogovore skoro od besede do besede.
Zoper tako pačenje in prevračanje resnice, po kterem bi bil naš gosp. župnik vsem pri-studena oseba, pa moramo mi odločno protestovati; mi tu javno izrečemo, da razen par liberaluhov in nekaj malopridnih ljudi, vsa fara ceni in spoštuje gospoda župnika Jarca, naj „Tagblatt" poroča, kakor koli hoče.
Na poročilo „Tagblattovo" bi bili že prej odgovorili, pa mi sami tega lista ne znamo brati, liberalci nam pa niso hoteli nič črhniti
Mi bi radi že, da bi bilo stvari konec, ker kot katoliški farani ljubimo mir in ne potrebujemo ljudi, kteri bi zdražbo delali med nami in našo spoštovano duhovščino s tem, da jo obrekujejo.
V Dolu, 8. sušca 1874.
Več faranov.
Razne stvari.
Č. g. Janez Reš, kranjski dekan, je 17. t. m. na nagloma za mrtvoudom umrl. Našli so ga popoldne ob štirih v sobi mrtvega. Pogreb bode v petek ob 9. uri zjutraj. R. I. P.
— Mrtvo novorojeno dete so našli 17. t. m. v Ljubljani za sv. Krištofom v tam navoženem pesku zakopano. Matere hudodel-niče še do zdaj niso uašli.
-- Porotna sod nij a. — 16. t. m. sta bila v Novem mestu pred porotniki zakonska Janez in Frančiška Pugel iz Raplovega v ribniškem okraju zavoljo požiga. 24. avgu>ta p. I. namreč je pogorala njuna pri banki,,Sloveniji" zavarovana hiša med takimi okolišinami, da je okrajna sodnija ribniška stvar začela preiskovati in ju spravila pred porotno soduijo. Izid sodbe bodemo priobčili prihodnjič.
—- Star karf. Nemški časopis „Aus der Natur" je prinesel zanimivo vest. L. 1872 je crknil najstarši kaif. pravi Methusalem med ribami. Bil je star 375 let; glava in hef-bet sta mu bila obraščena z mahom in z lišaji, bil je res sivi starec. Pred nedavnim je bil kupljeu za 1900 frankov in je bil dejan v ribnik v Chantilli. Po nemilem slučaji je prišel v boj z močnim junakom, z požrešno ščuko in je v krepkem vojskovanji podlegel. Karf se je rodil na posestvu grofu Cosse za kralja Franca I. (med 1. IoId —1547), daljava njegova je merila 97 centimetrov.

5 ustanov Friderik Žiga baron Schvvitien-ovih po 126 gold. na leto za revne vdovo in hčere kranjskih stanov. Prošnje do konca t. in. pri dež. sodniji v Ljubljani.
Služba gozdarja pri c. primorskem namest-ništvu s 300 gl. 1. plače, 40 gl. za stanovanje, in CO kr. ali 1 gl. za pota. Prošnje do konca meseca pri c. namestništvu v Trstu.
Služba kancclista v Litiji. Prošnje v 4 tednih.
Služba oficijala pri telegrafni direkciji v Trstu. Prošnje do 12. aprila pri omenjeni direkciji.
Služba občinskega pisatelja v Postojni s 400 gl. let. plače. Prošnje do 6. aprila pri županiji postojnski.
Pri tabačni fabriki se bo zidalo več novih poslopij. Za eno je odmenjeno 50.092 gl. 63 kr., za druga pa 20.145 gl. 48 kr., in za •, ograjo 28.549 gl. 60 kr. Kdor hoče zidanje prevzeti/naj odda svojo ponudbe do 7. aprila pri generalni direkciji.
i I