List 17. go dar i rtn ške in nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. aprila 1869. lep, mlad gaj koreninam pa, pravimo, naj se Gospodarske stvari. Kteri kraji in kakošni so za nove gozde ; Ce pa tak- trebež nima niG zaroda; ali Kako se naj taki kraji za nov zarod pripravijo, je, kakor je zgorej rečeno, kaka njiva v bregu izseka, kar je nekaznega ali pregostega, da se iz ko renin spet ne zagostí in kako se dá gozdni les zarediti pa če pod J —"" — Jw "O J , *jjavc% v uit^u , i^uu hosto, ki se gnojiti ne more, ali kaka revna senožet, A ^ i « A li ifV Lepa hosta je dandanes res zalo bogastvo, če je v treba je take kraj pravem kraji; pa mora vendar tudi, posebno pri malih posestnikih, v nekaki primeri biti z njivami in z dru- samo za potem y ko so za nov gaj pnprav ; pognojeni, zoráni ali skopani bili itd. ali z drev ijenkami nasaditi ali pa s gim posestvom. Neumno bi bilo sploh reči: hoste skrbite, drugo pa v nemar pustite! Kje pa bo kruh in klaja za živino, če njiv in travnikov ne bo? nim semenom obsejati Sajenke naj se nasadé posebno ondod, kodar se svet ni zoral ali překopal, in se vzame jo ali iz nalašč na- prav lj enega ; # sadišča, ali in Tako seme pa iz gošče. Seme pa se mora i lesa. Kjer je veliko hoste, tam je še le prav, da se je nekaj nabrati od zdravega, ne prestarega, ne premladeg zatare, posebno v takem kraji, kjer se dajo lepe njive dobri travniki narediti, če jih manjka. Dobre njive iQy postavimo, hrast 80 100 let star najbolj za bukev 70—90 let stara, gaber od 80—100 let pa in dobre travnike v gozde podelati, nemu člověku na misel ne pride, ker njive in travniki nobenemu um- jel 60 let, smreka, javor, brst in jesen 40 let, breza in dajo še zmiraj več dobička. Pa gozdi morajo vendar tudi biti jelša 30 let, hoja 30 let, mecesen 25 let treba, da tudi od y in je hudo če y * gostih gajih, ûjci ouiuvja m, »euie ne veija», auipatL ob robih gozdov, ali pa če se gozdi nalašč zastran semena izsekajo in zjasnijo, vesa na solnce pridejo. Vedeti je pa pravšnega lesa seme ni povsod dobro. solnca ni, seme ne veljá ampak y kjer jih ni, in naj se zasadé, kjer je kraj za-nje se to brez škode storiti dá. Kje pa in v kakošnem kraji naj se zasade? Najprej, če je kak gozden del izsekan in gol tak del, ki ga trebež imenujejo, posebno če leži na kaki strmini, v kamenitem svetu, ^ali pa sredi gozdov y je To lo biti, kar se se Dalj da lepa, seme redivna dre spozná, kadar godi pri raznih drevesih v raznih časih mora seme popolnoma samo z drevesa pada. Jag y naj bolj pripraven za nov gaj Ce Je kako savje pre- njeta in vrbe dozorijo seme proti koncu velicega travna breza meseca avgusta in in rožnika; brstovec rožnika; rastlo, kakor rado, naj se iztrebi, svet překopá ali s septembra; bodckovje septembra in oktobra in pada tištim šavjem ali pa z listjem pognoji torni gozdni gnoj , ki se zakopá, njiva v y ki je pravi na- drugo pomlad; bukve, gabri in hrasti meseca oktobra lega e je pa kaka O u^VUiiUVl J k/^i^t^, gnuu 1JUI U1CIOU UICOCLa UAIU UI c* , jesen in javor oktobra in pada gnjilca in grudna; jelša pod hosto, ki se ne more gnojiti listopada, in pada grudna Nabrano seme naj se v se v bregu bregu, pod hosto, ki se ne more gnojiti, in listopada, m pada grudna. — JNabrano seme naj se morebiti od solnca, ali pa kaka revna senožet posuši v senci in hrani na suhem do spomladi, in naj y kjer je malo dobička in dovolj stroškov, tak se, če je mogoče y svet je tudi ravno tako pripraven ali za nizko ali pa za visoko hosto. Naj se njiva, če je moč druzega bodckovja storži meseca susca vseje Smrekovi in se meseca listopada ali za visofco Hosto. JNaj se njiva, će je moó , vsaj z list- F* naueru in cez i jem ali kako hostno šaro pognoji in zorje, in senožet y storžih ostane seme bolj list- pa grudna naberó in čez zimo na suhem hranij y ker tudi tako, če je moč, ali pa naj se prekoplje preden izruzijo ali y in íztepó, da pomladi y preden se seme iz jih pade, naj se posušé se obseje ali nasadi. Ce se ne překopá, naj se s sa- aligna solncu, ali pa na gorki ne vroči peči; oreh, leš jenkami nasadi. jik, kostanj pa naj se že v jeseni posadi, da do spo pak Pa še dovelj je tacega sveta, ki ni za drugo y am- za les y posebno v visocih bregih. Gozdni les pa se zaredi po dveh potih: ali mladi ne zgobovi ali se sicer ne dobro že jeseni vsejati ali posaditi pridi Tudi želod je z drevnim semenom ali pa z gozdnimi sajenkami. Seme palec Sej se globoko dva ali tri pah^, uuuvau»jv in dobro gosto skorej kakor koruza ali pa še bodckovj en iz starega drevja ali se samo zatrosi, ali ga pa ljudje malo gostej vsejejo. Včasi namreč raste po trebežih iz samo zase- Ce pa y in se potlej aj en k e sadimo puli y kar ne kaže janega semena gosto drevjiče, kakor ščet. pusti in naj se le samo živine va-nj varuje To naj se sadé, kakor sadno drevj naj se zkopajo in pre y varno s koreninami, kadar dokler ne so moža visoke in rašče. Le bodckovje, smreke in odraste ; če je vmes kako roževje, naj se od časa do potlej časa iztrebi pomuli goščava pa, ko že odraste naj se drug rej naj se čisto mlado, ped visoko pres n dí, ker sta IBblGUl, to je, UC»J Otž O IWl.OUJ.JLlU lŮDCIVdi V30 iVIJ LU^CVO kU , "b""' ' * "w ~ w ^ £------j ~ j --- -- nekazno, slabotno in ostarično lesovje, in se pustí po v vlažni ne močirni zemlji najlepše rastej previdnosti redko, kar je lepega in kaznega. Kmalu nerado raste zavoljo korenin , ki se jim ne smejo naj se s korenino izseka vse \lj ukasto", rezati ali trgati. Vrbe se> prim ej o, ko se koli posadé; Ce se sajenke sadé, to je, mlada drevesca, ki so potem bo tako drevje, posebno če se še malo okopá, iz semena izrastla, je najboljše, posebno v suhotnih bre si pomagalo in rastlo, da bo veselje, in v malo letih bo gih ; že jeseni jih saditi, da se pozimi zemlj okoli 132 in jim korenin vleže, in spomladi precej rasti začnó, kaka suša manj škoduje, ker se jim prilivati ne more. Zatorej je pa v tacih krajih boljše sejati seme. J. Z. govorjena določila, ki so zoper navedeni 19. pravi i . Šesti da deželni šolski svèt določuje učni ; ki se ima učiti. Ali naj jezik in drugi deželni jezik tedaj deželni šolski svèt ima pravico določevati učni jezik ? Ali ta pravica ni komu drugemu pri Besedica o razdelitvi pašnikov. soj ena v 19. Morda se mi poreče, da vsled 6. §. vori le o tem Da je postava, ktero je osnoval kranjski deželni « itm, u pravo zadela, daje pri razdelitvi sopašni- „poslušati" morda zbor, kov (gmajn) o v cam pustila potrebne prostore, kteri govori goriška to določujejo oni, ki plačujejo šolo? Toda ta se ti imajo „poslušati". da Ali g° vec nego „v praš a ti", .je JuJe nam sledeča movina" tako-le: skušnja, o potr- „Do- in potem po odgovoru ravnati ali pa ne, kakor je komu všeč? Jaz - * v,». J »VI dalje vprašam: kaj neki so postave, v tega pred Razdeljujejo naj se take gmajne, ki se dajo loga navedene, ako ima to določevati deželni šolski svèt kteri nima pravice do nobene določbe, inje izvršilni urad, ki spolnuje te postave? Pravica ozir in Jô zboljšati in v bolje pašnike ali pa v rodovitne njive predelati. Kjer je pa gmajna tako kamenita, da ni za jezika je v 19. §. sploh izrečena, deželno postavo- j^ll UUWlatl« JL\JUl JV fJC* ^Luajuoi VMII^V ^wmvmwwj vaw U* J----— j- - O ^ r vvwum»^ ^VLIVÍUV ^/VUUMT druzega nego za ovco, ondi je taka razdelitev vsem dajavstvo pa jo posebe odmeri deželi, to je tudi storii vaščanom v očitno škodo. To je skušnja vseh naših zbor dežele, kteri sem jaz zastopnik. sosedov, ki so svoje kamenite gmajne na Krasu razde- ^ V& V y M JL KJ V/ KJ ▼ iJ u m M M v/ JUL «l w w ^ m M m w j m w v^ a. ____________________Ali je po 31. §. take postave zahtevam národov, lili. Dokler je bila gmajna skupaj, imeli so ovce in ki si hočejo v svojih deželnih zborih sami določiti učni vzajemnega čednika. Ovca jim je bila velika dobrot- jezik, vstreženo, če ima minister sam po svoji všeči nica; od nje so imeli obleko, plahto za posteljo gûOJ neta, mleko, sir, koj so zapazili, da s itd. pravico, učiteljskim pripravnicam določevati učni jezik? Ko" so pa gmajne razdelili, Je mar minister uka izvor pravice 19. §. nasproti, večni Jag- koscem, ki ga je vsakteri za del pravici narodov nasproti, da se izobražujejo v svojem prejel y si nikdo nič pomagati ne more, zato so siromaki v » J'i V I/* J V.* líi K/ JL MtJUJ VJ V T V V7J VU jeziku, toraj tudi, da se učitelji omikujejo v svojem je veči del bogatinom poprodali, in kmali ni bilo ne ovce ziku? Jaz nobenemu, tudi sedanjemu ministru uka ne gmajne, ostala jim je^le revščina, ki se jim vsak ne morem pripustiti, da bi on s svojimi uradniki dodan bolj v hiše vriva. Že več časa vpijejo časniki: ločeval jezik, v kterem naj se izobražujejo učiteljski pripravniki. Sedanji minister bogočastja in uka bodi kakorkoli hoče razsvetljen in liberalen, vendar mu jaz ne morem razdeljujte gmajne!" Teh misli sem tudi jaz zdravimi prevdarki, ki so pa, vsak dan bolj redki." ) toda z žalibog, med ljudstvom # Pet Gospodarske novice. telet je kra va nekega kajžarja storila v vasi Besland poleg Demmina na Pruskem prepustiti, da on národu, kteremu sem jaz zastopnik, določuje jezik, v kterem naj se likajo učiteljski pripravniki; saj je že pokazal, da ne zná njegovega jezika, kajti on mu je po sedanjem njegovem stanu iu dva sta roorda le po njegovem bitji odrekel sposobnost, narod junčeka, troj pa telic Eno je kmalo poginilo po roj voditi k omiki. (Dobro! na desnem središču.) Določno mu stvu , ostala štiri so bila majhna, pa prav lepa, živinica. Matere ti petorčeki niso zeló oslabeli > je neko posebno eselj nad svojo družinico zapišemo to dogodbo v naš list zato, ker je čud dka prik ; ki se v sto letih komaj enkrat živahna moram zaklicati, da v tej stvari minister krivo sodi, kazala ker ne Pozn^ jezika. Niti on, niti kteri njegovih urad- nikov temeljito ne zná slovenskega jezika. Kolikorkrat se je tukaj govorilo o njem, vselej so si gospodje pod-pisali spričalo, da sodijo o stvari, kakor nekdo, Mi pa ki primeri ne pozná, in jaz jim z Gôthe-jem kličem : „Ljubi prija- telj! tuij * Ako ne znaš brati kakega pisma, v^m, «< ni vselej pismo krivo. Pisava utegne jasna biti glavi ti ni jasno". (Dobro! na desnem središču.) vedi Iz državnega zbora da tega a v Rečem 9 postavi za ljudske sole. 'Govor dr. L. Toman-a v zbornici poslancev 22. aprila (Po stenograf, zapisniku.) vam y gospoda, ta stvar ministerstvu ni jasna, ker je ne pozná. 17. je dalje izrečeno, da se v mestnjanskih šolah mora nemščina učiti. Temu jaz nikakor ne mo-Jaz trdim, da je predlog te postave zoper državno rem pritrditi. Ako hočemo to imeti, bodemo si že sami ustavo, zato tudi zoper deželne ustave, ker sta v zvezi dali deželno postavo; ta 11 in 12 osnovne postave o državnem zástopu je obrnjen zoper vse 7 ki žavni ustavi in deželnih ustavab; to vrh tega bilo že rečeno, še izpeljujem iz naslednj dr 7 kar Je 11 niso nemškega rodu; in da je samo to načelo v po- , že s tem bi ta postava žalila pravice vseh ne- Gospôda moja! Nekdaj stavi nemških národov avstrijskih. je razločno izrečeno, da ima državni zbor so skušali ponemčiti nas po tem-le načinu: otrokom so pravico „post dajati" o vseučiliščih skih šolah ima pravico nacrtati spi 7 al o ljud žugali z mnogovrstnimi kaznimi, verige s kroglami so čel postavo s tolikimi Kdor pa predlog te postave vzame v roke, niso znali nemški osnovna jim navezovali na roke, dokler so slovenski govorili in dokler otrok ni govoril nemški 7 in s tako drobnimi določbami ki oběsila se mu je tabla z napisom „slovenski osel". To » kj i/vumuji 00# ° tai\V VAX vj kj li 1 ULI l UUlUVyUaLUl y là. l V-/ kj vwAlW ov/ XJLi 14. JU tu u JL laj £jk JJOIVT VUOUkl V UVJL • JL deželam v mnogih ozirih jemljó pravice, ta mora go- se sedaj sicer več ne godi, a nikar ne mislite, da ne tovo spoznati, da ta postava daleč daleč sega vice državnega zbora vsled 11 ljudskih šolah pra poznamo vaših nemčevalnih namer, s kterimi hočete z osnovne postave o liberálními načeli ponemčiti in popaciti národ. Jaz dalje trdim, da ta postava ni 11 zope 12. §. osnovne postave, temuč tudi zoper druge 19. §. osnovne postave in žavne in deželne ustave določuje pravice in dolžnosti državlj auu v % JL! pravico narodov o likanju njihovih jezikov dr ki Toda to se vam s svobodo tako malo posreči, kakor nekdaj s sužnostjo (dobro! dobro! na desnem središču). H od- mevale v srcih vseh nenemških narodov, in svarim vas Prepričan sem, da bodo besede, ktere tu govorim 7 jjuocoivc, lucvaic v oiv/iu voću ucucuioiviu uaiuuu v j iu ovaixm v c*o, navedli smo gospoda moja, svarim sedanje ministerstvo zlasti mini- rk -i /% «A nnfAV\il A v\ rv 4* riT^nrvAHioA^Í ni I A Moj sterstvo uka, ktero je nastopilo pot „svobodné* gospoda! Ta postava tudi v tem obziru ni ustavna, ker zdaj s kakovim ukazom, zdaj s kakovo postavo je zoper pravice narodov. 7 17 m 31 so iz- nemški jezik vsiljuje vsem narodom sile ktera svarim vas zato 7 7 da si na glavo ne nakopljete prevelike opozicije, ktero strani, kajti naš narod ni na tako nizki stopinji omike. gotovo zmore to načelo, obrani pa narode vkljub vsem Da pa bi tudi bil na niži stopinji, nego nemški vašim zvijačam in postávám. (Dobro! na desnem sređišču.) krivo je načelo, ktero hočete vi Da gre po načelih gospoda ministra uka in njegovih 9 tega meri uradnikov, na večne čase smo obsojeni neomiki, s tem in to še v veči nadaljevati. Da ste naš narod o pravem času in s pravimi sredstvi mikali in izobraževali, gotovo bi pa tudi izpostavljeni daljnemu očitanju, da smo surovi z nemškim narodom stal na enaki stopinji; morda bi in neomikani narod. Gospoda moja! Jaz protestuj em ga bil tudi prekosil v mnogem obziru. Zagotovim zoper to, da se nam, ko zahtevamo avtonomijo za svoj vam, gospoda moja, da nas nikakor ni volja, narod, očita, da to zahtevamo zarad tega, ker je narod narodovo samostalnost žrtovati niti kteri naš surov; jaz protestujem zoper to, da bi naš narod osebi, niti kteremu ministerstvu, niti kteri ~ ~ * 7 J--r--------J----f--- " 7------------- v » ^ " * « w V4 v ^ WV1 w w F UJ u i 11 Ga, I V 1 JL bil surovejši nego so drugi narodi, češ, da nima tolike stvari, niti kteri koli sistemi; po tei postavi m m <% -m m mm » t « • I t a % m - _ ^ _ - ^ ' * v 4 prirojene sposobnosti in omike, in da bi rodoljubi vjvuv wj/vwvmmvvvj, *** V — — W y ' ^^ * v^v.jvfcM* P â ^ JLi C* J X Ui M f 0 V U A O U v C* J3L vj 1 1 U U l df x xx Ck XX namesti države morali skrbeti za izobraževanje naro- bila bi žrtovana. (Dobro! na desnem središču.) n ima v sebi še tako liberalna načela dovo. Ako zahtevamo avtonomijo, gotovo se nam ne more tako ugovarjati, kakor je ugovarjal govornik leve (KoBec prihodnjič.) Rusko-Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim V. Car Saltan in knez Gvidon. Pravlica. f kricanj e ! y Pride h kraju. — Cuj, Na pomoč kukavno zvanje Vidno je na morju spor Mala vojska djal bi skor. Moije burne slape vije, S krokarjem labud se bije, Ta se suče krog in krog, Pa premagan skor je vbog. Krokar puhne, ta se vgane, V drugo, v tretje krokar plane, Zmir na novo, zmir in vis > Zdaj bo sila, zdaj bo križ. V hipu tem zasiče strela, Kraljevica pšica smela, Sik ! sik! sik! ter v isti krat Krokaiju preterga vrat. Ta kričé se v morje zverne In kervi, ostudno černe 7 7 y Vsakimu de zdi se sani v Cuda mnogo stoči vanj\ Carevića večji diki Bil je kvar o tej priliki, Zderkne v morje de iz rok Samostrel mu, žali Bog! Vraga krog labud obširno Plava zdaj ponosno mirno, Včasih bliža se mu vmah, Da mu v rebra pah na pah; Se vertí in šale vganja, Careviću se priklanja, Ter po rusko dá mu tak ive hvale glasen znak: 0, carevič, moj spasitelj > 7 Ti mogočni moj rešitelj Ne žaluj, od zdaj de još Tri dni jedel nič ne boš. Ker nezgoda ta je k sreči Tvojih del korist nar veči, Mnogo slave, prida več, Tik sta, vedi, tvojih pleč. Nisim, kar se zdim ti, tica Ja kraljeva sim divica, Krokaria ti nisi vžgal, y Ćernošolcu smert si dal. Nikdar tebe več ne zabim Zate v brigi ne oslabim, 7 (Dalje.) S tabo zmir bo moja moč > Hodi z Bogam, lahko noc! To izrekši tica zgine, Sin in mati, dan ko mine Cas ko pride sanj in veš Gresta spat, pa 7 y clo na teš. Sin zbudi se, tre ocesa ; Muhe nočně z glave stresa Gleda lep in vidno mlad Pred seboj ponosni grad. Množ poslopij je velika, Hiša hise se dotika, > Cerkev je, zvonikov tam 7 De prilike zmanjka nam Samostanov brez števila 7 7 7 7 9 Nun in mnihov sila, sila In prostora krog in krog Zid peljan je v siv oblok. Vse zlatá, srebrá se bliska Ljudstva taka tma pritiska Vmes de veržena igla Komaj prišla bi na tla. Sin pokliče mater milo, De pregleda čuda silo: Jenja, majka, sreče stud, Vse zamore moj labud!" Sin in mati gresta v mesto Lepo, gladko, svitlo cesto Urno dalej, notri sta, 71 7 7 Vsa na nogah množica; Stegne, ulica šumijo, Vsi zvono vi se glasijo, „Slava! dika!" krog doni, Nemiga v tem kraju ni. Ko nasprot so vsi derdrali, Kor po cerkvah Boga hvali In kočij, kar spremi jih, Ni mogoče šteti vsih. Polno not lepot bogatih Spredej konj v opravah zlatih Toliko, de djal bi kdo Peska > ) 7 v moriu več ne bo. Vse ju diči, vse ju slavi Sinu blesketa na glavi Svitla knežka krona že 7 7 Kar na tron ga posadě. Tak dognana rec je bila, Mati v to je dovolila, Vladati začel je on Pod imenam: Knez Gvidon Puha sapa termoglava Bistro v morju barka plava Silnimu valovju vprek Lomi pot si v daljni tek. 7 7 Žadoní Rase „Glejte 7 začetka lasno zdaj vse jednoglasno na otoku tam časa Čudna stvar se kaže nam! Pust je bil pred malo Dal ni čuti merve glasa Dom merčesa, grilov 7 y 7 y kac zdaj je vse drugač. y Glejte Krasno mesto tam se vidi Vse je zlato, strehe, zidi, In ta lep, širok pristan! Komu bil bi lepši znan? Je glasovje še donelo, Ko iz topa zagromelo Je na gradu — vidni znak Za postoj je strel enak. Pride glasnik! „Na kosilo Knez povabi družbo milo, Kar na barki ljudstva je, Pogostiti hoče vse." Aj, veselje! Kdo bi prašal, Kdo se branil, kdo odlašal? Vsi mornarji, važen roj, So po koncu, v Šajki koj. Prihitijo berž do kraja, Urno v grad, in sredi raja Krog puhtece mize že Kolobaroma sede. Knez veljavno se obnaša > 7 In mornarje zadnic prasa: Vi gospodje slavnih cen, Kaj in kam je vaš namen? Ti na to v odgovor dajo De povsot se vesti znajo Terg jim pervi je poklic Z mehi sobolov, lesic: „Več dežel smo obhodili To in uno naročili, Bodi ti dovolj v odvet, 9 ♦ 134 Vidli skor smo ves ta svet Zdaj ko je spečana roba, > » » Stekla nam koristna doba Obernili svoj smo brod In veslamo spet v izhod, Mimo ostrova Buj ana V carstvo slavniga Saltana De počitek nam bo slaj Tam opravimo še kaj." Srečen pot na Okeanu K caru slavnimu Saltanu, Veselí me to zares Jim prijazno řece knez. „Ga pozdravite od mene Serčno, kakor duh me žene!" To izrekši jih pustí, Naglo ti na brod so šli. Brod je v morju višjim kmalo Priča oj stro mu gledalo, u j On o bregu hodi sam, Bil je z dušo vedno tam Vmah zatrese se snjava, Prek valov labud priplava Zdravstvuj, reče briga gol Kaj te grudi, kteri bol? Ti si mracen, knez prekrasen Ko deževja dan nejasen > Žalovati tak j 7 zakaj ? Dobre volje bodi raj. Knez na to mu reče tužno V sodu de pobotam kužno » Dobo pretečenih dni, Rad očeta vidil bi. Pa le šibka je ta nada, Ter me žalost zlo napada, Tako de občutja spor Serce mi razdene skor". Koj labud na to mu reče >> v brizganje prisili Samo to le? Ta ti steče, Se premeni v manjši stvar Zleti v barko tje komar!" To izrekši mahne s krili, Morje Hipoma je v slani tok Knez zavit od zgor do nog. In na mah se kerci, kerči, Z nosam skor na zemljo terči In komar je prav za res Ves komar naš mili knez. Zabrenčí, šumi čez morje Vhiti brod, in neke skoij Cep zavetje varno da, > » va duša zanj ne zna. (Dal. prih.) Dopisi. v Iz Štajarskega. (Slab kraj za kako krepko in navdušeno so se lani naši bratje v Lju- pri Gorici zbrali : slišite tomeru, v Zavcu in Sempasu „Slov. Gosp." piše v tej zadevi to-le : „Stajarski deželni ------7 -- -----—I"* u W* MU J ""«»»V ejsko šolo.) še zdaj, kako se mislijo povsod na tavžente in tavžente odbor je potrdil predlog dotične komisij 7 da zbirati in tirjati, da se nam Slovencem dá kar nam se naj kup """"" , v*» ow uam wiuvguwLU víc» , xvcal uaui gré po božjih in človeških pravicah. Tudi mi ne smemo za da imenovano skeg vojsko šolo blizo Maribora ležeče posestvo in nočemo za njimi ostati. Tudi mi hočemo, v*« o« Pikardija" in še vrh tega 50 oralov graj- bode našim otrokom boljše godilo, kakor se nam godi da auu ^i. iivaiujja Ai_i ow * lu vugui vv viwiv y ^itvj uuuu uuoílu umuauui UUIIOO ^uuiiuj OC uaul gozda „pri treh ribnikih". Iz dveh važnih vzro- Ne dajmo, da bi nam naši zanamci mogli očitati oiw^cv ^vijuw vyjla a. x wixiiaiu, • a« ^ » v« f ' vf jl1w uuj uiv y vimi 11uiu jljlcfco x £jc*xxc*1xxv>x j l 1 u^ll \jvjl uc* lx y \JLOi kov se celó ne skladamo s tem kupom. Prvič ni niti ob času, ko se vsi narodi z duhom bojujejo za svoj v „Pikardiii" niti v graiskem gozdu dobre vode, in napredek in svobodo, mi nismo oglasili se za svobodo Pikardiji" niti v grajskem gozdu dobre vode in napredek in svobodo, mi nismo oglasili se za svobodo v ^J. livaiuiji Uibt v gi «j o ex vsula gv/uuu. vivv/iw »wv*v ^ íu ua^ii/uv^a iu o v vs uiruvs , Uil UiOUIU UglctOlU OC íáOt OVU L/UUU zato je ves kraj nezdrav. Posebno nezdrav pa je kraj, svojega naroda in njegovo prihodnost. Kdor trka, temu v kterem je grajski gozd, ker razun tega, da nima se odpre; enoglasno trkajmo in tirjajmo tudi mi! Toraj pridite vsi brez razločka od bližnjih in dalj- 1Z velikih dobre vode, je tudi vsa zemlja močvirna ribnikov se vzdigujejo zmirom hudi, nezdravi hlap Moramo reči, da v celi mariborski okolici ni no- nih krajev benega tak ta „pri draveg kraj kakor je ravno prava „ treh ribnikih", v kterega se namerjava postaviti huda luknja". Vsi prebivalci, ki maja ob dveh popoldne na tabor v Sevnico. Tam bomo sklepali in zahtevali od visoke vlade: da se zedinijo vse dežele, kjer Slovenci prebivajo, v 7 bolij kmalu za hudo mrzi > ravno odpravi, v kratkem spet pride. Drug se tamo nase- eno skupino; 2. da se vpelje v naše ljudske in srednje ktera, če se šole slovenski kot učni jezik in se napravi posebno Bo po sestvo celó raztrgano 7 ker od „Pikardij a 7 bodo pravniško učilišče na Slovenskem da se vpelje slo stanovali gozdu teli m ucenci, do onega mesta v grajskem 7 na kterem se bo napravila ej ska šola venski jezik v uradnije na Slovenskem; 4. da se osnuje gospodarska šola za sevniški, breški, kozjanski in so 7 J0 pol ure hodá, in iz nekterih mestnih ulic je pot dosti kakor od „Pikardija" sedne okraje; 5. da se napravi most čez Savo pri Sev nici in Brežicah. kraj oc* uu imenu v aueget guuua , naaui uu iuc«iuijv« . xbujatvx i v uuuucui oiovuu piiunc iu ^uaa^ibc ovcku To sta dva važna vzroka, zakaj mi nakupa teh posestev da vam je mar za vaše pravice in za srečo vaše slo za imenovano šolo celó ne moremo odobriti. Sicer pa venske domovine. do imenovanega gozda Rojaki ! V obilném številu pridite in pokažite svetu t to m samo naše mnenje 7 temuč vseh onih mariborskih mestjanov, ki vred obžaluj ej o, da to stvar dobro poznajo in ki zato nami Živeli Slovenci! Živela Slovenija! Sevnici sredi meseca aprila 1869. se bode toliko denarja (60.000) po- LenČek Alojzi, državni poslanec in župan na Blanci; Potočin v St. Petru na Zidanem mostu; dr. Razlag trošilo za zavod, ki je sicer zelo potreben, ki bo vendar stal nezdravem mestu Nam so sicer dobro znani ramo > Martin, posestnik Jakob, odvetnik v Brežicah; Dereani Lenart, mizar in občni posestnik v Globokem ; Kapler Jože, doktor med. v Krškem ; dr. Mencinger Janko, kon-da pri celi komisiji ni bil nikdo, ki bi se bil cipient v Brežicah; Ogorelc Miha, občinski odbornik iz Pišec; vzroki, zakaj se od neke stranke ravno te dve po- odbornik v Sevnici; Hotko Franc sestvi za nakup priporočate. Guditi pa se vendar mo 7 temu nakupu zastran nevedenih velikih napak energično Hlebec Janez, obč. svetovalec v Blanci ; Cimparšek Franc, po- upiral Ker kup še ni stvar nekoliko premisli sklenj C/U , upajmo, U(* OU OV» IM ogobuiiv V UCVU1U1 , UUgUïlV JLfcV/n., j^Vij^oiima ¥ íki UVU.u ^ če Petrišič Franc, posestnik v St. Lenartu; Sitar Zdravko, srenjski uradnik v Blanci; Smole Ivan, posestnik v Sevnici; Urek ravno so nas nesrečne okoliščine raztrgale. Slišali ste ; Janez. posestnik v Globokem; ) Vršič Jože, župan v Velikem 135 Obrecu; Žičkar Anton, posestnik v Sevnici; Pšeničnik Miha, posestnik v Globokem ; Arnsek Franc, občinski svetovalec v Vidmu; Cirjak Franc, obč. in okrajni odbornik iz Maršivjih lože; Drnjač Tomaž, učitelj v Sevnici; Ivane Franc, okrajni odbornik iz Reichenburga ; Mehora Emanuel, gostilničar v Sevnici; Penik Franc, obč. svetovalec v Pesjem; Skerbec Jože, obč. in okrajni odbornik v Leskovcu; Urh Anton, obč. svetovalec v Zabukovji; Žmavc Franc, obe. odbornik v Bojaznem; Variée Miha, obč. odbornik iz Pisec; Bertole Franc, posestnik v Št. Lenartu; Dušič Jože, obč. svetovalec iz Pišeč; Sevnik Franc, župan v Bojznem; Cvenkelj Anton, trgovec v Sevnici; Šernelc Franc, obč. odbornik iz Pišec; Hofbauer Janez, obč. svetovalec in okr. odbornik v Sevnici ; JurkoviČ Andrej, obč. svetovalec v Loki; Vršec Jože, župan iz Pišec; Planine Ant., posestnik v Boštajnu ; Škrta Jože, obč. svetovalec v Loki ; Planine Janez, posestnik v Boštajnu; Lapuh Anton, posestnik na Brezini; Setinec Anton, živinski zdravnik v St. Lenartu; Šetinec Janko, obč. odbornik v Št. Lenartu; PodvinskiFranc, župan v Globokem ; Simončič Franc, obč. odbornik iz Pokleká; Šalk Silvester, trgovec v Sevnici; BrataničFranc, obč, svetovalec v Bukovšeku. Temu vabilu dodaj amo naznanilo, da je za obisko-valce našega tabora cena vožnje po železnici iz Maribora, Trsta, Čakaturna, Pragerhofa, Siseka, Zidanega mosta — in kar je postaj vmes — v Sevnico na polovico znižana in sicer za čas od 30. aprila do 4. maja. Za vožnjo od Zidanega mosta do Sevnice 2. maja dopoldne se bode skrbelo. Izkaznice za vožnjo se bodo razposlale na vse kraje. Iz Zavca 26. aprila. — Lepa je bila svečanost y s ktero se je včeraj čitalnica naša odprla. (Popis ob- širni moramo odložiti za prihodnji list.) Izpod Mehovskega grada na Dol. 16. aprila. — Vsako leto se v Mehovem (Podgradom) pri Materi Božji dobrega svetu prvo kvaterno nedeljo po binkoštih, ravno na praznik presv. Trojice (takrat je bila cerkev v čast M. B. dobrega svetu blagoslovljena) velik shod slo vesno obhaja s 3 sv. mašami in pridigami; al letos in prihodnja leta se bo še bolj slo vesno obhajal. Na prošnjo precast, gosp. dr. Janeza Kulavic-a in pa tukajšnjega duhovnega pastirja J. O. so sv. Oče 14. avgusta 1868. leta vsem vernim kristijanom, kteri bodo v Podgraj-ski cerkvi M. B. na praznik presv. Trojice ali med osmino po spovedi sakrament presv. Rešnjega Telesa vredno přejeli, za povikšanje sv. katoliške cerkve in za zatrtje krivoverstva, predpisane molitve opravili, popolnoma odpusteke dodelili. Vsi tedaj, kteri se želé ude-ležiti te milosti, so povabljeni o omenjenem prazniku v Mehovsko podgrajsko cerkev. Podgrajska cerkev je sicer majhna, pa prav lično ozaljšana po dobroznanem podo-barju in malarju gosp. J. Tavčarju. Iz dolenske šmarske okolice 23. apr. (Vsakemu svoje!) Kakor spomlad natura iz svojega zimskega spanja vstaja, da vse začenja lepo zeleneti in mogovrstnih cvetic roditi, tako slovenski narod, mnogo let v spone zakovan protinarodne, položen v grob nemške kulture, ni se mogel razvijati in z drugim svetom vred napredovati, moral je kakor revni Lazar le drobtinice pobirati od mastné mize nemških gospodov. Toraj ni čuda, da se čedalje bolj pri vseh Slovanih izbuja občna želja, izkopati se iz rev, ki nas močno tarejo, da jezik njihov dobi povsod veljavo, po njej pa omiko, po omiki na-predek kmetijstvu, obrtnijstvu itd. Večkrat so že naši slovenski poslanci v deželnem zboru za zedinjenje Slovencev in rabo slovenskega jezika po uradnijah in učilnicah in zoper prevelike davke se krepko potegnili; al žalibog! da so le bob v stěno metali; vsaj to je res, če prav je dosti laži vmes, ki jim jih nekteri na hřbet mečejo. Da so vse te zahteve poslancev že v različnih načinih v zbornicah izrečene, iz src naroda vzete, to po- trjujejo tab ori, ktere so rodoljubni možje že napravili in jih še napravijo to poletje po vsem Slovenskem; tu se iz tisoc in tisoč grl izrekuje, kaj nas jači in kaj nas tlači. Torej Slovenci le na noge! komur v prsih srce bije za duševni blagor in srečno veselo prihodnost svoje domovine. Pregovor pravi: delaj sam in Bog ti bo pomagal. Pokažimo, da nismo zaspanci, ampak da se spolnovaje svoje dolžnosti zavedamo svojih pravic. To mislim, pa ne rečem preveč, ko pravim, da bogme mi Slovenci ne bomo nikoli kadila zažigali taki politiki, ki delà na to, da bi le Nemec in Magjar sedel pri polni skledi pečenke, mi pa bi morali le glodati ostanke. Saj tudi mi Slovenci in Čehi smo ljudjé, ki s krvavimi žuli davke plačujemo in svoje sinove v vojaščino dajemo ; ne motite se, da tudi za nas morajo veljati besede : „Vsakemu svoje!" Na dalje me zvestega katoliškega kristijana vest sili očitno izreci, da taki cukerčki, kakor je ločenje šole od cerkve, civilni zakon, ločitev zakonov itd., nikakor ne bodo sreče rodili saj takim narodom Avstrije ne, kterim je vera svetinja, ktere se novopečeni liberalizem dotakniti ne sme, marveč so podobni onemu medu, ki je, ko ga človek v usta dene, sládek, ali ko ga sne, je neizrečeno grenak. Naj visoka vlada in državni zbor pred vsem se brigata za to, da se vsakemu narodu dadó njegove pravice, in da se davki znižajo, ki vedno tako rastejo, kakor žive gobe, da jih tudi najpremožneji kmet s svojim pridelkom, če je letina le nekoliko slabeja, komaj zmore. Vzemite nam breme novih davkov, pa pustite nam v vsem staro vero! Tega priča naj mi bodo davkarske gosposke same, ki dobro vedó, s kakošno težavo davke iztirjujejo. Pri tej priliki pa ne morem zamolčati, kar je nek nemškutarsk uradnik rekel, da le zanikerni kmet ne more davka plačati! Mili Bog! kako bo to res, ko večkrat se pripeti, da najpridnejši kmet nima toliko denara, da bi si soli kupil ! Konečno le še rečem, ako se kdo z mojim govorom ne strinja, naj po „Novicah" odgovori; to pa dobro vem, da vsem onim na-sprotnikom našim gotovo ne bo po volji, ki le za „liberalizem" mešetarijo, nam pa druzega ne privoščijo, kakor to, da bi bil samo goldinar ravnopraven! M. I.... r. Iz Loke 24. apr. —x. — Da je tukajšnji notar gosp. Tri lier kot kandidat za deželnega poslanca na nesrečno priporočilo J. N. Plautza kolosalno padel, to je bralcem „Novic" dobro znano; naj jim povem danes, kar jim menda ni znano, da ravno ta mož se ponuja zdaj vladi za drugo službo, namreč da bi ga postavila za „krajnega šolskega nadzornika". Kakor se govori, přiložil je svoji prošnji mnogo dokumentov in med temi tudi tište, ki si jih je pridobil kot nekdanji „hausinstruktor". Ker je pa krajnim šolskim nadzornikom le 400 gld. plače zagotovljeno (poprej so take službe se opravljale zastonj in država ni imela nobenih stroškov), se ta plača našemu notarju menda prepicla zdi, kajti prosil je menda ob enem tudi, naj se tej plači še 200 gold, privrže, potem je on popolnoma pripravljen, da tudi „šolsko breme" na svoji rami naloží, dasiravno nikdo ne vé, od kodi ima o šolstvu, ali o sposobnostih naših ljudskih učiteljev in o potrebah ljudskih šol potrebne pojme. Da je kdo za šolskega nadzornika sposoben, tu je po naših mislih druzih dokazov potreba, kakor so dokumenti iz te ali une privatne hiše. Potem takem utegne g. Triller-ju zopet na novo spodleteti, ako mu ljubljansko konštitucijonalno društvo in kak Nepomuk Plautz na pomoč ne prihitita. — Skoro ne moremo verjeti, da bi se službe nove ere šolskega nadzorstva oddajale po nekaki formi licitacije, kajti utegne se potem primeriti, da se kdo še za manj ponudi, in to bi bila potem „minuendo-licitation". 136 Y Cerknici 24. apr Kakor slišimo, je dezelni Iz ljubljanske okolice. c. (Delitev premij odbor posamesnim županijam poslal ukaz, naj one po za govejo živino) bode prihodnji pondeljek (na svojih posvetih z odborniki povejo, ali za prihodnji čas smajni dan) v Ljubljani. Kakor „Razglas" kmetijske za za sedež okrajnega glavarstva, sodišča in davkarskega družbe oklicuje, je ta delitev za mesto ljubljansko, urada želijo Planino aliLogatec. Nam je to kaj okolico ljubljansko in za vrhniško; pričakujemo tedaj da si. deželni odbor pozveduje, kaj da ljudstvo od komisije, ktera bode premije delila, da bode imela vsec želi; al se raji bi videli, da bi se občine vprašale za oči: eno okó za okolico ljubljansko y drugo za vrh mnenje, kteri kraj se jimnajugodnejsi zdi za prihodnji nisko in tretje za mestno, kajti ne bilo bi prav, da bi > sedež uradov, kteri so sedaj v Planini nastavljeni. Do- se bogatinom mestnim dal denar, ki nimajo toliko težav volite, da o tej reči ob Ératkem povem svojo misel. z izrejo dobre živine, kakor jih ima bolj siromašk kmet. * V/AAVV y VA i« V VVJ 1 VLř ttl ttUI^Vlll j^/ \J Y \J AJ+M O v \JJ UiiOUi • ^ VJ V v* v m* f J J Najprej je gledati na to, da imamo le toliko uradov, čast naj se njihovi živini le dá, ako je res lepa, kjer se kajti to tirja pravica ; denar naj se le bolj prihrani kmetu. *) vsaj večini prebivalcev kraja ustreza. Nadejamo se, da Iz Ljubljane. — Po dvadnevnem posvetovanji je bodo gozdne zadeve vže vendar enkrat into v kratkem komisija za prenaredbo zastaréle gozdne po- kolikor jih je treba, ti pa naj se nastavijo tam času dognane. Kader se bo pa to zgodilo, mislimo, da stave svoje delo dovršila. To pa jej je bilo zato je za notranjski kraj eno glavarstvo zadosti, i ta naj mogoče, ker je za sestavo nacrta izvoljeni odsek skupni bode v Postoj ni. Za sodišče i za davkarijo pa naj komisiji podal marljivo izdelano osnovo državne in se odloči Cerknica za sedež, nasproti naj pa za na- deželne gozdne postave. Skupno zborovanje je pre- prej prenehata ta urada v Planini in v Ložu. Po tej menilo sicer marsikaj v načrtanih postavah; kakošna poti se bo državi mnogo novcev prihranilo, nasproti osoda ju pa zadene še v viših vladinih krogih in popa večini prebivalcev sedanjega planinskega okroga tem v državnih in deželnih zborih, nihče zdaj ne vé. vstreglo. Pri tem naj se nikar ne gleda na to ali Dr. Jan. Bleiweis in dr. Etb. Costa sta edina bila za f Ul/l JL 11 HV/1U JUC*J OÍŠ limai UV gl^ua lie* tu y CIXX vwu» • a-ivv. iwi ^^ potuje politični komisar iz Planine ali iz Postoj ne v to, da gozdni postavi gré načelo deželne postave. Idrijo ) to je tako majhna reč, da popolnoma odpade. Presvitli cesar je v spomin si. lSletnega zaro-Večina prebivalcev iz cerkniške in~ loške okolice" ima čenja blagovolil podeliti mnogim osebam poslavila posel na postaji v Rakeku, oni hodijo vsi skozi Cerk- za večletno, občnokoristno in domoljubno delavnost nji- nico tedaj pri prilikah lahko tudi druge posle hovo 5 tako sta gospoda dr. Jož. Orel v Ljubljani in opravljajo. Cerknica je največi trg na Notranjskem ; ona šteje 240 hiš, v njeni bližnji okolici so tudi velike Ferd. Schmidt v Siški J obá bralcem „Novic" dobro znana přejela zlati križ za zasluge s krono y/ni* otgjc ůiv uio, v UjCUI Uil&UJI UaUllUi OKJ LU U1 VCllaC Auaua, yi^j^ia uimui a i i « « « o močno obljudene vasi; veliko več pa bi sčasoma še apotekar Schenk pa je dobil zlati križ. y ljudi v tem kraju živelo, ako bi deželni zbor kedaj (Delitev premij za lepo govejo živino) bode svojo skrb na to obrnil, da bi cerkniško jezero bržejě prihodnji pondeljek dopoldne od 9. do 12. ure odtékalo. Naj bi se tudi ta reč ne prezirala, saj se tudi na vrtu kmetijske družbe na spod nj ih Polja- je gledalo na to, da se je ljubljanski mah usušil. Tukaj nah pa san. , kjer bode dotični ograjeni prostor nekoliko ozalj Razsodbe o teh premijah bodo pod predsedstvom likansk. Mi nasvetujemo Cerknico za prihodnji sedež dr. Jan. Bleiweisa kot zastopnika kmetijske družbe, uradnij, želeči, naj bi se ta reč na tanko pretresla i delali: mestni župan ljubljanski, predstojnik kmetijske bi prizadjalo le malo stroškov, i dobiček bi bil ve- najbolj ugodnejše odločilo. Opomniti pa moremo, da poddružnice ljublj.-vrhniske gosp. Kotnik, in še trije je tudi za časa francoske vlade tukaj gosposka nastav- drugi izvedenci: gosp. Skale, posestnik in učenik ži- ljena bila. Kranjsko ljudstvo se še sedaj spominja, da vinozdravništva, gosp. Obreza, posestnik na Vrhniki, so bile francoske naprave marsiktere prav ugodno na- in gosp. Jare, posestnik v Medvodah. stavljene. *) — (0 zadevah vižmarskega tabora) dohajajo nam iz okolice ljubljanske in tudi daljnih okrájev sporočila, da je ljudstvo zeló vneto za tabor in da se je nadejati vdeležbe velike. Vedeli bi Cirknem na sv. Marka dan. Prav slovesno smo odprli čitalnico našo 18. dne t. m. Zjutraj so možnarji pokali; pri sv. maši dopoldne so čitalniški pevci prvikrat in tako lepo peli, da so živo ganili srca vseh pričujočih; zvečer pa je bila prav prijotna „beseda", ktero so preč. gosp. dekan Jeram začeii s tehtnim govorom, in pevski zbor je sklenil s pesmijo „Ne vdajmo se!" ki je navdušila vse pričujoče, da so krepko pritr- radi kdaj in kje da bo tabor. Danes le to naznanimo nAt^UA A o že prav na tanko y y da odbor „Slovenije" pripravlja vse potrebno, da bode T vu.jv frJ * r—----7 — — tabor na binkoštni pondeljek popoldne na Viž- kavali: Ne vdajmo se! Tudi z glediščinimi igrami bomo začeli, in tako bode tudi naša čitalnica rodila obilo sadů na polji narodnem. marjih; posebna povabila se bodo razposlala brž ko vlada dovoli program. (Vprašanje na vprašanjeNěkdo je v 45. listu „Slov. Nar." stavil do odbora slovenske Matice vprašanje: „ * Da se željam » Novice' i* 9 al treba đa zapre pot po svetu, vzeli smo ta dop v ga razjasnimo več Kar se tiče boji ali odbor res misli vstreči željam Matičarjev z Ňaučnega slovnika", ki bode pri najugodnejših in ali se odbor ne ko izdajo „ okolnostih končan v 24 letih? da bode knjiga v prvih zvezkih že ostarela sedeža okrajnega glavarstva, je stvar po vladi že dognana : ali bode bo delo gotovo i Kako da se to vprašanje stavi Pl ali Logat drugo mesto ne bode več pretre- odboru, ni nam jasno zato, ker izdaja „naučnega sovanja; niti deželni odbor niti zbor ne more o tem kaj premeniti. slovnika" ni sklep odborov, ampak je sklep zadnjega Kar pa se tiče okrajnih poglavarstev sploh, se""" v deželnem zboru poganjala za to, da bi nehal okrajna po glavarstva in njih opravilstva, kakor na Ogerskem in Hrvaškem je národna stranka občnega zbora Matice, in to skoro enoglasen sklep, ker od več ko 100 nazočih Matičarjev je le pet glaso izroČila velikim županijam (ko mit at om) al dreti; potem je narodna stranka govorila le za to, naj misel ni mogla pre valo jih zoper dotični nasvet y m se ne zarad tega Kranj vzroka. Adresa onega vprašanja je tedaj napačna. ska ima le 4 okrajna poglavarstva; al tudi s tem je ostala v manj- Kar pa se tice vprašanja samega, vprašamo prašalca šČini, ker birokratičnemu gospodstvu tako dolgo ne bode in ne more odkljenkati, dokler nimamo velikih in močnih župan ij in obi lega stevila takih mož, kterim niso občinska opravila nevšečna butara. In kar se poslednjiČ tiče vredstva gospósk pod Francozom, je že dr. Bleiweis v neki seji deželnega zbora razložil vso to brez velikih stroškov prav pametno organizacijo. Vred. ali let da izdaja takih knjig povsod zahteva veliko ? ne ve, a to ne zadržuje y da so vsi narodi važnost nauč- Komisija se mora po postavi ravnati; pričakovati pa je, da premožni mestjani ne bojo ravno hrepeneli po bankovcih. Vred 137 ne vé, da prva francoska nih slovnikov spoznali. Ali enciklopedija je izhajala v Parizu od 1751. do 1772. pozná cara, in ker „cesarja" imenuje „cara." » » Tagbl. « Kranjska špraha" res ne še nikoli ni prestopil naše leta (tedaj 21 let), druga francoska od 1781. do 1832. Kolpe in ni nikoli imel hrvaškega slovnika v rokah, leta (tedaj 51 let), nemška Erš in Gruberjeva se je mu vsi ljubljanski penzijonisti ploskajo: „Bravo! gut hat er es gesagt den Moskoviten!" — Nekteri dunajski časniki kramljajo, da odbor „Slovenije" za volitev Tre- Nam pričela 1819. leta in do danes ste na svitlo prišli še le Riegerjev česki „slovnik dve tretjini celega delà. naučný" se je pričel izdajati (se vé da po končanih vec- bensko ne bode priporočal nobenega kandidata. letnih pripravah) 1859. leta in danes je še le pri črki je to čisto nova novica! Kjer voli 6 okrájev, je poraz- umljenja treba z vsemi volilci. Do 24. majnika je še S". Vse te knjige so toraj imele isto osodo, ktera se prerokuje našemu slovniku. Da se vsem takim delom dosti časa. zdodatki pomaga v takih rečéh, ktere med tem časom zastarajo, to pa bi imel vedeti vsak , če tudi druzega ne pozná kakor Brockhausov „Conversationslexikon". Ker namprašalec na naša vprašanja menda ne bo vedel Novicar iz domačih in ptujih dežel. lz Dunaja. — Sv. Jurij a dan je bil pomenljiv dan druzega odgovora, vprašamo ga mi : ali bi ne bilo častneje, y Avstriji in Ogerski. Tu in tam je državni zbor kazal da bi bil molčal po znaném latinském pregovoru: Dandanes je res „inteligencija » kritikuje, vsak Si tako politikuje itd., ka- novo podobo. Budi se je prvikrat zbral na Du- tacuisses dober kup, da vsak kor da bi znanstvo na vsakem polji bilo tako dober nemški Tirol ci zbornico poslancev, da je prestalo lr li r» Unir aw _ 16 Š Q.Í liÍ V jCSCDl ' r>Un«nTTn«ÍA . « T1« X /■» kil» 1 ~ . J ~ ! novo sestav lj eni državni ogerski zbor naji pa so isti dan zapustili Poljaki, Slovenci kup kakor zborovanje za pol ure. To pa je bilo tako-le: Tri dni Za ljubljansko gledišče prihodnje sesije se ni je trpela huda borba zoper postavo za ljudske oglasil noben podvzetnik. Glediščarji nemški so zatega s voljo iu vsi iz sscuc, uĐLuuu oo jiu w yjLiL jwwii^, ».x aiuveiici, Airuici m juani s proiesianiovsKima popom! nekaj let nabiral doneskov za zdatnejšo podporo pod- vred so jo hudo napadali v splošni razpravi. Poljaki sebe usmilil se jih bo oni komite ki Je v ze o le, ktero je ministerstvo zboru predložilo. Poljaki Slovenci, Tirolci in Lahi s protestantovskima popoma vzetnikovo. „Laibacherčin" feuilletonist toži, da je te nesreće krivo to, daje deželni odbor eno nedeljo vsaki > Slovenci, Tirolci iu Lahi so svetovali prestop na dnevni red, to je, naj se popusti ta postava. Pa nemška trma mesec vzel podvzetniku za slovensko gledišče in vrh je trma. Dokazalo se jim je jasno, da je ta postava tega še 600 gold, od navadne subvencije glediščine. zoper ustavo, da je nepraktična, neizpeljiva. Dr. L. da Je Ako je nekterim res tako silno ležeče na gledišču, naj Toman (glej: govor na 132. strani) je dokazal, mu iz lastne moči dajo podpore, in vseh solz bode zoper enakopravnost narodno in napad na pra- prof. Greuter, dabo konec. Al mi ne pišemo teli kratiti gledišcino veselje teh vrstic zato, da bi jim ho- vprašamo pa jih le: LCil ivi cl LI LI glCUlouiUU v v/ovijvs , - v jJiaoctuiv j^» j. kako da vi tožite in javkate za nemško gledišče vico slovanskih narodov škodljiva nravnosti, dr. Jáger ua vi Lupite iu javkate £i<* UC1UDIW gicuiow, au * od ljudske šole itd. v sauoio pri zauec&u poseont pa smo morali trpeti, da nikoli slovenskega nismo debate napovejo dr. Groholski v imenu Poljakov, imeli, čeravno gledišče je in se imenuje deželno in dr. Toman v imenu Slovencev in baron Giovanelli 1600 gld. je deželnih. da se preveč zahteva saboto pri začetku posebne Je mar naša dežela nemška? In če Nemec kulture hoče zajemati iz jo bode Slovenec jemal iz zraka? tebi ne zgodi ne stori druzemu' v imenu Tirolcev, da se oni ne bodo dalje udeleže-vali razgovora in glasovanja pri tej postavi, in vsa desnica vstane kakor en mož ter pri tej priči zapusti na to svetinjo je zbornico. Osupnjeni in plahi gledajo ostali poslanci gledišča, mar da se „Kar noces, nemškutarija že tako pozabila, da se jej krivica zdi kaj nek to pomeni. Predsednik se vendar kmalu zavé ter na dr. Tomanov protest zoper to postavo odgo- pravica CVeliki koncert z gledišcino igro) napravi gospá vori, da ne sprejme'protesta, ako se postava v zbor-prihodnj Od je yy Ponočni pozd "VV« V »7-----— ---------J - * — O X f VJ LU W V WWU VUI y V KJ deljo v čitalnici. Program koncertu nici ustavno reši. Potem se glasuje in ~ ~ - "" solo za bariton s zbo -1 -~~ i- rv~—1----- y rom od Ned ved Fal ; Arij iz opere „ M od Donizett za gosli od Hauserj ; Tj >y Dom v b y solo sprejme al zdaj se kaže, da je le 97 poslancev v zbornici ostalo. Na to vstane velik hrup: „premalo nas je"! In ko bi trenil, švignejo po mestu poslancev iskat, dr. Banhans za sopran, tenor in bas z glasovirom od Durrner dvospev za bariton in sopran trospev pa je dri ministrom pravit, kaj se je zgodilo y m 5. ,,L' Addio", Quartet za glasovir 7 pritekó ministri Taaffe. Giskra in Plener 7 in cez brž pol ure še gosli violo in cello Op 61 Ui Ks OU drugi y UC% OKš JiU UaUUl U XXX y kakor da bi gorelo, so izlicitirali 50 da se jih nabere 111, in kar v naglici 7 .-ov in vse z Es-dur od Bethoven-a. Po koncertu: „Bob iz Kranja", 111 glasovi zoper 4 sprejeli brez poprave, ki je bila vesela igra s petjem, na novo vredjena in z novimi popred mnogim §. napovedana, zdaj pa popuščena » O X J ) ? v VWJ V1AW) AU, « UV7 ï XXXIX v; 1 \J U LUUVglLU J^t Y VUWUC4I y iUUWJ M kupleti pomnožena. Pred koncertom in_pred glediščino Vsi časniki dunajski in drugi, kteri še zdaj imajo Schmerlingov centralizem na svojo zastavo zapisan, igro igrá muzična kapela c. k. polka Huynovega Za četek ob da ne gospé Odi-j uri y vstopnina 50 kraj Nadejati se je, zagnali so strašen hrup in kričali „skandal, skandal!" posebno zanimivi program, temuč tudi zasluge „križajte jih, križajte!" „Ce niste hoteli sprejeti po bijo igro za národno gledišče in petje priva- stave, saj obsedeli bi bili in protiglasovali, ne pa da v adnj nedeljo obilo občinstva v koncert in glediščino demonstrativno zapustite zbornico !" — Taki glasi, polni psovek, so šli drugi dan po vseh časnikih imenovane maja občni zbor in potem baže in ponavljajo se še v eno mer in se bojo ponav- „Sokol" napravi letošnjo vecerno veselico (Poberki iz časnikov.) „Tagblatt" kaj ljubezni ljali v se dolgo in večkrat, kajti centralizem čuti po vseh limance nastavlj tako imenovanim ,,mladoslovencem yy udih hudo mrzlico. Mi pa rečemo to: Vsak, kdor ne-pristransko sodi, more gotovo lojalnost Poljakov, ~ ~ —^^ v Ai^ivxxw f «^UtUA y y LUiWUV/iJAU Y VUVVLUl W J. 1U VI WU U U V UV/Ui y XXX VI V ^VWV T V J J ? verskih rečéh smo si že enaki liberalci; popustíte Slovencev in Tirolcev, ki so dozdaj se žrtovali držav- še národno neumnost auf die Macht der Freiheit pagremo skupaj Arm J Di^UJJOrj „XXI 1U 111 Arm nemu zboru, bolj občudovati, kakor da bi dvomil nad Tagblatt" more menda njo. Al struna poči, če se prenapenja. Nemški poslanci «.w,* uiv iuuivuu uv/i j. icmoii, - „x a^uiau tuuxc lucuua 111 u. xxi o li uua jjuui, vïo oc |jicua^oxjjci» ^gmom ^uoiauv iz lastne skušnje špekulirati na spremenljivost mla- v državnem zboru morali bi vendar toliko razuma imeti dih ljudi ab anno 1848 limance nastavlj y vendar mislimo, da zastonj da bi vedeli, da imajo sicer večino v državnem zboru Tagblatt" delà tudi studij venščini, in se grozi nad oklicem pivškega tabora ? slo- da kakor je po Schmerlingovem stroji ustvarjen, — al da oni nikakor ne zastopajo večine narodov avstrij- 138 skîh. Ta šolska postava, ktera se je te dni obravna- govec. Jaz v odsekovem predlogu ne vidim poroštva, vala, je popolnoma sestricinja une lanske o šolskem da ne bi se zvikšali davki; zato bodem glasoval za nadzorstvu, ktere mnogo deželnih zborov ni sprejelo. predlog, ki ga bode nekdo drug stavil. (Dobro! v sre y Deželni zbori so tedaj očitno kazali, da nočejo postave ki ni ugodna deželnim razrneram. In vendar jim je dišču.) log, nemška stranka v zbornici poslancev silila zdaj drugo ěati davkov Poslanec dr. Kaiser zagovarja odsekov pred-češ, da ta postava nikakor ne namerava povik- enako postavo, i i tai^cj dui uč? uiiu ui louaj íiauuouj » • v^uaajlic rwuuaxoijc í_uluc*ju ic i čtu uulll^ icuiuu da bi bili Poljaki, Slovenci in Tirolci le protiglasovali cenitev zemljišč bode popolnoma v njihovih rokah, in takej sili ne bilo bi tedaj zadosti kov. viwv, ampak 10 vpoijan Cenilne komisije nimajo vpeljati pravo razmero dav- računiti, temuč ali se zdržavali glasovanja; treba je bilo očitnejšega to je menda zadostno poroštvo. — Poslanec pl. Gro kazala pred svetom. In za to uni krik in krič centra- hol ski najprej ugovarja, da Galicija manj davkov pla- lističnih časnikov; demonstracija taka jih boli! Nam pa čuje y nego v primeri druge dežele ter dokazuje, da bt je ostalih 107 poslancev, ki so glasovali za to postavo cenitev veliko cenejša bila, ako se brž odloči, koliko in v togoti popustili vse poprave, ki so jih poprej za naj plača vsaka dežela. Poslanec Men de trdi potrebne nas vetovali, mnogo huje orožje v roke dalo, da postava, ktera se ravno kar pretresa, meri na to > y da pred svetom kažemo: Evo! tako delà zbornica po- da se dá postavi podlaga, po kteri naj se odmerjajo slancev postave. kaj še pride. Rubikon je prestopljen; kdo vé, zemljiščini davki, in te podlage je silno treba, da se Al vrnimo se zdaj v se poprejšnji postavi nazaj izvrši v ali letih. On se ž njo popolnoma vjema > Poslanec Roser razklada nevarnost te postave za ki jo je dovršila zbornica poslancev, namreč k postavi male posestnike in za napredek kmetovanja. Kmet je v - * - - - f w # 1 « • • • • 1 ^ l • • t « _ i « # nje o prenaredbi zemljiščinega davka. 13. t. m. se je začela razprava o prenaredbi govo zaupanje v primeri z drugimi državljani preobložen z davki y vlado zgine ako se mu davki ne le zemljiščinega (gruntnega) davka. Poslanec Plan- ne znižajo, ampak povikšajo; následek povikšanja bode, kensteiner je prvi govoril zoper odsekov predlog, da kmet opeša. Poslanec baron E ich h of ne more umeti, ker previsoko ceni vrednost zemljišč, ter je dokazoval, da bi ta postava nevarna bila za male posestnike, ker da se zemljiščini davki ne morejo zvikšati. Da se dajo enakomerno zadeva tudi velike in male posestnike» povikšati, menijo sicer nekteri, a on temu ne more pri- Da je sedanji kataster krivičen, to je res, a prav Po zem odvezi 1850. leta so sicer zem- zato je treba skrbeti, da se naredi nov na pravični v ceni trditi. ljišča odvzele kterih je 1862. leta bilo 1 milijon in 464.000 gold, na poskočila, a nezgode 1860. 1. so jim zopet podlagi, in to brž ko moč, da^se breme odvzame de viso vrednost; to kažejo zaostali davki sami, naprej plače dolg, a 1864. leta narastel se je ta dolg na 2 milijona vali na krivični podlagi. Tudi minister Brestl je po- želam, ktere preveč plačujejo. Ce tega brž ne storimo, zgodilo se bode, da se bodo davki še za in 233.000. Zarad dobre letine in izvažanja žita 1867. vdarjal, da postava meri na to, da se davki enakomerno leta so se zaostanki sicer malo znižali gredé. ) a to mimo Da se zemljišče obdeluje in zboljšuje, treba veliko časa, delà in denarja Je razdelijo. Bistvo te postave je to , da vsako leto državni zbor odloči znesek zemljiščinega davka za vse y in že to je samo po dežele skupaj. Ta znesek se razdelí potem na posamne sebi indirektni davek. Sedanji davki so že sami visoki, dežele po cenitvi čistega dohodka, in v vsaki deželi na a prišteti jim je treba še občinske (soseskine) davščine, posamesne soseske in posestnike; to bodo cenile po- deželne přiklade, in to, kar zahteva avtonomija. Če ; SO sebne komisije od okraja do okraja, na podlagi 15 let? občine in dežele od države pre vzele mnogo opravil iz kterih pa se bo odštelo 5 najboljih letin. na svoje rame, dolžnost mora biti državi ? da se jim znižajo državni davki. Po vsem tem se davki pač ne morejo zvikšati y saj so po njegovem mnenji že zdaj previsoki. Ko so v Prusiji (na Prajzovskem) uredovali davke, bila je njihova država tolika, kolikoršna je sedaj Avstrija takraj Litave, in znašal je njen zemlji- ga plačujejo Listnica vredništva. Gosp. J. L tovo bo posebno Čitateljem všeč. V Z Přejeli , hvala ! Go- Ščini davek 18 milijonov gold. zemljišča 37 milijonov. Da Je a zem davek pre- Zitna cena v Kranji 24. aprila 1869. _y , delavce, mašine itd. skoro kažejo tudi stroški za obdelovanje kmetij napet, to kteri so, na priliko, za posle na pol draži, nego so nekdaj bili. vidijo, da se sedaj Še ne more misliti na znižanje zem Vagán pšenice 4 fl. 68. rží 3 fl. 10. ovsa 2 fl. 40. sorsice 3 fl. ječmena ajde 2 fl. 40. fl. prosa Kmetovavci pre- 2 fl. 40. krompirja 1 fl. 30. fižola 3 fl. 52. ljiščinega davka, ker se je sprejela postava, da smejo delati novidolgovi; a treba je skrbeti, se ne v da bode to kmalu mogoče, in mogoče bode, ako vsakdo primeren davek plačuje od svojih dohodkov kakoršnih koli. Zato je prav, da je vlada predložila novo postavo o davku za dohodke sploh. Došle se je bil precej Zitna cena v Ljubljani 24. aprila 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl. 40 i 1 /-. r\ /\ a v* n aa __v« ^ o A 4 o banaske 4 fl. 90 2 fl. 90 soráice 3 fl. 43. ržf ki imajo visok davek naložil le onim kapitalistom svoje premoženje v državnih obligacij ah. Ne bilo bi pravično, da bi se tem naložili previsoki davki. 2 fl. 90. ovsa 1 fl. 90 ječmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 50. ajde 2 fl. 50. Krompir 1 fl. 50 pravično je, da plačujejo primerne davke. Zemljišča plačujejo davke, če tudi nič ne dadó prihodkov, -kapital plačuje le od svojih dohodkov, vrh tega se kapital lahko odtegne davku, zemljišče pa nikdar ne more tega; kapitala mnogokrat ne zadene davek, postavimo, če spremeni gospodarja, zemljišče mora davek plačati od vsake take premembe. Vestni zástop ne more dvomiti o tem, kdo zmore više davke: ali kmet ali tr- Kursi na Dunaji 27. aprila. 5% metaliki 61 fl. Narodno posojilo 69 fl. kr. kr. Ažijo srebra 119 fl Cekini 5 fl. 74 kr. kr Loterijne srečke: V Gradcu na Dunaji 24. aprila 1869: 37. 64. 10. 46. 30 88. 78. 72. 24. 32. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 8. maja Odgovorni vrednik: Janez ffluinik. — Natiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljubljani.