Ameriška Domovina

A	CAN IN fPIRIT
y	M UNOUAM ONUT
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1969
Natlontl and International Circulation
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP^Sf
^imik-zlafontaŠRik felevž JCefes umrl
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
Matevž Kebe
CLEVELAND, O. — V petek PitT° P°poldne smo dobili iz jcv Sl^Urgha, Pa., od g. župnika -ta Cvelbarja telefonsko spo-i- °’ je tisto popoldne o-^	Or p umrl bivši župnik
ovensjjg župnije Marije Vne-Vz°'e na 57. cesti v Pittsbur-’QeU J^^tomašnik g. Matevž Ke-Pol 1 eV Cvelbar je tisto poko u*0,	g. Kebeta, neka-
eset minut po njegovem Pa je gospodu postalo
odhodu
slab
)0; In je umrl.
'■ajnki g. Kebe je bil peti žup-bai>^0Venske župnije M. Vne-
iiik
■Ju^2ete v Pittsburghu, Pa. To i-g !°> prevzel 12. dec. 1934
§ku Umr^m rev- Jožetom rom. župnijo je vodil polnih
32 le
Jkled župljani je bil hudo ]c^nja jim je namesto stare
bik
Mdjen. V času svojega žup-
p0 e Cerkve postavil novo, le-'■ldano in s plemenitim kam-
Hom
oblož
•ženo cerkev, sestram
Vrt ip	’	--------
■Post P0st:avll udoben konvent.
^bro?1 •'’e ŠG mnogo drugega je In koristnega, čeprav se
dok'1- ° 2 število župljanov lot ? Skrčdo. Ko je dopolnil 84 bo],,1? ga je začela stiskati tudi Za —n’ ie Pred tremi leti prosil i-oj^l^knjitev. Nasledil ga je bašGVSlovenske krvi in sposoben PGj,j. esede, že tu rojeni Father ^ lnand B. Demsher.
ien Pather Kebe je bil ro-Zeru Sept- v Dolnjem Je-skem Pri Cerknici na Notranj-^La' ecembra 1901 je prišel v Jane2	pittsburški župnik
sojo i ^ranjec ga je odpeljal v Vjj^ °0- benediktincem v St.
k,al'rok)e> Pa- P° skoraj Posvo?116"1 šolanju je bil 1911 lija i?^11 v Lahovnika in 1. ju-terkvi^ n0V0 maao v slovenski
Novi grobovi
Andrew Bradach
V	Euclid General bolnišnici je umrl 78 let stari Andrew Bradach s 15504 Holmes Avenue, mož Frances, roj. Germ, oče Fiances Majce, Rose Luzar in Julie Marn, 6-krat stari oče, 4-krat praoče, brat Ignacija (v Sloveniji). Pokojnik je bil rojen v Kompolju pri Dobrepolju na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1910. Zadnjih 6 let je bil v pokoju, preje pa je bil zaposlen pri Cloyes Gear Mfg. Co. Bil je član KSKJ št. 25, Kluba slov. upokojencev za Holmes okrožje in Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb je danes dopoldne ob 9.45 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Ludwig Otoničar
V	Lutheran Hospital je umrl včeraj 59 let stari Ludwig Otoničar, rojen v Clevelandu, sin pok. Mathewa in pok. Mary, roj. Ponikvar, brat Bud-a (B M. Carr), Donelle Jasko, Ravmon-da, Hermana Mehle-ta, Wiiburja Mehle-ta, Pearl Vukčevič in pok. Williama Mehle-ta. Pokojnik je bil veteran druge svetovne vojne in zaposlen pri Higbee Co. kot prodajalec. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152' St., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj.
Joseph Hočevar
Danes zjutraj je umrl 43 let stari Joseph Hočevar s 632 Dickerson Rd., Willowick, veteran druge svetovne in korejske vojne, poročen in oče šestih otrok. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
Mathias Sezun
Včeraj zjutraj je umrl 84 let stari Mathias Sezun s 15710 Waterloo Rd., vdovec po 1. 1960 umrli ženi Mary, rojen v Sloveniji, oče Marian Parks, Matilde Skebe (Calif.), Gay Ledecan, Paule Lundblad in Christine Kozlovski, brat Kristine Keber (Slov.), 8-krat stari oče, 5-krat praoče.Pogreb bo v sredo ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v
Gromiko se v ZN ni meni! za pozive ZDA
Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je v petek razlagal osnove mednarodne politike ZSSR v ZN, pa se pri tem ni odzval pozivom Nixona od prejšnjega dne. ZDRUŽENI NARODI, N.Y — V petek je govoril pred glavno skupščino Združenih narodov zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko. O predlogih in pozivih ZDA v govoru predsednik R. M. Nixona pred isto skupščino, je Gromiko molčal. Njegov govor je ameriške predstavnike do neke mere razočaral, ker je izražal veliko večjo zaprtost in odmaknjenost, kot so jo kazali v Moskvi še letošnje poletje.
Sovjetski zunanji minister je zahteval umik Izraela z zasedenih arabskih področij, ker brez tega ni mogoče računati na nobena resna pogajanja za pomiritev Srednjega vzhoda. Prav tako je izjavil trdo, da se morajo Združene države odpovedati “vsakemu vojaškemu in drugemu vmešavanju” v Južni Vietnam, če hočejo, da bo tam prišlo do miru. Dejal je, da je Sovjetska zveza “ponosna” na pomoč, ki jo daje “vietnamskemu ljudstvu”. Amerika ne more po besedah Rusa doseči svojih ciljev v Vietnamu, “ker je njena stvar nepravična”.
Gromiko ni nič omenil, kdaj in kje misli Sovjetska zveza začeti razgovore o omejitvi atomskega oboroževanja z ZDA, ki so jih te predložile za začetek letošnjega poletja. Moskva na ta predlog še ni odgovorila. Upajo, da bo to storila v nekaj dneh.
Pozornost je vzbudilo to, da Gromiko ni letos nič zahteval sprejema rdeče Kitajske v ZN in izgon Čangkajškovih predstavnikov, kot je to ZSSR vedno delala v preteklih letih. Govoril je pa o potrebi varnostnega pakta za Azijo, ki so ga Kitajci javno obsodili in odklonili.
Prisrčen sprejem škoia dr. Stanislava Leniča v tari sv. Vida v Clevelandu
Iz Clevelanda in okolice
Iz New Yorka v Rim in nazaj za osebo le $299!
RIM, It. — Alitalia, poldržav-na mednarodna letalska družba, je objavila zadnji petek, da bo s 1. novembrom letos znižala ceno potovanja New York-Rim-New York od sedanjih $405 na $299. Potrebna je le še odobritev italijanske vlade in vlade ZDA.
Letalska družba pravi, da je znižanje cen omogočila izboljšana organizacija in raba sedanjih tehničnih sredstev, še bolj pa ga bo uvedba novih jet potniških letal-velikanov, ki bodo sprejela 450 potnikov na enkrat na krov za polet preko oceana. Znižane cene za skupine do vsaj 15 oseb letalskega prometa niso povečale, kot so letalske družbe pričakovale. Sedaj bodo dejansko veljale cene skupinskih poletov z posameznike v turističnem razredu.
vala ob pol enajstih dopoldne Pričakujejo, da bodo zgledu kaplana rev. J. Slapšak in rev. Alitalia sledile tudi druge letal-lj- Falež, župnik rev. R. Praznik
Fara sv. Vida je včeraj sprejela ljubljanskega po možnega škofa dr. Stanislava Leniča z vso častjo in z vso slovensko prisrčnostjo. Škofov ljubezniv, preprost in sproščen nastop je pridobil naglo srca rojakov.
CLEVELAND, O. — Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič je gost pri Sv. Vidu od preteklega ponedeljka zvečer. Tam so ga v preteklih dneh obiskali številni rojaki, pa tudi on je obiskoval svoje rojake, bivše župlja-ne, znance in bolnike. S svojim preprostim in ljubeznivim nastopom si je naglo pridobival srca slovenskih rojakov m rojakinj v našem mestu. To se je pokazalo včeraj, ko ga je fara sv. Vida uradno sprejela. Pred cerkvijo ga je pozdravljal napis “Pozdravljen maziljenec Gospodov, slovenske zemlje sin!” med dvema mlajčkoma, okrašen s slovenskimi zastavicami. V sprevodu so škofa spremljale iz župnišča v cerkev slovenske narodne noše, posebno mogočna je bila skupina Belokranjcev in Belokranjic. V nabito polni cerkvi je pozdravila škofa najprej s kora slovenska pesem, nato mu je deklica v slovenski narodni noši izročila slovenski šopek, župnik rev. R. Praznik pa je škofa uradno pozdravil v prijetno in jasno zveneči slovenski besedi.
Sv. mašo sta s škofom sodaro- f ■ ■ ■ v -— ----—"
ske družbe, posebno ameriške, ki so znižanje predlagale že pred leti, pa so s svojimi predlogi propadle, ker so evropske letalske družbe vztrajale na višjih cenah kot neobhodnih za vzdrževanje in kritje stroškov.
—

cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek.
Nasilje na televiziji» i navaja k nasilju na cesti
WASHINGTON, D.C. — Narodna komisija za preiskavanje vzrokov nasilja in njihovega p r e p r eč e vanja je pripravila končno obliko svojega poročila. V njem pravi, da nasilje na televiziji navaja k nasilju v življenju, posebno mlade ljudi iz revnih in razbitih družin.
Komisija priporoča zato obsežno zmanjšanje obsega in tudi vrste nasilja, ki naj bi bilo dopustno v televizijskih sporedih.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
pa ji je prisostoval pred oltarjem. V svoji pridigi je škof pozdravil svoje “slovenske brate in sestre”, govoril o enem Bogu, ki mu vsi služimo in ki je Oče in Stvarnik nas vseh. Krepil nas je v poznanju božjem, v ljubezni in vdanosti veri in Cerkvi, pa tudi slovanski domovini. Nje-goVa misel je bila jasna in globoka, -njegova beseda topla in segajoča v srce.
Popoldne ob pol treh so farani in faranke prišli v farno dvorano k sprejemu in razgovoru s škofom dr. Stanislavom Leničem. Kratek, pa lep spored za to priložnost je pripravil dr. Jerko Gerzinčič. V pozdrav je zaigral orkester v slovenskih narodih nošah, nato je nastopil farni cerkveni zbor Lira pod vodstvom svojega pevovodje g. Martina Košnika ob spremljavi dr. J. Gerzinčiča, nato pa še cerkveni zbor slovenske mladine. Škofa so pozdravili g. J. Mela-her in mladi g. M. Sfilizoj s
Zvezna vlada misli na splošno zdravsfveno zavarovanje
ghu/;.na 5T cesti v Pittsbur-'•kof i9?6 takratni pittsburški
*>k
je znal slovanske je-

Poslal Slo
najprej pastirovat
'tih ?1?Vake tn Hrvate, pa 23 le-° UsPeanega dela med ^0gu Pa .l’6 končno prišel služit sv°jim ožjim rojakom v ^°do -n r^k’. 'P>a'’ 1Tied katerimi 0slej počivali tudi njegovi Po,? 9Stanki- R-k P-!
Poldne b° JUtri’ V t0rek’ °b n'
kOGnaL°keh oceanih
.° edin v Kol. — Kolumbija ? hie]9 dr^ava Južne Amerike, WA na oba oceana, na At-^ ega in na Tihega.
^ajvig. °ma sončno in toplo,
Ja temperatura 75.
WASHINGTON, D.C. — Ni-xonova republikanska administracija noče zaostajati v socialni politiki za demokratsko. Demokratska je pred leti organizirala najprvo bolniško, potem pa še zdravniško zavarovanje za vse upokojence Socialnega zavarovanja in za ostale rojake, stare nad 65 let. Tako so stari Amerikanci kolikor toliko preskrbljeni, kadar jim je potrebna bolniška in zdravniška pomoč. Sistem tega zavarovanja še ne deluje, kot bi bilo treba, je še veliko lukenj, ki vanj vdirajo zlorabe, toda vsak začetek je težek in napake se bodo dale popraviti.
Nixon se dobro zaveda, da so demokrat j e stalno prehitevali republikance ravno na polju socialne politike in da je to eden med glavnimi vzroki, zakaj je republikanska stranka postala manj šinska stranka. Ni pač znala pritegniti malega človeka na svojo stran. Misli, da je prišel čas, da stranka zamudo popravi. To ga je spravilo na idejo, da je treba sedanji sistem zdravstvenega zavarovanja razširiti na vse Amerikance brez o-
zira na leta. Njegova ideja je dobila gorečega zagovornika v sedanjem zveznem tajniku za zdravstvo, prosveto in socialno politiko Finchu. Finch je dobil od predsednika nalogo organizirati 28-članski ak-icjski odbor z McNerneyjem na čelu. McNerney je predsednik o r g a ni zacije Blue Cross v Chicagu in bo skušal tako pognati delo v odboru, da bo osnutek ideje že izdelan v par mesecih.
Značilno za spremenjeno miselnost v nekaterih republikanskih vrhovih je dejstvo, da je zadnji sunek za to idejo
feller j e ve težnje. Rockfeller je torej lahko nastopil pri Ni-xonu ne morda le kot delegat republikanskih, ampak vseh guvernerjev brez razlike stranke.
Vše te podrobnosti so važne radi tega, ker bo boj za narodno zdravstveno zavarovanje primeroma dolg in obdan z vsemi mogočimi zaprekami ter težavami. Nasprotnikov ne bo manjkalo. Proti zavarovanju se bodo borili zastopniki bogatih slojev, kajti za zavarovanje bo treba nabrati odnosno žrtvovati po prvih cenitvah okoli $10 bilijonov
prišel od nikogar drugega kot letno, verjetno pa še več, ker od njujoršega republikanske- doba inflacije in draginje še
ga guvernerja Rockefellerja na zadnji guvernerski konferenci v Colorado Springsu. Da se je N. A. Rockefeller tako zavzel za to idejo, ni nič čudnega. V njujorški državi ima z izvrševanjem državnih obvez v okviru znane Medicaid toliko sitnosti in stroškov, da jih njegov proračun skoraj ne more nositi. Rockefeller je vse to odkritosrčno razložil zbranim guvernerjem in dosegel, da se je večina navzočih odločila podpreti Rocke-
ni za nami. Proti bo dvignila pravo burjo tudi Zveza ameriških zdravnikov, ki se je do sedaj borila še proti vsaki akciji v socialnem zavarovanju. Proti zavarovanju bo predvidoma tudi večina načelnikov kongresnih odborov in komisij. Za zavarovanje bo ogromna večina volivcev, njihovemu pritisku se pa ne bo mogel ogniti noben politiki v Kongresu.
Nekaj ugovorov bo tudi zgubilo svojo nekdanjo vred-
nost. Na primer vprašanje stroškov. , Pred nekaj leti je bil znesek $14 bilijonov res nekaj izredno visokega. Danes ta vsota že dobiva drug zmernejši obraz. Že sedanji obseg starostnega Socialnega zavarovanja je več kot dvakrat večji, več kot dvakrat toliko dajemo za vojskovanje v Vietnamu, več kot dvakrat toliko nas je stal prvi izlet na Luno itd. Poleg tega pomeni znesek $10 bilijonov komaj en odstotek našega narodnega dohodka, pomeni pa tudi komaj pet odstotkov našega federalnega proračuna, dočim odjedajo izdatki za narodno obrambo kar 40%.
Veliko težje bo uresničenje načrta. Že sedaj je dosti zlorab pri sedanjem Medicare in Medicaid sistemu, ki rešujeta zdrastveno zavarovanje le deloma, koliko več jih bo šele takrat, ko bo stopilo v veljavi splošno zdravstveno zavarovanje? Pa to bodo le začetne težave, ki so v navadi pri vsakem novem koraku v socialni politiki. Amerika je premagala že druge hujše, pa bo tudi te in take.
kratkima recitacijama, g. M. Odar pa s kratkim govorom.
Po končanem sporedu se je škof dr. Stanislav Lenič zahvalil za prisrčen sprejem in nato orisal verske in cerkvene razmere na Slovenskem, pa prosil na kraju slovenske rojake in rojakinje, naj podprejo gradnjo Slo-venika, slovenskega duhovniškega zavoda v Rimu, ki naj ne služi samo izpopolnitvi študija mladih slovenskih duhovnikov, ampak naj postane tudi splošno versko in narodno središče Slovencev ob sedežu sv. Petra.
Ko je bil uradni del sprejema končan, so se rojaki in rojakinje razporedili v dolgo vrsto, da škofa osebno pozdravijo, prejmejo od njega podobico in mu sežejo v roko. Z obrazov vseh je sijalo veselje in zadovoljstvo nad ljubeznivo in toplo besedo slovenskega škofa, ki je prišel preko morja, da bi svojim rojakom prinesel pozdrav slovenskih škofov in pozdrav slovenske domovine.
Po svečanem sprejemu v fari sv. Vida je odšel škof dr. Stanislav Lenič pozno popoldne v slovensko faro Marije Vnebovzete, kjer je zaključil ob sedmih zvečer 40-urno pobožnost z govorom, litanijami in blagoslovom, nato pa je imel splošen sprejem v šolski dovrani. Tudi pri Mariji Vnebovzeti so škofa rojaki in rojakinje sprejeli z vso prisrčnostjo in ljubeznijo.
Senat odobril proračun za vesolje
WASHINGTON, D.C. — Senat je petek po pičli enodnevni razpravi odobril predlog proračuna za NASA v višini 3.7 bilijona, kot je to vlada predložila. Nasprotniki so opustili boj za vrsto predlogov, ki so jih preje stavili, ker so spoznali, da nimajo upanja na uspeh.
Računalniki niso nezmotljivi
GREAT BEND, Kansas. — To so lahko ugotovili dijaki na nižji srednji šoli v Great Bend, Kansas. Tam jim je namreč šolski računalnik naračunal, da je med njimi 55% dijakov, 43% dijakinj, dočim se dva odstotka še nista odločila! Pravijo, da vseh 100% vneto išče, kje se skrivata tista dva odstotka.
Raznašalca iščemo—
Ameriška Domovina išče raz-lašalca lista za okolico Newton, o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyronne Ave. Star noia biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628.
Družinski sreča—
G. Kennethu in njegovi ženi ge. Marian Drobnick, 10821 Stone Rd., Valley View, Ohio, se je preteklo sredo rodil v Deaconess bolnici na Pearl Rd. krepak sinček, ki bo v veselje in družbo vsem, posebno mah sestrici. Mlada mamica je hčerka poznane Mrs. Mary Culkar in ivesta pevka pevskega zbora Triglav. Čestitamo!
Važna seja—
Klub slovenskih upokojencev v Newburghu ima v sredo ob dveh popoldne važno sejo v SDD ia Prince Avenue. Na seji bodo ibravnavali priprave za organi-iacijo letnega banketa, ki je določen za 15. november.
Nixon omejil vpoklice
WASHINGTON, D.C. — Na :ratki tiskovni konferenci je iredsednik R. M. Nixon objavil iretekli petek, da je zvezna vla-ia odločila zmanjšati vpoklic /ojaških obveznikov za zadnje ri mesece tekočega leta na le -9,000, kot je bilo to določeno ;a mesec oktober. Sedaj bodo to število rezdelili na vse tri mese-■e, na oktober in november po 10,000, na december pa na 9,000.
Obrambni tajnik je dejal, da e bilo zmanjšanje vpoklicev nožno zaradi umika ameriških let iz Južnega Vietnama in za-'adi splošnega zmanjšanja števila oboroženih sil ZDA za naj-nanj 150,000 mož. Seveda je jas-io, da je namen zmanjšanja tudi pomiriti duhove na visokih :olah in zmanjšati propagando iroti vojskovanju v Vietnamu.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Združene države so premagale v tekmi za Davisov pokal v soboto in včeraj zastopnike Romunije na tukajšnjem teniškem stadionu s 5:0. Pokal bo tako ostal do drugega leta v ZDA in prihodnje leto bo zadnji boj zanj zopet v našem mestu.
NEW YORK, N.Y. — Znani tednik “Time” poroča iz Moskve, da je vodnik rdeče Kitajske Mao Tsetung težko bolan, ker ga je 2. septembra zadela kap. Pri življenju ga ohranjajo le s splošnim zdravniškim naporom. Vodstvo Kitajske jc trenutno v rokah Cu En-laja, Lin Piao in Cen Pota, vodnika kulturne revolucije.
MEXICO CITY, Meh. — Potniško jet letalo Mexicana Airlines je tu včeraj pri letu iz Chicaga na letališču treščilo na zemljo in se zlomilo v tri dele. Od 118 potnikov in osebja letala je bilo do 40 oseb mrtvih. Točno število še ni bilo objavljeno. Med ponesrečenci je večje število Ameri-kancev, med njimi tudi Ohi-čanov.
KAIRO, ZAR. — Tu odločno zanikavajo, da bi Al Sabry v sodelovanju s Sovjeti pripravljal kako zaroto proti Naserju. Te vesti so označili za golo izmišljotino, za katero naj bi bila CIA. Vest o zaroti je bila objavljena najprej v bejrutskem listu v Libanonu.
Ameriška Domovi ima
/m/v»i Bfic-n i«j—iioivii
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditjr: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
It $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
r~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
>	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 181 Monday, Sept. 22, 1969
Akcijske hitrice torej ne moremo opaziti ne na Kapitelu ne v Beli hiši. To naši politiki ni prav, kajti ne more zaveti v praznem prostoru. Mora imeti zmeraj nekaj “političnega” na svoji mizi.
Predsednik in Kongres bi si lahko pomagala iz zadrege z večjim poudarkom na splošno zunanjo politiko. Pa tudi v zunanji politiki ni takih vprašanj, ki bi presenečala ali polnila Ameriko s strahom, kaj bo. Poleg tega se naša javnost, Kongres in predsednik po nekaj deseletjih strinjajo v tem, da je treba v naši zunanji politiki znova postaviti skromnejše cilje, ki naj bi res pomenili naše narodne interese. Teh ciljev še ne poznamo, zato pa tudi naša dežela še ne more razvijati nove agilnosti na tem polju.
Seveda lahko nastane preko noči pereč problem, ki ga ni nihče pričakoval. Takrat bo naša dežela prišla zopet v svoj element. Razburjala se bo in bo obenem zadovoljna. Da bi našla hiter odgovor na problem, to se pa pri nas ne dogaja. Svobodna demokracija zahteva najpreje debato, potem šele odločanje. V tem se razlikujemo od diktatur in ne — v našo škodo.
Dobili boste vstopnice pri tajnici.
Pozdravljeni!
Jennie Pugely
V Zeleno dolino so bili namenjeni
Fredih v politiki
r-mmsmm
m:

Trije tedni so minuli po poletnih političnih počitnicah, v naši politiki še ni pravega zagona v politične probleme letošnje jesenske sezone. Problemov ne manjka. Nakopičeni so v odborih in komisijah obeh kongresnih zbornic, zavaljena je z njimi pisalna miza predsednika Nixona. Kdor se zanima podrobno zanje, naj vzame le naše velike dnevnike, ki najmanj parkrat na teden v tabelah dajejo pregled, kje vse se v Kongresu nahajajo posamezni zakonski predlogi, ki tičijo tam deloma celo od preteklega leta.
Fredih je torej obsežen in temeljit, nima pa preglobokih vzrokov.
Med osnovne je treba šteti dejstvo, da se naša politika vozi po dvojnem tiru, Kongres je namreč v demokratskih rokah, Bela hiša pa v republikanskih. To zmeraj veliko pomeni. Politični “vlaki” vozijo sicer na obeh tirih v isti smeri, toda premikajo se z različno hitrostjo, ustavljajo se vsak na svojih postajah, tam pa stojijo po vidikih, ki jih vlaki na drugem tiru ne vpoštevajo.
To je bilo zmeraj tako. Še celo takrat, ko sta Bela hiša in Kongres v rokah iste stranke, ne gre vse gladko. Spomnimo se le na dva slučaja:	demokrat Johnson je hotel
zmanjšanje proračuna, demokrat Mills v Domu je hotel isto, toda v drugi obliki in drugem obsegu, ki nanj ni pristal demokrat Johnson. Oba sta se trla cele mesece, dokler ni bil dosežen sporazum med Belo hišo in Kongresom. Na podobne ovire je naletela tudi zadnja sprememba pokojnin za upokojence Social Security. Sporazumevanje med Belo hišo in Kongresom je trajalo veliko predolgo — na škodo upokojencev.
Sedaj se ponavlja ista igra, toda v večjem obsegu.
Kongresu se očitno nič ne mudi. Senat je založen z delom o davčni reformi, ki se nahaja trenutno v finančnem odboru, kjer zaslišujejo interesente. Priglasilo se jih je 700, odborov načelnik je pa moral radi tega omejiti čas za vsakega interesenta na 10 minut! Zasliševanje se mora vršiti tako hitro, da ni mogoča nobena debata, zasliševanje samo pa se je zgostilo na navajanje pritožb in na zahteve. Razumljivo je, da se politična javnost ne briga za take podrobnosti. Senat mora sedaj še čakati na novega načelnika kluba republikanskih senatorjev, kar onemogoča demokratskemu načelniku Mansfieldu, da bi hitro odrejal dnevni red za senatne seje. V senatu zato zastaja delo in mu bo verjetno do novembra.
Če je senatna delavnost ohromela, ne more tudi predstavniški dom hiteti, zato se peča le z vprašanji manjše politične važnosti.
Zastoj sodelovanja Bele hiše v zakonodajnem delu ima druge vzroke. Nixon je v primeri z Johnsonom neke vrste “aparatčik”. Johnsonu se je zmeraj mudilo, zmeraj je hotel presenečati deželo z novimi projekti, ki jih je navadno hranil v svoji glavi do zadnjega v veliko jezo vseh časnikarjev. Njega je naravnost veselilo, ako je mogel razburkati politično javnost. To se mu je navadno posrečilo, to pa je bilo končno le v njegovo škodo. Ta njegova navada je namreč mnogo pripomogla, da se je moral odločiti proti ponovni kandidaturi.
Nixon je predsednik druge vrste. Bolj posnema Eisen-howerja kot demokratske prednike. Se noče nikoli prehiteti. Razlikuje se pa od Eisenhowerja v tem, da je Eisenhower rad odrejal delo in odstopal potrebne pristojnosti, dočim se Nixon naslanja na posvete s svojimi že precej številnimi svetovalci, ki jih je porazdelil na razne komisije in odbore. Posvetovanja so sicer zanj dragocena, toda odpirajo mu zmeraj nove poglede, pa tudi nove probleme, ki ga potem ovirajo, da bi se hitro odločil za končno rešitev.
Poglejmo samo njegovo taktiko v vietnamskem vojskovanju. Tam se dogodki, ki utegnejo vplivati na njegove sklepe, hitro pojavljajo, pa tudi hitro zastarajo. Vsak tak dogodek je predmet posvetovanj s stro-koVnjaki in politiki, strokovnjaki in politiki se pa le redkokdaj strinjajo. Nixon stoji pred isto nalogo pred nosvetovanji in po njih: mora končno vendarle odločati. Včasih se mu ra postopek tako zaplete, da so zmešani celo v Beli hiši, kot priča o tem zadnje poročanje, kdaj in kako naj se zopet začne bombardiranje po tridnevnem premirju. Ravno tako je zanj sila težavno vprašanje, koliko vojakov in katere naj odpokliče iz Vietnama. V tem pogledu se zmeraj vršijo za kulisami hudi pritiski.
Scdai ima v glavi načrt, kako polagoma likvidirati sistem prisilnih naborov. Načrtov za ta cilj je več, vsak ima svoje zagovornike in svoje kritike. Koga naj predsednik posluša? Ali naj tvega, da stavi predlog Kongresu, kjer bodo morda kritiki močno zmaličili njegove ideje? Nekaj bo treba napraviti, kajti ne gre prezreti stalnih opominov, da levičarji- pripravljajo nove izgrede in nemire in hočejo začeti z akcijo za takojšen konec vojskovanja v Vietnamu.
BESEDA IZ NARODA
im* mm c mm :: mmmmmm
Tretji zvezek “Matice mrtvih”
CLEVELAND, O. — Zgodovinski odsek ZDSPB TABOR je nedavno izdal tretji zvezek Matice mrtvih, ki obsega podatke c pobitih Slovencih iz dobe: po ustanovitvi Slovenskegga domobranstva pa do umika iz domovine začetkom maja 1945; dalje podatke o domobrancih, ki so padli v bojih tega razdobja ter popravke in dodatke prvemu in drugemu zvezku.
Poleg imen pobitih in padlih vsebuje zvezek tudi kratek pregled najvažnejših bojnih enot na Slovenskem: Slovensko Domobranstvo, Gorenjsko Domobranstvo, Slovenski Narodni Varnostni Zbor (Primorsko do-branstvo) in slovenske četniške odrede, ki so nastopali po letu 1943.
S tem zvezkom je pravzaprav obdelana zgodovina slovenskega protikomunističnega upora in četrti zvezek, ki predstavlja vrhunec celotnega prizadevanja, bo obsegal že imena vrnjenih domobrancev, ki so bili po kratkem bivanju na Koroškem vrnjeno v Slovenijo ter po strahotnem mučenju zverinsko pobiti v številnih moriščih širom Slovenije.
Četrti zvezek bo izšel še letos in so dela zanj v polnem teku. Se vedno pa je mogoče poslati podatke, tako za vrnjene iz Ve-trinja, kakor tudi za ostale žrtve komunistične revolucije. Zgodovinski odsek stalno prejema nove podatke in imena, je pa še vedno daleč od popolnega seznama, v kolikor je ta po 25 letih sploh mogoč. Zato še enkrat a-peliramo na vse Slovence širom sveta, ki jih doseže naš glas, da pošljejo imena mrtvih sorodnikov in soborcev na naslov: Tabor,
1439 Larchmont Rd. Cleveland, Ohio 44110 Posebej so zaželjeni podatki o gorenjskih domobrancih ter o četnikih Dolenjskega in Štajer-
PJ. Udeležili so se ga tudi člani Kluba iz Barbertona. Postrežba je bila izvrstna in se je bilo po posebnih, nizkih cenah. Vsi smo bili veseli in dobre volje, dah' nam je kar prehitro minil.
"Več naših članov se je podalo na obisk Slovenije. Tisti, ki so se, že vrnili, povedo, da so se imeli dobro.,Dobrodošli zopet med na-, mi!
Čas izletov smo za letos zaključili z izletom v Enon Valley 20. avgusta. Nekaj ljudi je bilo tam tedaj še na počitnicah. Vse gor po hribu imajo več poletnih hišic. Veselo so nas sprejeli. Zakaj nas ne bi, ko so že od daleč čuli slovensko petje in harmoniko, na katero je igral Louis Kastelic z Maple Heights. Ker so busi imeli vesele potnike, so brez težave pripeljali na vrh hriba, kjer se zavije na pikniške prostore. S kosilom so nas prav lepo domače postregli. Vsega je bilo dovolj, da smo se počutili kot na ohceti. Za tako lepo in točno postrežbo prisrčna hvala ravnatelju teh prostorov! Pokazal nam je, kje so igrišča, kje in kako se lahko zahvalimo. Po kosilu smo se zbrali za fotografiranje. Veselo smo prepevali, nato pa zavili v hrib, kjer je plesna dvorana in od koder je lep razgled. Tam smo bili par ur. Peli in plesali smo, pa igrali karte. Imajo mize in klopi za kak privatni piknik. Dan je bil res sončen, pa ne preveč, svežina zraka nas je krepila. To je bil zadnji letošnji izlet.
Hvala odbornikom, ki so za vse to poskrbeli. Predvsem predsedniku Antonu Perušku, podpredsedniku Johnu Fabiančiču, tajnici Antoniji Stokar, Antonu Gorencu, Andyju Režinu ter Louisu Kastelicu. Zadnji nas je kratkočasil s svojo harmoniko na vseh izletih.
Za 15. november pripravljamo svoj letni banket v SND na E. 80 St. v Newburghu. Poskrbeli bomo za vse, za okusno večerjo, pa tudi za izbiro dobrih pijač. Za ples bo igral Zabakov orkester. Vstopnice so že naprodaj po $3 za osebo, za one stare iz-
CLEVELAND, O. — Z veseljem sem bral vabilo na piknik v Zeleni dolini 12. septembra. Komaj smo čakali, da je prišel čas, da si ogledamo ta lepi kraj, vsaj kot si ga predstavljamo. Ko je v nedeljo ura odbila poldne, smo bili že pripravljeni za odhod. Peljali smo se po cesti 84 proti Zeleni dolini.
Ko smo bili v bližini, smo bili trdno prepričani, da smo na pravi poti. Gledali smo za Baker Rd., pa bili kmalu predaleč. Ni kazalo drugega, kot obrniti in voziti nazaj. Zopet smo vozili predaleč. Hoteli smo v Zeleno dolino, pa nam sreča ni bila mila. Tako smo krenili na farmo SNPJ, kjer so imeli nek piknik. Dobili smo več naših prijateljev, ki so nam pravili, da so imeli namen iti na piknik v Zeleno dolino, pa jo prav tako kot mi niso mogli najti.
Še isti večer sem zvedel, kako se pride v Zeleno dolino. Baker Rd. je v bližini Zelene doline, ne v začetku ob Rt. 84. Najprej je River Rd., nato šele Baker Rd. Spraševali smo za Zeleno dolino, pa ni nihče nič vedel. Bilo bi pametno, če bi odbor napravil kak napis in kažipot že na cesti 84, da bi vsak lahko našel pot.
Bilo nam je zelo žal, da nismo mogli na napovedani piknik v Zeleno dolino, da bi tam pokusili pečenega prašička in druge dobrote. No, pa na svidenje prihodnjič!
Frank Rupert
Brezmadežna, Varuhinja Z.D.A.
skega odreda.
Na istem naslovu seveda tudi pod 12. leta le $2. Vsi člani in lahko naročite drugi ali tretji članice Kluba vabljeni. Rezervi-
zvezek Matice mrtvih, prvi pa je žal, pošel.
Zg. odsek ZDSPB TABOR
Klub slov, upokojencev v Newburghu
GARFIELD HTS., O. — Člani našega kluba imajo priložnost o-gledati si razne znane lepe kraje naše dežele. Težko je za bolne, ki ne morejo na dolgo pot. Pridružijo se nam mlajši, da so
rajte si ta dan za našo prireditev in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje.
V bolnicah so bili naši bratje in sestre Ana Jesenko, Mary Hočevar, Jennie Mezgec, Frank Arnsek, Anton Perušek, Mike Stradiot, Andy Zakrajšek, John Magovec. Sedaj se zdravijo doma in jim želimo naglega okrevanja in zopetnega trdnega zdravja.
Ta mesec praznujeta 50-letni-co zakona Mr. in Mrs. Andy Režin z Maple Heights. Vsi jima
avtobusi za take izlete zasedeni. Na 9. julija smo se peljali v'želimo vse najboljše, predvsem
Wheeling, W.Va., Oglebey park, ki obsega 1,200 akrov in ima več športnih igrišč. Tam je možno igrati golf, plavati, loviti ribe, veslati in jezditi. Komur je za naravo in življenje v njej, se jo tam lahko navžije. Obisk je možen peleti in pozimi. Imeli smo se prav prijetno.
Federacija klubov je priredila 6. avgusta piknik na farmi SN-
pa zdravja in veselja v krogu domače družine.. Pol stoletja sta stopala varno drpg ob ;drug@fn skozi življenje v ubrani harmoniji. Svoj mladi rod sta dobro vzgojila, da jima je v veselje in ponos. Bog Vaju živi še mnogo let!
Klubova seja je 24. septembra ob dveh popoldne v SND na Prince Avenue. Vsi ste vabljeni.
KANSAS CITY, Kans. — Ko smo Slovenci prihajali v Ameriko, nam je bilo vse tuje: kraji, ljudje, navade in govorica. A v kupo domotožja je p^dla kapljico tolažbe:	V vsaki cerkvi se
nam je smehljala in širila roke v objem — Marija. Pred njenim kipom smo se počutili kot doma — Marija je pač vedno Tolažnica in Mati — v domovini kot v tujini. V veliko veselje nam je, da sedaj, ko se ves svet moralno maje in je toliko gorja povsod, so se naši narodni voditelji zbudili in začeli kampanjo za zidanje slovenske kapele v narodnem svetišču Brezmadežne v Washingtonu. Naši verni staro-naseljenci in novi imigranti so kar tekmovali, kdo bo z večjo ljubeznijo in žrtvijo pomagal postaviti ta narodni spomenik, ki bo zanamcem govoril o ljubezni Slovencev od Marije ..
Naš narod ima svojo Marijo Pomagaj, Kraljico Slovencev, a Brezmadežna, ki jo bo sprejela pod svojo gostoljubno streho, mu ni tujka. Vedno je veroval v njo in ji posvečal posebno če-ščenje in ljubezen. Slike Brezmadežne so krasile stene skoro vsake slovenske hiše. Zato je tudi v ubogi, mali Sloveniji nič manj kot v bogati, veliki Ameriki, zavladalo veliko veselje, ko je 8. dec. 1854 Pij XI. proglasil Marijino Brezmadežno Spočetje kot versko resnico. “Že s prvim trenutkom spočetja je bila Marija obvarovana izvirnega greha in ozaljšana s posvečujočo milostjo najvišje stopnje in to z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, njenega božjega Sina.” To so katoliški narodi itak že stoletja verovali. Največ zaslug da je sv. Cerkev vstavila ta najlepši biser v krono Marijine slave, si je spletel John Duns Sco-tus, frančiškanski teolog in filozof. Dokazal je učenim teologom, ki so bili glede tega verskega predmeta v nekakem dvomu, da je bila tudi Marija odrešena, a da je bilo v njenem slučaju to “obvarovalno” odre-
šenje — (preventive redemption). In zakaj bi Bog ne nakloni te odlike svoji Materi?
Svetniki vseh narodov so se radi priporočali Brezmadežni. Slutili so, da ji je ta naslov zelo všeč. To je nekaterim svojim izvoljencem sama razodela — da omenimo le dve svetnici: Katarino Laboure in lurško Bernardko.
Z gotovostjo smemo trditi, da je Amerika Marijina dežela, čeprav so protestanti v večini. Osem let in štiri mesece pred proglašenjem Brez madežnega Spočetja so ameriški škofje izvolili Marijo Brezmadežno za varuhinjo Združenih držav.
Zbrali so se v Baltimoru k zasedanju 6. provincialnega koncila. V tej dobi je bil v Ameriki samo eden nadškof in baltimorska provinca je obsegala vse Združene države.
Dne 13 maja 1846 se je zbralo pri nadškofu Samuelu Ecclesto-nu 22 škofov. Pri 3. privatni seji je bila predložena in sprejeta sledeča resolucija:	“Z velikim
navdušenjem, enoglasnim odobravanjem in potrdilom so Očetje koncila izvolili Marijo, spočeto brez greha kot Varuhinjo Združenih držav.”
Pri četrti privatni seji 15. maja 1846 so škofje sklenili, da bodo prosili Sveti Sedež za dovoljenje, da bi smeli v vseh škofijah ZDA dodati molitvam brevirja in sv. maše pred besedo “Spočetje Marije” besedo “Brezmadežno”, kot je bilo do tedaj v navadi pri Predglasju, zbirni in tihi molitvi in po sv. obhajilu. Želeli so tudi dodati lavretan-skim litanijam klic:	“Kraljica
brez greha spočeta, prosi za nas!”
Papež Pij IX. je ugodil prošnji ameriških škofov 13. sept. 1846 in odobril molitve, kot so bile predložene. Z dekretom 7. febr. 1847 je sv. oče uradno priznal “ B r e z m a dežno Spočetje” ali “Marija Brezmadežna” kot Pa-trono ZDA.
Ko je bil George Washington predsednik (1789-1797), je bila v Združenih državah samo ena katoliška škofija. Njen prvi škof je bil John Carroll, s sedežem v Baltimoru. Ta je študiral v Franciji in se tam navzel Iju-aezni do naše ljube Gospe. Že 1. 1789, ko je postal škof, je izvolil Marijo za Varuhinjo škofije. O tem povedo zapiski škofijske sinode iz 1. 1791.
Združene države so vsebovale samo 13 držav, le eno škofijo z enim škofom. Na jugu so bile španske kolonije, enako na zahodu. In Španci so bili goreči katoličani, ljubezen do Marije jim je bila že v zibelko položena. Ladje, ki so vozile čez morje osvojevalce, so imele na krovu tudi misijonarje frančiškane. Ti so osvajali duše Indijancev za božje kraljestvo in so želi lepe uspehe. Mnogo od njih so pobili divjaki, ko je šla setev že klasje. Med prvimi, ki je prejel palmo mučeništva v Kansasu, je bil pater Padilla. Med “osvoje-valci’ so pa bili tudi pustolovci ki jih je zlato vleklo v Ameriko in so bili s svojim pohujšljivim življenjem misijonarjem le v o-viro. Vendar je pa bilo prvo zlato, ki ga je Španija dobila iz Amerike, poslano cerkvi Maria Maggiore v Rimu — dokaz, da je Španija bila hvaležna Mariji, da je Krištof Kolumb srečno izvršil svojo živi jensko nalogo.
Španski misijonarji, ki so delovali med Indijanci v Floridi, Georgiji, Teksasu, New Meksiki, Arizoni in Kaliforniji, so sprejeli kot patrono svojih misijonov Marijo Brezmadežno že leta 1760, ko je papež Klement XIII. proglasil Brezmadežno Marijo za glavno Varuhinjo Španije in vse njene posesti.
Zanimivo je dejstvo, da je na našem jugu bilo 10 indijanskih misijonov, ki so jih ustanovili španski frančiškani. In vsi so bili posvečeni Brezmadežnemu Spočetju: 4 v Floridi, 2 v Teksa-
su, 2 v New Meksiki in 2 v Kaliforniji.
Ljubitelje Brezmadežne bo veselilo izvedeti, kako je izpadlo štetje cerkev, ki so posvečene Brezmadežnemu Spočetju. To štetje so izvedli 1. 1934. Rezultat? V Združenih državah je bilo takrat 637 cerkva in zavodov Brezmadežnega Spočetja. In ^ eni, glavni od vseh teh Marijinih svetišč, bomo od 1. 1970 spadali tudi mi, ameriški Slovenci. Naj nas Brezmadežna še nadalje varuje, naj ostane Varuhinja naših src ...	S. L.
— Pridelek koruze v ZDA je povprečno 3 bilijone bušljev (mernikov) na leto.
IZ NAŠIH VRŠI
Edson, Alta. — Spoštovani! Fu Vam pošiljam enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Zelo ra8j beremo lepe slovenske povestb katere redno priobčujete, in Pa seveda novice iz Slovenije, iz našega ljubega in nepozabnega ‘starega kraja”. Res, prav vse nas zanima, kar prinaša Ameriška Domovina.
Prejmite prav lepe pozdrave iz daljne Alberte v širni Kanadi-
Družina Žižek
*
Grimsby, Ont. — Spoštovani! Prejel sem Vaše obvestilo gle8e -naročnine, za katero se Van1 najlepše zahvaljujem in Vam priloženo pošiljam ček v zneska $20, za naročnino in $2 za tiskovni sklad.
Rad Vam verjamem, da imaie težkoče z izdajanjem lista, ko je danes vse tako drago in draginj® stalno narašča, da je res križ-Tudi mi upokojenci smo prizadeti, ker je naša pokojnina večino ista, cene življenjskim V°' trebščinam pa rastejo kot g°be po dežju.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, mi je po volji in r rad prebiram.
S tem končam moje pisanj6’ Vas vse skupaj prav lepo P°' zdravljam in Vam želim velik0 uspeha.
Frank Drazumerich
•
Waukegan, 111. — Cenjeno u' redništvo! Tukaj Vam pošiljarrl naročnino za prihodnje leto. A' meriška Domovina je zelo zanimiv list in težko bi bil brez nje' ga. Mene prav vse zanima, svetovne in domače novice, dopis' in lepe povesti.
Želim Vam mnogo novih naročnikov in Vas naj lepše V°' zdravljam, prav tako vse naročnike in bralce.
Frank Bubnich
Euclid, O. — Draga gospa De' bevec! Oprostite moji zamU8'’ ker mi je naročnina že poteki3, Tu Vam pošiljam naročnino in orilagam $2 v pomoč listu, s katerim sem zadovoljna, želela bJ imeti le malo več potopisov. Kaši rojaki veliko potujejo in bil° bi lepo, če bi nam kaj napisa^-
Najlepše pozdrave vsem!
Frances Klun
*
Cleveland, O. — Spoštovan'' Prav lepa hvala za Vaše pr'jaZ no povabilo za obnovitev naroc nine. Dobro, da imate datum z® beležen za slučaj, če bi pozab'!'
Na Ameriško Domovino sert1 naročen že zelo dolgo, zato ni olJ da, da rad berem novice, katcre vsaki dan prinašate. Moja žen3 pa zelo rada prebira romane '° povesti ter druge dopise.
Kot veste, sva bila lansko lct0 v Floridi, kamor ste nama P° šil j ali naš list. Menda se Va"3 za to še nisem zahvalil, pa Pre! mite sedaj mojo toplo zahval0' Obnavljam naročnino za celo 1° to, kar je pa več, naj bo za b skovni sklad.
Listu želim veliko uspeh0^’ dobrega napredka in da bi s dolgo izhajal.
* S spoštovanjem!
Frank in Rozi Rupe^
^OJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
tamkajšnjih
. “Enaindvajset... Kdo da več?” ^ vPil Munih.
“F
/' ••• Jest ga dam petindvaj-Se Era!” je smešno kričal v go-^lski mešanici droben možicelj,
I	je tisti hip prerinil skozi Jožico do Muniha. Imel je sive 0^1> velikanski, zakrivljen nos, 0 ušenih so mu bingljali mast-111 kodrčki, na hrbtu pa je imel Pršilo rumeno krpo, kakor so i° morali nositi vsi goriški Ju-
v tistih časih.
Eejte ga sem, oče! ... Nobe-
ga ne da več!” je silil v Mu-
niha.
eno liro priložite, pa bo 2rcalo vaše, očka izraelski!” je s ^nehom dejal Munih.
kislim obrazom je oni pri-°2E še liro, a na tihem se je eselil, kajti zrcalo je bilo go-0^° dvakrat toliko vredno.
ako je Munih barantal, ka-0r je vedel in znal. Večino po-lsWa je kupil Jud, še celo kam-e °b oknih in vratih so kmetje 0ruvali in mu jih dali za maj-hen denar.
Puntarji so prišli tudi v klet, ^amor jih je bil priklical berač ramit, ki se ga ie tam že pre-ce3 nalezel.
E glasnim krikom in smehom ° ZValili sode, v katerih je bilo pip0’ *Z na Prost° in pričeli
^sakdo si je priskrbel pijače, va °r je vedel in znal. Ta je j2e *z kuhinje lonec, oni bokal, ^r^ji na pol razbito skledo, če-^1 bakren kotlič — nekateri pa , Pili kar iz veder, ki so jih
t“v kleti-
v unih je za izkupljeni denar £gPE nekaj koštrunov in kozli-0drt- '^'rna^u 80 bili zaklani in ^ k na prostornem dvorišču ob 0eatldl°vi hiši so zaplameneli z aii> ki so jih puntarji zanetili . andlovim pohištvom, tramo-Y ln deskami na pol podrte hiše. vesel° je pokalo in prasketalo suhem lesu in na ražnjih so je ^radaH in cvrli koštruni, da aPala mast v debelih kancih
II	njih.
s° bT^it neEaj pastirjev, ki

XXXXXxTTYl
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejeek
rtXXXYTXYTxxxI'l^i.^lt
ixxxxxxxxxxxxX¥?xxyx:
Goric
prišli s kmečko vojsko v
st i C°’ 80 sedeli na polomljenih sko^^ V Erogu in piskal: pola t-116 na sv°je žvegle. Včasi so skn.ie 2apeli kako pesem in vri-a h da je bilo veselje, po' 1^a^u 80 bili janjci pečeni in ie^e ^na se je pričela. Seveda je hoL^ibcn del kmečke vojske hio1 SVoi delež, večina se je sirQ9^ Zab°voljiti s kruhom in Seboj*’ S°	prinesli s
mhMed sPlošnim veseljem je Mu-Vst ZaPazil, da Gradnika ni.
hodJ ^ in Is^b Dolg0 je
V n! 0Er°g in ga slednjič dobil kje a. P0! Podrti Bandlovi hiši, Eesk^ Se<de^ zamišljen na kupu
di ?^.samotariš tu, Ivan? Prisilo i’> ln pokušat janjca za ko-“p mu ie dejal.
Gradih Ine'', ie tihp odvrnil
pu^]Unib ga je pogledal in za-^a Ena mokre oči.
,^aj pa
šal.
misliš?” ga je vpra-
je odgo-
prosil poglavarja trdnjav.
Toda tri popoldne je že odbilo, a pomoči ni bilo.
Na Travniku se je počasi spet zbrala kmečka vojska in njeni odposlanci so zahtevali od deželnega sodnika, naj jih spusti pred glavarja.
“Ali jih ne morete še nekaj ur zadrževati, gospod sodnik, da dospe pomoč iz Gradiške?” je vprašal glavar ves razburjen sodnika, ko mu je prišel naznanit, da hočejo kmetje govoriti z njim.
“Ni mogoče več, gospod glavar! Zadrževal sem jih nad uro, a sedaj grozijo, da bodo zažgali mesto na vseh koncih, ako jih ne spustite predse!” je odgovoril deželni sodnik.
“Kateri poslanci so?”
“Isti kakor zjutraj!”
“Dobro .. . Pripeljite jih predme.”
Sodnik je odšel in kmalu nato so stali pred glavarjem kakor zjutraj vsi štirje odposlanci.
Glavar je slovesno spregovoril prvi: “Ne stojite pred menoj več kakor kmetje, ki bi radi pravico, ampak kakor puntarji, ki so že stegnili roko po tuji lasti. Le moji potrpežljivosti se morate zahvaliti, da se sploh še ukvarjam z vami. Kaj hočete še od mene?”
Odposlanci se za nagovor niso zmenili. Munih je zganil z rameni in vprašal: “Ivan, ali naj pustimo gospoda v miru in pošljemo kmečko vojsko predenj, da se pogovori z njim?”
Gradnik ni odgovoril na Munihovo vprašanje, ampak se je vzravnal in stopil korak bliže h glavarju.
“Gospod glavar,” je dejal, “le migljaj in še nocoj bo Gorica kup razvalin. Pred vami stojim kot vodja naše vojske in zahtevam, da nam izročite Bandia ali pa lastnoročno podpišete zagotovilo z lastnim pečatom, da krivičnih davkov ne bodo več pobirali in da bodo vse dosedanje krivice poravnali. Vrh tega zahtevam, da izpustite vse jetnike, ki jih je Bandel zaprl na dan svetega Hilarija in vi včeraj. Ako nam ne izpolnite teh zahtev, si sami poiščemo pravico.”
“Ha ... ha ... ha ... Čudne reči zahtevate, kaj bi še vse radi?,” se je nasmejal glavar na videz brezbrižno, a srce mu je stiskal velik strah.
Tedaj je viknil Gradnik: “Očeta zahtevam, ki ste ga včeraj ubili...”
Temen, neizprosen pogled je švignil Gradniku iz oči; glavar je prebledel, ko ga je občutil, povesil oči in trepetajoč dejal: “Bodite vendar pametni, kmetje!”
“Strela božja!” je zaklel Munih in udaril po mizi. “A!i nam doste pravico ali ne? Kaj slepomišite z nami in se norca delate?”
Glavar se je zbegan umaknil se nekaj korakov in pozvonil.
Vrata so se odprla in v sobo je stopil deželni sodnik s štirimi mušketirji.
“Ali ne veste, da vas lahko dam vkleniti in vreči v najglobljo temnico?”
“Poskusite, gospod glavar!” je
Duluth, Minn. — Zadnji mesec je tudi naša Minnesota v severnovzhodnem delu, kjer se razteza naše železno okrožje, imela “hudo uro”, ki je povzročila ogromno škodo. Bilo je v sredo, 6. avgusta, zvečer. Silovito razsajajoč tornado so prinesle sape in viharji, ki so se med seboj grizli, vrteli, rušili in raznašali drevje, poslopja in vse, kar so zadeli s svojimi divjanji. Skozi noč in drugo jutro so našli 17 oseb ubitih od viharja. Posebno je bila prizadeta okolica okrog Dark Lake (jezera), ki se nahaja severno od mesta Buhi. Dve osebi so našli po viharju mrtvi. Iz drugih krajev so pripeljali v mestece Walker 12 o-seb mrtvih. Pozneje še 3. Večje število pa je bilo na razne načine poškodovanih.
Po lokalnih letoviških taboriščih, kjer so počitnikovali šolarji raznih šol, je bilo po viharju razdejanih več raznih poslopij. Ljudje po teh krajih še ne pomnijo kaj takega, kakor je bilo to.
Guverner LeVander je proglasil v St. Louis okraju izredno stanje vsled razdejanj in tolike škode. Duluth je bil le delno prizadet od tega orkana, vendar ne prehudo, bolj severno je bolj divjalo. Pri nas v Duluthu je le tu in tam podrlo nekaj dreves in tu in tam poškodovalo kako streho. Ampak severno od nas je pa vihar divjal, da je bilo groza.
Res čudno se je obnašalo vreme letos. Ne samo pri nas, tudi drugod. Doli po južnih krajih naše Unije, v Virginiji, Mississippi ju, kakšno neurje in to sredi poletja.. £e drugod ,tudi. Teh vremenskih'sil zgleda,'dii še ne znamo brkdatiimz^UfetErtdjaif. Ko sem prav to omenil pred nekaj dnevi sodraškemu Antonu na Keewatinu, me je po sodraško izpod čela pogledal in nato pripomnil:	“Andrejček, to pa ne
vem, če drži! Veš, imam pa druge dokaze, da naši predniki so to bolj znali, kakor pa znamo mi, z vso našo visoko znanostjo.”
Malo začuden sem pogledal nanj, kje in kake “dokaze” naj ima dobri možak za to? Vprašal
rem pojasniti. Vem pa, da so imeli to moč. Samo en slučaj naj omenim. Neki Laurič, govorili so o njem, da je bil rodom s Koroške, je bil zelo tih mož, kakor kak menih trapist. Bil je dolgo let sprevodnik na južni železnici. V Ljubljani pa je služila za deklo neka naša sodraška Micka, v katero se je zaljubil in se z njo tudi poročil. Ko je nato doslužil predpisano število let za odhod v pokoj, sta se z ženo preselila v Sodražico. Tu sta imela dve njivi in nekaj vrta, o-boje sta zelo skrbno obdelovala. Teh njegovih njih in vrta niso hude ure nikdar poškodovale. Tako so vedeli vaščani povedati. Kadar se je oblačilo in so sape začele nositi po podnebju temne grozeče oblake, je stari Lavrič začel hoditi po vrtu, v rokah je imel neke “črne bukve” in iz njih je nekaj čital. Korakal je prav po voja|ko in se tudi tako obračal. Pod' nebom je pa bliskalo, grmelo, sape pa so oblake v druge smeri pognale in razgnale in on in njegova bližnja okolica ni bila nikoli prizadeta. Tako je bilo, kako moč je imel in uporabljal, ne vem. Bilo pa je tako!” je krepko poudaril Anton.
Take pripovedke so včasih vedeli tudi ljudje iz drugih krajev povedati. Vse to seveda po ljudskih govoricah od roda do roda. Teh starih pripovedk se dandanes ne čuje več toliko. Jaz jih
povedo. Si mislijo, to je pa vaša reč in ne naša, pa malo poštudi-rajte, kje boste dobili okrogle knofe in zelene metulje, da boste z njimi zadostili vedno “lačnim ust am” davkov. Vidite, dragi čitatelji, tudi pri nas moramo plesati, kakor nam svitajo svoje “kisle polke in valčke” sedanje razmere.
Tako so tudi zadnje mesece doli v St. Paulu, v naši državni prestolnici to in ono spremenili, posebno kar se tiče davkov. Ne bodo nižji. Po okrajih in mestih jih pa pridno posnemajo. Vidijo, kam posegajo v državni prestolnici po davke, pa si mislijo, kar je dobro za one, je tudi za nas in jim pridno sledijo. Tako je tudi naš mestni dulutski svet sprejel načrt za prodajni mestni davek, ki bo, če ga bodo volivci odobrili 30. septembra, po 1% na vse, kar bodo kupovali. To je poleg drugih davkov. Napoveduje se nam pa tudi višje, zemljiške in druge davke. Tako vidite nam ne bo delal denar v naših žepih težkoč, da bi se pod njegovo težo žepi trgali. V njih bo več pajčevin, kakor pa kakih zelenih metuljev.
Tudi drugih raznih političnih in drugih novic je po našem o-krožju sleherni dan.' Pa o tem kaj več in podrobneje enkrat prihodnjič.
* NOVI GROBOVI PRI NAS IN OKROG NAS:
— Na Evelethu, Minn., je preminula pred kratkim 59 let stara Mrs. Dora Malkovič. Umrla je v bolnišnici v Virginiji. Zapušča tri sestre, Mrs. Mary Pal-kovič na Evelethu, Mrs. Mildred M. Kure in Mrs. Salvatore Cor-sello, obe v Chicagu.
— Na Elyju je preminul pred
omen japi le, ker sp zabavne, j kratkim 60 let stari Anthony Ljudje v starih časih niso imeli Jaklič. Zapušča štiri sestre, Mrs.
pojasnil, kakor v sedanjin časih, o takih dogodkih, pa. so si mne-o
Jean Stock v Chicagu; Mrs. Rose Carpentier v Downers Grove,
nja o istih pstvarjali sami po.^111.; Mrs. Andy Javorsky in Mrs. svoje po pripovedkah iz starih s. Rolandro pa tu v Elyju.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
lasprcfje sited ^eanyjem In ReEitherjem rasle
DETROIT, Mich. — Znana dva delavska voditelja G. Meany in W. Reuther sta že tako globoko sprta, da imata vsak svojo unij-sko zvezo. Meany vodi AFL-CIO, Reuther je pa ustanovil novo pod kratico ALA. V Reuther-jevi zvezi sta zaenkrat le unija avtomobilskih delavcev z 1,700,-000 člani in unija prevoznikov, ki ima 1,900,000 članov in je zelo agresivna. Tako ima ALA sedaj nad 3,600,000 članov, dočim jih ima AFL-CIO 4-krat toliko, kar je razumljivo, saj je v AFL-CIO včlanjenih 123 unij. Sedaj se je solidarnost v AFL-CIO začela krhati. Iz nje misli izstopiti unija delavcev v kemični industriji in preiti v ALA. Ima 110,000 članov.
Ako bo res izstopila, jo hoče Meany izključiti iz AFL-CIO, za kar je potreben sklep konvencije. AFL-CIO konvencija bo prihodnji mesec. Tako bodo za linijsko gibanje nastopili kmalu odločilni dnevi. Ako bo unija kemičnih delavcev izključena, bo to imelo za Meanyja dobre in slabe posledice, nobenih pa za Reutherja. Reuther stoji namreč na stališču, da njegova ALA ni nobena konkurenca za Meanyja, kajti vsaka ALA članica lahko ostane še naprej tudi v AFL-CIO. V linijskih krogih pričakujejo z napetostjo, kaj vse se bo godilo v njihovih vrstah v oktobru.
film v naših srednjih šolah. NBC je “napako” gladko priznala.
Priznanje je lepa stvar, toda ne daje odgovora na vprašanje, ali se ne dogagajo slične stvari tudi pri drugih filmih? Take vrste malega televizijskega piratstva nehote puščajo za seboj sum, da se kaj podobnega utegne goditi tudi drugje. Skušnjav za tako ‘izposojevanje’ ne manjka.
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Iščemo moškega za oskrbnika za apartment na lepem prostoru. Mora govoriti nekaj angleškega. Stanovanje in plača. Kličite 267-5100, vprašajte za Tony Gatozzi.
(185)
in tedanjih časpy.. Tvjpogo, ipno-go pa tudi nam “preprostim” in tudi ne “vsevednim modrim ve-
— Na Brainerdu je pa preminul 84 let stari Mike Skumavec, oče duhovnika rev. Michaela
likanom še ni znano. Vsi se ,gikumavca) župnikuje na fari imamo mnogo in mnogo za učiti, Resurrection Catholic Church
na Evelethu. Pokojni zapušča žalujočo ženo Frančiško, sina
o marsičem.	1
* KAJ JE DRUGEGA NOVEGA PRI NAS IN PO OKOLICI? — Dosti dogodkov in novic je, ampak take, ki javnosti niso dosti po volji. Vidim in slišim, kako po drugih krajih, državah itd., dvigajo davke na vse, kar
sem ga, kako pa to veš, na kaj i se obdavčiti dan. Tudi pri nas je
opiraš to svoje mnenje?
Anton malo pokašlja, potegne kapo bolj na oči in mi začne razlagati, kako so nekdanji stari ljudje v svojih mladih letih preprečevali, ustavljali in odganjali hude ure. To je bilo zanimivo zame, zato sem ga vprašal: Kaj in kako so mogli kaj napraviti proti temu?
Anton pa začne pojasnjevati: “Kako in kdo jim je dajal moč, da so mogli odvračati in vplivati na hude vremenske ure, to do pičice ne vem in ne mo-
tako. Vse se draži, vse zahteva večje plače in boljše pogače, to pa stane. Blagajne se prehitro praznijo, upravna, državna, o-krajna in mestna vodstva pa odvijajo nove pipe, po katerih naj priteče kaj- več v blagajne. Kakšne pipe odvijajo? Tiste pipe, ki jim je pravo ime davki, ki segajo s svojimi sesalkami v naše mošnje in žepe in jih praznijo bolj in bolj. Vsak dan napovedo kake nove davke. Kje naj pa mi ubogi plebejci dobimo
Richarda v Chippewa Falls, Wis., sestro Angelo Košir v Jugoslaviji in več vnukov in vnukinj.
— V Ironwoodu je preminul 76 let stari Jožef Rajkovič. Zapušča žalujočo ženo Ano, dve hčeri in enega sina ter sedem vnukov in vnukinj.
Vsi pokojni naj počivajo v božjem miru, njihovim sorodnikom pa iskreno sožalje!
Čitateljem A.D. pa iskren pozdrav tu in po vsem svetu!
Andrejček
Državni s'edez v stolpnici
sredstva za to, tega pa nam ne | stolpnici.
BISMARCK, N. D. — Sedež državne uprave Severne Dakote v tem mestu je v 18-nadstropni
vordanOCet°vo smrt •
gradnik.
8am c’edii0Jdi; no--- Kaj bi tu
babn- d s°lze, ki se spodobijo
Vzei 1nam’ ne Pa tebi' Bog ga ie
Ceta’ kaJ kooeš? Pojdi z odvrnil Gradnik. “Za to smo že da s^’ da si preženeš
z menoj,
pljico Prezene8 2 Bandlovo ka-Pio Vso žal°st. Potem pojde-SkoaVai^U Prerešetat koščice!” Ijai QIa'' s 8*lo je Munih odpe-glTi	na dvorišče k dru-
K;0 0cllteljem puntarjev.
SG PuieJlaVar zvedel. kako so
hišo j . znesli nad Bandlovo denar 6, naiVeLie dragocenosti in stan Spiavd v jezuitski samo-grad. aiTl pa 0dšel z vojaki na Ta
hioč S Žf nestrPno čakal na po-12 Gradiške, za katero je bil
poskrbeli. Ce se ne vrnemo do štirih z jetniki na Travnik, bodo kmetje naskočili grad in zažgali mesto. Kaj bo potem, si lanko mislite!”
Glavar je videl, da ni rešitve in da bi bil vsak odpor zaman.
“Ne po pravici, ampak prisiljen z vašimi grožnjami dovolim, da izpuste jetnike, ki jih je dal zapreti Bandel...”
“Ali vse ali nič!” je zakričal Munih.
(Dalje prihodnjič)
Do novega nmm volitve predsednika še dalp pot
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je imel pretekli Leden, .svoj veliki dan. Izglasoval je' predlog za nov volivni postopek za predsednika s tako večino (339:70), ki je sam ni pričakoval. Najbolj je to razveselilo starega kongresnika Cellerja iz New Yorka, ki je vodil boj za zakonski predlog kot načelnik Domovega odbora za pravosodje. “To je krona mojega političnega življenja,” je rekel, ko mu je ves Predstavniški dom čestital k tako veliki zmagi.
Celler spada tudi drugače med kongresne zvezde prvega razreda. Je spravil skozi Predstavniški dom tri predloge za spremembo ustave in odločilno sodeloval v vseh bojih za civilne pravice. Kako velik ugled uživa v politiki, priča dejstvo, da se je pred nekaj leti udeležil pogreba njegove žene sam predsednik Johnson z večino članov vlade. Seveda Celler ne zna tako prodajati svojih osebnih političnih uspehov, kot jih znajo drugi, na primer W. Mills.
Zmaga načrta v predstavniškem domu še ne pomeni konec bojev, ki se bodo začeli že v senatu. Tam se bodo načrtu upirali senatorji iz malih držav, kij so si vbili v glavo, da bodo pri j novem postopku male države i pomenile manj kot so pri sta-i
OBRATOVALCI ZA “PUNCH PRESS” DELAVCI ZA MATERIALNI ODDEI^EK
Dnevna in nočna zamena, odlični delovni pogoji, urne plače, nadure in robne koristi
KENDALE INDUSTRIES 8600 E. Pleasant Valley Rd. Independence, Ohio
(185)
Male — assistant cook
Friday & Saturday nights only.
Call EN 1-5214 Pomožnega kuharja za petek in soboto zvečer iščejo. Kličite EN 1-5214 SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(182)
'jsmluč dobijo delo
Dental Assistant
Part time work; must type. In application specify languages, schooling, age; Include snapshot of self. Mail to: Box 173, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(185)
MALI OGLASI
Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon.
Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmest/ih.
KIKK0PF REALTY
30825 Euclid Ave.
044-7900
(x)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 4 spalnice, v Collinwoodu blizu cerkve Marije Vnebovzete, da se uredi zapuščina. Kličite 486-0172 ali 851-3876.	(183)
V najem
Oddamo 5 sob spodaj, na novo dekorirane, na E. 67 St., nov plinski furnez. Kličite RE 1-5513.
(182)
ZA POSEBNE NAMENE — Roke so raztegu jene, kot bi: pričakovale Judy Evans, stisnejo k sebi. V resnici so to posebne gumijaste roke, ki jih uporabljajo za delo v tesno zaprtih prostorih skozi stekleno steno od zunaj.
da jo zrako-
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico na 1179 E. (9 St. rem. še trši bo boj takrat, ko bol Najemnina $35 mesečno. Vpra-treba dobiti 28 držav za predlog, j šajte v brivnici spredaj ali kli-Zato nihče ne računa, da bo po- čite 651-1744.	(183)
stopek končan do 20. januarja  -----------------;————----------
'1971. Takrat bi namreč moral „ ,	^ naicm
bili končan, da bi začel veljati , 0Ma se l>e . S°b Z8°fJ'
slim mirnim ljudem, Slovencem
ali hrvatom. $60 mesečno. Na
881 Babbitt Rd. Kličite 731-4022
zvečer.	(181)
/e za predsedniške volitve v 'etu 1972.
Nepotrebna blamaža
NBC
DETROIT. Mich, — Televizij-:ka mreža NEC je sestavila do-i kumentarni film pod naslovom I ‘Kdo je ubil jezero Erie?” Av- j
'M filma ni vzel vseh slik na je- j clobre j Vprašajte na 8116 n-o l-rie, nekaj jih je porabil iz, unjon Ave.	(IM)
:exega drugega dokumentarne-1 '?a filma, ki slika, kako gnijejo j
noe v nemški reki Ren. To je; IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za slučajno odkril inženir iz De-1 RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
renta, ki je ze preje okoli 20-:	OSTARELE
* J	AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, zelo lepa, 4 spalnice, IV2 kopalnice, garaža za 2 kare, blizu cerkve, šole, na 9108 Union' Ave. Lastnik bo financiral za odgovorno osebo na
PriiabtS’s Fharsimy
krat vrtel nemški dokumentarni
St. Clair Ave. & 68th St.: EN l-42 t
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliyfJmogoče! Ta^0 Predana ni. Piro-==	= vanje je bilo v palači. Po pol-
S F. S. FIN2GAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
PETINDVAJSETO POGLAVJE
Irena se je prebudila. Lučka je že davno dogorela, z morja je plul beii dan. Naglo se je dvignila, mehki kodri so se ji usuli na lice. Popravila si jih je s čela, z oči. Razočarana je gledala po sobi.
Ni ga, Iztoka ni! In vendar se ji je zdelo, da je sedel vso noč ob njej, da se je pogovaijala z njim, da ji je pripovedoval vesele povesti z doma Slovenov. Plodila sta po nedoglednih planotah za čredami ovčic, počivala v mračnih gajih. Z vej so pele svobodne ptice pod svobodnim soncem. In Iztok je bil mogočen in spoštovan, ona ljubljena in čaščena. A s-edaj ga ni! Obljubil je, da se vrne, zgodaj vrne. Sonce se že igra z valovi, a njega še ni.
Irena se je prestrašila. Grozne slutnje so ji stisnile srce. Ko bi Azbad... despojna... V carski palači je Iztok bival ponoči. Ce so hoteli uničiti njo, če je bilo zanjo dobiti razbojnikov, ali jih ni za Iztoka? Silen je, junaški. Njo je otel, ali otme sebe? In če je padel v boju, je padel zaradi nje —
Irenino drobno srce je vztrepetalo, drhtela je po vsem telesu, po obrazu so prikipele solze, za-plakala je in se potrta in v s a nesrečna zgrudila nazaj na ležišče.
V pretrganih stavkih je ihteč šepetala psalme in prosila Kristusa, naj ga otme, naj ji prizanese, naj se je usmili... Polagoma se je umirila. Otrla si je rosne oči.
“Motim se, preprosta,” je premišljevala. “Čemu se žalostim. Saj je že prišel. Moja duša ga je čutila v sanjah. Tiho je dvignil zaveso, pogledal name in odšel. Ni me budil, ni si upal, predobri. A sedaj pride; kmalu se zgane zagrinjalo, dvoje žarečih oči se bo ozrlo name. Počakam ga. Še treniti nočem z očesom. Najini pogledi se bodo srečali. In on bo bral v mojih očeh, da sem ga čakala, da sem hrepenela po njem in se bala zanj. Povem mu, kako sem jokala, on pa se bo smehljal; pogladi mi lase, poljubi me na oči ter poreče: Slavček moj, čemu se plašiš?”
Tedaj se je resnično zganilo težko zagrinjalo pri vhodu. Irena je zakoprnela od radosti: Prihaja! On je! Moj Iztok!
Toda namesto Iztoka so se pojavile drobne oči Epafroditove. “Pozdravljena v lepem jutru, prejasna dvorjanica!”
Starec se je ponižno, dvorjan-ski priklonil.
“Pozdravljen, dobri gospod! Kje je Iztok?”
CHICAGO, ILL.
“Odjezdil je v vojašnico; visoko je njegovo odlikovanje in rodilo mu je posla in skrbi. Vrne se kmalu.”
“Kajne, da je bil že tukaj? V sanjah sem občutila njegovo navzočnost.”
Grk ni za trenutek pomislil. Lagal je, da bi je ne preplašil.
“Seveda je bil. Kako bi odletel golob, da bi ne pogrlil golobici.”
“Ah, in jaz sem mislila, da ga še ni, da ga je zaseglo zlo v palači!”
“Ljubezen vidi noč, kjer sije beli dan!”
“Kako sem preprosta!”
Irena je zakrila obraz z rokama in se veselo zasmejala.
“Prosim, prejasna dvorjanica, ne zapuščaj sobe. Epafrodit je tvoj najskrbnejši hlapec. Ničesar ne boš pogrešala, hčerka moja. Ali ven ne smeš, zlati otrok. V Bizancu vse gleda, vse toži, gluhe stene slišijo!”
Naglo se je Epafrodit priklonil, zagrinjalo se je strnilo in njegova glava je izginila.
Ko je prehodil drugo in tretjo sobo, se je ustavil v dvorani Merkurja, kjer je bilo mnogo dragocenih kipov, izklesanih od grških umetnikov. Stopil je pred kip Atene, udaril se po glavi in izpregovoril:
“Na tebe, Palada, utelešena modrost mojega naroda, naj bo moja pamet majhna kakor črnega murna v travi, če se ni nocoj nekaj zgodilo z Iztokom. Prekletstvo iz zadnjega pekla na des-pojno, če si je drznila ...”
Nato"je~odšelliaglo iz dvorane, kjer se mu je zdelo, da so vsi marmorni kipi zganili z glavami in pritrjevali:
“Resnico govoriš, zgodilo se je.”
Tako jasen in dozorel je bil načrt v njegovi glavi, da ni bilo mogoče prekreniti mrvice več v njem. Pa nenadoma sunek, zamah z mečem skozi vse niti in vse je bilo raztrgano, vse uničeno.
Zazdelo se mu je to nekaj nenadnega, tako nemogočega,da je potoma stvar iznova premišljeval in pretehtaval.
“Ne, ni mogoče, vendarle ni
MALE HELP
i %
i
i
r
MILLWORK
CARPENTERS
Union shop, good working conditions.
Must speak English.
Hill - Behan Lumber Company 9700 W. Irving Park Road
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY-LIQUOR STORE By retired owner. Long est. profitable bus. Vic. heavy traffic and industrial area.	829-8744
(181)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER-COOK Five day week. Conv. near north location. Refs. $70 per week.
Call 642-2613
(181)
Schiller Park, Illinois 678-4950
(183)
BUSINESS OPPORTUNITY
i	BODY SHOP
Near downtown area, j Call	SO 8-4053
P*	(181)
HSKPR.-COOK - Live in. No. West home. Retired or pensioned woman pref. Own room. Call:
HU 6-9196 - 3 PM to 6 PM
(183)
CHILD CARE For 2 small children.
Your child OK. Room, board and $30. Call: 973-5549
(181)
CLEANING WOMAN 2 days a week.
Calumet City Call 868-2882
noči je bil bakanal, orgije na vrtovih. Zakaj noč je bila gorka. Iztok je prišel tja do polnoči. Dobro je bil oborožen. Kak hrup bi bil, ko bi ga napadli. Ne, ne! Epafrodit, misli trezno in modro!”
Čutil je, da so mu živci utrujeni. Noč brez spanja, toliko važnih ukrepov, prenapeto premišljevanje — ne, samo pretruden je; zato bi videl noč, kjer je dan, kot od ljubezni omamljeni. Potreboval je oddiha.
Na vrtu sredi rož, v hladnem zraku jasnega jutra se je naglo umiril. Njegov korak je postal zopet resen in počasen kakor tedaj, ko je na vrtu zamišljal najnevarnejša podjetja. Z vsakim korakom je pribil novo misel, z vsako kretnjo je naznanil svoj odločni, večni: Naprej, naprej! Vse ali nič! Življenje ali smrt!
Ko je tako razglabljajoč dospel blizu Iztokovega stanovanja, je obstal, zamahnil z roko in odločno sklenil svojo sodbo:
“Ne, ni mogoče! Zmotil sem se, Palada! Tako predrzna ni!” Kakor bi rešil težek načrt, se je svobodno oddahnil in krenil v stan, da bi pogledal po Radovanu. Treba je bilo očku razodeti naklepe in ga opozoriti, da bi ne izdal pri čaši vina v predmestni taberni važnih stvari. Pogubil bi jih neprevidni godec.
Radovan pe ležal prebujen vznak na mehki preprogi z rokami pod glavo. Gledal je v strop in se ni ozrl, kdo je vstopil.
“Numida!” Godčevo grlo je bilo kosmato, da je zahrkal in ponovil:
“Numida! Zakaj pozabljaš, kaj ti je velel snoči gospod? Zakaj, he! Numida je tvoj hlapec — je rekel. Tebe pa ni blizu. In jaz, Radovan, oče Iztokov, katerega hvalijo vsi po tabernah, jaz, ki sem Epafroditu otel življenje, ležim tu lačen in žejen. O, Numida, Numida!”
Trgovec se je smehljal za vrati. Zakaj Numida je pred stanom pokorno čakal vse jutro, kdaj ga pozove Radovan. “Z bičem ga pretepi, Radovane!” Godec se je naglo sklonil in se prestrašil, ko je zagledal Epa-frodita.
“Gospod, odpusti, ne zameri! Da je Numida, sem mislil. Star človek je neroden in razžali, da ne ve, kdaj.”
Vstal je in se globoko priklanjal pred Grkom.
“Le sedi, očka! Poveš mi novic s potovanja. Numida takoj prinese zajtrk.”
“Saj ni take sile, gospod! Človek se rad usti, kadar se nakle-piči takole, kakor se je meni pri tebi. Odkar sem šel, nisem enkrat mogel veleti: Numida, jesti mi daj! Numida, žejen sem. Nikoli! Sam prosi, sam išči in vrtaj, da se za silo oteščaš. Poglej, kako sem shujšal!”
“Pri Epafroditu se zrediš—•!” “Prijetno bi bilo, pa se ne bom. Ne utegnem, gospod.”
“Zakaj bi ne utegnil?” “Seveda, ti ne veš, čemu sem se vrnil. Ob letu, sem mislil, pa sem moral takoj nazaj.” “Najbolje bi bilo, da bi bil ostal tu. Zakaj si odšel?” “Vprašaj bogove, zakaj se godec klati po svetu, vprašaj, če ti povedo. Ne povedo ti, tudi tvoji ne. Pa vendar mora na cesto, nima miru; bogovi ga ženo in ne povedo, zakaj. Komaj sede in se naje, pa se oglasi v njegovem srcu: Hodi! — In gre.”
“Zakaj si se torej vrnil?”
“Saj sem naprej vedel. Vse sem povedal Iztoku že tedaj. — Kje pa je, da ga še ni k očetu? Lep sin. Koliko trpi oče!” “Služba, odlična služba, očka. Upravda ga je povišal, da se čudi Bizanc. Sedaj ima posla v obilici.”
(Dalje prihodnjič)
SEPTEMBER Pr
D
IlPiLDl
"š?
6
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
28. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
5.	— SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnice obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
9. — “Noč v Sloveniji” v Slov.
nar. domu na St. Clair Ave.
11.	Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov.
ženske zveze priredi “card party”.
18.	— Baragov dvor št. 1317
Katoliških broštnarjev priredi svoj 11. jesenski ples v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 8.30.
19.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
26.	— Praznovanje slovenske zastave m narodnega praznika na St. Clairju.
- OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

"	A
26. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popoldne.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar.
8.	— Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Dramatsko društvo Lilija
proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
22.	-23. Letni puranski festival
fare sv. Vida v farni dvorani.
23.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
30. — Pevsko društvo Planina
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3. — Pevski zbor Triglav Ponj|
svoj 23. letni koncert v SNP na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
' -.L;:,:.''.L*:
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
V BLAG & P 0 M•M
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE
Anne Mivec
ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962.
Žalostno je že pri nas, ne sliši več se mame glas, sedaj še oče je pri Vas, zato je žalostno pri nas.
Oba prosita za nas Boga, da življenje nam srečno da, ko bomo tudi mi k Vam prišli, veselili se bomo vsi!
Vedno žalujoči:
sinova FRANK. GRDANC in JOHN MIVEC
hčerki MARY KAUCNIK in ANNA MIVEC sestra ROSE DOBRICH
Cleveland, O., 22. sept. 1969

V blag spomin
OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN PREDOBRI OČKA
Louis Majer
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. septembra 1963
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
žalujoči:
žena HELENA, hčerka IVANKA, sestri IVANKA in JULKA, brat ANTON v Sloveniji in ostali sorodniki v Sloveniji in v Ameriki
Cleveland, Ohio, 22. septembra 1969.
— Sedem od osmih Amerikan-cev živi v področjih s poletnim (dnevnim) časom.
NA STRAŽI — Mlada Izraelka opazuje okolico z daljnogledom, ko je na straži v izraelskem mladinskem naselju na zasedenem Sinaju.