PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Ano oostale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 246 (9551) TRST, petek, 22. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRIPRAVA NOVIH DAVČNIH IN PROTIKONJUNKTURNIH UKREPOV VLADA BO DANES SKLEPALA 0 NOVEM NAČINU OBDAVČITVE SKUPNIH DOHODKOV ZAKONCEV Zmrznjeno meso bodo začeli prodajati baje šele z začetkom prihodnjega leta - Industrijci in trgovci za skladno reševanje gospodarskih težav RIM, 21. — Vlada bo na jutrišnji seji razpravljala o nekaterih važnih zakonskih osnutkih in zakonskih odlokih, ki so povezani z reševanjem gospodarske krize. Kot poročajo, bo vlada najprej začela obravnavati zakonski osnutek o preureditvi varnostne in informativne službe, nakar bo- proučila zakonski osnutek o spremembah plačevanja neposrednega davka na skupne dohodke moža in žene. S tem zakonom namerava vlada urediti celotno vprašanje obdavčitve skupnega dohodka zakoncev, o katerem je bi] že govor na seji vlade 14 septembra. Pričakovali so, da bo vlada razpravljala tudi o omejitvi prodaje svežega govejega mesa. Minister za kmetijstvo Marcora pa je danes i-zjavil, da bodo o tem odločali pozneje, ker morajo poprej uvoziti v Italijo 40 tisoč ton zmrznjenega mesa iz skladišč gospodarske skupnosti in ga razdeliti mesnicam. Po goče narediti pred decembrom ali pa celo januarjem prihodnjega leta. Minister je priznal, da bo vladni ukrep o omejitvi prodaje svežega govejega mesa naletel na precejšnje težave. Ukrep bo določal, da bodo morale mesnice prodajati en teden na mesec zmrznjeno meso. Poudaril je tudi, da je prepričan, da bodo potrošniki ugotovili, da je zmrznjeno meso dobre vrste in da se to splača kupiti zaradi nizke cene. Po drugi strani pa bodo z vladnim ukrepom določili, da v dneh, ko bodo mesarji prodajali zmrznjeno meso, ne bodo smeli prodajati svežega govejega mesa. Mesarji so včeraj sporočili, da ne bodo spoštovali vladnega ukrepa in ne bodo prodajali zmrznjenega mesa, če jim ne dovolijo, da lahko prodajajo zmrznjeno meso skupaj s svežim mesom v vseh prodajnih dneh v mesecu. Danes so to stališče potrdili, obenem pa priporočili vladi, njegovem mnenju, tega ne bo mo- naj raje sprejme ukrepe o prepove ftiiiiiiiiiimmmmmmmmmummgmmumHmimmiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiui SESTANEK VLADA - SINDIKATI POVIŠANJE ELEKTRIČNIH IN TELEFONSKIH TARIF Medministrski odbor za cene bo danes določil nove tarife RIM, 21. — Predstavniki, vlade in sindikalne federacije so pozno v noč razpravljali o povišanju telefonskih Jn električnih tarif. Razprava je trajala zelo dolgo. Srečanje se je začelo nekaj pred. 18.30. Ža vlado s° bili navzoči prisjojni ministri, za sindikalne organizacije pa glavni tajniki CGIL, CISL in UIL skupno s tajniki prizadetih sindikalnih strok. Pozno ponoči so sporočili, da bo ai1'*- medministrski odbor za cene odločaj o povišanju telefonskih in električnih tarif. Minister za državne udeležbe Bisaglia je izjavil, da 80 nekaj pred 24. uro konča'i razpravo o telefonskih tarifah in prišli Po zaključka, da je treba tarife po-rsati. Sedaj se vlada in sindikati Pogajajo, kako bodo povišali telefonie tarife in iščejo možnost, da bi Prostili ali pa vsaj omejili podra-p,v za družine z nizkimi plačami, oleg tega ra2pravijaj0 tud. o inve-ttcijskem načrtu telefonske družbe, indikati hočejo imeti jamstvo, da 0 telefonska družba uporabila de-■ar’ ki ga bo dobila z višjim: ta-} ami, za nove naložbe, ki naj poso-ooijo telefonsko službo, obenem pa aJO delo večjemu številu delavcev. Nccoj so^ tudi sporočili, da bo baje Ponoči prišlo do «političnega» sreča-ja med predsednikom vlade An- 1 eottijem in glavnimi tajniki sindi-saine federacije CGIL, CISL in UIL. 1 led začetkom srečanja v palači ^ni&i je glavni tajnik CGIL Lama Pojasnil, da bodo sindikalne organi-cicije predočile vladi vprašanje ta-Javnih storitev, v splošnem okvi-varčevalne politike. Glavni taj-K UTf Benve[mto pa je dodal, da , Slr>dikati pripravljeni razpravlja-•° YPrasanjih na osnovi resolu-je. ki jo je včeraj odobril izvršni ct-°i' sindikalne federacije. I ?veo, V010v 2 vlado. V teku so tudi Prediv -,na ,tehnični ravni med ri,,,.avniki vlade in sindikalne fe- ditev, posodobljenje in okrepitev mestnih, prevozov. Sindikalna federacija je izjavila, da bodo zaostrili sindikalni boj, če državna oblast ne bo poskrbela za kritje primanjkljajev občinskih prevoznih podjetij. Sindikati obenem ugotavljajo, da bi podražitev mestnih prevozov samo delno krila visoke izdatke in da je treba zato vprašanje mestnih prevozov globalno rešiti. di klanja telet, naj prepreči uvoz zaklanih telet, naj poviša ceno mleka, upoštevajoč potrebe živinorejcev, naj zmanjša delovni čas mesnic na dopoldanske ure in naj prepove izvoz iz tujine samo zadnjih delov goveda. Mesarji poudarjajo, da so prepričani, da se lahko sprejmejo takšni ukrepi, ki bodo vplivali na zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja in obenem ustrezali koristim prodajalcev. V nasprotnem primeru, pravijo mesarji bodo vladni ukrepi samo škodili potrošnikom. Tudi zadružne organizacije so predložile ministru za kmetijstvo svoje predloge o vprašanju prodaje svežega mesa. Zadruge pravijo, Osimski sporazum v poslanski zbornici RIM, 21. — V okviru svojih programskih napovedi je vlada izročila poslanski zbornici zakonski osnutek o «ratifikaciji in izvrševanju sporazuma med italijansko republiko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, z zadevnimi prilogami, ter sporazum med državama, z zadevnimi prilogami, o izmenjavi not podpisanih v Osimu (Ancona) 10. novembra 1975». Po do sedaj določenem dnevnem redu poslanske zbornice za prihodnja dva meseca, bodo v zbornici začeli razpravo o osimskih sporazumih 29. novembra. Predvidevajo, da bo razprava trajala od štiri do pet dni in da bi morala zbornica ratificirati pogodbo med Italijo in Jugoslavijo najkasneje 3. decembra, če ne bo prišlo do kake spremembe dnevnega reda, o katerem odloča skupščina načehiikov poslanskih skupin. Visok primanjkljaj pianino bilance v septembru RIM, 21. — Plačilna bilanca de la velike preglavice vladi in vsem političnim silam, ki se sedaj u-kvarjajo s hudo gospodarsko krizo in iščejo izhod iz težav, v katere je zabredlo italijansko gospodarstvo. Po «ugodnih» poletnih mesecih. ko so zaradi velikega priliva tujih valut ob visoki turistični sezoni zabeležili celo mesečne aktive plačilne bilance, je primanjkljaj v septembru znašal kar 400 milijard lir. To je izredno visok primanjkljaj, čeprav se običajno v septembru vedno več uvozi kot izvozi da je treba omogočiti prodajo zmrznjenega mesa vsem mesnicam, ki prodajajo sveže meso. Zmrznjeno meso bi bilo treba prodajati v primerno pripravljenih kosih za tekočo porabo. Zadružne organizacije dajejo na razpolago svoje naprave, da se omogoči prodaja zmrznjenega mesa v vseh dneh v mesecu. Prav tako predlagajo, da bi bilo treba določiti konkurenčno ceno za zmrznjeno meso. O trgovini, njenih vprašanjih in težavah povezanih z gospodarsko krizo, je danes govoril na tiskovni konferenci v Milanu predsednik združenja trgovcev. Poudaril je, da je treba gospodarsko oživiti. Toda 7. omejevanjem kreditov in drugimi ukrepi, ki zavirajo gospodarsko napredovanje posameznih podjetij, ne bo mogoče tega doseči. V tej zvezi je opozoril na nevarnost precenitve nekaterih občasnih pojavov o trenutni veliki porabi določenega blaga, ki je samo izraz glo- bokih socialnih in gospodarskih neravnovesij v državi. Zaradi teh pojavov, je menil predsednik trgovcev, se ne sme spraviti v nevarnost celotni trgovski in industrijski ustroj. Poleg tega je nasprotoval napovedani vladni davčni po- čitvi nekaterih slojev». Predsednik Confindustrie Carli pa je v Livornu izjavil, da se bo izboljšanje gospodarskega položaja lahko doseglo samo na osnovi sporazuma med delodajalci in delavci s posredovanjem vlade, ki mora globalno proučiti gospodarski položaj ter dati - predloge za odpravo ovir pri industrijski dejavnosti. V tej zvezi je Confindustria pripravljena sodelovati pri spremembi pravil o skladu za preusmeritev industrije. Carli je tudi dejal, da bi morala vlada poskrbeti za preureditev industrijskih podjetij z državno udeležbo, da bodo bolj učinkovita in da bo celotno delovanje uskladila z delovanjem zasebne industrije. Poskus deželne televizijske oddaje samo v Lombardiji RIM, 21. — Upravni svet RAI je na svoji zadnji seji odobril začetek eksperimentalnih oddaj deželnega značaja. Začele so bodo v Lombardiji sredi novembra in trajale do konca leta. V tem času bodo v Lombardiji imeli v «prostih urah» obstoječih TV mrež svo„e neposredne oddaje časnikarskega ali drugega značaja. Upravni svet j« nadalje odobril razširitev dežel’ih radijskih oddaj v Sardiniji in poudarja, da to lahko zahtevajo tudi druge dežele s posebnim statutom. Tiskovno sporočilo o seji tega sicer ne omenja, vendar je v tržaških krogih vladalo dokajšnje pričakovanje, ali bo upravni svet RAI sklepal litiki, ki stremi po «visoki obdav-. tudi o predlogu za ’vedbo eksperi-’ 1 " ' 1 mentalnih televizijskih oddaj v slo- venščini in italijanščini v naši deželi. Ker tega ne omenja lahko sklepamo, da je bilo vprašanje odloženo. Vsekakor pa tudi velja, da je sedanji upravni svet RAI odstopil in da opravlja te dni zgolj redne posle. Upati je, da bo C zahteve o eksperimentalnih TV oddajah v slovenščini in italijanščini v naši deželi zavzel drugačno stališče upravni svet, ki bo v kratkem izvoljen RIM, 21. — Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel predsednika izvršne komisije gospodarske skupnosti Ortolija, ki se je popoldne sestal z zakladnim ministrom Stam-matijem. KITAJCI ČUTIJO OLAJŠANI E, KER Sl ŽELE UMIRJENOSTI Radostne manifestacije v Pekingu ob odstranitvi «antipartijcev» Podobne množične manifestacije so bile v Kantonu in Hunanu V Pekingu so bile tudi včeraj velike demonstracije proti delovanju radikalne skupine. Demonstranti so nosili veliko sliko pokojnega Maoeetunga in vzklikali novemu predsedniku Hua Kuo-fengu liiiiiiiinu..................................mi.mimi.. DANES DOPOLDNE NA SEDEŽU KOMUNISTIČNE SKUPINE V MONTECiTORiU Srečanje tajništev IIP! in PSI za usklajevanfe pobud v pmkmentu in stališt do vlade in i(D Objavljeni Berlinguer jevi zaključki na seji CK KPI - Največji poudarek trditvi, da je izhod iz krize možen z odpovedmi in spremembo razvojnega modela PEKING, 21. — Nekaj milijonov ljudi se je že zgrnilo na ulice glavnega mesta na demonstracijo, kakršne tuji dopisniki ne pomnijo iz let «kulturne revolucije». Tedaj je mlade «rdečegardiste» mobilizirala v Maovem imenu Čang Čing, sedaj pa ljudje vzklikajo, naj jo vendar ustrelijo. Dopisnica agencije ANSA na Kitajskem, Ada Princigalli, poroča, da prihajajo na ulice radostno in veselo, brezskrbno in spontano (čeprav je vsem jasno, da je demonstracijo skrbno pripravila mestna organizacija) ljudje vseli slojev, iz tovarn, ministrstev, šol in univerze, radia in gledališč. Celo plesalke mestnega teatra so prišle na ulico. RIM, 21. - V dopoldanskih urah ( linguerja, naj bi prisilili vlado, da | če povemo, da je eden. izmed glav-j pogodbo in predstavljajo del žele- das^n«^ ''p-k-n se bosta drugič v zadnjih mesecih 1 bi se posvetovala s strankami vsa-1 ni h očitkov CK KPI namenjen kr- ! zmcarskih prejemkov. Nocoj je mi- j - . ,. **;.£- U ’ UVentc nr-ko (prvič po razpustu zbornic) srečali! kokrat, ko mora sprejeti važnejše j ščanski demokraciji, ki je «apatična» ' tajništvi komunistične partije in socialistične stranke pod vodstvom Berlinguerja in Craxija. Tudi tokrat je glavna tema srečanja poskus sporazumevanja za skupno o-perativno politiko do nekaterih pekočih zadev, o katerih odloča parlament. Srečanje izvršnih organov dveh največjih delavskih strank, ki ga je predlagal Craxi, naj bi namreč služilo soočenju v okviru same levice in še posebej o vprašanjih, kot so varčevalni ukrepi in možnosti, da jih parlament izboljša ter spremeni, nadalje premična lestvica, tarife, cena bencina, novi davek na dohodke itd. Razpravljali bodo tudi o nekaterih «notranjih» zadevah, kot so zrahljani odnosi med strankama na krajevni ravni (Umbrija, Turin) in odnos do zakona o prekinitvi nosečnosti. Vsem pa je seveda jasno, da bosta Craxi in Berlinguer razpravljala predvsem o vprašanjih politične perspektive, o odnosu do vlade. CK KPI je medtem potrdil svoja stališča in še posebej predlog Ber- .....* »,quc m smaniarne ie- j,. Jr1!,6* 0 delovnih programih elek- bn t* podietij z državno udeležuj,., azpravJ)a.i° o uskladitvi vse-v nt,ne®a e!e.ktronskega programa sm flrU po*'llke industrijske preu-smentve zlasti pa 0. okrepitvi SiaifLtv,ene ln uporabne raziskave. DoSatl ?poročai°' da so prizadeta Podjetja izjavila, da bodo še nano* iKZag0tovila. obstoječo raven za-'e v podjetjih, ki se ukvarja-„i.M ® Pro,zvodnjo telekomumkacij-šni mS,:r0,?V in naprav- Na dana-bodn ntTf-"’11 80 se dogovorili, da končni ada lev.ali s Pogovori o dosa n 1 sestav* novega elektronskega programa. Stavka uslužbencev mestnih prevozov usS’ 21 ~ Sindikalna federacija Poveri T6V mestnih Prev°zov je nastavki *ri Nu2 nnvembra triurno vso siovensi vitev riei UZbenC1 zahtevai° uvel ja- uTople misli so' bile namenjene tudi nie ovne Pogodbe in spoštova- našim rojakom onstran Karavank, UDrav \eznos/' vlade ii krajevnih ki jih je občinstvo toplo pozdravilo. » a začnejo skrbeti za preure-1 Kot prvo se je predstavilo obmej- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii mi ii iiiiiiiuiuiiiiiiiiiMmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTriiiiiiii imi Hlinili TRADICIONALNO «BORŠTNIKOVO SREČANJE 76» V MARIBORU Svečana otvoritev 11. srečanja slovenskih dramskih gledališč Srečanje je odprl akademik dr. Bratko Kreft, slavnostni govor pa je imel sekre» tar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc - la otvoritev Cankarjev «Martin Kačur» s Primorskim dramskim gledališčem - V soboto zvečer nastopi SSG iz Trsta (Po telefonu) MARIBOR, 21. — Mesto Maribor je v slovesnem ozračju odprlo enajsto srečanje slovenskih dramskih gledališč «Borštnikovo srečanje 76». Popoldne je bila otvoritev razstave «Cankarjevo gledališče», ki jo je pripravil gledališki muzej pod vodstvom prof. Mirka Mahniča. Slavnostni govor, s katerim je Ivana Cankarja orisal kot dramatika je i-mel gledališki-zgodovinar Dušan Moravec. Odprtju razstave so prisostvovali najvidnejši predstavniki političnega in kulturnega življenja Slovenije s predsednikom izvršnega sveta Slovenije Sergejem Kraigherjem na čelu. Nadvse svečan je bil uvod pred poslopjem gledališča, na katerem je bila prebrana gledališka poslanica predsednika mariborske občine inž. Vitja Rodeta. Po svečanih fanfarah je akademik dr. Bratko Kreft oznanil začetek letošnjega Borštnikovega srečanja. V polni gledališki dvorani je nato v svojem otvoritvenem govoru naglasil sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc pomembnost Borštnikovih srečanj za vso slovensko socialistično skupnost. no Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s Povšetovo dramatizacijo Cankarjevega Martina Kačurja. Prizadevno predstavo je občinstvo toplo pozdravilo. EMIL FRELIH Rako so glasovali italijanski sodniki RIM, 21. — Pri kasacijskem sodišču so objavili uradne rezultate volitev v višji sodni svet. Desničarska «Magistratura indipendente» je prejela 2159 glasov in 8 sedežev «Impegno costituzionale» (zmerna) 1338 glasov in 4 mesta, | «Terzo potere» 1197 glasov in 4 mesta, UMI 509 glasov in eno mesto, levičarska «Magistratura democratica» pa 509 glasov in dve mesti (i-■/ voljena sta bila Marco Ramat in Michele Coirò). Ljudska peticija za določitev «pravične stanarine» RIM, 21. -stanovanjskih Vsedržavni sindikat IA) je zbral milijon podpisov na ljudsko peticijo, v kateri zahteva, da ■-arlament čimprej odobri zakon o «pravični stanarini». Peticijo bodo s podpisi izročili parlamentu 13. novembra, ko bodo hkrati priredili v Rimu vsedržavno demonstracijo stanovanjskih upravičencev. Dejstvo je, da se vprašanje u-reditve stanarin vleče že vsa povojna leta. Pravosodni minister je že sporočil, da namerava v najkrajšem času sestaviti zakonski o-snutek o «pravični stanarini». Dejal je tudi, da bo osnutek zelo o-hlapen in da je vlada pripravljena pristati na popravke in dopolnila, ki jih bo vnesel parlament. upravičenčev (SUN be. RIM, 21. — Na ministrstvu za pošto in telekomunikacije je bilo danes prvo srečanje med sindikati in vlado za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalni predstavniki so predočili vladnim zastopnikom svoje zahteve. Med drugim zahtevajo 25 tisoč lir predujma mesečno za vsakega u-službenca na račun prihodnjega povišanja plače. Predujem naj bi začel veljati s 1/ januarjem letos. Obenem zahtevajo določitev najnižje plače v višini milijon 7,00 tisoč lir letno, poleg tega pa so načeli tudi vprašanje preureditve celotne cosine in telekomunikacijske služ- ukrepe. V socialistični stranki prihajajo sedaj na površje tudi drugi predlogi. De Martino je, na primer, predlagal vlado med KD in PSI ob zunanji podpori komunistov. Vsekakor bo o teli ali morebitnih drugih predlogih sklepal skorajšnji socialistični centralni komite, točneje 27. oktobra. Da bi se pripravili na srečanje s komunisti so socialisti sklicali sejo direkcije, vendar so večji del sestanka posvetili ostrim polemikam o «zadevi Gullo» (socialističnega kandidata za višji sodni svet, ki ga je vsilil Mancini in ni v parlamentu prejel niti vseh glasov PSI ter tako propadel). Pač pa glasilo «Avanti!» objavlja komentar o Ber-linguerjevem poročilu CK KPI, v katerem je — med drugim — rečeno tudi «da Berlinguer ne naslavlja svojih predlogov samo množicam, ki sledijo politiki njegove partije, temveč tudi ostalim strankam». Zaradi polemike med Longom in Amendolo pa je socialistično glasilo mnenja, da danes ni več mogoče govoriti o usklajevanju političnih pobud med laičnimi strankami, ker poteka «meja ločnica» med niimi tako, kakor poteka «znotraj KPI». Socialistično glasilo torej osvaja a-nalizc dnevnika «Repubblica», ki je mnenja, da sta Amendola in La Malfa na podobnih stališčih, in o-samljena. V resnici je Berlinguer v svojih zaključkih, katere je CK KPI soglasno osvojil, še enkrat potrdil linijo iskanja «novega razvojnega modela v italijanskem gospodarstvu», kakor so poudarjali «štiridesetletni-ki» KPI. «Mislim, da so odpovedi nujne in neizbežne,» je pribil Berlinguer, «toda take politike ne smemo zaupati klasičnim in spontanim zakonom kapitalističnega sistema ali pa mehanizmom italijanskega državnega a-parata, kakor je ta danes». KPI zato «dviga zastavo boja proti inflaciji, vendar povezuje ta boj z neizbežnostjo oblikovanja novega razvojnega modela, ki naj vodi do globokih sprememb v gospodarski strukturi Italije». In še pomembna trditev Berlinguerja v svojih zaključkih: «Gorje nam, če nas bo strah pred gospodarsko katastrofo paraliziral». Nevarnosti so, a jih je mogoče premostiti ali obiti, če bodo «nakazani jasni cilji ob katerih naj se mobilizirajo velike množice ljudstva». «Naše zahteve», nadaljuje Berlinguer, «bodo sprejete le, če bomo znali organizirati množično gibanje, demokratični pritisk in enotnost tega gibanja». Berlinguer je v svoji repliki pojasnil tudi, kako si zamišlja predlog o stalnem posvetovanju strank o vladni politiki. Ne gre, je dejal, za počasno približevanje KPI vladni sferi, pač pa za operativno poenostavljanje razmerja, ko itak pride do tega posvetovanja «po sklepih», v parlamentu. Zato, da bi se izognili nepotrebnim sporom in zgrešenim ukrepom bi bilo dobro, če bi se demokratične stranke posvetovale pred sprejemanjem pomembnih u-kreDOV. To pa je stvar strank in in. sploh;«fijdela, kakor da bi seAe vsa sedanja kriza ne tikala; & predlogom o posvetovanju želi torej KPI prisiliti demokristjane, da zapustijo svojo brezskrbno apatijo in se začnejo soočiti s stvarnostjo. CANDIDA CURZI Železničarji proti ukinitvi popusta pri železniških vožnjah RIM, 21. — Vest, da bo uprava državnih železnic ukinila popuste pri železniških vožnjah tudi za železničarje in njihove družinske člane, je hudo razburila vsa osebje državnih železnic. Sindikati železničarjev so protestirali proti temu ukrepu pri ministru za promet in sporočili, da bodo železničarji stavkali, če ne bodo preklicali ukrepa. Železničarski sindikati pravijo, da so popusti pri železniških vožnjah za uslužbence vključeni v delovno nistrtki 'Podtajnik za promet spre- jkate-ih hrgisjo pt)dfnrj CK KP Ki- rrjimf kajzpr a vi ja! oliera vpratfftjù.t Dogovorih so se, da bo za sedaj,; 6Pnphaia>> vlača odložila ta ukrep in da bado i . o’•'•eni' šs nadalje govorili. O uki- j Ada Princigalli je sledila demon- niivi popusta na železniških vo- i stracci. P° pe/.i:ispiri miCan v ne.u žnjah bi morala vlada razpravljati j tr®°'lnl- ^8P‘?t,a se Je ' pzgover na jutrišnji seji. s. trgovcem ki mu je ime Ceng. Ta ji je dfjal brez ovinkarjenja, ki je vsa ta leta bilo značilno za Kitajce, MOSKVA, 21. — Glasilo rdeče da «ljudstvo SDv~>ži čc.vs-ico iz-aimade «Krasnaja zvezda» objav- 1 dajalcev, a to čustvo se ni porodilo lja zanimiv članek o «vprašanjih | danes». Občutek, ki ga imajo tudi varnosti in sodelovanja v Aziji». V J drugi dopisniki (naj citiramo smetem okviru poudarja, da so «pogoji j riškega časnikarja Davida Rogersa), za konsfllkittcijo sodelovanja in var- j Je da so se ljudje oddahnili in da nosti na tej celini dozoreli». Cči- ; čutijo določeno olajšanje. Živeli so v ten je namig na necavne spre-, negetovosti, bili so na splošno u-membe na Kitajskem in upanje, ki j trujeni zaradi izredno naglih ritme v ga v tem oziru goje sovjetski u. —*f“'-ìadni krogi. RIM, 21. — Sindikalna federacija trgovinskih uslužbencev je napovedala za petek, 29. oktobra, celodnevno stavko vseh uslužbencev trgovske stro ke. Stavka bo v znak protesta proti napovedanemu odpustu 5.000 uslužbencev veleblagovnic Standa. Med razpravo na seji centralnega komiteja KPI iiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumfiii Vrednost lire na znosni ravni RIM, 21. — Tudi danes je lira na vseh domačih in tujih menjalnih trgih ohranila vrednost zadnjih dni. Od ponedeljka dalje, «Banca d’Italia» skrbno sledi valutnim poslom na menjalnih trgih in ji je do sedaj uspelo s svojimi posegi preprečiti, da bi vrednost lire padla pod «nevarno raven». Vrednost dolarja je danes znašala 868,325 lire, včeraj pa 868,625 lire. kar pomeni ,da je lira pridobila 0,03 odst. na vrednosti. Za malenkost bolj-vlarìe, je Berlinguer pomenljivo pod-1 ši je bil menjalni tečaj lire do osta-črtal. Zakaj, je takoj jasno vsem, I lih evropskih valut. Danes so sporočili, da je 10-odstotni davek na menjavo tujih valut, ki je veljal od 1. do 15. oktobra, prinesel državni upravi 20 milijard lir. To pomeni, da so na italijanskih valutnih borzah v desetih poslovnih dneh menjali za 200 milijard lir tujih valut. Posli so bili skromni zaradi 10-cdstotnega davka. Zato sklepajo, da so uvozniki odložili nakup tujih valut za približno 600 milijonov dolarjev. «Banca d'Italia» je bila zaradi tega v tem tednu prisiljena, da je precej izčrpala valutne rezerve, spreminjanja uradne politike, stalnega poslušanja političnih razlag, stalnega mobihziranja zdaj proti temu, zdaj proti onemu. Začelo se je vendar s kulturno revolucijo leta 1966 in nadaljevalo. Čang Čing, nato Lin Piao, nato kampanja proti Teng Hsiao-pingu, spet proti Lin Piau in Konfuciju. . . Medtem pa se je kitajsko ljudstvo z nečloveškimi napor' dokopalo do relativnega blagostanja in gospodarske stabilnosti. Ta je pa bila v nevarnosti vsakokrat, ko je radikalna skupina dotuhtala nekaj novega, novo parolo ali novo kampanfo. Ljudje so si želeli stabilnosti, umirjenosti, produktivnosti. To je torej po vsej verjetnosti razlog, da se je ljudstvo povsod na Kitajskem odzvalo pozivu krajevnih partijskih organizacij in demonstriralo proti «mafiji iz Šanghaja». Osemsto tisoč ljudi je šlo na ulice Kantona, več sto tiso« se jih je zbralo v Hunanu, od koder prihajata Maocetung in Hua Kuo-fenfi. Tuji dopisniki, ki so. lahko mirno sledili demonstraciji (pravijo, da bo trajala še en dan in da bo zatem izdano uradno sporočilo) skušajo tudi uganiti čemu nosijo nekateri mladinci transparente s pozivom partiji, naj «ustreli Čang Čingovo». To ni kitajska tradicija in poluradna verzija je, da bo CK KP Kitajske četverico radikalnih voditeljev izključil iz partije, odstranil z vodilnih mest in poslal na kmete. Tako so doslej delali z drugimi odstranjenimi voditelji. Za zanimivost naj navedemo, na koncu, da so med demonstracijo v Pekingu nosTi slike Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina. Maoeetunga in Čuenlaja. To je prvič, da «zmernega» Čuenlaja uvrščajo z ostalimi zgodovinskimi osebnostmi komunističnega gibanja, na isto ali podobno raven z Maocetungom. LONDON, 21. — Britanski minister za kmetijstvo je izjavil, da Velika Britanija ne bo razvrednotila «zelenega funta šterlinga». O tem bi moral biti govor na prihodnjem zasedanju kmetijskih ministrov gospodarske skupnosti. Britanski minister je pojasnil, da bi razvrednotenje «zelenega funta šterlinga» povzročilo v Veliki Britaniji podražitev živil prav sedaj, ko vlada bije oster boj proti inflaciji. V Londonu poudarjajo, da ni rečeno. da ne bodo v prihodnosti sprejeli podobnega ukrepa. TRŽAŠKI DNEVNIK OD KAMPANJE K PROVOKACIJI «Ofenziva z 'Integralno prosto cono’ v funkciji gonje proti ratifikaciji italijansko - jugoslovanskega o-simskega sporazuma, se je v zadnjih tednih razgalila. Videli smo, kako je orkestrirana kampanja pisem, komentarjev in razprav sprh-vila v objem cvet masonov s cvetom fašistov, socialističnih odpadnikov z Lego nazionale, združenjem kategorij in «rotary clubom»... je v svoji zadnji številki zapisal italijanski tednik «H Meridiano» in dodal: «Gre za poslednji vztrepet starega in izginjajočega Trsta, ki se krčevito upira in najde vsak izgovor, samo da se ne bi nadaljevalo italijansko - jugoslovansko sodelovanje, ki naj bi bilo dobro le za trgovce lahkega dinarji, ki pa ne sme postati resna stvar, kajti drugače zbogom blue jeans...» Tako ocenjuje iredentistično - fašistično kampanjo trezna in demokratično misleča italijanska javnost, iredenta in nacionalfašisti pa medtem nadaljujejo svojo lajno z zvočniki po mestu, z letaki in seveda z angažiranjem za vsako desničarsko pobudo navdušenega tržaškega italijanskega dnevnika. «Unione degli Istriani» pa gre še dlje in v letaku, polnem nesmiselnih propagandističnih trditev, direktno poziva z očitnimi provokatorskimi nameni k nastopu protiosimslu alianse na javnem zborovanju, ki ga bosta imela italijanski pogajalec za osimski sporazum Carbone v soboto in Zaccagnini v nedeljo v gledališču Rossetti. V isti funkciji je tudi agencijsko lansirana vest iz Genove, po kateri naj bi v soboto v okviru študijskega dne o «problemih uvoza kave» v organizaciji Državnega središča za carinske študije, objavili predlog vladi o «posebni prosti coni za Trst», katere namen naj bi bil dati Trstu nadomestilo za ukinitev posebnih ugodnosti, ki jih uživajo u-vozniki kave v tržaškem pristanišču, zaradi katerih je zašel v krizo promet s kavo v vseh drugih italijanskih pristaniščih... Tako kol so tržaški iredenti in nacionalfašizmu interesi tržaških delovnih ljudi deveta briga, tako se seveda tudi genovski magnati s kavo požvižgajo na koristi Trsta in celo njihovih tržaških operaterskih kolegov in skrbijo le za lastne žepe. Toda tržaškim agitatorjem proti italijansko - jugoslovanskemu sodelovanju pride prav vse v brezupnem naporu, da bi spremenili sedanje vzdušje sodelovanja ob meji in Trst spremenili v žarišče hladne vojne in intrig proti utrjevanju demokracije in miru. Toda stvari gredo medtem naprej svojo logično pot: T. poslanski zbornici je bil prav te dni vložen vladni osnutek za ratifikacijo o-simskega sporazuma, ki bo prišel v razpravo in potrditev — kot sporočajo — 29. novembra letos. NA POBUDO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Prvo od «tržaških srečanj» posvečeno decentralizaciji Danes bo poslanec Granelli govoril o evropski integraciji Mobilizacija nasprotnikov osimskih sporazumov ob jutrišnji debati o industrijski prosti coni na Krasu «Krajevna skupnost in ljudska participacija» je bila prva tema na dnevnem redu «tržaških srečanj 1976», ki jih prireja krajevna KD v Rossettijevem gledališču in ki naj bi dala priložnost za dialog med stranko in prebivalstvom, kot je v sinočnjem pozdravnem nagovoru poudaril pokrajinski tajnik Rinaldi. «Srečanja» so se torej začela z ne preveč kočljivo temo, danes bo na vrsti vprašanje evropske integracije (o čemer bo govoril član vsedržavnega vodstva KD Luigi Granelli), naj večje pričakovanje pa vlada za jutrišnji večer, ko bo govor o osimskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo in v prvi vrsti o industrijski prosti cani na Krasu, ki jo ti sporazumi predvidevajo. Zanimanje vlada tudi zaraa prisotnosti glavnega italijanskega pogajalca, visokega funkcionarja ministrstva za industrijo Eugenia Carboneja, ki bo sodeloval v debati skupaj s sindikalistom CISL Marinijem in s predsednikom Ustanove za industrijsko cono Antoninijem, medtem ko bo diskusijo vodil deželni odbornik za industrijo Stopper. Jutrišnje «srečanje» bi moralo dati priložnost tržaški KD, da prvič javno odgovori na kampanjo, ki jo prav v teh dneh glasno vodijo nekateri nacionalistični in reakcionarni krogi okrog tako imenovane «integralne proste cone» s pomočjo tržaškega italijanskega dnevnika. V tej zvezi naj omenimo, da se za jutrišnjo diskusijo mobilizirajo tudi nasprotniki osimskih sporazumov, ki so na primer prek stolpcev «Piccola» že zahtevali, naj bi prireditev iz male dvorane premestili kar v gledališko dvorano Rossettija; istočasno pa je Unija Istranov začela deliti letake s pozivom somišljenikom, naj se udeležijo demokrščan-ske razprave, kot tudi naj pridejo poslušat demokrščanskega političnega tajmka Zaccagninija, ki bo zaključil «srečanja» v nedeljo zjutraj ob 10.30. Pričakovati je torej, da bo jutri dokaj napeto v mali dvorani Rossettijevega gledališča. Sinoči pa so stvari tekle povsem mimo, skoraj polglasno, k čemur je prispevala tudi sorazmerno majhna udeležba ljudi, povečini demokr-ščanskih političnih predstavnikov, krajevnih upraviteljev in aktivistov. O zastavljeni temi je govoril mladi univerzitetni profesor Francesco D’Onofrio, ki je orisal osnovne značilnosti novega zakona o direktni izvolitvi rajonskih konzult, oziroma,, kot se bodo po novem imenovali, niiilliiiiiiniiiiiiiiilliliiuiiiiililiiillIuiiiiilliiiliiiiiiiiniifiiiiinitiilHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii OKROGLA MI2A SOCIALISTIČNEGA KROŽKA «TUMA» «okrožnih svetov» (consigli circoscrizionali). Poudaril je predvsem tezo, da novi organizmi ne bodo toliko sredstvo upravne decentralizacije, kot predvsem ljudske participacije. Za njim sta spregovorila tržaški župan Spaccimi in občinski odbornik Lonzar, ki sta orisala delo občinske uprave za pripravo novega pravilnika «okrožnih svetov» im dosedanje izkušnje z rajonskimi konzul-tami. Zopet odložen proces proti prof. Pahorju Proces proti prof. Samu Pahorju so ponovno odložili. Nenadoma je namreč zbolel Pahorjev zagovornik odv. Nereo Battello, in prof. Pahor je zato zaprosil za odložitev procesa. Na to prošnjo je predsednik sodišča dr. Gervasi pristal in odložil razpravo na prihodnji četrtek, 28. t.m,; ob 9: uri. Včerajšnja razprava je vzbudila izredno zanimanje, saj je ob tej priložnosti prišla na sodišče številna skupina dijakov učiteljišča A. M. Slomšek, kjer poučuje prof. Pahor. Prof. Samu Pahorju izražamo solidarnost in se popolnoma strinjamo z njegovim bojem za slovensko besedo. Ob tej priliki darujemo dnevno plačo za beneške Slovence. Profesorski zbor učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu VČERAJ V SEŽANSKI KOSOVELOVI KNJIŽNICI ODPRTA RAZSTAVA DEL PROF. A. ČERNIGOJA Razstava spada v okvir proslave ob 50-letnici smrti kraškega pesnika V okvir proslav ob 50-letnici smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, spada tudi umetnostna razstava, ki jo je prof. Avgust Černigoj pripravil v prostorih sežanske Kosovelove knjižnice. Prof. Černigoj je prav go- skupščine občine Sežana Milan Kočevar, predsednik SZDL za sežansko občino Korošec in drugi. Med občinstvom smo opazili tudi Kosovelovo sestro Tončko. Razstavljavca in goste je pozdra-tovo poklican, da sodeluje pri pro- ! vila direktorica knjižnice Lučka Če-slavak 50-letnice tako rano smrti ! hovin, ki je občinstvu predstavila kraškega pesnika, kajti bil je nje- člana tržaškega_Stalnega slovenske- gov osebni prijatelj in sodelavec v tistih dneh po prvi svetovni vojni, ko je Kosovel ustvarjal svoja velika dela in se hkrati ukvarjal tudi z družbenim delom. Sinoči se je med policami Kosovelove knjižnice v Sežani zbralo precejšnje število ljudi, med katerimi so bili sam slikar prof. Avgust Černigoj, nadalje predstavnik občinske viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VPRAŠANJE «CALZA BLOCH» ŠE VEDNO ODPRTO Tudi najnovejši sestanek v Rimu ostal brez otipljivih rezultatov Osebje ostane v delovnem razmerju do konca novembra na delavcev v tovarni pri Domju in sindikalni sestanek m jutri najavljena nova protestna manifestacija Danes skupšči-la deželi . Za Vsi dosedanji nastopi sindikalnih predstavnikov v Rimu v zvezi z zadevo «Calza Bloch» so ostali brez večjega otipljivega uspeha. Tako se je v bistvu negativno zaključil tudi sestanek, ki so ga predvčerajšnjim imeli zastopniki tovarniških svetov 20 milijard lir. Ker odgovora iz Rima ni bilo, so banke po določenem času odrekle nadaljnje kreditiranje in grupa je zašla v stečaj. Rim pa tudi v fazi «po stečaju» čudno zavlačuje to vprašanje. Morda je tre-' ba iskati razloge za to v «direktivi» Dokument PSI o reformi slovenskega radia v Trstu Uvodni poročili I. Tute in L. Abrama - Zahteva po uvedbi slovenskih deželnih televizijskih oddaj slo- de- Včeraj je bila v Kulturnem domu na pobudo socialističnega krožka «H. Tuma» okrogla miza na temo «Reforma RAI s posebnim poudarkom na slovenskih radijsk;h in televizijskih oddajah». Uvodne besede sta spregovorila Igor Tuta in Loj- ^ ]o urednikov, saj so ze Abram. Igor Tuta je prebral do- nAr^^.J nn n. kument PSI o radijskih in televizij- čem odločalo sodelovanje vseh venskih kulturnih in političnih javnikov. Lojze Abram je spregovoril o položaju novinarjev. Dejal je, da je sedaj na slovenski radijski postaji skih oddajah v slovenščini. Vsebinsko bistvo dokumenta je, da mora reforma RAI zagotoviti dejanski pluralizem tudi v slovenskih radijskih in televizijskih oddajah. Glede Radia Trst A je v dokumentu zapisano, da je jamstvo za pluralizem predvsem izbira sodelavce/ in sestava celotnega notranjega orvanika osebja. Potreben je torej nov orga-nik, ki bo zagotovil dejansko prisotnost različnih mnenj in usmeritev v slovenski radijski postaji. O programih je rečeno, da morajo biti sodobni in v povezavi z družbeno stvarnostjo, da bi morali na radiu delovati dve časnikarski skupini v sklopu ene redakcije. Dokument PSI zaključuje poglavje o ustanovitvi slovenskih deželnih televizijskih oddaj. Igor Tuta je nato spregovoril o vsedržavni reformi RAI. Dejal je, da je reforma sad dolgih sindikalnih in političnih bojev v sklopu same RAI in na ravni dežel. Spregovoril je tudi o novih slovenskih radijskih oddajah in poudaril, da bo o marsi- štirih obratov (v Belluscu, Spiranu, Evropske skupnosti, ki zadržuje rast Reggiu Emilii in Trstu) s podtajni- j italijanske proizvodnje nogavic, češ koma na ministrstvih za proračun ; da celokupna proizvodnja v Evropi Scottijem in za delo Armatom. I presega za 40 od sto ustrezno po-Predstavnike tovarniških svetov j vpraševanje? V tej zvezi naj ome-so v Rimu spremljali tudi tajniki ; nimo tudi, da se je Zahodna Nemči-treh sindikalnih organizacij iz naše I Ja pred časom pritožila pri EGS, češ dežele, in sicer Calabria za CGIL, I da Italija zalaga nemško tržišče z Fabricci za CISL in Degrassi za : nogavicami po dumpinških cenah. UIL, ki so se ob tej priložnosti se- ! Iz vsega tega bi se dalo sklepati, stali z vsedržavnimi tajniki sindikal-1 da je tovarne «Calza Bloch» zajela nih organizacij Lamo, Stortijem in «uvožena» kriza in ne kriza notra-Benvenutom. Slednji so se obvezali, nJe§a tržišča, da se bodo konkretno zavzeli za rešitev perečega vprašanja «Calza Bloch» in za novo srečanje s predstavniki vlade. n » j » Medtem pa je uprava «Calza PODRCIIO preflaVaiiie Bloch» v sredo in včeraj razposlala f ,, , , vsem zaposlenim delavcem odpoved- Q HlOUStniSkl DOllllKl EGS na pisma. Delovno razmerje pa se ir ne bo zaključilo 31. oktobra, kakor je j v okviru seminarja o evropskem bilo prvotno predvideno, temveč me-1 integracijskem procesu, ki ga pod sec dni pozneje, saj je sindikalistom pokroviteljstvom deželne uprave pri-na rimskem sestanku uspelo podalj-1 reja tržaška sekcija evropskega fe-šati veljavnost odloka o nadzorovani j deralističnega gibanja, je včeraj upravi do korxa novembra. Pred-j predaval "dr. Costantino Friz1, direk- SEMINAR O INTEGRACIJI nološke zadeve pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti. Friz, ki je po rodu iz naše dežele, je govoril o splošni strukturi industrije in sploh gospodarstva v državah EGS. Poudaril je potrebo po poenotenju industrijske politike ter po zunanjem sodelovanju z državami, ki ne spadajo v EGS. V tem okviru se je dotaknil tudi vprašanja industrijske cone na Krasu, ki jj predvideva osimski sporazum med Italijo 11 Jugoslavijo. Rekel je, da ta predstavlja možnost, da se deželno gospodarstvo z njo okoristi, vse pa je odvisno od tega, kako ce bo dežela spustila v to «pustolovščino». Tako je namreč Friz označil načrt o industrijski coni. Na vsak način je italijanski funkcionar v Bruslju o tem perečem problemu govoril nadvse oprezno, kar je bilo opaziti predvsem v razpravi, in nikakor ni hotel dati tehtnejše ocene temu načrtu. ga gledališča Staneta Raztresena. Ta je z njemu svojsko neposrednostjo podal znanega Cankarjevega «I-strskega osla». Ob koncu uradnega dela si je občinstvo ogledalo Černigojeva razstavljena dela, ki so razporejena na šestih panojih v mali dvoranici knjižnice ter še na treh panojih v manjšem prostoru knjižnice. Samo ob sebi je umevno, da sta razstavljena dva znana Kosovelova portreta, ki ju jc že davno napravil Avgust Černigoj, nato je tu razstavljenih več že znanih in tudi manj znanih Černigojevih del iz novejše dobe, več pa je tudi starih del, ko je bil Avgust Černigoj še figurativni umetnik. V mislih imamo njegove akvarele in druga dela iz prvih let po prvi svetovni vojni in vse do leta 1956. Sredi večje dvorane je tudi velik lepak s Kosovelovim portretom, lepak, ki ga je republiški odbor za proslavo 50-letnice smrti kraškega pesnika izdal in ki bo nalepljen po vsem slovenskem kulturnem prostoru. V okviru proslav te obletnice bo jutri popoldne v sežanski Mali galeriji odprl razstavo svojih del domači slikar Leopold Strnad. tor za 'žunhnjčr industrijskeF in 'teh- stavnika vladeTšta'še nadalje obvezala, da bosta prve dni prihodnjega tedna povabila v Rim zasebne indu-strijce, ki se zanimajo za morebiten prevzem tovarn «Calza Bloch» in katerih imena je vladi posredoval stečajni skrbnik. Po nekaterih vesteh naj bi bili zasebni industrijci pripravljeni prevzeti brez posebnih težav le tri razmeroma zastarele obrate v Belluscu, Spiranu in Reggiu Emilii, ne pa sodobnejšega obrata v Trstu, katerega vrednost so strokovnjaki ocenili v višini 8,5 milijarde lir. Drugi viri pa zatrjujejo, da se za tržaški obrat Večina v deželnem svetu je vče_ zlvo zanimata dve industrijski grupi raj izglasovala nov zakon 0 Jfinansi. iz notranjosti države. O problemu tr-iranju nujnih ob naravnih žaskega obrata - ki zadeva delo katastrofah> v bistvu gre za normo> in zaslužek okrog 600 delavk in de- ki na nekaterih mestih lavcev - bodo danes razpravljali j -n izboljšuje besedilo zak££ šteJv. na posennem sestanku s predstavni-, n jz letošnjega leta> s katerim je deželni svet izglasoval inštrument • Na Goldonijevem trgu se bo danes in jutri nadaljevala manifestacija. ki jo prireja Združenje žensk Italije ZŽI - UDI, med katero zbirajo podpise, da bi z njimi zahtevali od .deželne uprave, naj čimprej- izda zakon o družinskih posvetovalnicah ter od poslanske zbornice, naj odobri zakon o splavu. iiiimiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiitiiMniniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiii VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Izglasovane dodatne norme za posege ob katastrofah Potrjena veljavnost izvolitve treh novih svetovalcev ki deželne uprave: ob 14. uri pa bo v prostorih tovarne pri Domju skup- Nove tarife za prevoze s taksiji za odpravljanje posledic majskega potresa. Praksa in še zlasti prejšnji mesec za prevoze s se poročila po obsegu zvečala. O-menil je tudi dejstvo, da slovenski novinarji nimajo dostopa do vseh virov informacij, skratka vesti ne morejo sami izbirati in jih posredovati poslušalcem. V diskusiji so prisotni ugotovili, da mora priti do dejanskega razbitja monopolov, ki so do sedaj pogojevali vsedržavno RAI in seveda tudi slovensko radijsko postajo Radia Trst A. Slovenska radijska postaja bi morala doseči dejansko avtonomijo in odražati dejansko politično stanje med Slovenci. Končno so diskutanti obžalovali dejstvo, da na okrogli mizi ni bilo novinarjev Radia Trst A, ki bi snemali (kot se je zgodilo na okrogli mizi v Ul. Donizetti) izvajanja udeležencev, saj se je govorilo o vprašanjih,' ki se radia tičejo neposredno. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiniiiiiiiiiiHuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiit REFORMA IN RADIO TRST A Občinski odbor je določil nove tarife taksiji. Tarife je odobril pokrajinski nova; nadzorni odbor. Za mestne prevoze s taksiji bodo odslej tarife take: že po prvih dve- W0-I& tisica Marinetti ja v časnikarskem krožku Ob stoletnici rojstva začetnika futurističnega gibanja Filippa Tomma-sa Marinettija bo danes ob 18. uri v dvorani časnikarskega krožka na Korzu 12 rjominska slavnost. Organizator je tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova, ki je v zadnjem, času posvetila precejšnjo pozornost futurističnemu slikarstvu. Prireditev bo vodil Amedeo Astori, začela pa se bo z uvodno oznako kritika Carla Milica. NastopTa bosta tudi igralca Ariella Reggio in Orazio Bobbio, ki bosta recitirala nekaj verzov Alto.nareja, Dela Hor-zeja, Farfe, Govonija, Majakovske-ga, Peralte in Sofficija. Sledilo bo predvajanje diapozitivov o figurativnem in plastičnem izražanju futurističnega gibanja. Nazadnje bo še Tullio Crali recitiral nekaj Marinet-tijevih lirik. V devinsko - nabrežinski občini Prijaviti škodo majski potres Občani, ki so utrpeli gmotno škodo vsled potresa z dne 6.5.1976 lahko vložijo do 25.10.1976 na občinsko upravo prošnjo za prispevek v smislu 2. čl. deželnega zakona z dne 25.9.1976, št. 56. Podrobnejša pojasnila dajejo devinsko - nabrežinski občinski uradi. ščina delavcev, na kateri bodo sin- dikalni zastopniki prikazali razvoj ( pustošenja> ki jih je prizadejal drugi najnovejsih dogodkov v zvezi z za-, sunek sredi septembraj so pokazala> devo «Calza Bloch». Na skupscim se, da je om€njena norma na nekaterih j sto metrih bo števec kazal 450 lir SSestnf maXtaPcir M ie napo i mestih ?retoSa> z,asti kar zadeva ^ «tem pa se bo za vsakih dvesto £“ r““ f«3taciJIl- kl je nap° stojnosti, ki jih imajo posamezni ! metrov premaknil za 30 lir. V pri-juin. | funkcionarji pri vodenju raznih del, j mera, da bo taksist klienta čakal V zvezi s krizo, ki je zajela grupo tako denimo glede odstranjevanja j ustavljen, je za vsako minuto dolo- ! «Calza Bloch» velja pripomniti, da ; ruševin, zavarovanja bregov, in po- j čena odškodnina v višini 60 lir. Ob so dogodki, ki so privedli do njene- j dobno. Hkrati s tem nova zakonska ; praznikih (od 6. do 22. ure) bodo ga stečaja, precej nejasni. Po eni j norma sanira nekatere sklepe o na- : taksisti zahtevali za prevoz 200 lir j strani je iz stečajnih dokumentov \ bavi in najetju mehanizacije, ki so ! več, kot bo kazal števec medtem razvidno, da je družba konec lanske- j bili v preteklih mesecih sprejeti na ko bodo v nočnih urah (od’ 22. do 6. i ga leta zaključila poslovanje s pri- pobudo posameznih predstavnikov j ure) zaračunali 250 lir več. Za vsako ^ j deželnih organov. V tem okviru so potovalko (ali par smuči) bo treba I nastali stroški, za katere daje novi dodati 100 lir. Prav toliko bodo tak-1 zakon ustrezno finančno kritje. -1-11 —--------------- — Deželna skupščina je nato s posebnim glasovanjem potrdila zakonitost izvolitve treh novih svetovalcev, in sicer F. Comazzija (KPI), C. Tonela (KPI) in B. Fratinija (KD). GLASBENA MATICA Koncertna sezona 1976-77 Prvi abonmajski koncert Jutri, 23. oktobra 1976, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu OKTET GALLUS Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmjskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma manjkljajem 25 milijard lir, delavci pa vedo povedati, da so imele tovarne zlasti v zadnjih mesecih pred stečajem toliko naročil, da niso mogle sproti zadovoljevati komitentov. Marca letos je vodstvo «Calza Bloch» predložilo ministrstvu za industrijo načrt za preosnovo obratov z zahtevo po finančnem posegu v višini SPD TABOR — OPČINE priredi SOLIDARNOSTNE DNEVE S KOROŠKIMI SLOVENCI Vabimo vas na fotografsko razstavo KOROŠKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE Odprtje bo danes, 22. oktobra ob 20.30. Spregovoril bo predstavnik koroških Slovencev. Razstava bo odprta še jutri, 23. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. v nedeljo, 24. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri: Prežihov Voranc SAMORASTNIKI (zadnja ponovitev) KRAMLJANJE IN NE V našem spremljanju radijskih oddaj postaje «Trst A», ki ni epizodič- j no, pač pa bolj problemsko, saj j pojmujemo te naše zapise kot pri-' spevek k razpravi o radijski reformi in torej nekakšno obliko sodelovanja (kritike ali stimuliranja) smo predvčerajšnjim naleteli na nekaj zanimivih novosti. V jutranjih urah smo, na primer, v rubriki o zgodovinskih dogodkih zasledili oddajo o stavki kurjačev Tržaškega Lloyda, ki nam osvetljuje zanimivo stran zgodovine nastajanja in razvoja tržaškega delavskega gibanja. Gledališče «La Contrada» je o tem dogodku napisalo tudi dramo, ki jo bo radio «Trst A» predvidoma v slovenskem prevodu predstavil poslušalcem verjetno še pred koncem leta. Morda bi kazalo, da bi se ob tej priložnosti razprava o teh dogodkih (in podobnih, mislimo na primer na zgodovinsko _ stavko na-brežinskih kamnarjev) še bolj razvila. V dnevnih oddajah, namenjenih mladini, pa se nam je vsilila nujna primerjava med tremi načini pristopanja k glasbeni problematiki. Vsekakor zasluži pohvalo oddaja «Z glasbo po svetu», namenjena ljudski in folk glasbi, ki jo pripravljata Peter Suhadolc in Mauro Cesar. Tudi zato, ker je oddaja sintetična, v raznolikosti bogata in ljudska brez pretiravanja. Drugače je oddaja o «pop» glasbi morda preveč ustrojena po podobnih oddajah italijanskih radijskih postaj (ali imamo Slovenci tradicijo «disk-jockeyjev»?), medtem ko bi se morali dalj časa ustaviti ob vprašanju oddaj «s konduktorjem». Gre namreč za «potpuri» lahke glasbe in popevk, katerim dajejo vezni tekst, recimo kramljanje, zunanje sodelavke. Kramljanje pa tudi ne more biti tjavendan: «konduktor» oddaje bi, po našem, morala biti oseba, ki v oddajo vdihne nekaj «svojega», razmišljanja na določeno temo, o majhnih in velikih problemih, dnevnih vesteh ali domačih dogodkih, ne pa sloneti na nekakšni enačbi «lahka glasba - lahkotno kramljanje». Tako se je, na primer, zgodilo, da je primer posilstva in procesa Cristine Simeoni, ki je razvnel gibanja za žensko emancipacijo, komentiral radijski časnikar v poročilih, ne pa ženska, ki bi v oddajo lahko gladko vpletla tudi svoje misli. To je bil, seveda, samo primer. Na koncu še kratka pripomba k radijskim poročilom. Jutranja daljša poročila so podpisali trije slovenski časnikarji (Lojze Abram, Danilo Lovrečič in Egidij Vršaj) in en italijanski časnikar, Livio Rismondo. Zanimalo bi nas vedeti, kakšno je med njimi hierarhično razmerje. Ali pa drži, da se nesamostojnost slovenske radijske postaje začenja prav pri teh odnosih? Skrajni čas je, da se tudi s tega vidika na tržaški RAI sisti zahtevali za prevoz psa. Za vsak prevoz do Opčin, Konkonela, Konto-vela, Ban, Proseka, Križa, Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč bo treba dodati še 500 lir. Podobno tudi za prevoze v katerokoli izmed občin tržaške pokrajine. Nazadnje naj še dodamo, da bo treba za vsako naročilo taksija po telefonu odšteti po 100 lir. PSDI za rešitev kriz« na občini in pokrajini Socialdemokrati so zaskrbljeni za radi krize na tržaški občini in pokra jini in pozivajo vse sile demokratičnega loka, naj si iskreno in konstruktivno prizadevajo, da zadostijo upravičenim pričakovanjem delavcev in javnega mnenja. Tako je med drugim rečeno v tiskovnem poročilu tržaške federacije PSDI, katere aktiv se bo sestal prihodnji ponedeljek, da bi proučil vsedržavni in krajevni politični položaj. V Grljanu zasedanje o finansiranju podjetij Danes se v Grljanu prične tridnevno zasedanje o finansiranju podje-stvari uredijo z imenovanjem odgo- j ti j, ki sodi v okvir vsakoletnih se-vornih voditeljev slovenskih časni- : minarjev o aktualnih pravnih vpra-karskih oddaj, kajti pluralizem in 1 šanjih, predvsem kar zadeva civilni objektivnost v poročanju zahtevata | sodni postopek. Problem finansira-čim večjo, pravzaprav popolno, av-1 nja podjetij je zelo aktualen, saj tonomijo na informativni in drugih * predstavlja enega izmed pomembnih ravneh. ! dejavnikov pri reševanju sedanje go- Nip I spodarske krize. P—H MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica It. 72 vabi na PLES ki bo jutri, 23. oktobra, c ib 20.30 v prostorih mladinskega centra. Vstop je dovoljen samo s član- sko izkaznico ali novim članom z dvema slikama. TEČAJI VAI.U1 V MILANU DNE 21. 10. 1976 Ameriški dolar: debeb 867,- drobni 835,- Funt šterllng 1428,- Švicarski frank 353.25 Francoski frank 174,— Belgijski frank 22.25 Nemška marka 355.- Avstrijski šiling 49,50 Kanadski dolar 860,— Holandski florint 336,— Danska krona 142.20 švedska krona 197.— Norveška krona 158,— Drahma: debeli 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeli 41,- drobni 41,- GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1976-77 Kulturni dom v Trstu 23. 10. 1976: OKTET GALLUS - 13. 11. 1976: KOMORNI ORKESTER «PRO MUSICA» iz Beograda, dirigent D jura Jakšič, solist Vladimir Škerlak - violina — 2. 12. 1976: PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih - 20. 12. 1976: KOMORNI ORKESTER «F. BUSONI», dirigent Aldo Belli, solist Mojca šiškovič - klavičembalo — 19. 1. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Boris Švara, solist Neva Merlak - klavir — 12. 2. 1977: Marjan Kozina: Ekvinokcij - opera v 4. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko - 8. 3. 1977: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Irena Grafenauer - flavta — 23. 3. 1977: JANEZ LOVŠE, klavirski recital - 16. 4. 1977: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Črtomir šiškovič - violina Parter redni Parter znižani Cene abonmajev 12.000 lir Balkon redni 10.000 Ur Balkon znižani Mladinski in invalidski 4.000 Ur 10.000 lir 8.000 Ur Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 — tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Kino La Cappella Underground 19.00 —21.30 «Elettra amore mio». Madžarski barvni film Miklosa Jancsa. Ariston 16.15 «Sotto il selciato c'è la spiaggia». Mignon 16.00 «La pattugUa dei dobermann al servizio della legge». Nazionale 16.00 «Caccia al montone». Barvni film. Živahna komedija. Grattacielo 15.30 «Police Python 357». Earvru film. Igrajo Y. Montand, S Signoret in S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Penice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O'Neal. Excelsior 16.00 «H grande Jack». V glavni vlogi igra Jack Lemmon. Eden 15.30 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—19.00—22.00 «Novecento -atto I.». Igrata Robert De Niro in Gerald Depardieu. Prepovedan mia. dini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Il trucido e lo sbirro». Barvni film. Igra Tomas Milian. Capitol 16.00 «Robin e Marian». Barvni film. Igrata Sean Connery in Au-drey Hepburn. Cristallo 16.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni risani film Walta Disneya. Siedi risanka «Pecos Bill». Moderno 16.00 «Bluff». Barvni film. Igrata Adriano Celentano in Anthony Quinn. Filodrammatico 16.00 «La coccolona». Mladini pod 18. letom prepovedan. Impero 16.00 «I quattro del! Ave Maria». Barvni film. Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Vittorio Veneto 16.30 «Amore amaro». [ Barvni film Florestana Vaneinija. Igrata Lisa Gastoni in Léonard Man. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «ta notte dèi dèmoni». Barvni film. Igrata Stephen Oliver in Sever Darden. Prepovedan mia" dini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Il prode Anseimo ed il suo scudiero». Barvni zabavni film. Igrata E. Montesano in A. No-schese. Radio 16.00 «Tarzum, la vergogna della giungla». Barvni risani film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Amore mio non farmi male». Barvni film. Igrata W. Chiari in L. Salce. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta 17.00 «Un corpo da possedere». Igra Maria Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom. Razria obvestila Vodstvo TPPZ obvešča ves ansambel. da je danes, ob 20.30 generalka za nastope na Koroškem. Odhod avtobusov v soboto, 23. t.m., ob 13. uri iz Bazovice. Danes, 22. t.m., ob 18. uri bo v domu «Jakoba Ukmarja» otvoritev razstave dr. Juriševiča iz Kopra na temo «Simon Gregorčič ob 70-letnici njegove smrti ter preteklost na Primorskem». Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 31. t.m., od 15. do 18, ure. Včeraj-danes Danes, PETEK, 22. oktobra ZORIŠ LAVA Sonse vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08. — Dolžina dneva 10.37. — Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 16.37. Jutri, SOBOTA 23. oktobra SEVERIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 14. stopinj, najnižja 9.8, ob 19. urj 11.4, zračni pritisk 1016.1 mb. narašča, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, veter vzhodnik - severovzhodnik 23 km s sunki 38 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 18.9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. oktobra 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 99-letna Antonia Do-brila vd. Perini, 71-letna Francesca Miklus, 57-letni Gino Cocco, 38-letna Rita Sartore por. Cernecca, 76-letna Justina Možina vd. Carli . Kralj, 76-letna Marija Švagelj vd. Pertot, 68-letna Rosa Menin vd. Schiulaz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, ‘št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tèi. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tek 225-596: Nabrežina: teL 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Prispevki Izleti SPD’1 priredi s. m s. novembra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSŠD1. Ul. Geppa 9, tel 31-119 do 26. oktobra. V počastitev spomina Nede Mijot, darujejo nameščenci Primorskega dnevnika in ZTT: za žrtve potresa v Beneški Sloveniji 22.000, za društvo Slovencev miljske občine 3.000, za PD Škamperle 21.000 ,za TFS «Stu ledi» 20.000, za PD Tabor 3.000, za RMV 12.000, za ŠZ Bor 14.000, za Mladinski klub 1.500, za TPPZ 4.000, za ŠD Breg 6.000, za ŠD Adria 1.000, za PD Slavec 2.000 lir. V spomin na nepozabno prijateljico Nedo darujeta Ksenija in Vojko Bandelj 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič daruje A. Marija 20.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Nedo Mijot darujeta Danci in Rafko Vitez 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina tajnice Nede Mijot - Sosič darujejo učiteljice tre-benske osnovne šole 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V spomin na Justino Foraus daruje družina Lovrenca štranja 10.000 lir za pevski zbor «Valentin Vodnik». Športno in prosvetno društvo Primo-reo Trebče izrekata iskreno sožalje Attiliu Kralju ob smrti drage mame. Dne 20. t.m. je preminila naša draga MARIJA ŠVAGELJ-PERTOT Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 12.30 iz kapele na barkovljanskem pokopališču. S potrtim srcem naznanjajo žalostno vest mož Andrej, sin Dušan z ženo Glorio, hči Majda z možem Luciom Kleinom, vnuk Michele, svaki in drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene Trst, 22. oktobra 1976 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28 MENJALNICA vseh tujih valut Dne 20. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga JUSTINA MOŽINA vd. CARLI-KRAU Pogreb bo jutri. 23. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bol nišnice naravnost v trebensko cerkev. Iskrena zahvala dr. Joganu in dr. Calligarisovi. Namesto cvetja darujte v dobre namene. Sin Atilij, Miranda in drugo sorodstvo Ferlugi, Trebče, 22. oktobra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 GORIŠKI DNEVNIK m S PONEDELJKOVE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA STATISTIČNI PODATKI GB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Sodobnejši regulacijski načrt Začasna zaustavitev povečanja števila otrok Solidarnost gorskih dijakov J J ! - 1 i knrnškirm Sl oven H m jasne j si gradbeni pravilnik sia slovenskih osnovnih šolah na Goriškem SKLEP DIJAKOV LICEJA «PRIMOŽ TRUBAR» 7. industrijskega področja izločene strukture za desti-ladjo in uskladiščenje tekočih in plinastih ogljikovodikov tijskega orodja in za dvoriščne živali. Zaradi špekulacij pri položnem pokrivanju hiš so točneje določili pojem prostornin" stavbe, ki ne bo več upoštevala podstrešja, če to ni primerno za bivanje in ima poprečno višino pod 2,5 m. V. L. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Dolini so sprejeli prvo varianto splošnega regulacijskega načrta, sprejetega pred osmimi leti, in gradbenega pravilnika, ki ga je občinski svet sprejel pred dobrimi štirimi leti. Namen variant je predvsem, da se načrt oz. pravilnik posodobi in prilagodi novim potrebam. Najprej so zaradi praktičnosti spre- v , . v. dve rai m0S1 je ločitev industrijskega območja, na- yj» Ja FUJI FJITTlPfljl menjenega produktivnem1, procesu, P '** I w&*CI od tistega, ki je namenjeno skladiščenju in predelavi petrolejskih proizvodov. Vzrok te spremembe je predvsem požar, ki je pred leti zajel naftovod SIOT. Poleg te razdelitve con so v načrt vnesli še vrsto tehničnih sprememb. Tako so med drugim dodali odstavek, ki pravi, da so z industrijskega območja izločene stavbe in strukture za destilacijo in uskladiščenje tekočih in plinastih ogljikovodikom, razen poslopij, potrebnih za prodajo dokončiih proizvodov. Za ta odstavek so se izrekli vsi svetovalci. Nov paragraf pa določa območje naftovoda SIOT, kjer je prepovedana gradnja stanovanjskih hiš, razen manjših stavb za ču proseške esima šole Po nenehnih pritožbah in protestih proseškega združenja staršev je šolsko skrbništvo v sredo končno namestilo še eno učno moč na prose-ški osnovni šoli ter s tem delno rešilo problem, ki se vleč od samega začetka letošnjega šolskega leta. Kot znano, se je v prvi razred slovenske osnovne šole na Proseku vpisalo letos kar 27 otrok, zaradi česar je bilo nujno potrebno razde!., razred v dve sekciji, čeprav je bilo šolsko skrbništvo že pred več meseci seznanjeno s to novo potrebo, in učiteljev namestili v začetku šolskega leta eno samo učno moč. Če se je s prihodom učiteljice Ide Bitežnik, ki se tako pridružuje že nameščeni Nori Jerič, končno rešilo vprašanje učnega osebj,-. se je i-stočasno odprl nov problem, na katerega proseško združenje staršev tudi že dalj časa opozarja pristojne občinske in šolske oblasti. Prose-ška osnovna šola ima namreč na razpolago le pet razpoložljivih učilnic in so morali zato poiskati zasilno rešitev. En razred so namreč premestili v eno od učilnic nižje srednje šole «Fran Levstik». Temu bi se bili lahko izognili, če bi občinska uprava na večkratna prigovarjanja staršev in šolnikov pravočasno poskrbela za ureditev neke proste in zanemarjene sobe v samem poslopju osnovne šole, ki že dobro leto čaka na ustrezna popravila. Starši so tudi v zadnjem času poslali resolucijo rajonski konzulti za zahodni Kras s prošnjo, da posreduje zahtevo po ureditvi šeste učilnice občinski upravi, obenem pa so zahtevali srečanje s pristojnim odbornikom. Žal pa je doslej ostala vsa zadeva le pri obljubah. Nihče od sedanjih obtožencev ni avtor telelonskega poziva Sodni zbor bo moral odločati o zahtevah po zaslišanju dodatnih prič, med katerimi sta tudi general Maletti in Giovanni Ventura Na tržaškem prizivnem porotnem sodišču se bo danes nadaljeval proces proti šestim mladim Goričanom, ki so obtoženi, da so 31 maja 1972 z bombnim atentatom pri Petovljah zakrivili smrt treh karabinjerjev. Proces se počasi bliža h koncu, čeprav je sklep predsednika Marsija, ki je na zadnji razpravi v sredo sprejel med uradne akte procesa odlok beneškega preiskovalnega sodnika o arhiviranju dela kazenskega temu mirno uživa svobodo v tujini, baje v Avstriji. Na izrecno vprašanje prof. Croat-ta je Trumper odgovoril, da bi res lahko kdo tako dobro oponašal to narečje, da bi strokovnjaka zavedel v zmoto. Vendar bi mirai biti ta človek prefinjen jezikoslovec, igralec ali. . . Alighiero Noschese. «Tukaj pa se postavlja dvojno vprašanje: prvič, kdo bi imel interes, da bi odlično opnonašal nekoga, ki go- postooka, ki ga je sprožil prvoobtože- vori furlanofomsko narečje, a hoče s« na veliko presenečenje staršev vaje in zgradb, ki so potrebne za \ ............................................................. normalen obdelovalni proces. Soglas- _______ __ no so določili tudi razdalje od skla- DANES SE NADALJUJE PETOVELJSKI PROCES d:šč do občinskih, pokrajinskih in državnih cest. Po županovi podrobnejši obrazložitvi mej so svetovalci soglasno sprejeli tudi to točko. Glede kamnolomov so vnesli določilo po deželnem zakonu, da je odprtje in širjenje teh podvrženo občinskemu dovoljenju, v katerem bodo navedene meje izkoriščanja in vse potrebno za zavarovanje okolja. Pri tej točki je župan Švab pojasnil svetovalcu dr. Tulu (SSk), da ima u-prava namen zapreti kamnolom v Boljuncu. Svetovalec Petaros (SSk) je bil mnenja, da je treba kamnolom nad Borštom zapreti zaradi škode, ronota, prahu, posebno pa zaradi močnih nrn. Dodal je, da nadaljnje delovanje ne nudi jamstva za varnost prebivalcev. Zato je predlagal, da se to območje spremeni v gozdno področje. Podžupan .Bandi je v svojem posegu nakazal koristi kamnolomov. Poudaril je, da tovarn, čeprav škodijo zdravju, ne zapiramo; isto je z avtomobili, kateriu se vsi poslužujemo in onesnažujemo zrak. Tudi Švara (KPI, je kritično ocenil stališče Petarosa, češ da je treba skupno reševati probleme in ne samo kritiz:rati. Za predlog u-° prave so glasovali KPI in PSI, KD se je vzdržala, SSk pa je glasovala proti. Za predlog Petarosa (SSk) so se izrekli svetovalci SSk i.: KD, KPI in PSI pa sta bili p~oii. Soglasno pa so sprejeli naslednji točki, ki govorita o izključitvi področja ob Muhovem gradu iz cone za turistično-hotelske strukture in o možnosti popravila in širjenja hiš, ki so ostale «zamrznjene» ob sprejetju regulacijskega načrta. Zadnja točka variante se je nanašala na zeleno področje rpcl Dom-jom in Puljami, ki naj bi ga spremenili v «.ono za objekte. Načelnik skupine SSk dr. Tul je omenT, da se tako poveča industrijsko področje, kar je negativno. Istega mnenja je bil tudi Bevilaeg i (KD), ki je svetoval, da bi to področje spremenili v zazidljivo cono. Župan Švab je pojasnil, da bodo tu zgradili električno centralo in vodni rezervoar. Ta dva objekta bi morala biti zgrajena v tržaški občini; sporazumno Pa so tisto zemljišče dali na razpolago za socialne potrebe industrijske cone, v zameno pa bodo centralo in rezervoar zgradili na ozemlju dolinske občine. Za to spremembo so glasovali KPI in PSI, opozicija pa je bila oroti. Na >ncu o se za celoten dokument izrekli svetovalci KPI in PSI, SSk in KD pa sta se vzdržali. Predlagane spremembe gradbenega pravilnika, ki je tesno povezan 2 regulacijskim načrtom, so bile v celoti soglasno sprejete. Predvsem sp zaradi jasne interpretacije dodali; da ni potrebno gradbeno dovoljenje za manjša notranja popravila v niši, ki ne spremen;/ j notranje razporeditve in uporabe prostorov; dovolj je le županova pooblastilo, za katerega je treba čakati največ 30 dni. Isto velja za zgradbe do 50 kub. m, namenjene skladiščenju kme- nec Romano Resen z ovadbo proti sodnikom, preiskovalcem in pričam, dvignil precej prahu. Razprava se bo torej po vsej verjetnosti nadaljevala v izredno napetem vzdušju, kakršno je prevevalo že ves prvostopenjski proces, Na zadnji razpravi je tekla beseda tudi o dodatni preiskavi o glasu neznanca, ki je 31. maja 1972 z a-nonimnim telefonskim pozivom zvabil karabinjerje v past. O tem so razpravljali štirje strokovnjaki: dva uradna sodna izvedenca, prof. Croat-to in dr. Ferrerò iz Padove, izvedenec zasebnih strank prof. Foster Bianchi in izvedenec zagovornikov prof. John Trumper. Vsi so v bistvu izključili podobnost med neznančevim glasom in med glasom obtožencev, njihovi zaključki pa so se razlikovali le v nekaterih podrobnostih. Tako je zastopnik zasebnih strank prof. Bianchi predlagal, naj bi ponovno registrirali glas vseh obtožencev in ga primerjali z registracijo anonimnega telefonskega pogovora, češ da bi tako lahko dosegli boljše rezultate. Uradna izvedenca pa sta to možnost v celoti zanikala, saj sta naglasila, da ne bi bilo rao- oconašati goriško narečje; drugič, ali mislite, da je kdo od teh obtožencev sposoben česa takega?» Vendar pa je sodišče vedno o-stalo gluho na ta opozorila. Nihče se ni pozanimal, da bi ugotovil, kdo iz tistega področja, na katerem živi približno 7.000 ljudi, bi bil lahko avtor pogovora. Tržašk j sodstvo želi, da se proces nadaljuje po že začrtani poti in to bo verjetne tudi rezultat današnje razprave, na kateri bo sodni zbor odločal o zahtevah zagovornikov p« zaslišanju številnih prič, med katerimi je tudi bivši poveljnik obveščevalne službe SID general Maletti in fašist Giovanni Ventura. Potrjena obsodba mladega roparja na rojanski pošti Tržaško prizivno sedišče je včeraj v celoti potrdilo prvostopenjsko obs-dbo 24-lelnega Giorgia Cipranija iz Gozzana pri Novari na dve leti in tri mesece zapora. Ciprani je ... ,..., pred letom dni, točno 23. oktobra 1975 «koli 14- ure vstopil v poštni I urflcj v jjj Barbariga v Rojanu in | s samokresom (kasneje so ugotovili, da je šlo za igračko) zahteval od rezultatov zaradi slabe kvalitete registracije. Zelo pomembno pa je bilo pričevanje prof. Trumperja, sorazmeroma mladega angleškega glotologa, ki pozna vsa italijanska narečja in njihove značilnosti. Prof. Trumper je glotološko in sintaktično analiziral registracijo anonimnega telefonskega poziva in ugotovil, da je po telefonu poklical karabinjerje človek, k. stanuje na zelo omejenem področju, in sicer v občinah Corno di Rosazzo, S. Giovanni al Natisone in v vasi Brazzano v krminski občini. Iz istega področja ni doma nobeden izmed obtožencev, pač pa tam živijo, oziroma so živeli, nekateri vodiki predstavniki videmske nacifašistične celice, med njimi Carlo Ciccuttini, ki je bil obsojen zaradi preusmeritve letala na ronškem letališču, a kljub uradnic, naj mu izročijo ves denar iz blagajne. Uradnice so pobrale iz predalov nekaj šopov bankovcev, približno 700 tisoč lir, in jih izročile roparju. Mladenič si jih je stlačil v žepe in odšel, pri tem pa je prezrl večjo vsoto denarja, kakih 11 milijonov lir, ki so bili na mizi. Policija je takoj uvedla preiskavo in Cipranija je naslednjega dne aretiral načelnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosino v nekem mestnem hotelu. Na včerajšnji razpravi je Ciprani izjavil, da obžaluje dogodek in prosil za znižanje kazni. Tožilec De Franco je zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe, uradni zagovornik odv. Giacomelli pa nižjo kazen in izpustitev na začasno svobodo. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Boschin, pa ni bilo tega mnenja in je v celoti potrdilo prvostopenjsko razsodbo. V OKVIRU 1. DEŽELNE KOMISIJE Danes razprava o vrnitvi stroškov slovenskim šolam Danes ob 9.30 se bo sestala prva stalna komisija deželnega sveta, ki bo najprej razpravljala o zakonskem predlogu št. 115, za katerega je dal pobudo svetovalec SSk Drago Štoka. Gre za povračila stroškov šolam s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj, sindikalnim organizacijam, združenjem staršev in novim organom, ki delujejo v o-kviru posameznih šol. Štoka je tudi poslal predsedniku deželnega sveta vprašanje, kaj namerava deželni odbor storiti za čimprejšnjo ureditev ceste (sedanja Ul. San Nazario) na Proseku. Prvič manj otrok v prvih razredih - Večje število vpisanih v slovenski osnovni šoli v mestu - Razveseljiv vpis v slovensko šcio na Piešivem (občina Krmin) Ko smo v sredo objavili podatke o letošnjem vpisu v slovenske otroške vrtce na Goriškem smo ugotovili, da se je tudi letos, v primerjavi z lanskim in s prejšnjimi leti, število vpisanih otrok nekoliko povečalo. Ne moremo danes trditi istega o letošnjem vpisu v slovenske osnovne šole na Goriškem, kjer beležimo, v nasprotju s prejšnjimi leti, zaustavitev razvojnega procesa, kajti v vseh omenjenih šolah imamo letos 553 otrok, kar pomeni, da sta dva manj kot lani. Z druge strani pa u-gotavljamo, da gre le za zaustavitev in ne za nazadovanje, in da je to število še vedno precej višje od onih, ki smo jih zabeležili, kot kaže naša razpredelnica, v prejšnjih šolskih letih. Gre torej za normalni proces v nekaterih naših krajih, v drugih pa, kot bomo videli, smo zabeležili kvaliteten skok naprej. Velja še omeniti, v zvezi s tem, da je prišlo letos do manjšega priliva iz vrtcev v prve razrede (lani smo v teh razredih imeli 122 učencev, letos pa jih je le 105) in da je izredno veliko učencev zapustilo peti razred, saj imajo na slovenski nižji srednji šoli letos kar pet paralelk namesto lanskih štiri. Iz podatkov o srednjih šolah, ki jih bomo še objavili, pa bo razvidno, da se je letos v vseh teh šolah število dijakov lepo povečalo. Najprej postrežemo našim bralcem z nekaj statističnimi podatki o letošnjem vpisu, nato pa bi se zaustavili ob vprašanjih posameznih šol. Na prvem mestu je osnovna šola v severnem delu mesta, v Ul. Croce, ki ima letos skupno 103 učence in je tako predrla, po dolgih letih spet, zid stotine učencev. Spet je napredovala šola v Ul. Vittorio Veneto (zavod Lenassi), ki je bila do lani v Ul. Randaccio, in sicer za nadalj-ne štiri učence. V mestu smo torej imeli lani 160 učencev, letos jih je 168. To je seveda razveseljivo, saj živi prav v mestu največ Slovencev in če bi vsi pošiljali svoje otroke v slovenske šole, bi te zabeležile še nadaljnji skok navzgor. V ostalih štirih šolah na področju goriške občine pa je letos nekaj manj učencev kot lani. Rahel porast so zabeležili v Štandrežu in Štmav-ru, manj učencev pa je v Podgori in v Pevmi. Tri učence več imajo v Števerjanu, v Škrljevem imajo tudi letos enega samega otroka, zelo razveseljivo pa je dejstvo, da se je od štirih na devet povečalo število otrok, ki obiskujejo slovensko o-snovnò šolo' V Piešivem. Ta šola postaja za našo skupnost na Krmin-skem zelo važna. Rahlo slabše podatke od lanskih beležimo na področju doberdobskega šolskega okoliša. V vseh šolah na tem področju je po nekaj učenčev manj kot lani, najbolj to občutimo v šolah v Dolu in Jamljah ter v Sovodnjah. Problematika šol, poslopij, pouka se je v nekaterih primerih spremenila. Da je prišlo do tega ie pripomogel potres, ki je povzročil nekatere vidne spremembe predvsem v mestu Gorici. Kljub ukazom je osnovna šola v Ulici Croce ostala v dosedanjih prostorih, kajti oni v bližnji Lukežičevi stavbi v Ulici Fa-vetti, so še vedno predmet notranje predelave. Čez leto in pol dni naj bi bila dograjena nova stavba v Ulici Campi in takrat bodo lahko o-troci severnega dela mesta razpolagali z novimi in prostornejšimi učilnicami. Drugače je z učenci v zavodu Lenassi. Semkaj se je preselila osnovna šola iz Ulice Randecco (lani je bila v tem zavodu italijanska osnovna šola iz Podgore) in člani medrazrednega sveta so na sestanku prejšnji teden ugotovili, da ni občina izpolnila obljub, ki jih je bila dala letos poleti, da bo del stavbe, ki je namenjen osnovni šoli, adaptirala. Ugotovljeno je bilo, da niso popravili sanitarij, da ni poskrbljeno za urejanje prometa pred stavbo, da obstajajo še nekatere pomanjkljivosti in da tudi služba prevoza s šolskimi avtobusi ni najboljša po spremembah, ki so v njej nastale letos L oktobra. Zaradi tega moramo še bolj poudarjati letos poleti izraženo zahtevo, da mora biti preselitev teh slovenskih šol le začasnega značaja in da mora občinska uprava čimprej poskrbeti za slovenski šolski center v južnem delu mesta. V Podgori imajo prenovljeno šolsko poslopje, obstajajo tri slovenske učilnice, otrok pa je na žalost manj kot lani. Tu bo treba zares poskrbeti, da se položaj popravi v našo korist. Tudi v Pevmi je letos nekoliko manj otrok kot lani, tu imajo tri učiteljice. Občinska uprava je obljubila, da bo stavbo popravila in zanjo porabila 50 milijonov lir. Morda pridejo popravljalna dela na vrsto prihodnje leto. Nekoliko višje od lani je število otrok v štandrežu in v štmavru. Tu prihaja do vprašanja ali ne bi kazalo združiti to šolo z ono v Pevmi. Najbrž bi otroci pri tem nekaj pridobili, saj ne bi bili več primorani učiti se v več-razrednici. Števerjanska šola s celodnevnim poukom je letos v izjemnem položaju. Šolska stavba je zaradi potresa pokvarjena, izpraznili so jo že letos maja. Učenci prvega razreda imajo sedaj pouk v Jazbinah, učenci 2. in 3. razreda pouk v stavbi začasnega sedeža občinske uprave na Trgu Svobode in tu bodo za učence uredili tudi popoldanski pouk, 4. in 5. razred pa imata pouk na Valerišču, kjer je poskrbljeno tudi za hrano in popoldanski pouk. Sedanjo šolsko stavbo bo popravila briška gorska skupnost in v ta namen dala 13 milijonov lir, dela pa naj bi trajala tri - štiri mesece. Za novo šolsko stavbo pa občina trenutno nima denarja. Skoro gotovo je, da ne bo možna vselitev v novo stavbo pred jesenjo 1978. Vsekakor pa moramo poudariti rezultat vpisa v Piešivem, kjer so letos v prvi razred starši vpisali kar štiri otroke. Lani nismo na tej šoli imeli ne četrtega ne petega razreda, letos manjka samo peti razred. Nespremenjen pa je položaj v šoli v Škrljevem, kjer je v šoli en sam otrok. Na področju doberdobske občine je položaj podoben lanskemu. To velja zlasti za Doberdob, v Jamljah imajo prve tri razrede, v Dolu pa četrtega in petega, otroke iz obeh teh krajev vozijo v šolo s posebnim občinskim avtobusom. V Dolu je letos šolsko poslopje popravljeno, tako da so tudi v tej občini uredili vprašanje šolskih stavb. Nič novega na področju sovodenjske občine, kjer imajo že nekaj let sem nove ali prenovljene šolske stavbe, število otrok je tu rahlo manjše od lanskega. ! Položaj v slovenskih osnovnih šolah je torej letos nekoliko ustaljen. Prepričani pa smo, da pride v prihodnjih letih do izboljšanja, čeprav rahlega, kajti v otroških vrtcih je letos vpisanih več otrok kot lani. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Al Moro — Ulica Carducci 38, tel. 2268. Pozdravljen sklep koroških organizacij, da bojkotirajo preštevanje Dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar» s slovenskim učnim jezikom v Gorici, zbrani na dijaškem zborovanju, so sprejeli naslednjo resolucijo glede razvoja dogodkov na Koroškem: Izražamo svoje ogorčenje nad nezaslišano odločitvijo dunaj:' j vlade, da trmasto vztraja pri izvedbi preštevanja manjšin, kljub temu, da s tem odkrito ogroža obstoj slovenske narodne manjšine na Koroškem (in hrvatske na Gradiščanskem), in da ta ukrep pomeni bodisi kršitev avstrijske državne pogodbe bodisi zavračanje sklepov helsinške konference, ki jih je sprejela in potrdila tudi Avstrija. Temu poskusu narodnega genocida, tudi če ne več fizičnega, kot se je godilo v obdobju med obema svetovnima vojnama, se morajo upreti vse demokratične sile, še posebno pa mi, pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji, ki smo zaradi svojega posebnega položaja toliko bližji koroškim bratom. Zato podpiramo odločitev koroških Slovencev, da bodo bojkotirali preštevanje manjšine, in upamo, da bodo uspeli pri svojih zahtevah po priznanju vseh pravic, ki jim gredo kot ljudem in kot posebni narodni iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiii im iiiiiii m iii!iiiiiiiiiiiim....iiiiiiiiiiiimiiiiiniiuiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimimiiiiii DRUGA SEJA POSVETOVALNEGA TELESA Na seji konzulte za etnična vprašanja podrobneje govorili o šolskih zgradbah Ob sodelovanju vseh odgovornih dejavnikov bodo izdelali globalni načrt in predlagali etape izgradnje šolskih objektov skupini, za katere obstoj jamči med narodna pogodba. NA REDNI SEJI V GORICI Razprava o organizaciji mladinske komisije pri SKGZ V Gorici je bila sredi tedna redna sgja komisije za mladino in šport pri SKGZ. Na dnevnem redu je bila razprava o sestavi h o ciljih komisije ter o kratkoročnem načrtu delovanja. V zadnjih mesecih je namreč prišlo do znatne razširitve komisije, saj se je število članov povečalo in zaradi tega je bila potrebna načelna diskusija o smernicah dela ter o razdelitvi nalog. Med sejo so poudarili, da je v zadnjem času komisija bolj prisotna na vseh področjih zamejskega življenja, kjer se udejstvuje mladina te, da je kapilarno razširile svoje dele tudi v mnoge vasi. Ob zaključku so prisotni sprejeli sklep o ustanovitvi ožjega šestčlanskega tajništva, ki bo zadolženo za glavne operativne naloge. V sredo, 20. oktobra, je bila na županstvu druga redna seja konzulte za slovenska vprašanja v občini Gorica. Po branju in odobritvi zapisnika prejšnje seje je predsednik Emil Valentinčič poročal o sestanku, ki ga je imel skupno s podpredsednikom konzulte dr. Primožičem pri goriškem županu De Si-moneju in odborniku Cefarinu. Župan je zagotovil, da bo konzulta dobila v občinski palači. sedež za sestanke in stike z občinstvom. Problem zapisnikarja je bil začasno rešen, ker,, je., to,, služfcih,sprejel prof. Lucijan Drole; sicer na bo: občinska uprava-v kratkem razpisala-natečaj, - po katerem bo sprejet v službo funkcionar, ki bo zagotovil redno upravljanje in bo tudi vršil funkcijo prevajalca na go-riški občini. Na sestanku sta pred stavnika konzulte predočila županu še vrsto problemov, ki jih bo morala občinska uprava rešiti. Govor je potekal o finansiranju slovenskih kulturnih ustanov, o stikih z novogoriško občino, o prisotnosti slovenskih društev v uporabi bazena in o možnosti preverjanja problemov, ki se neposredno tičejo naše narodne skupnosti. Predsednik je nadalje še omenil, da šta komisiji za šolska in urbanistič- goleta, stanujočega v kazermetah, Svetogorska cesta št. 133. Obtožili so ga kraje in poskusa ropa. Ger-golet je 18. septembra letos vdrl v stanovanje sester Pianezzola v pokrajini Treviso. Z njim je bil še 17-ietni A. B. iz kraja Cavaz > del Tomba. Proti ženskama sta naperi'a revolver - igračko in zakrivala denar, vendar jima je rop spodletel. Sestri P anezzola sta dogode' prijavili kve-| sturi in pri opisu napadalcev povedali, da Gergolet šepa na eno nogo. Na podlagi poizvedovanj je goriška kvestura ugotovite,. da je v. ropu sodeloval Paolo óergofet. Protì' nje-mu bodo .•.'.•edli sodni, postopek. Jutri v Gorici javna manifestacija uslužbencev Stande Glavna točka dnevnega reda je i bila razprava o šolskih vprašanjih. Članica komisije prof. Lojzka Bratuž ; ( rava odpustiti zapreti «neproduktivne» podružnice. Jutri zjutraj bo v Gorici protest na manifestacija uslužbencev veleblagovnice Standa. Sprevod bo ob 9.40 krenil izpred parka «Rimembranza» do Travnika, kjer bo javno zborovanje. Manifestacije se bodo udeležili tudi uslužbenci tržiške podružnice Stenda. S to akcijo hočejo uslužbenci Starina vprašanja že začeli z delovanjem J de prisiliti vodstvo, naj enkrat za in da je prišlo tudi do sestanka z ! vselej jasno pove, kaj namerava odbornikom za javna dela. j storiti glede obljub o prenovitvi in modernizaciji sedanje veleblagovnice. Na skupščini uslužbencev Stande so ocenili položaj, ki je nastal v , ., . ... - , . i vseh veleblagovnicah Standa v dr- je sestavila komisija za šolstvo, j _ pQ vodstva_ ki name. Razvila se je ra2Prava predvsem o rava odpustiti 5.030 uslužbencev ter lokaciji in o načrtih za gradnjo slo- Q ^ venskih šel v mestu. Vsi člani so posegli v diskusijo in osvetlili ta problem z vseh plati. Arhitekt Jože Cej je prikazal problem gradnje naših šol z ozirom na regulacijski načrt in poudaril, da je predvsem potreben popoln pregled o urbanističnih načrtih in o variantah, ki jih pripravlja inž. Costa iz Trsta. S tem v zvezi je bila poudarjena zahteva, da občinska uprava nudi članom konzulte vso potrebno dokumentacijo o teh načrtih. Ker je ta problem trenutno najbolj pereč in se ni debata izčrpala, je bilo ob koncu sklenjeno, da se bo morala konzulta s tem problemom ponovno v kratkem času spoprijeti in izdelati svoj načrt za slovenske šole. V tem smislu je bil tudi sprejet sklep, da bo konzulta organizirala širši posvet, na katerega bi povabili vse politične, šolske in kulturne organizme, da bi problem prediskutirali v širšem in javnem obsegu in da bi bila vsa slovenska javnost prisotna pri tako važnih odločitvah. se je aktivno vključila v Osvobodilno fronto že leta 1941 in italijanski okupatorji so jo zato v Ljubljani aretirali in nato je bila v raznih ječah Italije, iz katerih a je rešila 8. septembra 1943. Takoj nato je sodelovala v partizanskem gibanju na Primorskem, bile. v Brkinih, na Krasu in v Vipavski dolini. Ob osvoboditvi Gorice je zavzemala važno funkcijo v Gorici, v juniju 1945 je bila med zadnjimi, ki so se umaknili iz Gorice. Po razmejitvi je živela v Novi Gorici, aktivno se je javno udejstvovala, še v zadnjih letih, zlasti 'med mladino, čeprav je bolehala. Pogreb bo jutri, v soboto. Njeno truplo bode prepeljali iz Ljubljane v Vipavo ob. 10. uri, pogreb pa bo Spremembe voznega reda mestnih avtobusov Od ponedeljka, 25. t.m., dalje bodo na nekaterih progah mestnin avtobusov uvedli nov vozni red, ki bo veljal samo ob delavnikih. Proga št. 1 (Štandrež - železniška postaja - svetogorska četrt): odhodi iz Štandreža ob 5.40, 6.15, 6.35, 7.20; odhodi iz svetogorske četrti ob 6.00, 6.35, 6.55, 7.20. 7.42. Proga CNE (glavna pošta. San Roc di Luzzinis, glavna pošta); odhod izpred glavne pošte ob 19.20; odhod iz San Roca di Luzzinis ob 19.40. Za vse ostale proge velja zitnski vozni red. Bliža se dan mrtvih. Marsikdo je že izkoristil lepo, čeprav nekoliko hladno vreme zadnjih dni ter se odpravil na pokopališče, da očisti okolico grobov. Mnogi bodo to opravili ob koncu tedna ali prve dni prihodnjega, kajti kasneje tega ne bo mogoče narediti. Pred novembrskim praznikom imajo precej dela na pokopališčih tudi uslužbenci občinske uprave (urejanje poti, zelenja, čiščenje itd.). Nekatere občine so že naslovile poziv, do kdaj je treba očistiti grobove in zaključiti morebitna druga dela v zvezi s postavljanjem nagrobnikov. Na pokopališčih v sovodenjski občini je ob 16. uri v Vipavi, kjer jo bodo treba vse to narediti do vključno tudi pokopali. 1 27. t.m. uiuiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiMiiiintiiiiiiiuuiiiiiiiiniMiimiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmmiiimiiiuuiiiiiiiiiii SEJA SVETA SSK V GORICI Aretacija Leteči oddelek goriške kvesture je včeraj aretiral 26-letnega Paola Ger- Tehnični odbor odobril načrt za prehod pri Štandrežu Deželni tehnični odbor je včeraj odobril načrt za ureditev mednarodnega mejnega prehoda pri štandrežu, ki ga je pripravila goriška občinska uprava. Predvidene naložbe znašajo 7,6 milijarde lir. V okviru prve faze del (odkup nepremičnin, ureditev dovoznih cest in kanalizacije) bodo potrošili 1 milijardo 123,7 milijona lir; od tega bo deželna u-prava prispevala 990,8 milijona po zakonu štev. 26 iz leta 1967. V Ljubljani je umrla Marinka Ribičič V Ljubljani je včeraj zjutraj umrla Marinka Ribičič, vsestranska družbeno - politična delavka in sestra predsednika republiške konference SZDLS Mitje Ribičiča, Naša goriška rojakinja, ki je imela 62 let, Prof. John Trumper, piotološki izvedenec na petoveljskem procesu • V krožku za politične in družbene vede «Che Guevara» v Ul. Madonnina 18 bo danes ob 20. uri tržaški pisatelj Renzo Rosso predstavil knjigo Fauste Cialentejeve «Le quattro ragazze Wie-selberger». ŠOLSKO LETO 1976-77 ŠOLA l.P. 2.r. 3.r. 4.r. 5.r. 1976/77 Skupno 1975/76 Skupno 1974/75 Skupno 1973/74 Skupno Gorica, Ul. Croce 15 23 22 20 23 103 99 96 95 Gorica, Ul. Vitt. Veneto (bivša Ul. Randaccio) 12 17 13 14 9 65 61 49 41 Štandrež 11 11 9 14 12 57 56 56 54 Podgora 3 1 5 4 5 18 22 24 22 Pevma 1 10 12 4 4 31 34 28 18 Štmaver 2 1 — 1 1 5 4 6 10 Števerjan 14 9 8 6 11 48 45 42 44 Plešivo 4 2 1 2 — 9 4 3 5 Škrljevo — — 1 — — 1 1 2 1 Doberdob 13 14 16 16 17 76 77 76 74 Jami j e - Dol 4 6 7 6 7 30 36 41 41 Sovodnje 11 20 7 7 11 56 59 49 46 Rupa 12 9 6 6 6 39 40 33 33 Vrh z 2 5 2 3I 15 17 20 19 SKUPNO 105 125 112 102 109 553 555 525 503 Podpora preganjanim Slovencem ki se borijo za rabo jezika Na sestanku so ocenili stike z manjšinskimi organizacijami ter se seznanili z aktualnimi vprašanji V ponedeljek. 18. oktobra, je za-|ročilo o šolskem vprašanju. Ki je sedal pokrajin:,ki svet Slovenske j posebno v zadnjem času zadobilo skupnosti v Gi/rici. To je bila pr-j vedno večji pomen, in prikazal stava seja širšega sveta stranke po i nje na Goriškem. poletnih počitnicah. Predsednik Bratuž je najprej poročal o delovanju SSk v zadnjem obdobju ir« še posebej podčrta! pomen stikov, ki jih je slovenska politična stranka imela z drugimi manjšinskimi predstavniki v Italiji. Tu velja posebej omeniti srečanje z južnotirolsko ljudsko stranko (SVPj in tridentinsko tirolsko ljudsko stranko (PPTT) v Veroni ob koncu prejšnjega meseca. O-benem je omenil še navezavo stikov s Sardinci ter vse to uokviril v priprave na bližnje evropske volitve. Vse to pa lahko za slovensko manjšino predstavlja le samostojna politična stranka Slovencev, kar ponovno potrjuje pomen samostojnega političnega nastopanja. Dražil je tudi polno solidarnost s koroškimi Slovenci, ki prav v tem času bijejo odločen boj proti preštevanju ; ob strani avstrijske vlade. Posebej je podčrtal obisk slovenske delegacije pri predsedniku vlade Andreottiju ter predsedniku poslanske zbornice Ingrau. Politični tajnik Paulin je v svojem poročilu nanizal vrsto problemov. ki jih mora SSk reševati in se vsakodnevno srečuje z njimi. To so vprašanja političnega in uprav-nega značaja, ki jih Slovenska skupnost ne more in ne sme pu stiti ob strani. Sem spada tudi cela vrsta problemov, s katerimi se SSk srečuje v goriški občini in pokrajini. Tajnik je predvsem omenil začetek delovanja mestne konzulte za slovensko manjšino, Ki je že načela več bistvenih vprašanj v goriški občini (šolstvo, urbanistika, itd.). Nadalje je še orisal razne važnejše pobude goriške občine in delovanje občinskega sveta. Pri tem je posebej izrazil kot pozitivno postavitev dvojezičnih tabel v pred mestna slovenska naselja. V nadaljevanju seje so nato drugi člani tajništva in sveta spregovorili o posameznih vprašanjih. Podtajnik Terpin je poročal o organizacijskem ustroju in se zaustavil ob bližnjem občnem zboru, ki bo 25. novembra letos. Podpredsednik sveta Gradnik je poročal o problemih krminskega področja ter o splošnem delovanju SSk. Odbornik Brešan je podal po- Svet Slovenske skupnosti je tudi posebej obravnaval problem gorskih skupnosti in pooblastil svoje izvoljene zastopnike v sovodenjski in do-berdobski občini, da zahtevajo sklicanje skupščine kraške gorske skupnosti. Pokrajinski svet SSk je nato izrekel svojo solidarnost vsem tistim, ki so v zadnjem času zaradi zahteve po rabi slovenskega jezika v javnosti zapadli sodnim postopkom. Še posebej je v tem okviru izrazil solidarnost tajniku Slovenske skupnosti v Trstu Rafku Dolharju, ki je kot občinski odbornik uporabil slovenski jezik v poročnem obredu na tržaški občini in je sedaj proti njemu uveden sodni postopek. Kino Corica VERDI 17.15—22.00 «L'ultima donna». O. Muti in G. Depardieu. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00 «Innocenti dalle mani sporche». R. Schneider in R. Steiger. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.30—19.15—22.00 «Nashville». D. Orkin. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Agente 007: missione Goldfinger». S. Cormery in G. Frobe. Barvni film. VITTORIA 17.00- 22.00 «U solco di pesca». G. Guida in M. Brochard. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELS10R 17.30 - 22.00 «La bestia». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Drum, ultimo Mandingo». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Ta čudovita bitja», ameriški borvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Dva koraka izven zakona», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00 DESKLE «Paton jekleni general», ameriški barvni film ob 19.30. Novost na knjižni polici Petindvajseta knjiga Cankarjevega zbranega dela Ko smo spomladi proslavljali stoto obletnico Cankarjevega rojstva j so tudi slovenske založbe z najrazličnejšimi izdajami počastile Cankarjev jubilej kot slovenski kulturni praznik. Takrat je v glavnem zaključila svojo izdajo Cankarjevega zbranega dela tudi Državna založba Slovenije, ki je napovedala. da bosta preostali dve knjigi, skupaj od tridesetih, izšli kasneje. Prav ena od teh knjig je knjiga, ki je nedavno izšla in. ki nosi v zbirki Cankarjevega zbranega dela oznako 25. To pa je obenem, tudi 115. knjiga v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, v. okviru katere je izila tudi največja slovenska knjižna izdaja domačega avtorja, trideset kniig Cankarjevega zbranega dela v kritični izdaji. Petindvajseta knjiga Cankarjevega zbranega dela nadaljuje in dopolnjuje prejšnjo knjigo, se pa od nje tudi bistveno razlikuje. V širšem pomenu gre v obeh knjigah za iste primere Cankarjevega pisanja, ki jih ponavadi označujemo kot publicistiko, vendar pa je sedanja knjiga manj enotna od prejšnje. V knjigi je gradivo pestro in v n e j srečamo vse, od političnega članka in polemične glose, volilnega govora in kulturno poli-Včnega predavanja, pa do satiričnih in čisto literarno zasnovanih črtic, od katerih bi nekatere bolj sodile v prejšnjo kot pa v sedanjo knjigo. Lahko bi rekli, da sta u-reclnika sprejela v knjigo nekaj spisov, ki so se zdeli za prejšnje knjige manj primerni, pa so že na meji med satiro za vsakdanjo rabo in med umetniško prozo ali celo bliže slednji. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prva dva dela objavljata Cankarjeve politične članke in satire. pri čemer so v prvem delu spisi nastali do leta 1907, v drugem pa oni, fci so nastali po tem prelomnem letu. Tretji del pa prinaša govore in predavanja, vsa ta besedila pa so nastala leta 1907 ali kasneje. Knjiga ima seveaa tuai opombe, ki sta jih napisala urednika te knjige Dušan Voglar in Dušan. Moravec. Prav te opombe pa so seveda bistveni del knjige, kot te celotne izdaje. Poleg uvodne besede k sami knjigi je v njej obširen uvod o Značaju in pomenu Cankarjevih političnih člankov in satiričnih spisov, tako onih pred letom 1907 kot onih, ki so nastali po tem prelomnem letu, v katerem je Cankar kandidiral kot kandidat Jugoslovanske socialno demokratične stranke. Slede tudi opombe k posameznim tekstom. Odveč bi bilo govoriti o pomenu te knjige, ki se vključuje v celoten komplet Cankarjevega zbranega dela. Odveč bi bilo govoriti tudi o'opravljenem delu obeh u-rednikov, ki sta v tej knjigi izjemoma dva. (Da je bilo mogoče izdati knjigo še v jubilejnem Cankarjevem letu). Te stvari so znane, avtorji so tudi dobili že svoja priznanja. Zato samo zabeležimo izid predzadnje knjige Cankarjevega zbranega dela kot znak bližnjega zaključka nadvse pomembnega kulturnega dejanja. Sl. Ru. «Sisifi Nocoj bodo člani openskega PD Tabor odprli fotografsko razstavo pod naslovom «Koroški Slovenci v boju za svoje pravice». Razstava bo odprta še jutri in v nedeljo, ko bodo člani dramske skupine ponovili še Vorančeve «Samorastnike» BEŽEN SPREHOD PO DOMAČI LIKOVNI USTVARJALNOSTI Tuji umetniki v gosteh pri nas in tržaški likovniki na tujem Najpomembnejša razstava v Trstu je v palači Costami, kjer razstavlja Edoardo Dorella - Avgust Černigoj razstavlja v Miljah in v Sežani že nekajkrat smo zapisali, da je umetnost m razstavna dejavnost v Trstu tako živa, da ji ne moreš več slediti, kaj še, da bi ob vsaki razstavi dajal sproti u-strezno in primerno oceno. Zato se moramo zadovoljiti z občasnim sprehodom po galerijah in razstaviščih, da ljubitelje umetnosti in javnost nasploh vsaj o-pozorimo na nekatera po našem mnenju najpomembnejša dogajanja na tem področju v našem mestu. Nikakršnega dvoma ni, da je trenutno najpomembnejši dogodek v razstavni dejavnosti v Trstu velika antološka razstava, ki jo je pripravil v palači Costanzi tržaški likovnik Edoardo Devetta. Pravzaprav sta znanemu tržaškemu umetniku organizirala to razstavo tržaška občina in mestni u-metnostni muzej Revoltella v znak priznanja za njegovo dolgo in u-spešno umetniško dejavnost. In tako si lahko tržaško občinstvo o-gleda v palači Costanzi kakih 50 platen, ki jih je tržaški umetnik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiimiiimiiiiuiiiiiiiimmiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii AKUTEN PROBLEM, KO STA OBA STARŠA ZAPOSLENA V Sloveniji prehrana otrok v šolah dobro organizirana Od 823 šol jih je le 28, ki nimajo organizirane šolske prehrane Le umetnostne akademije niso poskrbele za prehrano slušateljev Podoba slovenske družine se je po drugi svetovni vojni močno spremenila. Zaposlovanje žensk je bilo v vseh tridesetih letih v stalnem porastu. Opazili smo celo, da je število zaposlenih žensk rasilo celo v tistih letih, ko se je zaposlovanje sicer zaustavilo. Teko lahko v zadnjih nekaj letih govorimo že o skoraj 45 odstotnem deležu žensk med vsemi zaposlenimi v Sloveniji. V letošnjem letu naj bi to število doseglo že skoraj 300 tisoč zanosienih žensk. S tako intenzivnim vključevanjem žensk v družbena in gospodarska dogajanja pa je seveda istočasno nastopila vrsta problemov. Med prvimi lahko omerfijpp,., premajhno število vzgojno-varstve-nih zavodov za predšolsko mladino. Ta problem se je pokazal .zlasti .v močno industrializiranih centrih, kjer je b'l pritok zlasti mladega prebivalstva izredno intenziven. Ker so bila zbrana sredstva prenizka, so se v številnih krajih odločili za samoprispevke. V Ljubljani pravkar teče akcija za podaljšanje samoprispevka še za nadaljnjih pet let. Problem pa se je pokazal tudi pri šoloobvezni mladini, saj je le ta nekaj ur dnevno prepuščena sama sebi, ker sta mati in oče na delovnem mestu. Rešitev, ki smo jo pričeli že pred nekaj leti preizkušati, je podaljšano bivanje v šoli. Jasno je namreč, da se zaposleni starši med delom ne utegnejo u- kvarjati z mislijo, kje je in kaj počenja njihov otiok po dvanajsti uri, ko je pouk končan. S celodnevnim bivanjem otrok v šoli, kjer učene a pod vodstvom učiteljev opravi vse naloge za naslednji dan in se tudi telesno utrjuje, pa je nastal tudi problem prehrane. Bivanje otrok v šoli, ki traja tudi do petih popoldan, zahteva ne le šol- lin m lunin n im n n im mil m n mini n im u luminili Ì Predsednik Lord opozarja arabski svet WASHINGTON, 2l. — Ameriški predsednik Ford meni, da ni več „nMŽ(lP. ,daJjj,;.£tt4^ski svet začel s kakim novim bojkotom na petrolejskem področju. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical, je predsednik Ford pravzaprav rekel, da «novega bojkota na petrolejskem področju ne bo dovciil». Kljub temu je pristal, da ne smatra za možno, da bi na petrolejskem področju prišlo do kakih motenj in sicer v zvezi s sedanjimi odnosi, ki vladajo med ZDA m deželami Srednjega vzhoda. Ford je tudi rekel, da bodo zadnji ukrepi glede ameriških družb, ki pristajajo na bojkot arabskega sveta proti Izraelu, «spravili k pameti» vodstva podjetij, da bi pristajale na izsiljevanje arabskega sveta. Miiiiiiiiiliiiuiliiillliiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi imi i H uimiiiii i ti n i u muti m m min m i ninni umnim mini illuni illumini OBISKALI SMO BARDO V BENEŠKI SLOVENIJI Hladno bo v montažnih hišicah Bardo v Beneški Sloveniji. Mr- ! izolacije ni. Pod iz umetne mase zel veter že nekaj dni naznanja zimo. Toplomer se v nočnih urah nevarno bliža ničli in le tu pa tam medlo sonce pokuka izza oblakov in spomni, da je še pred kratkim s svojo pripeko povzročalo težave domačinom, ki so zasilno nameščeni v šotorih, pa tudi tistim, ki so se prav tako zasilno preselili v kovinske barake in v stanovanjske prikolice. Na prisojni strani griča, ki mu z vrha kraljuje še navidezno nepoškodovani cerkveni zvonik, stojijo lesene montažne hišice s cementno streho. Ko jih gledaš s ceste, vidiš samo male temne dimnike sredi ravnine svetlosivega salonita, ki prekriva rumene hišice. Ko tako opazujem hiše s ceste, sem nenavadno dobro razpoložen. «Ubogi ljudje», si pravim, «končno bodo dobili streho nad glavo in jim ne bo treba več trpeti v pustih vojaških šotorih, ki so v neurejenih vrstah postavljeni le za lučaj daleč od novih hišic». Da, res je to, končno bodo imeli streho nad glavo, kajti sedaj spijo na suhem samo tisti srečneži, ki so dobili stanovanjsko prikolico, dar matične Slovenije. Od toliko propagiranih prikolic, ki so jih po Zamberlettijevem nalogu zasegali po vsej državi, niso v Bardu videli niti ene. Sedaj pa je to minilo, saj bodo montažne hišice kmalu nared. Najprej se bo vanje vselilo tistih dvajset ljudi, ki še spijo pod šotori, nato pa še ostali. Za prvo silo bo zadostovalo. Pot me zanese nekaj korakov dalje. Hišice so pred mano in prestopim prag. Nekam čudne se mi zdijo, vsekakor bolj „neurejene od tistih, ki sem jih videl v Huminu. V večji sobi si ogleduje okenski okvir starejši moški. Ošine me s pogledom. me vpraša, kaj želim in mi razloži, da še vedno živi v šotoru in da bo med prvimi, ki se bodo vselili v te hišice. «A nič kaj nisem zadovoljen. Poglejte, o ogrevalnih napravah ni še duha ne sluha, čeprav pravijo, da jih bodo namestili. Okno zapira le šipa in tenka deska, nobene prave termične je položen na cementno ploščo. Stene so tanke, strop brez prave izolacije. Mraz pa bo tukaj, mraz.» To so tiste hišice, ki jih je tako vneto obljubil Comelli in za katere je dežela odštela ... Ne vem, koliko milijard že. Ampak, zima se bliža in tukaj bo zeblo. Nisem strokovnjak, a kaj rad verjamem domačinu, ki je sledil gradnji že od prvega dne. «Pa poglejte, kako so grajene,» mi reče, «strehe so skoraj ravne in sneg ne bo drsel na tla. Kidati pa ne bomo mogli, ker bi s tem razbili tenko streho iz salonita.» Mine me veselje, ki sem ga občutil ob pogledu na te hišice. Mine me, kajti sedaj vidim, da je tudi tukaj marsikaj zgrešenega. Marsikaj, začenši z zagotovilom, da se ne bo ponovil primer iz doline Belice, ki smo ga tolikokrat slišali. Mrak lega nad Bardo. Stare ženice se vračajo v šotore. Ves dan so kopale krompir, kajti nekaj o-zimnice je treba kljub potresu le pripraviti. Otožno je njihovo lice. Zaskrbljenost odseva iz njihovih o-či. Nekoliko nezaupljivo pogledajo, a takoj premagajo to priraslo nezaupljivost do tujcev, ki so jo v zadnjih mesecih po sili razmer povsem opustile. Tiste, ki živijo v prikolicah so Celo radostne in ponosne na svojo novo streho. Nedaleč se zasveti luč. V hiši, ki so jo popravili strokovnjaki iz Slovenije. «Eh, Slovenci so nam že pomagali, Slovenci,» mi pravi «ko bi nam le tudi naši tako pomagali» vzdihne in ne more prikriti zaskrbljenosti, ko se ji pogled obrne na nove montažne hišice, ki se s svojo živoru-meno barvo skoraj bleščijo, osvetljeni od zadnjih večernih žarkov jesenskega sonca. b. br. sko malico, ki je bila že običajna, ampak, seveda, tudi kosilo. To pa zahteva že dobro in higiensko neoporečno šolsko kuh'njo. Podatki, ki so na razpolago za šolsko leto 1974/75, nam povedo, da je v Sloveniji med 898 šolam' in podružnicami le 23 takšnih, ki nimajo organizsane šolske prehrane. V večini pr'merov gre za številčno izredno majhne šole ali pa le oddelke. Delež otrok, ki se hranijo v šoli, raste iz leta v leto. V omenjenem šolskem letu se je v šoli hranilo že nad 93 odstotkov vseh učencev. Kako pomembna je šolska prehrana, se zavedajo ne le vzgojitelji mladega roda; • ampak - tudi starši," saj je otrok prav v tej odraščajoči dobi najbmj potreben ustrezne pre-hraiieLS terii pa se delno'tudi' iz-enačujejo možnosti otrok, katerih starši imajo različne osebne dohodke. Kot smo že omenili, je celodnevno bivanje v šoli zaenkrat še v poizkusni dobi, čeprav je v središču družbene in politične pozornosti. Tako je tudi za sedaj le tretjina otrok, ki v šoli malicajo in kosijo, malica pa že nad 162 tisoč otrok v osnovni šoli. Učencev, ki se v šoli iz tega ali onega razloga ne hranijo, je bilo v lanskem šolskem letu le 6,6 odstotka, pri čemer prednjačijo aslednje občine: Izola, Koper, Ljubljana-Center, Ribnica in Trebnje. Primerjava med naštetimi petimi občinam: nam ne daje neke skupne osnove za presojo, tako da so verjetno vzroki za visok odstotek otrok, ki se ne hranijo v šoli, povsem subjektivnega značaja. Povsem drugačno podobo prehrane v šoli pa kažejo srednje šole. Odstotek te mladine je povsem različen in je očitno odvisen od značaja šole. Najvišji odstotek imajo poklicne in tehnične šole, v gimnazijah se hrani le okoli polovica dijakov, medtem ko niti v eni izmed treh umetnostnih šol šolska prehrana ni organizirana. Očitno je torej, da si bo morala slovenska družba še vnaprej prizadevati za urejeno in zdravo prehrano mladin na vseh nivojih: tako v osnovni šoli, kjer so že zabeležili vidne uspehe, kakor tudi na vseh srednjih šolah, pri tem pa ne smemo pozabiti niti višjih in visokih šol, kjer je problem izredno akuten. Zaradi izredno močnega priliva študentov in mest, kjer ni univerzitetnih središč, je potrebno poleg zagotovljenega bivališča študentom nuditi tudi ustrezno prehrano po dostopnih cenah, saj so Murmvi in Kettejevi časi za vedno minili. K. B. zbral in ki ponazarjajo njegovo u-stvarjalnost začenši s prvimi povojnimi leti pa vse do današnjih dni, saj so na razstavi tudi nekatera njegova dela z letošnjim datumom. V palači Costanzi je razstavljenih tudi nekaj umetnikovih monografij in drugih publikacij, ljubiteljem umetnosti pa je na voljo tudi priložnosten hkrati pa dokaj bogat katalog, ki obsega kakih 20 reprodukcij umetnikovih del, polovica jih je v barvah. nekaj citatov in raznih ocen, nadalje kratko biografijo umetnika. seznam njegovih glavnih razstav. seznam sodelovanja na razstavah ter bogato bibliografijo, torej seznam vseh glavnih umetnostnih kritikov, ki so o tržaškem likovniku doslej pisali. Razstava bo odprta do srede novembra. Še danes bo v galeriji Forum odprta razstava del znane beneške umetnice Marie Baldan, jutri, v soboto, pa bo odprl razstavo v isti galeriji Giorgio Zennaro, ki je po rodu prav tako Benečan in prinaša na ogled v Trst svoje najno-veiše kovinske skulpture. Žani beneški likovni ustvarialec bo razstavljal v galeriji Forum v Ul. Coroneo do IR. novembra. Prav tako jutri se začne nova razstava v galeriji Cartesius, v Ul. Marconi 16, kjer je do danes pritegovala pozornost postumna razstava del že pred mnogimi leti umrlega slikarja Giorgia Titza. Tono Zancanaro je znan umetnik, ki'pa se tokrat prvič predstavlja tudi v Trstu, kjer bo do 10. novembra razstavijal svoje risbe, litografije in drugo grafiko. V galeriji Torbandena v istoimenski ulici štev. 1. pa se nadaljuje razstava del Lucia Saffara. ki je sicer po rodu Tržačan, vendar pa že dolgo živi v Bologni. V palerin Planetario v Ul. Armando Diaz 1. bo do 28. t. m. odprto razstava del francoskega umetnika Pierra Gastauda, ki je vzbu-dla precej zanimanja, prav tako je zanimiva tudi razstava del Rodo!/« Aricòia, ki je prišel v Trst razstavljat v galerijo Tommaseo v Ul. Canalniccolo 2. Tildi ta razstava bo poirajala skupaj do konca meseca, namreč do 29. oktobra. Omenili smo dve galeriji, v katerih se jutri, v soboto, menjajo razstavljena dela. Gre za galerijo Cartesius in za galerijo Forum. Tudi galerija II Tribbio na Starem trgu 6 bo jutri ob 18. uri zamenjala umetnika. Na mesto, kjer so bila doslej razstavljena d^fa, Pier-Iniqija Lavaovina bodo razobesili dela Sergia Bonfantinvja. ki je doma iz Novare in ki je doslej obšel menda že vso Italijo, razstavljal pa tudi v tujini. Bnnfantini bo razstavljal v našem mestu do 10. novembra. V občinski galeriji, kjer je sinoči zaključil razstavo tržaški likovnik Claudio Černigoj, o čemer smo že pisali, bo nocoj odprl svojo razstavo znani tržaški krajinar Guglielmo Grubissa, ki je za to razstavo pripravil 41 del najrazličnejših formatov, v glavnem seveda pokrajinskih motivov in prikazov mestnih značilnosti. V galeriji Tergeste bo do 30. oktobra razstavljal Luciano Crivellavi. V galeriji Sant’Elena bo do konca meseca razstavljal Mario Lo Bianco. v prostorih Endas (republikanska stranka) v Ul. Zudecche 1 pa bo jutri potrajala kolektivna razstava. S tem smo v glavnem zaključili pregled razstavne dejavnosti v Tr- stu in že samo navajanje nam pove, kako bogata je ta dejavnost v našem mestu. V Miljah pa bo do 30 t. m. razstavljal prof. Avgust Černigoj in sicer v tamkajšnji občinski galeriji «Lo squero», ki je s Černigojevo razstavo začela no-■ vo sezono. Avgust Černigoj pa je sinoči odprl svojo razstavo tudi v Sežani, kjer bo razstavljal do 2. novembra. Vrnimo se spet v Milje, kjer bo do 29. t. m. v galeriji miljske turistične ustanove razstavljal Marino Spadavecchia. Ko smo tako obšli tržaško galerijsko dejavnost, bomo dodali še nekaj podatkov o Tržačanih, ki • razstavljajo drugod. Znani tržaški likovnik Livio Rosignano je pripravil antološko razstavo v videmski galeriji Centro Friulano Arti Plastiche, kjer je zbral nad 100 svojih platen. Claudio Vilatora pa je trenutno v gosteh v Studio d’Arte Pro loco v Caprinu Veronese, kjer bo razstavljal do 6. novembra, Mario Cassetti pa bo jutri zvečer odprl razstavo v Krmi-nu in sicer v galeriji moderne umetnosti Forma 80, kjer bo kakih 20 svojih olj in risb iz njegove novejše ustvarjalne dobe razstavljal do 4. novembra. Tržaški likovnik, ki pa že dolgo let živi v Rimu. Siegfried Maovaz pa nam sporoča iz Pariza, da bo v tamkajšnji galeriji «Galerie Heroquet» v Rue des Francs 44 odprl razstavo svojih del 1. novembra in da .bo razstavljal vse do sredine prihodnjega meseca. Kot vidimo, je razstavna dejavnost v Trstu želo živahna, tržaški umetniki pa ne razstavljajo le doma, pač pa tudi drugod, kar dokazujejo navedeni podatki, ki vsekakor niso popolni, saj je nemogoče slediti vsemu, kar se v teh dejavnostih dogaja. Fre Na filmskih platnih «Face to thè Wind» Williama A. Grahama «Face to thè Wind» (Apache. 1972; igrala Cliff Potts in «Indijanka» Xochitl) je manjše ameriško delo, ki prevzema značilnosti «naprednega» oz. humanističnega westerna. Žal so tokrat ti motivi povzeti brez vsakega prepričanja. Zdi se kot da je pesimizem filma u-smerjen predvsem v živahnost filmske pripovedi, ki se ji vnaprej odpove. ->< : «The Feraale Bunch» Manjše ameriško delo western-skegatipa, vendar z jasno erotično varianto (zaradi česar so film v Trstu predvajali v «specializiranim» kinematografu z dodatnim prizorom)! Ala Adamsona «The Fanale Bunch» (Il sesso in faccia) je pravzaprav film, ki izkorišča zgodbo le kot priložnost za erotične in nasilne prizore. Poleg kake zvezde ameriškega filma (Lon Chaney Jnr., Russ. Tamblyn) nastopajo seveda v njem razne lepotice. Zmedo filma izraža že dejstvo, da se v naslovi navaja drug režiser (John Cardos) za «dodane povezovalne prizore». S. G. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezono 1976-1977 VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (.okoliški — popoldanska predstava nr. dan praznika Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Na prvi videz se montažni domovi zdijo še kar dobri, vrlin tega gre za zasilne mraza in puščobe čaka njihove prebivalce.. . domove. Toda koliko CENE ZA ABONENTE premiera ponovitve Parter I. (sredinski sedeži) 17.000 lir 9.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 14.000 lir Balkon 5.000 lir _ 5.000 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno Vpisovanje abonentov do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ui. Petronio 4, tel. 734265 ter od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 23. oktobra od 8. do 14. ure v Kulturnem domu. ABONMA V GORICI Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC). Vpisovanje abonentov do 10. novembra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAN I. sedeži 10.000 lir (parter in balkon) II. sedeži 7.000 lir (parter in balkon) Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. PETEK, 22. OKTOBRA 1976 13.00 13.30 17.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.45 21.50 22.00 18.30 19.00 20.00 20.45 22.00 22.10 8.10, 17.15 17.30 18.00 18.15 18.45 19.30 19.55 29.05 20. C0 21.10 22.00 19.55 20.15 20.35 22.05 20:00 21.05 22.15 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Indijska umetnost V nekaterih predelih Indije naletimo na spomenike stare umetnosti, celo na prava mesta, v katerih pa že dolgo ni več življenja in se objekt za objektom ruši. Značilno glede tega je nekdanje mesto Fathpur Sikri, kjer je turistom dostopna še sama mošeja, vse ostalo je v ruševinah in poraslo z dračjem DNEVNIK, Danes v parlamentu Rim: Konjske dirke Program za mladino: Pupazzo story Oprosti mi genij Ljubezen na podstrešju: KITAJSKA VAZA — telefilm DNEVNIK Posebna oddaja dnevnika 1 Pred dvajsetimi leti je prišlo na Madžarskem do kontrarevolucije. Na dan 24. oktobra so sovjetski tanki pridrveli v Budimpešto, da bi zadušili upor, ki se je začel s preprosto manifestacijo. Manifestacija, ki naj bi se bila zaključila pred Potefijevim spomenikom, se je sprevrgla ' v kontrarevolucijo, DNEVNIK ANKETA — drugi večer Nocoj je na vrsti drugi večer, ki govori o tem, kaj ankete, ki jih izvajajo razne ustanove vrste Doxa, pomenijo oziroma povedo. O tem bodo govorili strokovnjaki, sam direktor Doxa Salomon, pa tudi uporabniki te dejavnosti. Konkretno bo nocoj govor tudi o tem, kakšen naj bi bil TV program VESTI DNEVNIKA 1 Drugi kanal Rubrike dnevnika 2 I compagni di Baal, nadaljevanka DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO Aut - Aut: KRONIKA NEKEGA ROPA Z današnjim nadaljevanjem se nadaljuje oddaja, ki govori o tem, kako more nasilnež izsiljevati. Gre v konkretnem primeru za znani dogodek na švedskem, kjer je pred tremi leti neki ropar držal v zakladnici banke več talcev več dni, da bi s tem izsilil od oblasti, da bi izpustile iz zapora nekega njegovega tovariša. Pravzaprav je teh dogodkov zelo veliko, rekli bi, da so že vsakdanja stvar, saj so na primer tudi ugrabitve letal izsiljevanja. Doklej bo tako? DNEVNIK 2 — DRUGA IZDAJA Posebna oddaja — DA, NE, ZAKAJ PREPOVEDANO JE STARATI SE Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00, 14.10, 16.00 TV V ŠOLI: Računstvo, Delitev celice, Učenci pred kamero, Angleščina, TV vrtec, Dnevnik 10, Risanka, Zgodovina Križem — kražem Morda vas zanima: SLOVENCI V AVSTRIJI Izredno pomembna so vedenja in spoznanja o naših bratih, ki žive onstran meje z Avstrijo. Vsem mladim, ki jih narodnostna vprašanja in težave koroških Slovencev ne le zanimajo, ampak tudi čustveno pretresejo, da spontano izražajo svojo solidarnost, bo na vprašanja odgovarjal dr. Avgust Malie, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Obzornik Jazz na ekranu: BOŠKO PETROVIČ CONVENTION SOCIALISTIČNA AVTONOMNA POKRAJINA Iz mladega novosadskega televizijskega studia prihaja oddaja, ki predstavlja ustavno in organizacijsko ureditev ter poseben položaj socialističnih avtonomnih pokrajin v SFRJ. Ta ustavna kategorija avtonomne širše družbenopolitične skupnosti je našim gledalcem nekoliko manj znana, zlasti kar zadeva odnos pokrajina — republika in njeno morebitno primerjanje z odnosom republika — federacija. Današnja oddaja nam govori prav o teh kakovostnih in drugih razlikah v .■luči -nove .ustavevr.ttbenem, pa podaja prerez organizacije pokrajinske samouprave in. njene vključitve v republiško DNEVNIK , - Tedenski notranjepolitični komentar A. Popovič: VZPON IN PADEC ŽIKE PROJE, nadaljevanka Na pomolu čaka Jansson, dokumentarec SOS, serijski film DNEVNIK Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK MORILCI NIMAJO IZBIRE, film Film je režiral Philippe Fourastie, Bernard Blier in Duda Cavacanti Likovni nokturno Zagreb Poševna projekcija DETEKTIV SIIAFT — serijski film DNEVNIK v glavnih vlogah igrata TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 — 12.45 Dom in izročilo: Dober dan po naše; Glasba in kramljanje: Slovenske žene: Koncert sredi jutra; Jazzovski u-trinek: Včerajšnji poklici: Glasba po željah; 13.00 — 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13.; Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu: Mladina v zrcalu časa: Glasba na našem valu: 16.00 — 19.00 Kultura in delo: Simfonična glasba; Koncert; Melodije; Ansambel v našem studiu; Jazz; Avtor in knjiga; Glasbena panorama. KOPER 6.30, 7.30 8.30, 12.30. 13.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester Allena Hoferja; 11.45 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kulturni program; 14.35 Italijanski zbori; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 Folk glasba; 16.45 Ansambel Antona Birtiča; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Holandski pevci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.40 Občan pred mikrofonom; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Tops—pops; 18.35 Naši zbori pojo; 19.30 Pop glasba; 20 00 Glasba in zvoki; 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazzovska glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13 00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.15, 8.30 Kronike; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Italijanske pripovedi; 11.30 Drugi zvok; 13.35 Tuje in ital. plošče; 14.30 Radijska priredba; 15.45, 17.05 Primo NIP; 18.30 Elektron ska glasba; 21.15 Simfonični koncert; 23.20 Nočni program. 5l OVcNUA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Vzšlo bo sonce; 9.30 Iz glasbene tradicije narodov; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih Doteh; 12.10 Revija orke strov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica: 15.45 Naš gost; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Veli ki interpreti; 19.35 Lahko noč, o troci!: 19.45 Bratje Avsenik; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Zvoki iz logov domač h: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 Ples do enih; 1.03 Melodije; 2.03 dam ob radiu; 3.03 Majhni ansambli. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Velike spremembe v dosedanjih načrtih. Ravnajte se po njih. Upoštevajte želje ljubljene osebe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pojavila se bo zanimiva oseba, morda celo osebnost. Prisluhnite njenim predlogom. Prijeten večer. _ DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Če ste na vodilnem položaju, pazite na vsako potezo. Tudi vroča ljubezen se ohladi. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne zanašajte se na sodelavce. Zanesite se raje na lastne moči. Nekdo vam ljubezen vrača. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaša iniciativnost ne bo zalegla. Potrebno bi bilo kako pobudo preveriti. Nekdo je ljubosumen. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan bo poln naporov, toda bolj malo bo moralnih, še manj pa materialnih zadoščenj. Utrujeni boste. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V naglem zaletu boste opravili veliko dela. Bodite nekoliko bolj previdni. Lepota ni vse. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. H.) Nekdo se bo držal rezervirano. Ne računajte z njegovim sodelovanjem. Razburjenje v družini. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nepričakovana sprememba vam bo zmešala štrene. Nekdo se zanima za vas. Nekoliko odtujeni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Veiiko časa boste izgubili v razpravah, ki ne bodo privedle nikamor. Pomirili se boste doma. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Nenavadno razpoloženje, ki bi ga bilo treba izkoristiti. Tudi v ožjem krogu bo prijetno. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nesporazum bo preprečil dobro vpeljano delo. Ljubljena oseba kaže nerazumevanje. NOGOMET EVROPSKI POKALI V ŠTEVILKAH Enajsterice iz ZRN zopet najboljše Italijani in Jugoslovani poprečni ČSSR, Francija in Portugalska s polnim izkupičkom ■ Torino že izločen? Vsak časopis, športni ali ne, bo imel v teh dneh veliko komentarjev o tekmah drugega kola evropskih nogometnih pokalov. Pri komentarjih pa je navadno tako, da se vedno najde opravičilo za poraze ali pa vsaj vso stvar postavi v taki luči, da lastne ekipe izhajajo čim boljše. Spomnimo se le, da je po prvem kolu letošnjega državnega prvenstva neki časopis objavil, koliko golov so v raznih evropskih prvenstvih dosegli poprečno v vsaki tekmi. Pri tem je za ostale države uporabljal 20 ali 30 kol, za Italijo pa samo prvo kolo, ki jc bilo izredno bogato z zadetki, od tega pa sklepal, da se igra v Italiji najučinkovitejši nogomet! Prav zaradi tega smo se tokrat nekoliko po'grali s številkami, ki bi morale biti bolj merodajne. Tudi tega ni treba jemati preveč resno, ker je težko zbrati vse faktorje, ki so vplivali na rezultat: jugoslovanske ekipe so igrale vse na tujem, sovjetske pa doma, Francija ima enega samega predstavnika, ki je zmagal, pa ni zato močnejša od ZRN, ki jih ima sedem in je zabeležila le pet zmag. Prav zaradi tega je treba naslednje podatke tudi postaviti v pravo luč. ZRN PRVA Če gledamo le na točke, ki ji je vsaka država nabrala, ne glede na število predstavnikov, je lestvica sledeča : 1. ZRN 11 točk 2. Španija 6 3. Madžarska 5 4. ČSSR, ZSSR, Belgija in Anglija 4 8- Poljska, Avstrija in Švica 3 Italija je z 1 točko 18., Jugoslavija pa brez točke 21. do 26. Res je, da ima ZRN tudi največ zastopnikov in da je Španija 6 točk osvojila s petimi ekipami, ČSSR pa svoje štiri le z dvema. V resnici pa je tudi število predstavnikov odraz uspeha, saj jih lahko vsaka država vpiše na podlagi prejšnjih tekmovanj, polovico ekip pa je že izpadlo v prejšnjem kolu, kjer so bile ZRN, Španija in Anglija uspešnejše od CSSR. Ampak vseeno, stvar lahko gledamo tudi drugače. Poglejmo lestvico, v kateri so ekipe razvrščene po odstotkih doseženih točk. Z eno besedo: Francija je bila izredno uspešna, ker je osvojila 2 točki od dveh možnih (torej 100-odst.), Španija, ki jih je osvojila 6 od 10 možnih pa manj (60-odst.). Poglejmo: 1- ČSSR (2 zastopnika), Francija in Portugalska (po 1) 100 odst. 4. ZRN 78 cist. S- Poljska in Avstrija 75 odst. 7. ZSSR 67 odst. 8. Madžarska 62 odst. 9. Španija 60 odst. 10. Belgija, Švica, škotska, Bolgarija, NDR, Grčija, Turčija in Ciper C3 odst. 18. Anglija 40 odst. 19. Nizozemska 25 odst. 20. Italija 12 odst. 21. Romunija, švedska, Finska, Irska, EIRE in Jugoslavija 0. JUGOSLAVIJA TRIKRAT na TUJEM Seveda r»a je treba pri tem gleda-.■ kje so moštva igrala: Jugoslavije je v vseh treh primerih igrala na ‘•ujem, kjer lahko pomenijo tudi tes-n> porazi uspeh, tesne zmage pa za otnačine verjetno izločitev. Glede n?-faktor domačega igrišča, lahko vidimo po znanem sistemu angleške- ja' ba so Pr‘ vrbu ®e vebn0 , ~“R' Francija in Portugalska, pa ud.! ZRN in Madžarska, ki sta očit-' t.° ,y®nino nastopov imele na tujem, ahja pa jt tu celo slabša od Jugoslavije, ker je utrpela en poraz ma m dva na tujem (torej —4) Jugoslavija pa -3, kot Anglija. Morda p bo še najbolj pomemb-o, ce pregledamo pomen rezultatov, e damo hipotezo, da so moštva, ki I zmagala na tujem ali doma s ab več goli prednosti, že kva-nia ^n-a’ potem vidimo, da sta za 7r!t •’/ì® kol° naibolJ uspešni SZ in 4-n s ^1.namo Kijev je zmagal s Santjor s 3:0, Schalke 04 in Bo-ssia pa na tujem), po enega pred- stavnika pa naj bi si že zagotovile Anglija, Madžarska, Belgija, Poljska in ČSSR. TEŽJE LE ZA DINAMO Do tukaj številke. Zopet pa poudarjamo, da je njihova vrednost vseeno omejena. V povratnih srečanjih se bo marsikateri rezultat spremenil, predvsem pa se bo marsikatera tesna zmaga na domačih tleh spremenila v izločitev. V to lahko upajo predvsem Italijani in Jugoslovani, ki, kljub poraznim nastopom, le niso slabši od Turčije, Cipra in Grčije (kot bi kazalo po naših lestvicah). Milan bi moral zlahka nadoknaditi 3:4 z Akademikom, in prav tako Crvena zvezda, ki si je zaradi 3 minut dolge krize med 73. in 75. minuto zapravila zmago v Salzburgu. Hajduk tako slabe i-gre ne bo mogel ponoviti, zato bi Atleticu 1:0 ne smel zadostovati, Juventus pa ima realne možnosti, da nadoknadi enak poraz v Manchestru. Napoli je poglavje zase: verjetno še sedaj Ciprčani ne vedo, kako jim je uspelo remizirati (zaslužili pa bi celo zmago!). V Neaplju jih čaka gotovo huda kazen. Težje bo torej lc z Dinamom, ki pa bi lahko tudi vrnil dva gola Mag-denburgu (ki je proti Ceseni pokazal slabo obrambo), izločen pa je Torino, saj je poleg poraza na domačih tleh tudi pokazal, da ni dorasel v igri Borussii. ZRN bo verjetno izgubila le dva od sedmih moštev (Eintrachta in Kaiserslauterna), Anglija, Španija in Belgija pa bi morale biti s tremi predstavniki v 3. kolu še vedno med najuspešnejšimi. Toda to so že predvidevanja. nesrečneža so nato zopet odpeljali na letališče, od koder je Milan le odpotoval v Italijo. Dramatičen prihod Milanovih igralcev GALLARATE (Varese), 2Ì. — Milanova avantura v pokalu UEFA se še ni končala. Danes bi moralo namreč moštvo odpotovati iz Sofije, kjer je igralo pokalno tekmo z A-kademikom in izgubilo s 3:4. Igralci in vodstvo Milana se je že zbralo na letališču. Ko pa je celotna Milanova ekipa stopila na letalo, sta s stopnic, ki so bila naslonjena na vhod letala, padla z višine 3 metrov Milanov zdravnik dr. Monti in spremljevalec Ottavio Gori. Monti si je zlomil peto, medtem ko se je še hujše poškodoval Ottavio Gori,- ki so ga-morali nemudoma odpeljati v bolnišnico v Sofijo. Oba Campobasso na prodaj CAMPOBASSO, 21. — Vodstvo nogometnega moštva Campobassu se je znašlo v taki finančni stiski, da se je odločilo za zares drastično rešitev: stavilo je namreč na prodaj celotno nogometno enajsterico. Delovanje ZSŠDl ZSŠDI obvešča vsa tržaška športna društva, da bo skupščina danes, 22. oktobra, ob 20. uri, na začasnem sedežu ŠD Polet, na Opčinah, Konkonelska cesta 1. PLAVANJE MED BIVANJEM V ZDA Don Shohnder učitelj Kranjčana B. Petriča? A. Čolnar namreč ne trenira več evropskega mladinskega prvaka Anka Čolnar, ki je več let trenirala najboljšega slovenskega in jugoslovanskega plavalca sploh Boruta Petriča, je «zapustila« svojega varovanca. Čolnarjeva, ki nosi vse zasluge, da je Borut Petrič odpotoval na olimpijske igre v Montreal, da je osvojil naslov mladinskega prvaka na Švedskem, da je postal jugoslovanski prvak, da je sploh eden najbolj perspektivnih plavalcev v Evropi, saj ima komaj 15 let, se je prijateljsko poslovila od svojega učenca in prijatelja. Borut Petrič pa s tem še zdaleč ne misli opustiti plavanja. Po zadnjih velikih uspehih je dobil novega zanosa. da se še bolj požrtvovalno loti treniranja. Plavalec iz Kranja bo namreč odpotoval v ZDA, v «domovino modernega plavanja». Tam bo sku- liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiumiiiininiiiiiiiiiriii V SOBOTO IN NEDELJO V ORGANIZACIJI ZSŠDI Še košarkarski vikend m igralce letnika 1961 Prvi trening bo jutri, na Opčinah, ob 16. uri šal dopolniti svojo individualno tehniko. Znanih plavalnih učiteljev v ZDA gotovo ne manjka. Govori pa se celo, da bo Boruta Petriča treniral petkratni olimpijski zmagovalec v Tokiu Don Sholander. Medtem pa se Petrič že temeljito pripravlja za novo sezono, v kateri si pričakuje še toliko uspehov, kot jih je žel v minuli sezoni. Pod strokovnim vodstvom trenerja Petra Brumna in trenerjev pomočnikov Renata Štoki ja in Sergija Tavčarja, bo jutri, 23. oktobra, in v nedeljo, 24. oktobra, v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, pregled kategorije igralcev, rojenih 1961. leta. Ker so to igralci, ki trenirajo že vrsto let, pričakujejo trenerji kvalitetni prikaz znanja osnovnih elementov košarkarske igre. Čeprav po letih ne sodita v to skupino sta na treninge poklicana tudi Rebi Barut in David Benčina (oba letnik 1962), ki sta v svoj' kategoriji pokazala veliko prizadevnost, pa tudi po fizičnih dispozicijah prekašata vrstnike. SEZNAM IGRALCEV BOR Marko Mesesnel Franko Koren David Zlobec Fulvio Dovgan Fabio Mazzucca BREG Robi Barut Loris Zobec : mm ...'«i .- ' _ : Borova atletinja Sonja Antoni DOM GORICA Livij Semolič Igor Prinčič KONTOVEL Klavdij Starc Andrej Prašelj POLET Igor Berdon Valter Sosič Boris Vitez David Benčina Prvi trening bo jutri, v telovadnici na Opčinah, ob 16. uri, kjer bodo igralci izvedeli za nadaljnji razpored. MED TRENINGOM Rocca poškodovan: zlom meniskusa RIM, 21. — Dvaindvajsetletni branilec Rome in državne reprezentance Francesco Rocca se je predvčerajšnjim med treningom hudo poškodoval in bo moral dalj časa opustiti športno udejstvovanje. Rocca je med ogrevanjem zelo nerodno stopil in se takoj zgrudil na tla: zdravniki so mu pozneje ugotovili zlom meniskusa. Že danes ga bodo operirali, zdravljenje pa bo trajalo vsaj en mesec, tako da je njegova odsotnost v tekmi z Anglijo že gotova. Rocca je sicer izjavil, da z nogo že dalj časa ni bilo vse v redu in da je on dejstvo zamolčal, ker se mu ni zdelo važno. Zaradi bolečin pa je v zadnjih nastopih zaigral pod j svojimi zmožnostmi in tako si je ! treba razlagati tudi medel nastop na tekmi z Luksemburgom. Za Bearzota bo tako nastal problem več, ker je bil Rocca v prvem moštvu že nenadomestljiv. Zelo verjetno bo vedja italijanske reprezentance vključil v moštvo mladega Maldero. lombardi prejel kar dva opomina Naraščajniška nogometna ekipa trebenskega Primorca ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmitiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimuuiiuiimiiniiniiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUI V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Trije porazi naših mladih igralcev Brežani so dvakrat izgubili z 0:4, Krasovi začetniki pa kar z 0:7 Čilska zveza pritiska na FIT SANTIAGO, 21. — Čilska teniška zveza je danes sporočila italijanski vse podrobnosti finalnega dvoboja za Davisov pokal. Čilenci so sporočili svoje načrte glede datumov (od 17. do 19. decembra), kraja srečanja RIM, 21. — Italijanska košar- (igrišča na zloglasnem stadionu Na-karska zveza je med drugimi disci-1 donai), sodnika (Argentinca Mor-piinskimi ukrepi dosodila trenerju re°) ‘n ce(° znamke žogic (duniop). Pallacanestra Trieste Lombardiju Očitno pa je ta korak predvsem kar dva opomina: enega zaradi pro- pritisk na italijansko zvezo, da se testov med tekmo A-2 lige s Cinza- dokončno izjavi za dvoboj, ne glede nom, enega pa zaradi izključitve na na odločitve političnih forumov. Slednji se sicer izogibajo tega argumenta/so-pa vsak dan deležni-večjega pritiska. turnirju Vzhod - Zahod Jadrana v tekmi ■ Pali. TS-— Canon. Naj omenimo, da je tudi goriški Pagnos^iri, dobil globo v višini 40.000 lir zardeti hešportnega obnašanja go-riškega občinstva med tekmo A-l lige Pagnossin — Sapori. AVTOMOBILIZEM V FORMULI 1 Tudi Fittipaldi s ferrarijem? SAO PAULO, 21. - Dvakratni svetovni prvak formule 1 Emerson Fittipaldi bo verjetno že leta 1977 branil barve italijanske avtomobilske hiše Ferrari. Brazilski pilot se je namreč naveličal skromnih rezultatov, ki jih je v tej sezoni dosegel s svojim avtomobilom «fitti 1». Emersonov brat Wilson je namreč izjavil, da je Enzo Ferrari že večkrat snubil bivšega svetovnega prvaka, da bi ojačil vrste italijanske hiše. Vse se bo torej odločilo po VN Japonske, ko bo znan letošnji svetovni prvak. Na tej dirki bo namreč moral Lauda premagati Angleža Jamesa Hunta. Nasprotno bo Fit-tipaldijev prihod k ferrariju praktično stvarnost. ZAČETNIKI Costalunga — Breg 4:0 BREG: Tul; Gregori, Servadei; Oblak, Žerjal I., Pieri: Kraljič, Mondo, Treu, Lovriha, Grimaldi. COSTALUNGA: Tanac; Petrachi, Petronio; Miniussi, Battiston, Mer-tnolja, Manteo, Giugovaz, Turco, Costa, Bonazza. Brežani so kljubovali močnejšemu nasprotniku le do 12. minute, ko je padel prvi zadetek. Od tega trenutka so domači prevladali predvsem zaradi večje vzdržljivosti in tek: In e premoči, saj je problem vseh naših društev predvsem v premajhnem številu razpoložljivih igralcev. V vsakem polčasu sta padla po dva zadetka, ki pa nista spravila na kolena «plavih», saj so se vztrajno borili. Začetek tekme je bil zelo izenačen in že v 4. minuti je imel Treu izredno priložnost za gol. V nadaljevanju je bila tekma enosmerna in Tul je imel precej dela. Toda prav Tulu, ki je bil odličen, gre zasluga, da ni bil poraz izdatnejši. Naj dodamo, da je Breg igral brez dveh dobrih igralcev, kot sta: Žerjal H. in Grison, ...... Jolo Ponzianina — Kras 7:0 (5:0) KRAS: Klavdij Purič, Guštin, Škrk, Drago Purič. Tavčar, Rudi Purič, Šuz (Igor Purič), Škabar, Petelin, Lauzana, DelTAno. Krasovi začetniki so se slabo u-pirali fizično močnejšim in tehnično precej boljšim Tržačanom. V prvem polčasu so prejeli kar štiri gole v petih minutah. Namesto poško- j dovanega Igorja Škabarja sta v ‘ vratih igrala Klavdij Purič in Rau-bar. «Rdeče-beli» so prišli trikrat v nasprotnikov kazenski prostor ker je bilo na blatnem igrišču težko priti čez polovico. R. B. NAJMLAJŠI Rozzol — Breg 4:0 Najboljša Bregova mladinska postava je doživela v gosteh na Opčinah hud poraz, ki je bil točen izraz trenutnega stanja. Zgodilo se je to, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo, in sicer, da je bilo treba nadomestiti nekatere ključne igralce, ki so bili upravičeno ali neupravičeno odsotni, z mlajšimi, ki so bili na igrišču predvsem, da številčno izpopolnijo postavo. Proti solidni in resni postavi, kot je Rozzol, bežen. je bil zato poraz nei» Jolo NA SEDEŽU ARCI Turnir za pokal «Massima Reddija» ARCI—krožek pristaniških delavcev prireja prvi mednarodni šahovski turnir «Portuale» za pokal «Massima Reddija», pristaniščnika, ki je letos umrl v nesreči na delu. Turnir bo polbrzopotezni, saj bo imel vsak igralec 45 minut za razmišljanje, in bo obsegal 10 kol in bo ustrojen po švicarskem sistemu. Turnir bo na sedežu krožka pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 3. Prvo kolo bo v ponedeljek, 25.10., ob 20.30, ko bo žreb tekmovalnih številk in prvi dve koli. Tekmovalna kola bodo v ponedeljkih in petkih, ob 20.30. Nagrajevanje bo v nedeljo, 14. novembra, ob 10. uri. Turnirja se bodo udeležili tudi nekateri šahisti iz Slovenije in najmočnejši tržaški igralci. KOŠARKA V DVEH MLADINSKIH KATEGORIJAH Prihodnji teden start mladincev in naraščajnikov V prvenstvu mladincev bosta igrala Bor in Polet, v naraščajniškem pa: Ror, Rreg, Dom in Polet DORTMUND, 21. — Svetovni prvak, Belgijec Freddy Maertens, je skupno z rojakom Patrickom Sercu-jem osvojil prvo mesto (z 272 točkami) na šestdnevni dirki v tem kraju. Druga sta bila zahodna Nemca Thurau in Haritz. Deželna košarkarska zveza nam je že včeraj sporočila, za kar se zahvaljujemo predsedniku Urrii, sestavo raznih skupin v košarkarskih prvenstvih naraščajnikov in mladincev. Obe prvenstvi se bosta pričeli 30., oz. 31. oktobra. MLADINCI V tem prvenstvu bo letos novost, da bodo ekipe le v eni skupini, tako da bo prvenstvo nedvomno bolj privlačno in zanimivo, za naše košarkarje pa spodbudno, saj bodo igrali tudi proti goriškim in trži-škim ekipam, V prvenstvu mladincev bosta tudi dva slovenska zamejska zastopnika, in sicer Bor iz Trsta in Polet z Opčin. LETOŠNJA SKUPINA SABA Trst Juventus Trst Servolana Trst Don Bosco Trst Inter 1904 Trst Barcolana Trst Pagnossin Gorica Italcantieri Tržič BOR Trst Mobilcasa Krmin POLET Opčine Itaisider Trst Vse nastopajoče ekipe so dokaj močne. Glavni favorit je goriški Pagnossin. Možnosti za visoke uvrstitve pa imajo še: Itaisider, Italcantieri in Inter 1904. Naša zastopnika, Bor in Polet, pa se bosta skušala boriti za sredino lestvice, kar bi bilo že velik uspeh. PRVO KOLO Italcantieri - Bor (30.10., ob 18. uri, v Tržiču); Mobilcasa - Polet (31.10., ob 11. uri, v Krminu); SABA - Juventus; Servolana - Don Bosco; Inter 1804 - Pagnossin; Itaisider -Barcolana. NARAŠČAJNIKI Tega prvenstva se bo letos udeležilo 21 ekip, tako je bila zveza prisiljena razdeliti moštva v tri skupine. V tem prvenstvu bo slovensko zastopstvo večje: igrale bodo namreč štiri naše ekipe, od katerih Dom v goriški skupini, ostale tri (Bor, Breg in Polet) pa v tržaški skupini. Tudi to prvenstvo se bo pričelo 30., oz. 31. oktobra. Žal, pa košarkarska zveza doslej še ni dobila vseh u-radnih prijavnic, tako da je bila sestava urnikov za 1. kolo nemogoča. SKUPINA A DOM GORICA Basket Kopriva Arte Gorica Mobilcasa Krmin Ardita Gorica Tigers Gorica Pagnossin Gorica Košarkarji Doma ne bi smeli v tem prvenstvu odigraj podrejene vloge, čeprav bodo nastopili z mlajšo ekipo (v glavnem košarkarji letnika 1963). Že na zbirnih selekcijah ZSŠDI, ki jih je vodil Peter Brumen, pa sta predstavnika goriškega Doma Ugo Dornik in Diego Devetak dokazala, aa sodita med najbolj perspektivne zamejske košarkarje. Res, da dva košarkarja še nista ekipa, vseeno pa smo prepričani, da tudi ostali Domovi košarkarji bodo krepko pripomogli, da bo slovenska goriška peterka v tem prvenstvu zapustila čimboljši vtis. SKUPINA B V tej skupini ni slovenskih peterk. Seznam ekip: Basket Ronke, Italcantieri Tržič; POM Tržič: Itala Gradišče, Staranzano, Grado. SKUPINA C Letošnja tržaška skupina naraščajnikov bi morala biti ena najmočnejših v zadnjih letih. Don Bosco, Ricreatori, Inter 1904 in Servolana bi se morali potegovati za sam vrh. V tej izredno ostri konkurenci se bodo skušali naši košarkarji zoperstaviti temu ali onemu nasprotniku. SEZNAM EKIP Don Bosco Servolana Ricreatori Comunali Inter 1904 BREG Dolina POLET Opčine BOR Ferroviario Prvouvrščena ekipa vsake skupine se bo uvrstila v finalni del. 55IJÉ? ClS 2HH!§1 na plazit 47. ■d v,^6*-3 ie imela še naprej stalne spopade: 15. maja pri Baškem jezeru, 20. maja pod Kepo, 24. junija pod Stolom V tem času je tudi vdrla v taborišče angleških vojnih ujetnikov pri Celovcu in rešila pet angleških častnikov, 1 jm je nato poslala na osvobojeno ozemlje. Načrt, rešiti yseh tristo častnikov, pa je propadel, ker so hitlerjevci akoj zbrali večje policijske in vojaške sile. Dne 18. maja je četa o svojem delu poročala med drugim tudi tole: v taborišča je uspelo pobegniti 13 Rusom. Zvezo z aso ceto so dobili s pomočjo tov. Strica. Dali so nam asiore treh članov koroške Partije (najbrž avstrijskih protitasistov — op. red.). Te naslove smo takoj izročili tov. Tomažu...» 21 ^ stanju na Koroškem je Izvršnemu odboru OD dne poročal sekretar Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko, Maks Krmelj - Matija, naslednje: .«V Celovcu so odkrili naše aktiviste, prav tako T n VLU so odkrili naše aktiviste, prav tako v bežalaUdva°X^r^“S° °^ro® sto ^udi- Iz Leobna sta pri- mi, Gorenjci, partizane, ko si vendar hitlerjevci toliko prizadevajo zatreti sleherno partizansko gibanje. Eden je pripovedoval, kako je avstrijska Partija navdušena nad slovenskim partizanskim gibanjem... Trenutno ni mogoče organizirati nobenih NOO, ker se silno bojijo izdajstva, streljanja in selitve. Vse to počenjajo tako, kot so delali na Gorenjskem lansko leto. Ljudje pravijo, da bi nas na rokah nosili, če pridemo in jih osvobodimo... Najboljše so v tem oziru (glede organizacije odborov — op. red.) ženske, ki se hočejo na vsak način maščevati, ker so večinoma vse izgubile svojce, ki so bili poslani na fronto... Na Koroškem imamo sedaj bataljon. Zadnje čase so ga prav pošteno hajkali. Kakor je slišati, niso hitlerjevci prav nič opravili... Tehničnih potrebščin imamo sedaj dovolj. Zgradili smo štiri tehnike. Te imajo večinoma rotorke. Tudi papirja smo v zadnjem času dobili veliko. To vse prihaja večinoma iz Avstrije. Kaže, da je vse na razpolago, tudi v sami Avstriji, če rabimo za OF...» Iz istega časa so ohranjena tudi nekatera poročila, ki jih je Matija Verdnik - Tomaž pisal Pokrajinskemu komiteju za Gorenjsko. Iz njih je moč razbrati o Tomaževem organizacijskem delu: «V Celovcu in na Bledu so izpraznili vse bolnice in lazarete,» piše 5. avgusta Tomaž. «Poskrili so po gozdovih tudi vse cisterne za bencin... V Podrožci je dvesto vojakov. Organizacijsko stanje je neizpremenjeno. Tovariš Reiner se tudi sedaj ni javil, tako da je nemogoč stik z njim... Tukaj je proglašena vojna cona. Vsi inozemski delavci morajo hoditi spat na drugo stran Drave. Vojaki, ki prihajajo na dopust, morajo pustiti uniforme v Celovcu. O padlih tovariših Tomu in Zvenčiku trdijo Nemci, da sta bila turista. To laž širijo namerno, da bi prikrili naš vpad na Koroško.» Dne 26. avgusta pa piše: «Organizacijsko stanje je razmeroma dobro. Obstoječim zvezam smo dodali nekaj novih. Nikakor pa ne moremo prodreti v Ziljsko dolino, če imate naslove ali ljudi, ki imajo znance v tej dolini, mi jih pošljite... Prosim, da pošljete letake «Koroškim Slovencem», ki mi je vsa zaloga iz skladišča izginila. Do sedaj še ni dospela na policijo. Mogoče bom še zvedel, kdo je našel skladišče... Prek organizacijskih zvez je prispel Poljak, ki izjavlja, da je mogoče osvoboditi še nekaj Rusov. Dobil sem stik z organizacijo (z avstrijskimi protifašisti op. red.), ki sem jo zadnjič omenil. V razgovorih z njihovim delegatom, s katerim sem se sestal sinoči, sem zvedel, da imajo stik s četo v Obirju in v Selah... S pomočjo te organizacije bomo dobili tudi stik s KPA...» Oktobra 1943 je bil v mestu Cerknem z odredbo Glavnega štaba z dne 13. X. 1943 osnovan zahodnokoroški odred Za komandanta je bil imenovan Korošec Franc Primožič-Marko, za komisarja Dušan Pirjevec Ahac, ki je bil istočasno določen za sekretarja Pokrajinskega komiteja za Koroško. Dne 16. oktobra so odšli iz Cerkna na Gorenjsko, čez Mežakljo in Savo na Kàiavanke Taro jih je sprejel Verdnikov kurir. V Suhi se je enota razdelila: deset mož je odšlo pod vodstvom komandirja Djura proti Beljaku v ZPjsko dolino, štab odreda pa je odšel na Mačenski vrh k Tomažu. Tam so si zgradili bunkerje in od tod razpredali svoje politično delovanje. Matija Verdnik je skupaj z Josipom Ulčarjem - Mirkom že novembra 1943 odšel prek Drave. Že nekaj časa je namreč pošiljal svoje zaupnike in odbornike z literaturo k svojcem in sorodnikom po slovenskih vaseh onkraj Drave. Ko pa je odšel sam čez, je osnova! prvi odbor OF v Bilčovsu. Sekretar odbora je postal «Miha». Ta je že prej hodil po navodila in literaturo na južno stran Drave. Verdnik je po navadi šel čez podravski most kar podnevi v civilni obleki, na kateri je imel pripete razne kljukaste križe. Kadar pa se je srečal s policijo, je s svojim tovarišem, partizanom Mirkom, žvižgal nemške popevke in glasno govoril nemški. Celo stražar pri brodu v Želučah ju je zato brezskrbno pustil čez Dravo. Največkrat se je zadržal v bajti Kurisela pod Bil-čovsom. Kolar je bil prava slovenska korenina, visok in koščen, in je veljal daleč neokoli za nekakšnega slovenskega starešino. Mnogo ljudi je prihajalo v njegovo bomo kočo in z Verdnikom sta jim ponosno govorila o svobodi, o umestitvah na Gosposvetskem polju, o zedinjeni Sloveniji, o jugoslovanskih partizanih, o voditelju Titu, o novi dobi... Kmalu so bile tudi Gure partizanske. Osnovni odbori Fronte so bili že v več kot dvajsetih vaseh. Pokrajinski komite je iz svojega središča v Mačah že 9. novembra poslal vsem okrožnim komitejem na Koroškem obširno okrožnico, v kateri jih je opozarjal na nekatera bistvena politična in organizacijska vprašanja. V njej je zlasti razkrinkaval izredno «zakrknjeno in številčno močno sredino», ki je razvijala teorijo o čakanju; govorila je, da je treba na Koroškem pustiti le manjše število partizanov ilegalcev, ostale pa poslati tja, kjer jih zavezniki laže oskrbujejo. Ta sredina je strašila z nemškim terorjem, govoričila, da ni zaupati nobenemu, najmanj pa avstrijskim komunistom, strašila pred monarhisti in podobno. Pokrajinski komite je tudi opozarjal, da je ta politika nasprotna velikemu demokratičnemu taboru Anglije, Sovjetske zveze in Amerike, ki že od vsega začetka te vojne kličejo vse narode na boj proti fašizmu. «Čakati», so pisali v njej, «pomeni slabiti sile protifašističnega tabora, pomeni biti Hitlerjev zaveznik in taka sredina je nedvomno zaveznik krvavega nacionalnega socializma». (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oalasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 22. oktobra 1976 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske Tj izaaia l\ i 7^7A Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja ZTT in tiska jT ^Trst zveze časopisnih |M založnikov FIEG ZA IZVAJANJE PREMIRJA USTANOVILI POSEBEN VOJAŠKI ODBOR Rijadski sporazum stopil v veljavo Konec libanonske državljanske vojne? V zadnjih 48 urah pred prekinitvijo ognja je umrlo več kot 100 oseb - Desnica ne odneha BEJRUT, 21. — Po mesecih in mesecih krvave državljanske vojne in večkrat proglašenih premirjih, ki jih niso spoštovali niti Palestinci, niti Sirci, niti napredni Libanonci, še manj pa Gemayelovi in Chamunovi desničarji, je danes zjutraj okrog 6. ure stopila v veljavo prekinitev ognja, ki se bo morda obdržala, saj bi od nje vsi imeli korist, medtem ko bi nadaljevanje spopadov škodilo v prvi vrsti Palestincem in levičarskim silam, ki so vojaško v odločno podrejenem položaju. Škodilo pa bi tudi desničarjem, ker so Sirci, ki so jili doslej podpirali, dali nedvomno razumeti, da ne bodo več tolerirali njihovega napredovanja, ker bi si kristjanska desnica v takem primeru zagotovila preveliko nadmoč. V Damasku ne morejo pristati na likvidacijo Palestincev, ki bi jutri utegnili postati koristen zaveznik v morebitnem ponovnem spopadu proti Izraelcem. Za izvajanje rijadskega sporazuma o prekinitvi ognja so ustanovili poseben vojaški odbor, v katerem so trije libanonski častniki, zvesti sedanjemu predsedniku Sarkisu in dva palestinska predstavnika. Odbor bo vodil sam libanonski predsednik. Dokler ne okrepijo mirovnega zbora arabskih držav, ki ga v bistvu sestavljajo samo Sirci, bodo za spoštovanje premirja skrbele strani, ki so vpletene v spopad. Tako levičarske kot desničarske organizacije so se obvezale, da bodo dosledno spoštovale prekinitev ognja. Po izredno močnem topovskem obstreljevanju, katerega tarča so bile nekatere bejrutske mestne četrti, je nekaj po 6. uri zavladala tišina. Zadnji spopadi so po vesteh iz palestinskih virov terjali nad sto mrtvih in več stotin ranjenih. Kljub premirju so zabeležili tu in tam še nekaj strelov, kar pa niti desničarji niti Palestinci nimajo za kršitev premirja. Navojnice na bejrutskih trgovinah so danes ostale spuščene, saj imajo prebivalci libanonskega glavnega mesta grenke izkušnje s premirji iz preteklih časov. Skrajna desnica pa le ni pristala Wyszynski v Rimu na prekinitev ognja, vsaj v južnem Libanonu, ob meji z Izraelom, kjer je zaradi pomoči Tel Aviva močnejša. Falangistični radio je danes poročal o ustanovitvi «vojske za obrambo južnega Libanona», ki jo sestavljajo pripadniki najbolj reakcionarnih libanonskih organizacij. Namen te vojske naj bi bil, tako pravi desničarski radio, osvoboditi južni Libanon vseh tujcev, ki so se tamkaj umestili. V sporočilu o ustanovitvi zavračajo desničarji vse točke rijadskega sporazuma ter odklanjajo prisotnost Palestincev v južnem Libanonu. Napovedujejo, da ne bodo položili orožja, dokler ne bodo popolnoma osvobodili tega dela Libanona. Gre očitno za provokatorsko organizacijo, saj koristi samo izraelskim načrtom. Naj omenimo s tem v zvezi, da so v Izraelu neuradno potrdili, da so skoraj od samega začetka libanonske državljanske vojne nudili izdatno pomoč in vojaško podporo desničarskim kristjanom. Medtem so sporočili, da se bodo zunanji ministri arabskih držav še enkrat sestali pred ponedeljkovim vrhom. Na svojem včerajšnjem zasedanju so govorili v glavnem o štiri . šeststranskem sporazumu v Rijadu, o čem bodo govorili v nedeljo pa ni znano. Poljski primas Wyszynski je prispel v Rim, kjer ga bo sprejel papež Pavel VI. Kot kaže, naj bi razpravljala o vprašanju odstopa Wyszynskega, V senatu razprava o ladji «Cavtat» RIM, 21. — Minister za trgovinsko mornarico Fabbri je danes v senatu poročal o primeru jugoslovanske ladje «Cavtat», ki leži približno 90 metrov globoko pred Otrantom in na kateri je skoraj tisoč sodov strupenega svinčevega tetraetila. Fabbri je v bistvu dejal, da 240 ton te kemične snovi, ki je neobhodno potrebna za izdelavo bencina, ne predstavlja nobene nevarnosti. Ob koncu razprave so vse stranke ustavnega loka odobrile resolucijo, s katero pozivajo vlado naj takoj začne s prizadevanji za odpravo nevarnosti in naj o tem poroča parlamentu najkasneje v prihodnjih treh mèsecìfi.'" .. ' 1,1 O nevarnosti, ki jo predstavlja tovor «Cavtata», si niso edini niti znanstveniki. Znan francoski oceano-log Cousteau trdi, da bi uhajanje svinčeve spojine iz jeklenih hranilnikov utegnilo pokončati vso morsko favno in floro v Jadranskem morju. S svoje strani pa trdi ameriški biolog Oppenheimer, ki je prav pred kratkim bil v Italiji, da je nevarnost neznatna, prvo ker je zelo neverjetno, da bi vsi hranilniki začeli puščati hkrati, četudi pa bi do tega prišlo bi se stopnja svinca v vsem Jadranskem morju le za malenkost zvišala. Ženevska kenleremo o Rodeziji naj prepreči nastanek novega nevarnega žarišča napetosti DUNAJ, 21. — Dvajsetega julija 1866 je avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff izročil brzojavnemu uradu v Splitu besedilo brzojavke, s katero je sporočil cesarju Francu Jožefu, da je pri otoku Visu premagal italijansko brodovje, ki mu je poveljeval admiral Persano. Rokopis se od danes nahaja v vojaškem muzeju avstrijskega glavnega mesta. Avstrija je tako po 110 letih spet prišla do te zgodovinske zanimivosti. Brzojavko s Tegetthoffovim podpisom bi morali prodati na dražbi v Zahodni Nemčiji, skupaj z drugimi avtogrami zgodovinskih o-sebnosti. Avstrijske oblasti so zvedele za dražbo in si zagotovile dokument nekaj minut pred odprtjem. STRUPEN OBLAK FOSFORA IN DUŠIKA VEČ UR OGROŽAL MESTO Požar v tovarni gnojil pri Crotonu skoraj povzročil nov «primer Seveso» Oblak se je kasneje spustil na neobljuden kraj - Delavec v bolnišnici zaradi zastrupitve - Vzroki onesnaženja morja v Emilii - Romagni CROTONE (Catanzaro), 21. — Cro-tonsko prebivalstvo je živelo nekaj ur z bojaznijo, da je pri njihovem mestu prišlo do ponovnega «primera Seveso». V prvih jutranjih urah se je namreč v skladišču tovarne Mon-tedison, ki v Crotonu proizvaja u-metna gnojila, vnel požar, ki je zajel lopo, ki meri kakih 100 kv. m. Izgorevanje gnojil ie povzročilo u-hajanje hlapov, ki so ustvarili od sto do petsko metrov širok in prav tako dolg oblak, ki je visel nekaj desetin metrov nad zemljo. Oblak je veter najprej potisnil proti morju, nato pa nazaj na kopno. Ko so o-geoj pogasili in hlapovi gnojil niso več uhajali, se je oblak spusti! na zemljo v neobljudenem kraju. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinviiiiitfiiiiiiiiiiixtiiiiiiiiiiiiiiiinif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiii itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiniiif niTiiiiiiitiiii jttiiiiiifiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiu DESET LET PO TRAGEDIJI LONDON, 21. — V vasi, Aberfan (Južni Wales) je bila danes slovesnost, med katero, so oblasti izročile krajevni mladini kar najsodobneje urejen «disko-klub». Dogodek sam na sebi ni kdove kako pomemben, in vendar se je ob tej priložnosti zgrnila v vas cela četa radijskih poročevalcev in televizijskih operaterjev, čeprav so vaščani že pred dnevi izrazili željo, naj bi sredstva javnega obveščanja dogodku ne posvečala pozornosti. Zakaj? Ker je danes minilo 10 let po strahoviti nesreči, ki je zahtevala kar 144 mrtvih (med temi je bilo 116 otrok) in so, zato vaščani hoteli ostati san s svojo žalostjo. V resnici ni v Aberfanu ene same družine, ki ji nesreča ne bi iztrgala vsaj enega člana. Aberfan je izrazito rudarsko naselje blizu Merthyra v zeleni dolini, ki se spušča tja do Cardiffa. Za vasjo je vodstvo bližnjega premogovnika dalo nakopičiti velikanski kup premogovnih in drugih odpadkov, ki se je postopoma strnil v pravi griček. Toda pogosti nalivi so «goro» odpadkov polagoma zrahljali in 21. oktobra 1966 je prišlo do tragedije. Okoli 9. ure je ogromna gmota navalila proti vasi: 20 metrov debela plast premoga, zemlje in kamenja je skoraj docela porušila osnovno šolo, kjer je bilo v tistem trenutku 254 otrok, nakar je uničila še 16 stanovanjskih poslopij. Pri nesreči je izgubila življenje tako rekoč vsa najmlajša aberfanska generacija, poleg nje pa je bilo mrtvih 28 odraslih. Saul Beììow prejel Nobelovo nagrado za književnost STOCKHOLM, 21. - Osemnajst-člansko razsodišče švedske akademije za, znanost in umetnost je sklenilo podeliti Nobelovo nagrado za književnost ameriškemu 61 letnemu pisatelju Saulu Bellowu. Gre za drugega Nobelovega nagrajenca za književnost i7 ZDA (pr.vi je bil 1. 1962 John Steinback). Bellow se je rodil 1. 1915 v Lachinu v Kanadi (Quebec). Prva mladostna leta je preživel v Montrealu, pozneje pa se je preselil v Chicago. Imajo ga za enega največjih ameriških romanopiscev in ga postavljajo na Hemingwayevo ter Faulkner-jevo raven. IZ POSEGA CODRIGNANIJEVE MED RAZPRAVO FRED POSLANSKIMA KOMISIJAMA Prekinitev nosečnosti ne ogroža načela o pravici do življenja Katoličanka, ki je bila izvoljena na listi KPI, obsoja krščansko-demokratsko stališče o splavu - Prihodnja razprava bo 27. oktobra RIM, 21. — K današnji predzadnji splošni razpravi o zakonskih osnutkih za pravno ureditev vprašanja prekinitve nosečnosti pred poslanskima komisijama za pravosodje in zdravstvo se je priglasila samo Giancarla Codrignani. Gre za katoličanko, ki je bila med junijskimi volitvami izvoljena na listi italijanske komunistične partije in drugo podpisnico osnutka o splavu, ki ga je predložil v imenu mešane (levičarske) skupine Piero Pratesi. Prihodnja in zadnja razprava bo v sredo, 27. oktobra. Čordignanijeva je obsodila nepo pustljivo stališče krščansk^idemo-kratske stranke do kočljivega vprašanja in pripomnila, da Pratesijev, kakor tudi drugi zakonski osnutki, ki so jih predložile laične stranke, nikakor ne ogrožajo načela o «pravici vsakogar do življenja», temveč se na to pravico pravzaprav trdno oslanjajo. Poročevalka je nato zavrnila zahtevo KD po razjasnitvi problema, kaj naj v resnici pomeni oplojena celica (če gre namreč že za živo bitje ali ne); to ne spada v parlament, je pristavila, temveč v znanstvene forume. Vprašanje splava je treba obravnavati po Codrignanijinem mnenju skozi prizmo zgodovinskih in socialnih dejavnikov, ki so in še vplivajo na žensko. Tu gre za prvenstvena problema ženske «emarginacije», to je sistematičnega zapostavljanja in šikaniranja, ki mu je bila vse doslej podvržena ter za žgoči problem nezakonitih, skrivnih splavov, ki jih spremljajo sramotne špekulacije. Naloga parlamenta ni v tem, da ženski dovoli nekaj, česar še ni deležna, je nadaljevala poročevalka, kajti praksa prekinitve nosečnosti izhaja od pomti veka ; parlament mora o-bjektivno preučiti in dokončno rešiti težko socialno vprašanje, ki se zrcali iz zaskrbljivega podatka višjega sveta za zdravstvo: vsako :eto se zateče k splavu najmanj 750 000 žena. Ccdrignanijeva je nato poudarila pomen javnih posvetovalnic kot edinih primernih sredstev za vse- stransko pomoč nosečnicam v stiski. Na sedežu krščanskodemokratske skupine v Montecitoriu se medtem nadaljuje preučevanje posameznih predlogov, ki naj bi jih zastopniki KD strnili v snutek. lasten zakonski o- Avstralski založnik prevzame prestižni list «The Observer» LONDON, 21. — Vse kaže, da bo lastništvo prestižnega nedeljskega lista «The Observer» prevzel avstralski založnik Rupert Murdoch, ki je v preteklosti kupil tudi dnevnik «Sun» (3,5 milijona naklade) in nedeljski «News of thè World» (6,5 milijona naklade). Ustrezna pogajanja se odvijajo že dva meseca. " «The Observer» se nahaja v hudi finančni stiski: višina naklade je v slabem letu dni padla od več kot 700.000 (septembra lani) na 658 tisoč (junija letos), a proti koncu 1. 1975 je prišlo do odstopa glavnega urednika Davida Astorja (27 let), ki ga je nasledil Donald Trel-ford in do odpusta številnih časnikarjev in tiskarjev. Za avstralskega magnata bi prevzetje uglednega lista {»menilo tem večji uspeh, kolikor bi s tem prišel tudi do nove tiskarne, ki bi občutno razbremenila zdajšnjo tiskarno lista «Sun». Protidemokratična gonja Pinochetove hunte SANTIAGO, 21. — Čilska fašistična hunta nadaljuje s svojo protidemokratično gonjo Danes je glasnik vojaške vlade sporočil, da so odvzeli čilsko državljanstvo Jaimeju Suarezu Bastidasu, ki je bil tajnik Allendejeve vlade ljudske enotnosti. Obtožujejo ga, da je v tujini organiziral kampanjo, katere namen je bil likvidirati člane-sedanje hun- sterna.. te. Bastidasu je uspelo pobegniti iz Čila neposredno preden so Pinochetovi fašisti stopili na oblast. Ne ve se, kje se trenutno nahaja. BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je sporočila, da so na gori Pelister v Makedoniji ustrelili ogromnega medveda, ki je tehtal več kot 5 stotov. Medveda so lovili že teden dni, potem ko ga je sodišče obsodilo na smrt, ker je umoril človeka. Kosmatinec je padel komaj po četrtem strelu. Oblak je. v začetku zajel tudi to varno «Pertusola», kjer je ob tisti uri na srečo bil prisoten samo en delavec, ki so ga sprejeli v bolnišnico zaradi hude zastrunitve. Občinski zdravnik Mattace-Raso je u-kazal naj takoj izpraznijo vse območje, ki ga ogroža oblak. Slednji sestavljajo predvsem nitrati, fosfor in dušik ter temnorumene barve. Občinski zdravnik je ukazal, naj iz selijo tudi nekatere ppfl^lsk.e hiše, ki jim grozi oblak. Nekaj primerov paničnega strahu so zabeležili samo v Crotonu. Gasilci so požar pogasili po več urah napornega dela, sai se niso mogli posluževati ustaljenih načinov gašenja, posebnih prenaratov pa niso imeli in so morali počakati, da jih pripeljejo. Menijo, da je požar izbruhnil zaradi kratkega stika, do katerega naj bi prišlo v lopi, kjer je umetno gnojilo uskladiščeno. Uslužbenci pokrajinskega laboratorija za higieno bodo v prihodnjih urah vzeli nekaj vzorcev ta! na kraju, kjer se je oblak ustavil, da bi ugotovili, ali je dostop na kraj nevaren ali ne. Ravnatelj laboratorija, ki proučuje ozračje prof. Liberti meni, da jutri ne bo več nobene nevarnosti. Dušikovi oksidi, iz katerih je po njegovem mnenju sestavljen oblak, so zelo hlapljivi in se zelo hitro porazgubijo v ozračju. Nevarni so samo v primeru, da pridejo neposredno v stik z organizmom, kar se je zgodilo delavcu, ki so ga potem sprejeli v bolnišnico. Jutri bodo izvršili vrsto kontrol tudi v obratih, v bližini katerih se je oblak ustavil. Še zlasti bodo kontrolirali. tovarno živil Al. Fa. Calabra, da bi ugotovili,. ali je oblak morda imel kvarne posledice na ' moko, sladkor : in druge snovi v skladiščih tovarne. V Emilii-Romagni medtem proučujejo, zakaj je ob njihovih- obalah poginilo na stotine ton rib. Prevladuje mnenje, da so glavni krivec za to detergenti, ki vsebujejo velike količine fosfatov. Ker gre v bi- stvu za gnojila, se alge v morju zelo hitro množijo in se zaradi tega količina kisika, ki je razstopljen v morski vedi, močno zniža. Ribe se tako v bistvu zadušijo. Kriva naj bi bila tudi umetna - gnojila, ki jih dež izpira s polj v reke ter jih na koncu tega ciklusa najdemo v morju. Gre za problem, ki Da ga ne bodo mogli tako hitro rešiti. Rop v SZ MOSKVA, 21. — V uralskem središču Čeljabinsk je prišlo do krvavega ropa, v katerem so umrli trije policijski agenti, ki so prenašali dokajšnjo vsoto denarja, dnevni izku- piček prodaj neke velike trgovine. Ko je eden od treh agentov stopil na ulico in se napotil k avtu, v katerem sta čakala tovariša, so trije neznanci začeli streljati nanj in na oba agenta v avtu. Vsi trije funkcionarji so bili na mestu mrtvi. Zločinska trojica se je podala v beg, potem ko je odnesla torbo z denarjem. Na železniški postaji jih je opazil policaj, ki jih je vprašal, kaj počnejo, saj .so bili vsi trije CAGLIARI, 21. — V Portoscusu zelo upehani in vidno razburjeni, (okoli 80 km od Cagliarija) je ob-Skušali so spet potegniti samokrese, činski zdravnik med inšpekcijo v o-tokrafc pa jim to ni uspelo, saj so snovni šoli zapazil, da v nekaterih dva zločinca takoj aretirali, tretje- učilnicah kar mrgoli uši. Šolo so mu pa je uspelo skočiti na vlak, ki kajpak takoj zaprli, da učilnice te-je prav tisti trenutek odhajal. Tega : meljito razkužijo. Pouk se zopet za-so aretriali nekaj ur kasneje. I čne prihodnji teden. ŽENEVA, 21. — «Če v prihodnjih treh mesecih ne bo prišlo do zadovoljive rešitve tega vprašanja na osnovi tvornih pogajanj, bo prizadeto afriško območje kaj kmalu postalo najnevarnejše vojno žarišče na svetu.» Tako se je izrazil danes v Bruslju predsednik izvršnega sveta Evropske gospodarske skupnosti Max van der Stoel (nizozemski zunanji minister), ko je podal komisiji za politične zadeve pri evropskem parlamentu poročilo o razvoju političnih odnosov med EGS in tretjimi državami. Gre za preračunano trditev, ki bo našla potrdilo ali pa (kakor je želeti) demanti na skorajšnji mednarodni konferenci o bodočnosti Rodezije. Konferenca se prične, kot znano, 25. t.m. ter bi se morali na njej domeniti glede postopka za sestavo nove, začasne in večrasne vlade v Salisburyju; ta vlada, ki naj bi bila po zahtevah Smitha in njegovih rasističnih privržencev pretežno v rokah belcev, a po zahtevah. afriških voditeljev v rokah črncev., bo na oblasti dve leti, torej čas, ki bo potreben za dokončni prenos o-blasti v državi na temnopolto večino. Britanski predstavnik v OZN Ivor Richard je v zvezi s konferenco danes naglasil, da je optimist, in to bodisi, ker naj bi se Smith sprijaznil z načelom o postopnem prehodu o-blasti v Rodeziji, kot tudi, ker naj bi se ženevskega zasedanja udeležili vsi afriški voditelji. Richard je že dospel v. Ženevo, nekoliko pozneje pa je semkaj dopotoval tudi sam Smith v spremstvu 20-članske delegacije, Smith je ob prihodu v Švico dejal, da se rodezijsko odposlanstvo utegne tudi odreči udeležbi na konferenci, ko bi afriški voditelji zahtevali širšo razpravo o prihodnosti Rodezije ih se torej ne omejili le na pogajanja glede oblikovanja prehodne vlade. Iz Londona pa je medtem prišla vest, da je spodnja (poslanska) zbornica s 191 glasovi proti 20 sprejela sklep, po katerem ostanejo v veljavi britanske sankcije proti Rodeziji (te so bile sprejete, kot znano, pred 11 leti, ko je Jan Smith samovoljno oziroma enostransko proglasil neodvisnost Rodezije od .V. Britanije). (Na sliki prihod delegacije rodezijske vlade na ženevsko letališče. Jan Smith je na levi). unii iiii u iniiiniiiiiiiiiin munì iiiiiiih ih iiiiiiiiiiiiiiii limili ii iiiiiiiiiiii mini m ii n iiiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuM Tragičen prizor z Mississippija uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiH>i>|,ll,i,ll,inill,|'i>>niiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuimmiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiii VPRAŠANJE, KI ŠE VEDNO BURI DOMIŠLJIJO ZNANSTVENIKOV Mars - živ ali mrtev planet? V Pasadeni zmerni optimisti - Poskusi s sondo «viking 2» do srede novembra PASADENA (Kalifornija), 21. -Znanstveniki ameriške ustanove za raziskovanje vesolja NAS,* se še vedno bavijo z vprašanjem, ali je na Marsu res mogoča kaka oblika življenja, kakor ga pojm-jemo zemljani. Problem je sicer pritegnil pozornost tudi filozofov, teologov in drugih učenjakov. Dosedanji podatki o značilnostih Marsove skorje, ki sta jih posredovali kalifornijskim znanstvenikom sondi «viking 1» in «vikitr: 2» (prva je pristala na planetu 20. julija, druga pa 3. septembra), niso potrdili upravičenosti domnev o prisotnosti živih organizmo/ na Marsu. Ti podatki pa so z druge strani vseeno zanimivi bodisi, Ker niso hkrati povsem zanikali možnosti življenja na oddaljenem planetu, kot tudi in še zlasti zato, ker pomenijo le osnovo za nadaljnje temeljitejše preizkuse, Katerih rezultati naj bi pojasnili izvor našega planetarnega si-. , Dosedanji izsledki laboratorijskih poskusov, ki so bili izvršeni tako preko avtomatskih naprav na sondah kot z njuno pomočjo v pasadenskem središču, dokazujejo — tako menije v Kaliforniji, da so procesi, ki se odvijajo znotraj vzorcev Marsovega površja, lahko kemijske ali pa biološke narave. Poskusi s sondama so sloneli, ka-• kor navajajo v krogih NASA, na domnevi, da utegne biti nied morebitnimi oblikami življenj»1 na Marsu in življenjem na naši zemlji določena podobnost, kar pomeni, da bi marsovski organizem moral hipotetično razpolagati s prav takšnim metabolizmom, ki je značilen za zemeljske organizme — moral bi se torej hraniti, ras.tf in se razmnoževati. Raziskave v tem smislu so se doslej odvijale postopno, glavni namen znanstvenikov pa je bil od vsega začetka ta, da ugotovijo, ali ima vzorec Marsovega površja podobnosti, denimo, s sestavo vrhnje plasti Antarktike ali pa z vzorcem rodovitne zemlje. Vzorce so pasadenski raziskovalci potapljali tudi v aminske kisline, s čimer so lahko dognali, da se v njih nahajajo precejšnje količine ogljikovih plinov; to naj bi pomenilo, da so se znanstveniki znašli pred aktivnimi prašnimi drobci, ki pa se vsekakor znatno razlikujejo od u-streznih drobcev, ki jih zasledimo pri analizi rodovitne zemlje pri nas. Dejansko so torej dosedanji poskusi z «Vikingoma» dokazali prisotnost kemijskih procesov na Marsovi površini: te procese pa bo treba še nadrobneje opredeliti na podlagi rezultatov nadaljnjih poskusov «Vikinga 2», ki se zaključijo, kot je predvideno, 15. novembra. Tako prva kot druga sonda pa sta m'.njo gornjih piiòblemov omogo- čili kalifornijskim raziskovalcem, da bolje osvetlijo geografsko sliko Marsovega površja. Tako je bilo mogoče razbrati iz podatkov in foto-" grafskih posnetkov, da na Marsu delujejo vulkani, da so se nekoč vile po njegovem površju reke in slednjič, da pihajo tam močni vetrovi. Z druge strani je bilo mogoče ugotoviti, da je planet posejan z vsakovrstnimi kraterji, čeprav je teh sorazmerno manj kot na Luni. Na severnem delu Marsa se razprostirajo nepregledne ravnine, ki zelo spominjajo na naše arktične predele: kamenje in skale so različnih oblik in barve, v atmosferi so sledovi dušika in argona, a njuna optična zgoščenost povzročata, da je nebo videti rdečkasto. Z druge strani pa ni bilo mogoče zaznati navzočnosti kompleksnih organskih sestavin, kakor sta npr. metan in propan. Mars je torej dokaj zanimiv, vendar za nas še vse preveč oddaljen. DESTREHAN, 21. — Obračun včerajšnje strašne nesreče na reki Mississippi, ko sta trčila dve ladji, je težak. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi število mrtvih znašalo približno 80, verjetno pa jih je še več. Do nesreče je prišlo, ko je 224 metrov dolga norveška petrolejska ladja «Frosta» iz doslej še nepojasnjenih razlogov silovito trčila pv 40 m dolgo trajektno ladjo «George Prince» in jo potisnila ■ proti bregu, kjer se je prevrnila in potopila. Reka je na tistem graju globoka 13 metrov. Na trajektu je bilo 35 potniških avtomobilov in kakšnih 100 ljudi, ki jih je zajela panika, tako da so se nekateri nepremišljeno zatekli celo v podpalubje, namesto da bi kvečjemu poskušali skočiti v vodo. Potapljači so do sedaj potegnili na površje o-koli 30 trupel. Žrtve so bili po večini delavci petrolejskih čistilnic in kemijskih tovarn, ki jih je v tein delu Louisiane nič koliko. (Na sliki del potopljenega trajekta, v bližini pa policijska patrol-na ladja). TRAPANI, 21. — Nedaleč od soline v mestni okolici je skupina delavcev davi naletela na onesvešče-nega starca. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar je kmalu nato izdihnil. Gre za 79-letnega Leonarda Tito-neja, ki je živel sam, saj ni imel niti prijateljev niti sorodnikov. Zdravniki so ugotovili, da je nesrečnik zmrznil.