hno je zdaj na Hrvaškem
p iz Paveličeve države nadaljuje svojo pre-v^ljivo povest, ki opisuje življenja na Hrva-8ltem po prevratu.
*	Potu v taborišče
I 0e planil v sobo, kjer Jaz> vstaš z dolgim se-U,. ^ v roki in nas pokli-ij 8e Pripravimo na pot. | as Pripeljali iz sobe v
(>V nam že bila skuPina ijj ^ enajstih zvečer do
ittj ai smo tako stali na
ij ^ Potem so nam ukaza.
NikVfnemo v sobe" To se
tta °krat ponovilo. Neke-L pSo nas vendar pope-k. 'etrinjsko ulico do za-
iMo^bora' kjer je bil° sto {j8klh. žena in otrok. V
80.so pripeljali tiled d°ločeni za tabori-em» ko smo čakali,Kda lo vrsto, so nalagali
%ii ^Upino na tovorne In vozili- Kam?
^ ; Domov prav goto-,av; videli prizore, ki so ^ , ,l v teh prostranih (i ''kjer so moški bili po-kJ^ in z otroci! Ni-i,aSo Prej videli, nikdar „ Zdaj so kakor bratje, L Odvaja,
ne vera ne
lisa' Nesreča jih je ze-
smrt .iih moi"e raz-
P\ ° 80 z drugimi
kh. dvorni avtomobil ■ 'iS, r^
|V So lias Pripeljali i v ® kolodvora, so nas l^j Vlr*ske vozove, ki so l^^stražili. Prepustili Sli '111 Se predali na mi-^ Jeemilost stražarjem. .P^čel pomikati in
^Vo dopoldne sm0 Pri-''''kj'1 r,.V koprivnici, kjer ^ ^ jn zvrstili in po-k ' ražo sli naprej peš.
^y taborišču
'Dov ' prav za prav tež->15 cdal> ker je skoraj
^ ?J^en6tnik dobi 20 dkg
6Sa 'n vročega 'tako da ga lahko
"ih at zbaše v usta.
^ CPoldne dobi vsak
\ ® v°de, ki ji pra-to je vsa hrana v sPričo tako "iz-dovoljujejo vsta-Pisati domov, naj S >e- Seveda gre } Hav vstaške roke.
glasi: Zdrav r HiJ?1 rad malo hrane. H* Pride do vsta-f1,1 to* zraven še pri-Jt* denarja," poti'zamažejo s
'Shl ,da bi -lih nad"
S 0 in ne napisa-
•	ali sestra u-iet-X ki to pismo
f nS^koplje na ka"
* iti s m ze do hrane in A*da>oti v tabori-aia vam bom, ka-^tnikom hrana, ijV •kega dne sem Hi\lSXno od svojega I(0 a Sem z zavojem :('Hla,Seni v Koprivnici ,a- sem zagledala ^ k '6pak na postaji. yl«tv l0: "Priporoča U' da si gre ogle-°bešene na trav-iC^" Tudi jaz
K k \videla. kaJ se
v Ci?3e manjkalo,
KClela. Kakšnih
iVn?uvje visel°na
| \ spodaj pa sq L	Obesili so jih,
po poljih.
Kmetje so s solzami v očeh hodili na njive in podtikali ogenj z besedami: "če ni za mene, potem tudi za te satane ne bo." Ko pridem do Drnja, ki ni daleč proč od Koprivnice, vprašam prvega vstaša, kako bi dala možu zavoj s hrano. Pomeri me od nog do glave in vpraša: "Kaj je v zavoju?", "Hrana," pravim. "In zame?" vpraša in pomolim mu petdeset dinarjev. "Ta zavoj je malo težji," pravi vstaš dvomiselno, in stisnem mu še petdeset dinarjev v roko. Dejal mi je, naj zavoj pustim v gostilni kraj pota, da ga bo že on potem odnesel mojemu možu. Res je tako storil . . . Jaz pa sem hrano bratsko razdelil z ostalimi, .kakor smo vsi napravili, če smo dobili zavoj. "Kaj pa denar?," vprašam. — "Kakšen denar, prosim vas!," pravi gospa. Vedela sem, da je to prevara in ga še omenjala nisem pred vstaši. Ko sem drugič prišla z zavojem hrane, je bilo tam nekaj žena in deklet, ki so prišle s košaricami. Iz gostilne se je priva-1 i 1 vstaš, pijan kot goba in nam začel groziti: "Marš proč od tukaj, golazen! Nobene hrane za Vlahe in 'čifuta'! 1 S pota, gad j a zalega!" In potegnil je revolver in nam začel streljati mimo -glav. Ko sem v tretje prišla* zadnjič, je poveljnik straže vprašal neko gospo, kaj je njen mož po, poklicu. Povedala je, da je zlatar in urar. "Prav, kakšen lep prstan bi potreboval," pravi poštenjak. "Dobili ga boste," odvrne gospa. Niso pretekli trije dnevi, že je bil v Zagrebu. Iz trgovine je odnesel ne samo prstan, temveč še "malo več." čez nekaj dni so trgovino zaprli in gospo pognali na cesto. Zakaj pa so tega zlatarja spravili v taborišče, sem vprašal kar tako mimogrede. Zapisali so ga v črno knjigo, ker je dajal velike vsote za Rdeči križ, to je bila vsa njegova krivda, odgovori gospa. Res, velika krivda, strašen zločin in neoprostljiv greh.
Ropanje v taborišču
Vsak, po veliki večini, ima ob prihodu v taborišče denar, prstane, dozo za cigarete in še kakšno vrednost; kajti, kadar človeka zapro in ga odvedejo v taborišče, ima bodisi nekaj denarja pri sebi, bodisi mu dovolijo, da ga vzame s seboj na pot. če ga ne oropajo že na policiji, v taborišču jim prav gotovo ne uide. Vsakemu dovolijo po sto dinarjev, vse drugo, z listinami vred mu pa od-neso. še potrdilo mu ne dado za odvzete stvari, čez nekaj časa pa pride kakšen pijan vstaš in pravi: "Pri komur se bo našlo več kakor sto dinarjev, ga bomo ustrelili!" Tisti, ki so denar kam skrili, ga sedaj izroče. Čez dan ali dva pa pride spet kakšen vstaš in pravi, da bodo ustrelili tistega, ki ima pri sebi več kot petdeset dinarjev. Tako gre naprej, dokler ne oskubijo ujetnika do zadnje pare, s katerimi si je
Angleški poslanik bo zelo zaposlen v Clevelandu
Jutri dospe v Cleveland za tri dni angleški poslanik za Zed. države, Lord Halifax in njegova žena. Kot naznanja angleški konzul Mr. Bisiker, bo poslanik zelo zaposlen tukaj.
Jutri opoldne bo poslanik gost Clevelandske delavske federacije v hotelu Hollenden. Ob dveh popoldne bo sprejet v avdijenci pri nadškofu Schrembsu. Popoldne bo imel avdijenco z duhovščino drugih veroizpovedi.
V četrtek bo gost voditeljev CIO in raznih industrijcev. V tem času bo obiskal glavne tovarne v mestu in okolici. Njegova žena bo obiskala razne ženske organizacije. V četrtek popoldne bosta poslanik in njegova žena sprejela časnikarje na domu konzula Mir.-Bisiker j a v Bratenahlu. V petek odpotujeta nazaj v Washington.
Zed. države svare Finsko naj preneha z bojem proti Rusiji
Washington, D. C. — Državni tajnik COrdell Hull je naznanil, da je ameriška vlada posvarila Finsko, da naj preneha z bojem proti Rusiji, ali pa bo izgubila prijateljstvo Zed. drž^iv. .
Hull je povedal, da je dobil (ameriški poslanik v Helsinki nedavno uradno naročilo, naj obvesti finsko vlado, da č<? hoče Finska obdržati prijateljstvo Zed. držav, sedaj in pozneje, da mora dati dovolj dokazov, da bo prenehala, z boji na ruskem ozemlju.
Ameriška vlada zahteva od Finske, da umakne svoje čete iz ruskega ozemlja, kar bo prvi dokaz, da je prenehala z vojno proti Rusiji.
Amerika zahteva 3 milijone za ladjo
Ameriški bombnik se je ponesrečil; 12 mož posadke je ubitih
Washington, 3. nov. — Mornariški oddelek je danes naznanil, da se je ponesrečil velik vojaški bombnik in da je našlo pri tem smrt 12 mož posadke. Kje je bombnik treščil na tla in kaj je bil vzrok nezgode, je zaenkrat še tajnost. Po velikem številu posadke se sodi, da je. bil bombnik eden izmed onih, ki patrulji-rajo na Atlantiku.
Radi poročila, da je bilo ubitih 12 mož posadke, se sodi, da so bila trupla najdena v razbitem letalu, ker sicer bi se posadko poročalo samo kot '"izgubljeno."
Poljski listi v Ameriki proti relifu domovini
Washington, D. C. (ONA). — Vsi poljsko-ameriški časopisi v Zcd. državah so proti Hooverje-verau načrtu, da bi se poslalo živila na Poljsko v tiste kraje, katere ima zasedene Nemčija, čeprav je Poljska ena izmed dežel, ki največ trpijo vsled pomanjkanja hrane, pa so poljski časopisi mnenja, da bi od takih pošiljk ne imel koristi poljski narod, ampak Hitler in Nemci.
-o-
Grški kralj pride v Ameriko
London. — Grški kralj Jurij, ki je dospel sem iz Egipta, namerava v kratkem obiskati Zed. države. Obiskati namerava številne grške naseljence v Ameri-ki. j _A_*
Pred Moskvo se Rusi dobro drže, na Krimu zmaguje pa nemška armada
Iz Berlina se danes poroča, da nemška armada zmaguje na polotoku Krimu in da se bliža glavnemu pristanišču Sevastopolu na črnem morju. Nemško poročilo zatrjuje, da so N^mci samo 20 milj še od Sevastopola.
Glede osrednje fronte pred Moskvo nemško poročilo molči. Rusi pa poročajo, da so na tej fronti izboljšali svoj položaj, da so v silnem izpadu \szeli Nemcem del mesta Kalinina^ 95 milj severozahodno od Moskve in da so vrgli Nemce nazaj pri mestu Tuli, 100 milj južno od Moskve.
Ruska poročila sicer zatrjujejo, da bodo Rusi branili Sevastopol, ki ima ugodno obrambno lego, toda nevtralni vojaški opazovalci trdijo, da bodo Rusi za-[pustili Krim, ker nima' nobene-'ga važnega strategičnega pomena.
Italijanski velikaši so proti Mussoiiniju
Kaira. (ONA). — V diplomatskih krogih so se širile nepotrjene vesti iz Italije, da se je več članov italijanske aristokracije skrivaj obrnilo do kralja Ema-nuela in ga prosilo, naj se loči od Mussolinija in fašistične stranke. Toda kralj je pismo izročil Mussoliniju, nakar je ta ukazal zarotnike aretirati. Med zarotniki je baje tudi vojvoda Aosta, toda Mussolini ga ni upal aretirati, ker je vojvoda zelo priljubljen med narodom. 1 --o--
Anglija neprestano pošilja pomoč Rusiji
London. — Municija in razne druge potrebščine se vozijo neprestano iz Anglije v Rusijo in sicer največ do pristanišča Ar-hangelsk. Rusi nameravajo vso zimo obdržavati to pristanišče prosto ledu, da bodo tako lahko pošiljke neprestano dohajale v Rusij/o.
Vlada Zed. držav zahteva od Nemčije odškodnino za potopljeno ladjo Robin Moore v znesku $2,-967,092. Kot se namiguje od nemške vlade, Nemčija ne bo dala nobene odškodnine.
Washington, 3. nov. — Ameriška vlada je napravila na nemško vladb ponudbo, da sprejme $2,967,092 kot odškodnino za potopljeni tovorni parnik Robin Moore. S tem zneskom bi bila poravnana vsa škoda, pravi uradni Washington. Nemški poslanik je na to zahtevo izjavil, da ni pričakovati iz Berlina nobene odškodnine.
Pogajanja radi odškodnine med ameriško vlado in nemškim zastopništvom v Waghingtonu se vrše že od 26. septembra, toda zadevo se je obelodanilo v javnosti danes prvič.
Tovorni parnik Robin Moore, ki je nosil razvito ameriško zastavo, je bil torpediran in potopljen od nemške podmornice 21. maja. človeških žrtev ni bilo. Kmalu zatem je predsednik Roosevelt obvestil kongres o tfej zadevi in prepis tega se je poslalo na nemško poslaništvo 20. junija. Takrat je Roosevelt izjavil, da se bo zahtevalo od Nemčije polno odškodnino za izgubljeno ladjo.
Na 19. septembra je poslal dr. žavni tajnik Hull uradno zahtevo na nemško poslaništvo, v kateri vpraša za določeno odškodnino, kot gori omenjeno, in sicer mora Nemčija plačati v teku 90 dni.
Nemški poslanik je odgovoril, da je zahtevo poslal v Berlin. Na 26. septembra je pa nemški poslanik obvestil ameriški državni urad, da zahteva ni take vrste, da bi se nemška vlada odzvala z odškodnino.
--o-—
Zopet 100 usmrčenih v Belgradu
London. — Reuterjev časopisni urad poroča, da je bilo včeraj v Belgradu zopet ustreljenih 100 "komunistov" in Judov. Ekse-kucija je bila izvršena radi napada na nekega nemškega vojaka.
Iz raznih naselbin
W. Frankford, 111. — Dne 20. t. m. je tu umrl John Kavšek, star 58 let in rojen v Stični na Dolenjskem. V Ameriki je bil
34	let in tu zapušča ženo.
Ambridge, Pa. — Pred dnevi
jo tu umrla po dveh dneh mučne bolezni Frančiška Vrečar, stara 51 let in rojena v Sostrem pod Ljubljano. Zapušča moža in hčer.
Milwaukee. — Dne 24. okt. je umrl John Podlogar mlajši, star
35	let, rojen v Evelethu, Minn., Podlegel je vnetju možganov in zapušča ženo, sina, očeta in štiri brate ter štiri sestre.
Frotsburg, Md. — V Ritzmil-lerju, Md., je 25. oktobra umrl Frank Vodopivec, star 62 let in doma iz Petelinov na Notranjskem. Tu se je nahajal dolgo let in poznan je bil daleč naokoli. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere.
Gross, Kans. — Rudy Huday je bil odlikovan kot prvak med 350 učenci v radijski šoli bojne mornarice v Indianapolisu. Rudy, ki je sin obče znanega Louisa in Julije Vene, se nahaja že nekaj časa v mornarici.
Vojak na dopustu
Na desetdnevni dopust je prišel vojak Frank čampa k svojim staršem, bratom in sestram, 6519 Edna Ave. Fra/ik služi Strica Sama v New Orleansu, La. pri vojaški policiji. Frank vabi svoje nekdanje : prijatelje, da ga obiščejo.
Seja in zabava
Podružnica št. 14 SžZ ima nocoj v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. mesečno sejo, po seji pa prijetno zabavo. Pride naj tudi vežbalni krožek in se udeleži domače zabave..
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
včasih še mogel kupiti kaj hrane, kadar so jo kmetje prinesli k žici. Ker v taborišču ni nobenega nadzorstva nad vstaši, so oni edini gospodarji nad življenjem in smrtjo v taborišču.
(Dalje prihodnjič.)
Well, včeraj smo še nekaj nabrali za kampanjo, kar bo, mislimo, še zelo prav prišlo da-^ nes, ko bo treba napeti zadnje sile in postaviti našega kandidata Franka na stran zmage.
Sledeče prispevke smo prejeli včeraj : Iz Pueblo, Colo., smo prejeli sledeče pismo: "Dragi prijatelj Jakob! Priloženo Ti pošiljam $5 za sklad 'Frank Lausche for Mayor.' Vem, da teh pet dolarjev ne bo pripomoglo do izvolitve našega Franka za župana v Clevelandu, ampak dobra volja našega in drugih narodov v Clevelandu. In sedaj je čas, da storite vse, kar je v vaši moči, vi slovenski rodoljubi, da pripomorete, da bo Frank Lausehe, naše gore list, postal prihodnji župan m i 1 i j o n s k ega mesta Clevelanda. Z iskrenim pozdravom—John Germ." (Mr. Germ je glavni predsednik KSKJ, fin pevec in odličen godbenik, pa,
j Od torpediranega rušilca i je 45 mož rešenih
Washington, 3. nov. — Mornariško poveljstvo naznanja, da je bilo od torpediranega rušilca Reuben James najbrže izgubljenih 97 mož posadke. Te se sicer naznamuje kot "pogrešane," toda je malo upanja, da so še živi.
Od 142 mož posadke se jih je rešilo samo 42, toda kot mrtva, se naznanja samo dva kurjača. Uradno se tozadevno poročilo glasi:
"Glede posadke torpediranega rušilca Reuben James, ki je bil potopljen v noči od 30. do 31. oktobra, se je dobilo eno truplo, en mož je umrl kmalu potem, ko je bil rešen, osem jih je bilo ranjenih in 37 neranjenih. Mornariški oddelek ima malo upanja za rešitev 88 mož in 7 častnikov posadke, o katerih še ni nič anane-gfi." ,
Rajh naseljuje svoje ljudi na Poljskem
Stockholm. (ONA). — V zadnjih dveh letih, odkar je Nemčija zasedla Poljsko, je bilo naseljenih 50,000 nemških družin v teh krajih, kar znese gotovo nad 200,000 oseb. Nazi j ski komisar na Poljskem, Arthur Greiser, je sam poročal, da je zaplenil Poljakom 3,116,000 oralov zemlje in jo razdelil med Nemce.
seveda, splošno "fest fant"). Živijo, Colorado!
Deset dolarjev za kampanjo in 10 glasov iz hiše, je dal in obljubil poznani naš rodoljub Mike Jalovec iz 6424 Spilker Ave. Mike, Bog te^živi!
Mr. in Mrs. Erjavec iz 12011 Corlett Ave. sta prispevala $5, neimenovani rodoljub iz Eucli-da je tudi dal $5 z obžalovanjem, ker ne more voliti za Franka.
Anton Tomše iz 943 Nathaniel Rd. prispeva za kampanjo $3, star prijatelj Lauschetove družine je dal $2, Frank Gla-žar iz 18602 Woodrow Ave. je tudi d,al $2. Po $1 sta pa prispevala Mrs. Jennie Strnad iz 1415 E. 51. St. in Frank Poni-kvar, ki se nahaja točasno v Warrensville, O.
Iskreno se zahvaljujemo v imenu kampanjskega odbora tem našim dobrim ljudem.
Poroka
Jutri zjutraj bosta poročena v cerkvi sv. Vida gdč. Mirni Turk in Mr. Joe Oklešen. Nevesta je hčerka poznane družine! našega hišnega oskrbnika, Mr. j in Mrs. Jo<f Turk iz 1046 E. 69. j St. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru.
Srebrni jubilej
Danes praznujeta 25 letnico srečnega zakonskega življenja Frank in Ana Kosec, 1390 E. 221. St., Euclid, O. K številnim čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in zadovolj-nosti!
Zadušnica
V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Dominikom Koščak. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Ali ste že volili? Ne zamudite!
225,m jih bo volilo
Volivni odbor v Clevelandu napoveduje od 225,000 do 240,-000 državljanov pri volitvah. Leta 1939 je bilo oddanih 254,-000 glasov. Ker bo treba šteti razne glasovnice, bo izid volitev znan šele pozno zvečer. Vendar bomo proti deseti že vedeli ime novega župana.
Hrvatje vabijo
j Hrvaško pevsko društvo Abra-'ševič bo vprizorilo v nedeljo 9. novembra, začetek ob treh popoldne, v.SND na St. Clair Avg. igro "Rožmarin."
Kdo je izgubil denar?
Po predstavi "Cigan baron" je bila najdena v nedeljo vsota denarja v SND. Kdor jo pogreša jo dobi na 6303 Dibble Ave., spodaj.
Dodatno poročilo
Glede umrlega Antona Zabu-kovca se naznanja dodatno, da zapušča tukaj sestro Mrs. Terezijo Prime in brata Mihaela, v Evropi pa zapušča dva po pol brata, Franka in Johna ter mačeho.
MOTORISTI NAJ BI IMELI OBZIR DO PEŠCA, KI IMA TUDI PRAVICE
Voznik avtov v Clevelandu bi lahko pomagali zmanjšati prometne nesreče, ako bi sodelovali v tem, da bi se ozirali na pešca in njegove pravice^na cesti. Tako piše policijski načelnik Geo. J. Matowitz. Dosti prometnih nesreč je bilo že v letošnjem letu samo radi tega, ker vozniki avtov niso priznali pešcem prednostnih pravic.
Voznik, ki se skuša ogniti pešcu, napravi še večjo gnječo na cesti. Pravilno je, da voznik takoj avto ustavi in ga požene šele, ko odide pešec naprej. Voznik, ki ne prizna pešcu prednosti prehoda čez cesto, je nevaren človek. Ne riskirajte življenja svojega sočloveka. Vljudnost prepreči marsikatero nesrečo.
flMERIŠKfll^DOMOVINR
.	^ . Z^ m	____SLOVENIAN MORNING
IL.	_AMERICAN HOME___■_______
\ j>3ji^asa!	■ -	,	,	—---— • ^	.- ■ -	-i	................................-==.........■........................................,	—•
____________CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
>117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
__Published dally except Sundays and Holidays___
i NAROČNINA:
iia Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
BESEDA IZ NARODA
Entered as second-class matter January 5th, 190D, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
■ 83	No. 258
Tue., Nov. 4, 1941
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongrresnik Stephen M. Young)
Ameriška mornarica je dobila letos že več kot 250 novih bojnih ladij. Mnogo od teh je seveda manjše vrste, ki spadajo v razne pomožne edinice. Naša bojna mornarica je bila zanemarjena od leta 1920 do 1932. Predsednik Roosevelt je pa spravil mornarico iz 5. mesta na prvo. To kljub protestu onih, ki so hoteli za vsako ceno balancirati proračun.
V	tonaži, moštvu in morali je naša mornarica danes najmočnejša. Do leta 1946 bo pa naša mornarica močnejša kot mornarice vseh svetovnih držav skupaj.
V	marcu 1933 smo imeli petnajst bojnih ladij, zdaj jih imamo sedmnajst. Imeli smo tri nosilce letal, zdaj jih imamo šest. Imeli smo devetnajst križark, zdaj jih imamo 38, vklju-. čno križarko Cleveland, ki je bila pred par dnevi spuščena v mroje. Zdaj imamo 171 rušilcev, leta 1933 smo jih imeli samo 92. Ameriški rušilci so tako močni, kot so nemške in italijanske lahke križarke. Leta 1933 smo imeli 50 podmornic, zdaj jih imamo 113. Vse moštvo v naši mornarici služi prostovoljno.
*
Mnogo kongresnikov je radovednih, zakaj je Roosevelt tako neizprosen napram Nemčiji in Italiji, pa tako popustljiv proti njih zaveznici Japonski. Zdi se kot bi imel vedno pripravljen bat, da udari po Hitlerju in Mussoliniju. Morda je temu vzrok to, ker so armadni in mornariški voditelji dokazali Rooseveltu, da se moramo pripraviti na obrambo proti Hitlerju in da je boljše, ako se bomo borili samo na eni fronti in na enem oceanu. Za nas je ena vojna v enem času dovolj. Prav isto je rekel Lincoln radikalcem, ki so zahtevali, da napove vojno Angliji in Franciji, ki sta pomagali južnim državam v naši civilni vojni.
*
Kot objavlja poljedelski oddelek vlade bodo farmarji napravili v prihodnjih dvanajstih mesecih več denarja kot kdaj prej. Vlada prerokuje višje cene mesu, jajcem, mlekarskim izdelkom, sadju in zelenjavi. Napoveduje se prav malo preostanka. Farmar bo napravil denar radi višjih cen, ker bo vlada kupovala poljske pridelke in ker bodo mesta imela več denarja za nakupovanje. Saj je pa tudi že čas, da tudi farmar nekaj zasluži.
/,"' i ....... ...........
Da se ne pozabi. . .
i
S posebnim ukazom premierja Mussolinija novembra 1934 je bila ustanovljena posebna mladinska organizacija za otroke v starosti od 6 do 8 leta. Tej organizaciji je dal ime "Figli della Lupe" (sinovi volkulje).
Koliko važnost so polagali fašisti na mladinske organizacije priča dejstvo, da so bili v centralnem odbor zastopniki notranjega in finančnega ministrstva, mornarice in zrako-plovstva, fašistične stranke in fašistične milicije.
S tistim dnem, ko je bil sprejet zakon za te mladinske organizacije, to je v januarju 1927, so bile prepovedane vse druge mladinske organizacije in treniranje ter vzgoja mladine je bila edino v rokah fašistov. Ta monopol na vzgoji italijanske mladine je izzval veliko nezadovoljstvo zlasti v katoliških krogih. Papež Pij XI. je 24. januarja 1927 pisal državnemu tajniku Gaspariju pismo, v katerem stoje besede kralja Davida: "Ako moram umreti, o Gospod, naj pridem raje v Tvoje roke, kot pa v roke ljudi."
Dasi je zakon govoril, da je pristop v te mladinske organizacije prostovoljen, pa je država skrbela z raznimi zabavami, izleti, obiski v kine, z lepimi uniformami, da je vabila mladino v organizacije. Učiteljstvo je imelo strog ukaz, da nabira članstvo med šolsko mladino. In da bodo kazali bolj uradno lice, so mprali učitelji in učiteljice tekom pouka nositi uniformo fašistične milicije.
Po vsej Italiji se je delalo pritisk na prebivalstvo, da pošilja otroke v te mladinske organizacije. Posebno velik pritisk se je delal na slovansko prebivalstvo v julijski Krajini. Ker fašistična Italija priznava samo eno narodnost, samo en jezik in samo eno kulturo, to je italijansko, zato smatra za dolžnost, da poitalijanči vse druge narodnosti v svojih mejah. Vsak, kdor se'temu protivi, je sma'tran od fašistične vlade kot zločinec in se ga kaznuje.
V mestih, kjer je bilo slovansko in italijansko prebivalstvo mešano, se je bilo mogoče za nekaj časa temu pritisku izogniti. Po deželi je bilo pa to nemogoče, ker je morala imeti vsaka občina mladinsko organizacijo. Oče, ki je imel kako javno službo, je bil odstavljen, trgovec je izgubil svojo licenco, upokojenec svojo pokojnino, ako so svojim otrokom bralili vstop v te mladinske organizacije. Druge je pa policija šikanirala na drug način in jih celo zapirala.
Ako omenimo samo en slučaj, so morali pristopiti vsi otroci idrijskih rudarjev v "Balillo,'' ker se jim je v šoli povedalo, da bodo njih očetje izgubili takoj delo, ako nc bodo ubogali.
Pa tudi tam, kjer so se starši uprli in niso hoteli podpisati članskih kart za otroke (kot je bilo to slučaj pri Sv. Križu blizu Trsta), se je otroke kljub temu vpisalo in jim dalo črne srajce. Vsi protesti mater so bili brez uspeha.
Poslužite se prilike
V tem času, ko gredo po naselbinah govorice za pomožno akcijo domovini, se bodo razna društva in skupine posluževale vsa-koršnih prireditev, da tako vsak nekaj doprineso za akcijo v darovih.
K vsem tem imam ttadi podpisani priporočilo, katero smatram za primerno in zelo prikladno; "To so slike iz domovine"! Naj slike iz domovine sedaj domovini pomagajo! Zdi se mi, da bi bilo to sedaj najbolje sredstvo, vsaj najprimernejše in tudi naj-izdatnejše. Primerno za to, ker bi v gledanju domovine v nas obudilo večje sočutje do naših bratov doma. In, ako bi k tem slikam k vsaki predstavi še prikazali sliko sedanje vojske, bi se v nas vzbudila želja za takojšno odpomoč.
Ali ne mislite da so res slike, take kakoršne imamo na razpolago za :nes najbolje sredstvo? Prav gotovo so! Kakor je zgoraj omenjeno tudi, da so slike najbolj primerne je v tem, ker so na razpolago brezplačno, za kazanje.
Kar je skupinam potreba je to namreč, da najamejo dvorano v ta namen, za kar bodo pa lastniki dvoran gotovo zelo naklonjeni in odškodnina v ta namen bo zelo mala če ne brezplačna.
Glede slik naj omenim, da jih je veliko. Deset zaporednih predstav se lahko vrši po dve uri in vsaka predstava je lahko obstoječa iz drugih slik. Pri tem so vse te slike, katere imajo svojo vrednost in pomen, pajveč slik je poučnih in izobraževalnih. V namen za predstave so lahko rabne velike ali male dvorane. Slike, ali predstave bi bile za vsako predstavo urejene tako, da bi vsebovale vsakega nekaj, da bi bile na ta način vednor privlačne in kratkočasne.
Skupine bi lahko za različne kraje naročile slike po svojih željah. Drugače pa tudi pustile meni na izbiro, to kakor hočejo.
Predstava ali predstave bi se lahko vršile kadar bilo, tudi med tednom. V tem upam, da je pojasnjeno dovolj, lahko se pa še vsakdo informira osebno, če me pokličete na telefon, ali se oglasite v uradu 1053 E. 62. St., črez dan katerikrat lahko v N. A. Banki. Vsak čas tudi na povabilo pridem na društveno sejo za pojasnila.
Najbolj 'lahko me vedno dobite v uradu na 1053 E. 62. Stx do pozne ure zvečer, sicer vedno pokličite na glavni telefon: HEnderson 2088. Kadar me ni ravno v uradu pustite številko vašega telefona, da vas pokličem, ko se vrnem v urad.
Prihodnjič kaj več.
Anton Grdina.
pletno opremo za pivnico, katera stane nekaj manj kakor $3,-000.00. Ogrejevalni sistem nas bo stal okrog $2,300.00 ter razne izboljšave in barvanje najmanj $1,500.00. Seštejmo vse te vsote skupaj in prištejmo vsoto za zgradnjo pa bomo dobili okrog $22,000.00, če že ne več. Res je, da so prostori s tem popravilom znatno izboljšani, boljši za postrežbo in prirejeni za boljšo do-bičkanosnost, toda s tem bodo mesečni stroški še enkrat tako veliki kakor so bili do sedaj.
Direktorij je trdno prepričan, da se bo vse lahko plačevalo, če bo v vodstvu poštenost in kooperacija v naselbini. Rojaki in rojakinje, delničarji in delničarke, poprijeti moramo skupno, če hočemo da bo šlo neovirano naprej. Delniška seja je zgradbo zahtevala in naročila in upravičeno se tajništvo obrača na delničarje in prijatelje narodnih ustanov, da to podjetje izdatno podpirajo. Prosimo podpirajte Slovenski dom, ker s tem boste podprli sebe in svoje podjetje.
Tajništvo Slovenskega doma na Holmes Ave.
Otvoritev novih prostorov S. D. na Holmes Ave.
Dolgo pričakovana dela, pre-novljenja in dozidanja novih prostorov prf Slovenskem domu na Holmes Ave., so skoro dogo-tovljena. Direktorij in Domovi odseki se pripravljajo, da jih 9. novembra slovesno otvore. Prosvetni odbor je pripravil popoldanski program, ki se bo pričel ob 3. uri ter se zvečer ob 7. uri nadaljeval z banketom in plesom. Kdo bo otvoril nove prostore ostane za enkrat tajnost, le toliko lahko povemo, da župan mesta Clevelanda.
Popravila, dozidek, nabava raznega pohištva za pivnico in dvorane ter barvanje je stalo ogromnega denarja. Tretjino več, kakor se je prvotno mislilo. Kcrporacija se je več kakor tisočak manj zadolžila, kakor pa govori pogodba z gradbenikom. Poleg zidave in notranjih popravil je bilo potrebno kupiti kom-.
Naš odgovor nasilnikom
Jpsip MaHinek, Izvršilni tajnik' čehoslovašJccga
Narodneg Sveta v Ameriki.
Strahovita poročila nam prihajajo te dni iz vsake slovanske dežele. Nihče s slovansko krvjo v svojih žilah ne more ostati ravnodušen ob njih.
Na čiehoslovaškem so strelne čete in rablji krvnika Heydricha umorili hladnokrvno več sto vodilnih Čehov. Prizanesli niso niti zastopnikom praške lutkarske vlade, ki so jo postavili sami, in na tisoče čeških rodoljubov je bilo prijetih pa poslanih v gesta-povske mučilnice.
Na Poljskem se strahovlada nadaljuje brez konca in kraja. Na tisoče Poljakov je plačalo s svojim življenjem za to, da so ostali zvesti svoji narodnosti. Cele vasi' so bile opustošene in cela mesta in le radi pomanjkanja boljše zveze s Poljsko ne moremo videti prave slike grozot, ki jih mora danes prenašati nesrečna Poljska.
V	Jugoslaviji se bijejo dan za dnem hude bitke med pristaški-mi skupinami in Nemci in na-cijski krvniki kaznujejo upornike s kroglami in vrvjo, med tem ko nemški bombniki rušijo cela mesta ter jih izbrisujejo s površja zemlje.
Tisočeri Jugoslovani umirajo v uporu hrabrih četnikov, ki junaško branijo svoj rod pred vpadniki in vsiljivci.
V	Bolgariji se je pričela brez-cbzirna gonja proti tistim, ki se ne marajo ukloniti vladi Quis-lingov, ki so prodali svoje lastno ljudstvo nacijskim tiranom.
V	Sovjetski Rusiji teče kri Rusov in Ukrajincev v potokih; na milijone Slovanov se hrabro bori in brani proti krutemu na-silniku, ki je napadel vzhodne Solvane z namenom, da jih zasužnji, oropa Rusijo vseh virov blaga in da bi naciji mogli še nadalje gospodovati nad Slovani, iz katerih si bi radi naredili pleme nemških sužnjev in rabotov.
Kri vre v vsakomer izmed nas in ideja osvete za krivice, storjene nasim-'starim domovinam, se naglo poraja v vsakem umu.
In kaj je storiti?
Ali se da kaj storiti nemudoma, s čimer moremo maščevati grozodejstva, izvršena nad našimi ljudmi od nacijev, ki so najzagrizenejši sovražniki vseh Slovanov?
Bratje Slovani!
Mi imamo v svojih rokah sredstva, s katerimi se lahko nemudoma in izdatno postavimo po robu krvniku, ki je pripravljen zamahniti svojo železno pest ce-
o proti naši izbrani deželi, proti Združenim državam ameriškim, ko zagospoduje nad Evropo ter jo zasužnji.
Po vladnih poročilih je 60.odstotkov delavcev, zaposlenih v naši obrambni industriji in pro-izvajajočih orožje za Ameriko, Veliko Britanijo, Rusijo in njih-ne zaveznike, slovanskega poko-enja: Poljaki, čehoslovaki, Jugoslovani, Rusi in Ukrajinci.
V	naših rokah je in odvisno od nas, če naj bo zlasti Rusija, ki se baš sedaj brani tako hrabro in junaško proti krutemu sovražniku, imela zadosti sredstev za obrambo.
Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naših močeh, da dobi Rusija, kjer se oblikujejo tudi poljski in čehoslovaški polki, zadosti streliva, topov, oklopnikov in letal za zajezitev nemške po-vodnji in zapoditev nemških morilcev s krvavimi glavami.
Nevarnost tiči v odlašanju!
Niti en top, niti en sam oklop-nik. niti eno samo letalo, ki se da izdelati in brzo poslati na bojišče, se ne sme zadržati ali pustiti zadaj po naši krivdi.
Pomanjkanje tega orožja bi odprlo novo pot nemškemu prodiranju.
Sveta dolžnost je nas vseh kot človeških bitij, kot Slovanov in Amerikancev, da pospešimo produkcijo in prevoz vojnih potrebščin v Rusijo, na Kitajsko in v Veliko Britanijo na bojna polja, kjer bijejo bojevniki proti nacij-ski Nemčiji in njenima zaveznicama Italiji in Japonski naporen boj.
Ta naloga je sedaj najvažnejša od vseh.
Vse drugo mora biti potisnjeno na stran.
Sedaj moramo osredotočiti vsa svoja prizadevanja edinole okoli nje.
Izrazi sočutja, gesla in resolucije, vse to ne bo pomagalo prav nič, če se bodo morali bojevniki proti nacizmu postaviti modernemu orožju sovražnika z 2,olimi rokami nasproti.
Vem, da imajo delavci in organizirano delavstvo še posebej svoje pravične ekonomične potrebe, ki se morajo braniti, in zahteve, ki jim mora biti ustreženo ; toda branitev delavskih pravic se gotovo da in se mora vršiti na isti način, kakor jo vrši in vodi organizirano delavstvo v Veliki Britaniji sedaj, in sicer tako, da se vrši izdelovanji in prevažanje vojnih potrebščin na bojišča v Evropi, Aziji in Afriki, kjer se sedaj odločuje tudi naša usoda, brez prestanka- in nepretrgoma.
Na tehtnici ni samo usoda naših bratov v Evropi.
Naša usoda je tudi v nevarnosti.
To, kar se sedaj dogaja v Evropi, je Ameriki v svarilo.
če zmaga Hitler v Evropi, potem se bo naša ameriška dežela sama znašla v skrajni nevarnosti in strašna usoda dežela naših očetov more postati usoda domovine naših otrok.
če bi zmagal nacizem v tej deželi, bi ameriško delavstvo najdražje plačalo za njegovo zmago. In od vseh delavcev bi bili tedaj najhuje prizadeti delavci slovanskega pokolenja, ki jih naciji in njihni zavezniki najbolj sovražijo.
V	korist stare domovine, v obrambo izbrane nove domovine Združenih držav ameriških in demokracije pa lastne ekonomične svobode smo dolžni storiti vse, kar je v naših močeh, da se porazi nacizem.	v
Delavci v deželah, ki jih je podjarmila Nemčija in kjer so sedaj pač sužnji nacijske nasilnosti, kakor tudi delavci v uniformah ruskih in angleških vojska pa njenih zaveznikov, kličejo nam, ameriškim delavcem:
Pošljite nemudoma kanone, oklopnike in letala preti Hitlerju in njegovim zaveznikom! .
Ali naj se ne odzovemo temu obupnemu klicu?
Zapustiti ne smemo Amerike.
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA PRUŽABN* ORGANIZACIJJA
1039 ' ^
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, «»
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
, ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽAB^' ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravnik
Pristop od 16. do 55. leta.	J
,la0ii d°
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem ci
pogrebnih stroškov.	^-Jl
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske org
GLAVNI ODBOR:	0,
Predsednik: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W., Barber^iC Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Q Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron. Blagajnik: JERiRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, v
NADZORNI ODBOR:	^
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. • J berton, O.	rieve I
Drugi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave.., ^ 0. 1 Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., CleV«'
FINANČNI ODBOR:	^
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 Cleveland. O.
Drugi odbornik: FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., C^fird,0 Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., ^
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske JJ0Šl!'
1067 Sutherland Ave., Akron, O.
Slovenska moška
zveza v Ai^
* — — — — - - — Cenjeno članstvo Slovenske moške ^
Danes stojimo na pragu najbolj pomembne al<c1^ $ vini naše mlade in napredne Slovenske moške zveze, ^ Kajti z dnem 1. novembra je pričel poslovati tudi n*5^\i oddelek. To je oddelek slovenskih mladeničev, na & e ^ dočnost ne samo naše organizacije, ampak vseh vencev. Bodočnost bo pokazala, če smo bili res m* ^ Slovenci, kateri smo med svojo mladino gojili ljubezefl#. ščine. Vsak dan lahko vidimo nešteto slučajev, ko se ^. na izgublja v morju tujih narodnosti. Kdo je teinu ^ drugi kot starši, ker niso svojih otrok vzgojili v ^ skem duhu in jim niso nikdar povedali, zakaj so lah^0 so sinovi slovenskih staršev.
Torej, dragi člani, z vašo pomočjo bomo sedaj UB ^ dinski oddelek, ki naj bo vedno aktiven med mladin0, J niči imamo namen ustanoviti kulturne klube, ki naJ dino seznanjali s slovensko kulturo, se učili zgodovl. in slovenskega jezika sploh, poleg tega pa še razna j^fl jim pajbolj priljubljena, kajti v delu je zadovoljstv^4| stvo napravi dobre državljane te lepe in svobodne
Pravila mladinskega oddelka so bila poslana "^je^J ce, vsak tajnik jih je prejel. Torej, sedaj ne Potre,tj, S^J več kot koš dobre volje, -aktivnosti in požrtvovalni. v / vnega odbora je tudi, da so vsi sedaj pristopli čla'11 oddelek prosti vsakega asesmenta do novega leta- , v# Bratje, potrudite in pojdite takoj na delo. H uspeha, vas pozdravlja vaš,	.^Ir
Vincent H. Lauter, glavnijj>J
Ma cedilu ne smemo pustiti svojih bratov onkraj morja.
To, da dobavljamo kanone, oklopnike in letala predvsem v Rusijo v tem kritičnem trenutku nepretrgoma in nemudoma; to, da pospešimo izdelovanje in prevažanje vojnih potrebščin v stari svet, če si hočemo prihraniti potrebo vojevanja v bodočnosti proti neenakosti na tleh novega sveta.
To je naša dolžnost — to je> naša naloga.
(B. J. K.) -o-
Drag prašek za kurje uši
V naselbini Trujilo v Preu v Južni Ameriki živita v skupnem gospodinjstvu brat in sestra Marie, stara 19 let in njen 24 letni Tanzlo. Imata pa krog 100 kokoši, katerih pa so se bile zelo oprijele uši. Tamzlo je vedno obljubljal, da bo kupil prašek zoper kurje uši. Rekel je, da bo to kupil za svoj denar in ker s sestro živita v" skupnem gospodinjstvu ni več kot prav, da ona po-suje s tistim praškom kokoši in jih tako reši nadležne golazni.
Nekega jutra je Marie'ustala, a Tanzlo, ki je bil prejšnji večer precej časa pokonci, je še poležal, pa ni spal. Sestri, ki je bila v kuhinji je pripovedoval, da bo on kupil neke posebne vrste prašek, s katerim bo posula kokoši. Marie je nekaj godrnjala, češ, da vse delo pada na njene rame. Misleč, da je brat že kupil dotični prašek je pograbila na mizi ležeč škrnicel z nekim praškom, odšla v kurnico in pričela posipati kokoši. Ko je bila že skoro gotova, je ustal tudi Tanzlo.
n. Lauter, gn»v*" .^i,
______——Tji,
Z grozo pa je °Pa
ail s kuhinjske " Kj f. rumenim praSko«9' j
nikakprašekza	,^
pa je bilo za hu. Stekel je v * ^f dospel, ko je Mar^y njo kokoš z škom. Padel je j/J kal nad tako vel* ^ ne je poklenila . ,, t
cleh ležečemu br^. ^
zno izpraševala- ^
zgodilo. On j kokoške, ki so se J
ga praška. . wjfH "Vsega sem s>. i prašek ne bil P' ^ fi uši, pač pa je ^ j den $5,000, kar J ^jjfl najdenega z'ata' c »TI po pogodbi i^leCbil M De Pasco. To ^iTJ katerega mi je P^jo Uj nato pa sva se ^ pfjj najine sreče. Ko pM či domov, n'^eflipy trezen in zato Pa Uj prah na mizi 9prJ minutami sem sem pozabil N?1,^ J čenje kurjih usl' vedal Tanzlo. ^^ j
—rVVf
Rdeče-rjavoJi; dJ
piramid so raz^ J lastnost kamen^^J Egipčani svoje P^M Sedaj pa je ^ * M
ski profesor r in /I je ta barva	p>J*j
ri Egipčani f®^ VI daj barvali- Ketrdil»' M je to odkritje P° ^ J v tisočletjih P01 r<F morala biti s^
Noč med pogani
SATAN IN ISKARIOT
Po nemikem Izvirniku K. Maji
brez služabnikov, jj^ podobi za takega sve-irte ^al je gotovino, bij brž Prodal pa koj
dejai -V 0rient- kakor namenjen' v In'
denar je vzel s seboj
v
Pno
k. • Na potovanje?" Jbilo čudno—? Po-Jj ^ denar."
2°tovanje v Orient ni tre-|>°v! Niti varno ni,
\\\Jemati s seb°J-" ijj ^ hunter prav za prav
^ Potovanje. Kupil si
^J0.'farmo ali kaj po-
; ' Jako lepo! Kje pa
k,
Indiji, v Egiptu, 14 '°žil bo denar v '<iV,hiŠe- Zat° je vzel L ioJ-
,|i,Je rekel?"
Vi v
% Jfm bom' da ^
^UC-JU 30ne s seb°j iz •i Pa razl°gov!
;<LPovfjte'ali nima
['Jen, neke posebnosti
S v/ KaJ mish"
I Va
ffe^i ^0Vem- Odgovori-
vedeti, pa 'fj jn a11 Hunterja dobro % n2ato tudi vem, da
Posebnost, gest pr-
mreč na vsaki nogi
Vesta v.
S J, Clsto natančno?" ]ahko."
.Sl»all Hunter je f. est Prstov na vsa-|tuin?S^e °Pazili te po-pri človeku, ki ste flti0 1 bilijone —?"
SeIPrašanJ'e —I Ali ® pf.st°Stava' da moramo ^ me.na nogah člove-fc nmo izplačati de-
,<ttlsti človek je imel k* Prstov v svojih
N0&+1 m
Sed7 Tako bi rekel, Sjh, el, da ste Old Shat-
5	dei T
H je • in. recite še en-\ ^ ^umnost, ko vam
f«8V - PraVi Sma11
[Hop °]lhli dvanajstimi
U W tunizi'iski Pu-
\>> 111 Ju beduinov ro-%
zaprlo. Z veliki-
Honme! v mene. \h £an" sem nadalje-
e Ser je mrtev in
rjU!>> Ste izPla"
4 Ju ? 05.
U	•	pn pa-
> Vam h niste čuli, kaj
|CuPrejle deJ'al-? B^tii unter m°J na'i-
P s s J Pa bi ga bil
K farjem -?"
8 S-d zamenjali!" g' sir, ,-Čisto gotovo 11 Hunterjem bia: Poznam ga tako \\\ ze kar prvo uro veka> ki bi me b^' ~~ ** bi Jo^jo Podoben."
v! Os,1 bi ga bili? Pa eparil vas je tisti ^ bilijoni — ne v za far-
L * CJsto kam dru-
CSa ' kaj Pravite! V>isteld Ste in zato mi" ^f^thj. Sam° Prišli pra-
% dok *0vic> amPak da
6	ete, kar pravi-
}}S ^ vam že doka-
•> Sth. Vam o te-i za-
•V mPtona kar dva-\ ne ^
Veni o vaših pi-
(Konec.)
To pleme sploh ne pozna koč, temveč živi pod milim nebom in sredi figovih skupin. Plezajo ko divje mačke, noge imajo kratke, zakrivljene in plošč-nata stopala. Prsti so razkora-čeni na nogah in na rokah in služijo izvrstno za oprijemanje debel. Popolnoma so goli, divje poslikani, ometani z barvano ilovico. Poleg mene je z napetimi ušesi stal pes, edina "zverina" na tem otoku, kjer ni bilo drugega ko nebroj opic različnih barv in velikosti, nekaj kenguru-podgan in na milijarde strupenega in več kot nadležnega mrčesa. Ker se moj Ma-lajec ,ki je šel, da preišče okolico, še ni vrnil, sem postal zaskrbljen. Sonce se je že nagibalo k zatonu. Šel sem dalje. Brez pravega cilja sem v polmraku taval po goščavi, se spotikal ob korenine, zadeval z glavo v prenizke veje, se opraskal ob ostre robove listov ter klical lahkomiselnega Malajca, ko se je toliko zakasnil. Culo se je bobnanje, ki je bilo vedno glasneje. Zdelo se mi je, da slišim neko tuljenje in piskanje. Tema je postalo popolnoma. Taval sem na slepo proti oddaljenemu siju ognja. Nojč je bila črna — noč Kristusovega vstajenja. Ker je bilo divjanje in bobnanje čisto blizu, sem previdno lezel dalje in slednjič videl med debli prvi sij plamenov. Polzel sem kot pošastna senca od debla do debla, legel na tla med grmičevje, se zvijal dalje ko kača, dokler nisem pred seboj zazrl velikanskega ognja, kateri mi je za hip odvzel vid.
Ko sem se privadil svetlobi, sem zazrl pričarano sliko nepopisnih grozot. V sredini jase je gorel ogenj, okrog katerega je plesala skupinha golih spačenih prikazni. Bili so to
1 judje-opice. Moja groza je bila še večja, ko sem v krogu okrog trate zapazil bele čloVeške okostnjake, ki so se strašno režali po«etju živih sorodnikov. Bili so okostnjaki mrtvecev, ki jih tu ne zagrebajo, temveč izpostavljajo na mravljišča, da jih mravlje popolnoma oglodajo. Nato zabijejo kol v zemljo, na i vrh nataknejo lobanjo, a ob j njej na okrog povežejo druge kosti. Tako je stalo pred me-| noj petdeset takih pošasti. Ob njih vznožju so sedela druga živa strašila — bile so to žene divjakov. Gole z visečimi grud-mi, ometane z ilovico, so kričale in kazale prazna usta, ž njimi otroci. Ko otroci dobijo zobe, jim prednje izpulijo, "da so lepši," a ostali kočniki so črni in slabi. Lasje so dolgi, prepleteni z listi palm, polni mrčesa in kokosovega olja in štrlijo na vse strani ko bodice ježa. Ženske ne plešejo, ker je to za njih "tabu." Moja groza pa je dosegla višek, ko sem na tleh na kolu privezanega zagledal Ma-Jajca. Ogenj je pojenjal. Bledi mesec se je skrival za redke oblake, da si prihrani pogled na ta grozotni prizor. Gruča se .ie razklenila. Iz nje je stopil di-vjak-glavar z zaostrenim količ-| kom v roki in se približal Mala j cu.
j Kot blisk mu je količek zabo-| del-v trebuh ter naglo potegnil navzgor. Cul sem samo nečloveški krik — hotel sem skočiti j pokonci ter zagrabil samokres. 1 Takrat je po meni začelo pada-I 'ti nekaj težkih teles — otepal 'sem se, se divje branil, a slednjič sem bil v strnjeni gruči divjakov. Tako zavarovanega so me privedli pred družbo in me privezali na kol. Šele zdaj so potegnili z mene, kar se je le dalo izpod vezi. Bobnanje je prekinilo moje razmišljevanje o tem, kaj me čak,a? in Videl sem, kako so se domačini prebirali za moje predmete.
Mesec je bil krvavo rdeč, parava je brezsrčno zrla name. Poglavar se je polastil mojega samokresa, ga radovedno ogledoval in otipaval, dokler se ni (Dalje na 4 strani) -O-
ZAPISNIK
II. redne konvencije SMZ vršeče se 20. sept. 1941 v Girardu, O.
, smih!"
"Ne —? Pa dovolite, da vam , predložim odgovore, ki ste mi jih poslali v Southampton."
Vzel sem pisma iz žepa in jih položil na mizo. Bral jih je in iznova bral.
Opazoval sem ga. Kako se mu je spremenil obraz! Preble-del je, mrzel pot mu je stopil na čelo, prijemal se je za glavo, besede ni rekel več.
"No —?" sem dejal, ko je nem strmel na papirje. "Ne poznate teh pisem?"
Globoko je šel po sapo, dvignil glavo in prepadel odgovoril:
"Ne!"
Bleda lica so mu pod očesnimi jamicami močno pordela. Razburjen je bil, prestrašen.
"Ampak poglejte ovitke! Ovitki so vendar iz vaše pisarne! In vaše ime je na njih!"
"Da —!" je hlastnil.
"In podpisali ste tudi vi!"
"Ne!'* je odločno povedal.
"Ne —?? Pismi je pisal, kakor kaže pisava, eden vaših uradnikov, podpisali pa ste vendar vi!"
"Pismi je res pisal eden mojih ljudi, podpisal pa nisem jaz _i"
"Eden vaših ljudi —? Kateri?"
Zas'iutil sem notranjo zvezo med pismi in odvetnikovo razburjenostjo. In zaslutil sem tudi prekanjene mreže, ki sta jih Meltona razpredla okoli Fred Murphyja —.
"Hudson je bil."
"Kdo je Hudson?"
"Eden mojih pisarjev, čisto gotovo je on pisal!"
"In vaš podpis —?"
Romolčal je pa povedal s spremenjenim glasom:
"Podpis je — ponarejen! Tako dobro ponarejen, da sam komaj spoznam potvorbo.
Moj Bog —!" je hlastnil. "Mislil sem, da so vaša. vprašanja prazne marnje —. Tule pa vidim na lastne oči potvorbo —. Nekaj se je zgodilo, kar vam daje povod za vaše kar nerazumljivo trditve
"Seveda je tako! Zgodilo pa se je tisto, kar sem vam že povedal. Pravi Small Hunter je umerjen in njegovo premoženje ste izročili sleparju in ne samo sleparju, ampak celo njegovemu morilcu!"
"Njegovemu — mo — ril — cu —?!" je ponavljal kakor odsoten.
"Da! čeprav te besede ni treba razumeti čisto natančno. Ni ga namreč umoril tisti, ki je pograbil dediščino, pa pomagal je pri umoru, sokriv je umora, prav kot bi bil sam pomeril smrtonosno cve na njegovo srce."
"Sir, zdi se mi, da sanjam —! Da sanjam hude, strašne sanje. Kaj vse mi bodete pripovedovali!"
"Ali utegnete poslušati precej dolgo zgodbo?"
"Utegnem .— utegnem —? Kaj še vprašate! Tule imam v rokah potvorbo, priča mi, da so neki ljudje izrabili mojo pisarno za svoje sleparske namere. Čast moje pisarne je ogrožena in utegniti moram, — moram, — pa če bi vaša povest trajala tudi cele -tedne!
Sedite, prosim! Pa dovolite trenutek, naročil bom svojim ljudem, da zaenkrat nikomur nisem na razpolago."
Vsa razburjena sva namreč vstala in nodila po sobi.
Da, tudi sam sem bil razburjen —.
Za trdno sem bil prepričan, da ; sta moji pismi prišli na pravi j naslov in da sem preprečil lo-j povstvo, — pa zvem, da je bilo prepozno. Lopova sta svoj načrt vkljub vsemu uresničila.
Ves naš trud je bil najbrž zaman, zaman so bila naša potovanja —.
Gl. predsednik Fred Udo-vich otvori zborovanje ob 9 :15 dopoldne. Pdzdravi navzoče gl. uradnike in delegate, kot zbo-rovalce II. redne konvencije. Tozadevno čita posebno poslanico, v kateri poziva delegacijo odnosno vse zborovalce, da delamo skupno, roka v roki za prospeh in napredek Slovenske moške zveze, da se konvencija preveč ne zavlačuje z predolgimi ali neumestnimi debatami. Zaeno pozove gl. tajnika, da prečita imena navzočih glavnih uradnikov in delegatov.
Gl. tajnik Vincent H. Lau-» ter čit^ imena, navzoči so: Gl. preds. Fred Udovich, I. gl. pod-preds. Anton Rudman, gl. tajnik Vincent H. Lauter, gl. blagajnik Jerry Župec, gl. zapisnikar Jože Grdiika. Nadzorni odbor: preds. nadz. odbora John Lintol, I. nadz. Chas. Be-nevol, II. nadz. Nikola Klasan. Finančni odbor: preds. Avgust F. Svetek ter II. finančni odbornik Joseph Piškur. I. odbornik Frank Merhar se radi dela v tovarni ni mogel udeležiti zborovanja.
Delegati: Podr. št. 1, Charles Brunski, kot namestnik Joseph Lekšana. John Opeka, in Joseph Šega. gt. 3 : John Rožanc, Joseph Hočevar in Andrey Trobentar. št. 4: Marko Rek. št. 5: Frank česnik. št. 6: John Gorišek in John Fortuna. št. 8: George Harrick. št. 9: Mike Tomšič. Št. 10: Fred Kre-čič. Št. 11 in 12 sta sporočili, da jim ni mogoče poslati dele-
V ospredju dike vidimo prostor, kjer je nekoč stal dom Mr. in Mrs. Lucas v Kansas City, Mo. Pred kratkim je divjal tam tornado in od doma ni ostalo drugega kot temelji in kup razbitega lesa. V teh razvalinah sta izgubili življenje Mrs. Lucas in njena hčerka Diana. Zgoraj v sredini slike pa vidimo porušeno cerkev.
Genija slika nam prestavlja del rešene posadke ladje-cisterne I. C. White, ki je bila ■potopljena 600 milj od, braziljske obale. Slikn je bila posneta na krovu ameriške rešilne ladje Del Northe, ki jih je pripeljala v Rio de Janeiro. Ladja je bila torpedirana brez vsakega predhodnega svarila.
;gata za sedaj. št. 14: George Turek.
Gl. preds. imenuje v poveril-|ni odbor sledeče: Joseph Hočevar, John Opeka in Geo. Turek, ki gredo takoj na delo, da pregledajo poverilnice. Za ta čas je odločen odmor.
Po pregledu poverilnic, sporoča poverilni odbor, da je pregledal vse poverilnice, pri katerih je bilo par malenkostnih nedostatkov, ki pa niso važne in pi-iporoča, da se vse delegate sprejme kot polnomočne kakor kažejo listine in poročila gl. tajnika, nakar gl. preds. proglasi vse označene kot polnomočne zborovalce II. redne konvencije SMZ.
Gl. predsednik naznani, da si zbornica izvoli svojega kon-venčnega predsednika. Predlagan dosedanji gl. predsednik, ki izjavi, da je bolje radi morebitnih pojasnil, katere bo treba dajati, da on ne sprejme. Zato odklone. Nakar je izvoljen za konvenčnega predsednika John Rožanc.
Kot konvenčni podpredsednik je izvoljen Frank česnik, za konvenčnega zapisnikarja Jože Grdina. Zapisnikarju se plača za ureditev zapisnika $8.
Konvenčni odbor takoj vzaT me svoje mesto in konvenčni predsednik uradno otvori II. konvencijo SMZ, ki pozdravi navzoče zborovalce, izrazi željo, da bi zborovali v polnem soglasju in kooperaciji za dobrobit in napredek SMZ, katere koristi imejmo sedaj pred očmi, ter delu,jmo skupno za prospeh in napredek te naše di-čne organizacije.
Ker je na konvenciji navzoč kot poročevalec Ameriške Do-, movine g. Joško Penko, se mu da besedo, da kot zastopnik A. D., ki je uradno glasilo SMZ. G. Penko v vnešenih besedah pozdravlja zborovalce v imenu urednika A. D., g. James De-bevca ter v njegovem imenu želi zborovalcem najboljšega napredka z željo, da bi ta konvencija obrodila obilen sad za S. M. Z. Zbornica vzame to z veseljem na znanje. Konvenčni red je kot že označen v dosedanjih pravilih in po tem redu se tudi zboruje. Sledi poročilo gl. uradnikov:
Poroča gl. preds. F. Udovich, katerega poročilo je kot v naprej omenil prav kratko. Od zadnje konvencije je delal kar je pač mogel za napredek S. M. Z. Obžaluje pa, ker ni mogel še več in to radi prevelike zaposlenosti v tovarni pri kateri je uposljen, ker ima zelo odgovorno delo; zato mu kot takemu ni mogoče, da bi kaj več posvetil napredku SMZ. Udeležil se je raznih prireditev in veselic; tako pri podr. št. 3, potem blagoslovitve zastave podružnice št. 6, in istotako pri podr. št. 1, itd. Vse povsod, kjer je pač mogel. Poroča o delovanju že prej nameravane podružnice v Chicagu, ki se je organizirala, ter potem prenehala. Dalje, da je za današnji dan dobil dovoljenje od tovarne, da more biti navzoč na konvenciji. Poročilo gl. preds. sprejeto.
Zapisnikar vpraša, če je treba navesti imena predlagateljev v zapisniku. Po krajši razpravi, se sklene, da se ne piše imen niti onih ki predlagajo, niti onih ki podpirajo. To pa za javnost, dočim se v zapisnik zabeleži imena predlagateljev. Sprejeto z 14 proti 5 glasovi.
Poročilo I. gl. podpreds. A. Rudmana, ki poroča, da je imel dosti opravka z gl. tajnikom in tudi z gl. preds. ter priporoča, da se jim da zaupnico. Udeležil se je vseh raznih prireditev, dal razne oglase za programe in to iz svojega žepa, ter vsepovsod delal za napredek SMZ. Ustanovil je podružnico na Waterloo Rd. v Collinwoo-du. Dalje je poiskušal ustanoviti podružnico v Chicagu, istotako v Indianapolisu, kjer je
imel že prav veliko število kandidatov, a se mu kljub temu ni obneslo. Istotako je skušal organizirati podružnice v De-troitu in Lorainu, pa žal isti neuspeh. Priporoča kooperacijo in složno sodelovanje za dobrobit SMZ. Poročilo sprejeto.
Poroča gl. tajnik V. Lauter, ki poda račun o dohodkih in stroških, ter preostanku, iz katerega je razvidno, da organizacija zelo lepo napreduje.
Konvenciji prečita sledeče poročilo.: Delal sem po svoji najboljši moči za napredek naše organizacije, pisal v Ameriški Domovini, v kateri sem hotel dokazati rojakom namen naše moške organizacije. Res, da bi se dalo lahko še kaj več agitirati, ampak zaposlen sem tako, da mi ni mogoče narediti več, kakor pa sem. Pač ni mogoče, ako je dela čez glavo.
(Dalje prihodnjič)
-o—--
V Libiji so odkrili sledove starega ptolomejskega mesta Berenike,
MALI OGLASI
Soba se odda
Odda se soba z gorko vodo; nahaja se v bližini St. Clair Ave. Vprašajte na 1007 E. 71. St.	(260)
Soba in hrana
Gorko sobo in hrano dobi pošten fant pri mirni družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. .	(Nov. 4, 7, 8)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 4 sobe; nahaja se na 6223 Glass Ave. __(Nov. 4, 6, 8)
Stanovanje se dobi
Odda se čedno stanovanje, obstoječe iz 3 sob, spodaj. Vprašajte na 1001 E. 62. St.
(259)
Lepa prilika
Naprodaj je Restavracija in gostilna z D-2 licenco za pivo in vino. Nahaja se na 202. in St. Clair Ave. Cena jako zmerna. Vprašajte na 20202 St. Clair Ave.	(258)
Soba se odda
Moblirana soba se odda v najem poštenemu samcu. Nahaja se v bližini ulične železnice v Collinwoodu. Poizve se na 15422 Calcutta Ave. (259)
Pohištvo naprodaj
Proda se 3 kose pohištva za parlor in dresser. Vpraša se na 1393 E. 52. St. od 5 do 7 zvečer.	(259)
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebSfilae za dom 6612 ST. CLAIR AVI.
HEndcrson 2978	►
KUJ POMENI VITAMIN B-1 ZA TRINER-JEV0 GRENKO VINO
Ako ste nadlegovani od slmptonov nepravilne prehrane, kot od utrudlji-voeti izgube eneržije, možganske draž-ljivosti—bc preiskava vaše di.lete poka. zala pomanjkanje kakega vitamina. Ako ne dobite"dovoljne množine vitamina B-l v vaši hrani, nimate teka in vaša prebava ,ie slaba. Kakor hitro dobite vitamin B-l, boste dobili normalen tek. In to .ie pomen nove sestavine. vitamina B-l. ki .le bil dodan k prenovljenemu želodčnemu sredstvu. Trinerjevemu Grenkemu Vinu. Ako «a tore i kupite pri vašem lekarnarju, zahtevajte izboljšano Trinerjevo Grenko Vine v vitaminom B-l, Ako ga ne morete dobiti v vaši sosedščini. pošljite $1.25 ali $6.50 na Jos. Triner Corp 1333 S. Ashland Ave,. Chicago, IU„ in debili boste eno ali šest steklenic Tri-nerjevega Grenkega Vina z vitaminom B-l, poštnina predplačana.
se je naglo obrnila, se zapletla v Malajčevo črevesje, zatem pa naglo izginila. Tedaj je ozračje pretresel močan strel. Patrolna ladja. Zaslišal sem veselo lajanje psa. — ne dolgo zatem je prisopihal ves prepoten moj prijatelj s spremstvom. Oproščen sem bil vezi. Ni bilo treba prijatelju dolgih razkladanj, krepko sva si stisnila roke. i
Vrnili smo se. Malajca smo
Kaj bi še pisali o svidenju? Da so bili vsi veseli in da tisti večer dolgo niso šli spat. Še Ivanček ni bil nikoli tako dolgo pokoncu kakor ta večer.
In potem so prišli novi dnevi dela in veselja. Andrej je sklenil postati cel zidar. Načrte je imel že narejene in hotel jih je čim prej izpremeniti v dom, kjer bo prebivala srečna družina.
Čez nekaj dni so že prišli delavci. Lepi domek na griču se je prav hitro izpremenil v kopico razvalin. Potem pa je začelo rasti novo nadstropje. Tako hitro je šlo izpod rok! Čez dva meseca je bila nova stavba že pod streho.
Zdaj se Andrej skoraj odpo-čiti ni mogel. Povsod je pomagal, vsega se je lotil. Tudi drugi niso za njim zaostajali. Še mati je pomagala, kolikor je mogla.
' In ko je prišla nova jesen, je bilo VSe dograjeno. Nič več se ni videlo, da so pravkar delali pri hiši zidarji.
Tedaj je tudi Kačarica prodala svoj dom in se priselila k svoji hčeri in zetu. Dobila je lepo sobo, dosti bolj domačo, kakor pa jo je imela v Zabuko-vju.
Sreča se je naselila v novo Podbregarjevo družino. Nič je ni motilo: Spomini so zamrli, živela pa je samo vera v življenje, lepo, mlado življenje.
Dosti je zahteval novi dom. Dosti rokam je dajal dela, pa tudi hrane. Toda vse te roke se dela niso branile. Znale so prijeti zanj, znale pognojiti zemljo s svojim potom. Znale so sejati svoje žulje v voljno prst, ki je dajala stoteren sad.
Leto dni nato je Marija spet zibala. To pot je dobila hčer. Ko se je prvič povzpela iz svoje postelje, da'bi jo videla, se je Andrej sklonil k njej in ji šepnil: '■■''! 1
"Da bi bila srečna, vsaj tako ali pa še bolj, kakor sva bila midva!"
In poljubil je svojo ženo na ustnice. ' 1 • ; !■■
—K ON EC—
glo zagrabil samokres, ga zmagoslavno dvignil nad glavo, občudovan od podložnikov, in ga vrgel v žerjavico. Iz žarečega oglja se je čulo pet zaporednih detonacij. Iskre so švignile v zrak — nečloveško rjovenje je pretrgalo divjo noč topla je, teptaje se med seboj, z očmi, polnimi groze, planila in se zaletavala v preplašene okostnjake, ki so mrtvaško zarožljali, nato pa izginila v črnih sencah prašume.
Pred menoj so se škodoželjno režali oglodani okostnjaki. Zazrl sem široko odprte z grozo in stekleno me zroče oči Mala j čeve. Dolga črna termitom podobnih mravelj je lezla v njegovo trebušno votlino. Velika kenguru- podgana je v velikih lokih priskakala na pozori-šče, a ob pogledu na mravlje
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J3"! Vam in Vašim Otrokom
kranjsko-slovens^J
KATOLIŠKA JEDNOTAl
Najstarejša slovenska podporna organlZ0 1 v Ameriki. . . Posluje že 47. leto J
Članstvo 37,000 Premoženje H5*f jI
Solvcntnost K. S. K. Jed note znaša 125.19'0
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, -zavaruj se Pri šte.ni in nadsolvenlni isodporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNo1 J
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. °Per3 bolezni m onemoglosti.
AO 1
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od l6-otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje- «
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ccrlif'1^ dobe od $250.00 do S5.000.00.
..
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot.	1
ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne olS trudi se in pristopi takoj.	^ j
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P0''^^1' se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih 0 jI K. S. Ji. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD rAi 351 -353 No. Chicago St.	J0,11\
•leningrod-' Archangels "Station*.
olenlk"
.TraniStberio. flKoian) Stati«
tformrtagt ■Muieiim-
IThtol«r
^lytetknito!' iMuMum
Khcfko Station
Stock \ .Eichong«
4arkot Culture "and y>t,
.Tolitai* "Houtt
Pogled na Moskvo iz zraka. V sredini mesta je zapet kit mesto samo zase za obzidjem Kremlin, kamor se- stekajo vse ceste Moskve.	; 'ij-1.
NOČ MED POGANI
(N,k*t»'..l<?van.|P s 3 st.riimi
sprožil. Trenutek mrtvaške tišine —■ nato grozen krik in vsa druhal je kot strela zbežala v prno noč, Le Malajec s prazno trebušno votlino poleg mene in jaz sva delala druščino okoli stoječim, grozno še režečim okostnjakom. Čez dolgo so se začeli divjaki previdno vračati, drug'za drugim, ko divji mački. Bobni so ponovno zaropotali — divji ples se je iznova začel pod zvezdnatim nebom. Vedno bolj in bolj se je krog ožil, čakal sem le, kdaj se bo odprl in iz njega izstopil starešina z zaostrenim količkom. Vroče mi je bilo kljub hladu, ki ga je prineslo bližajoče se jutro. Glavar se je previdno sklonil, na-
Nad 'tri leta je Mrs. Carol Harris piketimla. zlatarsko trgovino Raymond b; f frfj ja v Kansas City, Mo., a sedaj pa sta s zlatarjem najboljša prijatelja in če ni vini se to takoj pozna in Carter takoj pokliče na unij ski urad, da izve, če'je "^/A
Mračilo se je že, ko je vlak zdrvel čez Sotlo. V padajoči mrak so letele iskre, kakor bi bile hotele vso okolico odeti v žareč plašč. Zdaj, zdaj se je pokazala od daleč vasica z razsvetljenimi okni in izginila potem za ovinkom.
Tak.o hitro je drvel vlak, a Andreju se je vendar zdelo, da gre še dosti prepočasi.
Nič ni sporočil domov, da pride. Vedo sicer, da se mora vrniti te dni, a tako zgodaj ga gotovo še ne pričakujejo. To bodo presenečeni, ko bo stopil čez domači prag! To qa bodo gledali! Marija, mati, botra in. Ivanček. Da, tudi on. Zdaj ga bo že spoznal in spet se mu bo smehljal kakor takrat pred odhodom.
Zidani most! Zdaj ni več daleč do Ljubljane, in potem bo tam prenočil in se s prvim vlakom peljal dalje. Najpozneje ob desetih dopoldne bo doma. Doma!
Zdaj se že vije vlak v soteski, ki jo je izdolbla Sava. Andrej gleda skozi okno. Skoraj nič se ne vidi, le tema, ki jo tu in tam predre skozi oblake mesec. In odsevi vlakovih oken, ki plešejo po drevju po skalah. Hitro zdrknejnimo še nekaj majhnih krajev. Potem čez Savo, v ravnino. Litija. Zalog, vse pohiti mimo kakor blisk. In skoraj takoj nato vlak spet zabrlizga in se začne počasneje premikati. Udarec kretnic pod kolesi. Ljubljana!
Kako blizu doma je že! Da bi ga lahko skoraj objel!
Izstopil je in se pomešal med ljudi. V garderobi je pustil svoj kove'e^. Zdaj je bil spet civilist. Samo kratko ostriženi lasje — o, kako jih j:e sovražil i
—	so še izdajali, da prihaja od vojakov. Šel je po mestu. Spet je slišal domačo govorico, spet je bil med ljudmi, ki so mu bili blizu.
Ko je stopal po ulicah in gledal okoli sebe, je zapazil prijatelja, ki ga že dolgo ni videl.
"Kaj pa iščeš ti v Ljubljani
—	?" mu je rekel.
"Od vojalkov prihajam," ie povedal Andrej. "Vračam se domov,"
"Vidiš, tudi jaz bi rad takole rekel. Mene pa vojaščina še čaka. Zadnjič sem slišal, da si se oženil. Ali je res?"
"Res. Saj je že precej dolgo tega."
"Kako si pa zadovoljen."
"Zadovoljen? Zelo. Ča me ne bi bilo doletelo toliko nesreč v zadnjem času, b'i bil celo srečen. Toda, saj si morda slišal >i
"Da, bral sem, kako je bilo s tvojjm očetom. Toda nič ne mara j za to. Hudo je, če človek izgubi vse, toda čas prinese po-zabljenje za vse. Samo da si zdaj zadovoljen in da se ti vsaj obeta sreča."
Kako hvaležen bi bil Andrej še pred nekaj meseci za .te besede. Toda zdaj jih skoraj ni
Edini znak življenja v tej porušeni in požgani r,uski vasi je dirjajoči nemški konjenik, katerega nam kaže slika.
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting ......................$12.00
Cleaning ...............*...........$4.00
Air Conditioning, Tinning and Roofing
Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD.
» ENdicott 0487 ^T»TxxxxxgrxxTrxxxžiiiirn
Slika nam kaže veliki potniški parnile "Queen Elizabeth," kije luksuzno in najmodernejše opremljen sedaj služi za prevažanje angleškega vojaštva. Slika je bila posneta v Singapore pristanišču, kjer jo bodo malo očistili.
več potreboval. Čas-zdravnik je že celil njegove rane in jih prerasel s pozabi j en jem.
S prijateljem sta nekaj časa hodila po mestu, potem pa se je Andrej poslovil od njega in šel spat v gostilno blizu postaje.
Toda zaspati dolgo ni mogel. Preveč misli se mu je podilo po glavi, da bi bil mogel priklicati spanec.
Zjutraj se je komaj zdanilo, ko je vstal in se oblekel. Potem je šel na postajo. Dobro uro je še moral sedeti v kolodvorski restavraciji, preden se je pripeljal vlak, na katerega je sedel.
Ko se je Ljubljana že oddaljevala od njega, je skoraj za-vriskal od veselja.
Potem je obstal vlak na njegovi domači postaji. Nikogar skoraj ni bilo tam, da bi ga bil poznal. Skočil je iz vagona in
odhitel po cesti, ki je držala proti domu.
Drugače je hodil dobri dve uri, zdaj pa je že po poldrugi uri zagledal nedaleč svoj dom.
Videl je zeleneče travnike, ograjo in z rdečo opeko pokrito streho. Iz dimnika se je kadilo.
Bog ve, kaj zdaj dela Marija. Ko bi slutila, da se bliža on, bi pustila vse in mu pohitela naproti. Kakor zmerom, kadar je sporočil, da pride.
S hitrimi koraki se je bližal hiši. Presenetil jih bo. Stopil bo med nje, ko še slutili ne bodo ničesar.
Toda ne, ta načrt se mu ni posrečil. Iznenada se je na pragu pokazala ženska postava.
Botra!
Andrej se ni mogel več skriti. Opazila ga je in zaklicala v vežo:
"Marija! Andrej prihaja! Andrej je tu!"
Potem se je pokažala Marija, vsa žareča v obraz. Andrej je pohitel k njej in jo objel. Zdaj sta skupaj, za zmerom skupaj in nič več ju ne more ločiti!
NE DOVOLITE, DA BI NAVADEN PREHLAD V PRSIH VAS ZADRŽEVAL
JOHNSON'S '
RED CROSS PLASTER
V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH
WmoM ^J&oVwm^
vzeli s seboj in mor«! j* pogreznili v moi\]e> ^ valovi so se zaspan" , sanjavo božali vlažij® krito z nežnim, ko* , kim, vedno sveže z«1 ^ nim mahom. Dim J® ^ lil iz ozkega dimniK^ modro nebo in ž Wj^jjj se tudi jaz poslavlF J ■ jaznega, a nič ma«J | ga otočiča.
Konjedifjj
FRANK J. I
lausch'
bo elevelandski žop^
► AKO BO DOBIL j
vsak slovenskij!^