\ ZDRUŽENE DRŽAVE NAJ INTERVENIRAJO V MEHIKI Borba mehiške vlade proti cerkvenim organizacijam je vzbudila novo zahtevo, da naj Amerika intervenira v Mehiki. — Intervencija je baje bližja kot kedaj izza časa, ko je podil gen. Pershing Villo. WASHINGTON, D. C., 18. februarja. — Intervencija v Mehiki, o kateri so tako pogosto govorili in ki je bila dvakrat zapodeta tekom zadnje administracije, je danes bolj vrjetna kot ob kateremkoli času izza dni, ko je načeloval general Pershing t kspediciji, koje namen je bil dobiti Villo, "živega ali mrtvega". Verski vplivi v Združenih državah, katoliški in rotestantovski, so izvedli pritisk na senatorje in člane poslanske zbornice ter tudi na administracijo, da se vprizori akcijo. Ti vplivi so ogorčeni nad očividnim sklepom mehiške vlade, da izžene iz de-1 žele vsakega moškega ali ženska, ki le količakj diši po amerikanst^u. Voditelji ameriških cerkva postajajo vedno bolj prepričani, da namerava vlada Callesa odpraviti vse cerkvene zavode ameriškega izvora. Po živahnih protestih, katere je vložil pri državnem tajniku Kelloggu in pomožnem zakladniškem tajniku Andrewsu kongresnik Swing iz Californi-je, z ozirom na tragedijo družine Peteet v Tia Jua-na, je storila sedaj vlada korak, ki ni le protektiv-nega, terfTveč tudi kaznilnega značaja. General Andrews je sporočil carinskemu kolek- • tor ju v San Diego, naj zapre mejo vsaki dan med testo uro zvečer in osmo uro zjutraj. To bo seveda onemogočilo Amerikancem obiskovanje notorične-prostora tekom večerav, razven če bodo priprav- ! Ijeni prežiyeti celo noč v mehiškem mestu. Oni, ki poznajo položaj, izjavljajo, da se bo vsled tega zelo zmanjšal obisk Amerikancev v Tia Juana in da I se bo vsled tega skrčili tudi dobički. Sedanja agitacija verskih sil dežele, dn se očisti Mehiko, podžgana od dnevnih poročil iz mehiškega glavnega mesta, Vera Cruza in drugih mehiških mest glede drastičnega načina, kako izganjajo iz dežele učitelje, duhovnike in nune, je velikanskega pomena, če se jo vpošteva s hladno političnega stališča. Administracija je imela zadrege izza pričetka preteklega leta radi poskušenega izvede-nja rudarskih postav, ki so bile omogočene vsled člena 27 nove mehiške ustave. Poslanik Sheffield se pogaja sedaj z mehiško vlado v namenu, da prepreči izvedenje teh postav. MEXICO CITY, Mehika, 1 8. februarja. — Me- hiški šolski učitelji so dobili migljaj, da naj se ne vmešavajo v politične zadeve ali pa puste poučevanje. Dr. Casauranc, vzgojni minister,»je pozval e učitelje, naj vlože svoje reaignacije, če imajo namen postati kandidati za kak politični urad. Posebna poročila, ki so dospela semkaj iz Pueb-le, pravijo, da so dobili katoliški vzgojni zavodi štiri in dvajset ur časa, tekom katerih morajo zapreti svoja vrata. Poročila iz Guadalajare pravijo, da so bili v državi zaprti štirje katoliški zavodi. TIA JUANA, Mehika, f8. februarja. — Sodnik f ia Juana sodišča, Urias, ni hotel obtožiti radi umora katerega sedmih mož, ki so bili aretirani v zve-i s samomori štirih članov družine Peteeč ZIMSKI DAN V» LONDONSKEM WINDSOR PARKU / ■ a■ t a irni^amisrsssmsm^ OBRATOVANJE V ROVIH TRDEGA PREMOGA tINDKWOOD A UNDIKWOOO. H. f. Velikanski snežni I plaz v državi Utak Velikanski snežni plaz, ki se je pojavil v Bingham, Utah, je uničil 26 življenj ter pokopal pod snegom petdeset nadaljnih oseb. — Velikanske mase snega so navalile na rudarske občino ter zdrobite domove. , BINGHAM, Utah, 18. febr. — Snažni plaz, pomešaji s kamerujtar i ji d rev j can, ki je prigrmel navzdol po strmem bregu v Sap Gulch včeraj zjutraj, je imel za posledico .smrt 26 ljudi, a to število bo mevroee še j%iveeaino, ker so včeraj zvečer cenili, da je še najmanj petdeset moških, žeaisk in otrok pokopanih pod snegom in ra-zva-limaimi koč. Razven šest in dvajset trupel, odistranjoinih tekom dneva, so privlekli iz snega še tri-dtisot živili oseb, med katerimi jih je bilo petnajst poškodovanih. Plaz je porušil McDonald boarding house in neki manjši board in sr hou^e, kajterega vodi v 'bližini Mrs. Rimiby, nadalje majhno cerkev iter nekako dvajset koč rudarjev, stoječih na obeh *stra-meh zaseke. Koče~ in hiše so pričele goreti, ker je skoro povsod srorelo v peči. Mnoge žrtve so bile strašno ožgane. Masa stroga, ki se je zbrala tekom najsilnejšega viharja v tej z*mi. je Txlrsnrta z gorske strani nad zaseko. kjer se nahajajo T'tah-Delaware rovi, ter napolnila ozki gorski kanjon, ki je dol» le par sto čevljev. Plaz je seveda prinrsel s seboj velike množine ^kal in drevja. - Prvi shaft Utah-Ddaware rova se je ravnokar vrnil z dela. ko se j je odtrjral pla.z ter fprigrmel v b no. Koče ob obronkih so bilo zdmbljene kot Lusetne ja.je ter potegnjene v dolino. Reševalni oddelki so *e tako ■ lotili dela. Več kot dva tisoč ljudi se je zbralo do mraka krog j>o-zo,rišča nesreče. Mesto šteje štiri tisoč prebTTal-cev in je znano po največjem " odprtem" ibakrenem rmlniku .sveta. Ta rudnik je last Utah Copper Company. Razdalja do Sait Lake City znaša osemnajst milj. Plaz je drvel dve milji po o-bronku,' prodno je zajel majhno rudarsko naselbino ob ozkem vznožju. Rudar Ed Larson, ki je eitl ropot. bližajočega se kupa snega in razvalin, je skušal zbuditi ttpeče • rudarje, ki so se malo poprej vrnili z dela. Enega moža je vrgel .skozi okno McDonald prenoči«*" a ter skočil sam za njim. Oba sita se rešila ter dobila le malo pra.sk. t Pojasnila Francije < glede sirskih zadev.c -iga je naprosila Fran-cijo, naj pojasni svoje i zadrege pri kontrolira-' j nju Sirije. — Razprav-1 ljali so o prisilnem biva- "J nju, verskih vprašanjih ter vladajočih kontra- j stih, ' RIM, Kalija, 18. februarja. —, fvrizno zaslišanje velike koloni- ' jalne s:le rr z ozirom na njeno po-1 krpanje s slabe j So narodnostjo se je za vršilo včeraj tnkag, menda ■ prvikrat v zgodovini, ko so na-', -topili zastopniki Francije pred trajno mandatno komisijo Lige na rodov. da pojasnijo administracijo Franeaje v Siriji. Predstavitelja ^raneije srta bila prof Robert de Caix, generalni tajnik francoske visoke komisije v Siriiji ter grof Canton Clnirzel. ravnatelj francoske službe pri. Lijri narodov. Francoza sr> naprosili, naj pojasnita pritožbe glede zlorabe sistema prisilnega bivanja, vsled katerega bili Sirci v dejanskem jetništvu predno so jih sodila sodišča. Nadalje zadeve so se tikale verskih vprašanj. RIM. Tita.lij«, 18. februarja. — Francoska poročila na mandatno kv>mis:jo Lifff* narodov glede sirskega mandata, obstaja iz štirih delov. Prvi dfl. ki se peča s tamoš-njim zarlregami tekom lam^kega leta. pmidarja dejstvo, da je bila vtaja, povzročena vsled pričetka rif ke kampanje, izključno le posledica propagande. V drugem de-Ui podro-bno opfc=njejo razvoj Si-j rije tekom zadnjih dveh let pod , francoskim pokroviteljstvom. Pro! raeuin 'in trjrovina ftfa sc povečala Izvoz je dosegel vre*ino«rt lotnih 700.000 frankov. Tretji del se tpeča z obstreljevanjem Damaska. ter se uresničile temne sira itn je, ki so vznemirjale včeraj zvečer Mrs. Frank Ulrich iz tukajšnjega kraja glede usode njenega sina. državnega {»olicLsla Frank Ulrieha, ki je bLl včeraj zvečer umorjen v znani Freneh Hill obcestni gostilni, o«>em milj brven Patersona. Novica o strašnem koncu sina ji je bila sporočena |>o radio, j Sedela je pri aparatu, d« po-, Kltiša koncertni pmgram. 'ko je I pričel oznanjevalec razpo-Jtrebne dokaze ter bomo tak<>j izpraznili lokal. ^ . Ena navzočih žensk je sy>oznala l lrieha, nakar so pričeli njeni j spremljevalci šepetaiti med seboj l ter koneeno poklicaili glavnega natakarja. ki si je oglodal oba moža ter ju nato pozval, da od "deta iz lokala. Medtem ko je držal jMcManus goste v -strahu >s svojim - revolverjem, se je napotil Ulrich v pritličje, Icjer so takoj začeli .1 i-ttreljati nanj. Zadet v u-tta j^ - Ulrich večkrat ustrelil, in tri - krogi je so zadele Samuela Aleši, -j lastnika lokala. Drujpi strel je za- idel policista v telo m tretji v gla-ivo ter na mestu povzročil njegovo a ' smrt. V kratkem ča^u pa so bili j nadaljni državni policisti na licu mesta m ker bila vrata zaklenjena, jih ra-abili ter vdrli v hišo. Razven na tleh ležečih polici-jstov niso našli nikogar v hiši. Ko je dospel aanbulančni zdravnik. je bil Ulrich že mrtev in McMa->-1 ; "nusa so ^prevetlli smrtno ranjenega v f>t. Joseph bolnico v Pater-son. Antracitni premolar ji so se vrnili na delo za dobe petih let. — Kontrakt do leta 1930 je bil podpisan v Scrantonu s sekcijo glede check-offa. — Premog bo pričel takoj odhajati na iztek. SCRANTON, Pa., 18. februarja. — Formalno podpisanje novega mezdnega kontrakta za štiri leta in pol med antracitnimi premogarji in delodajalci je bilo zavrženo včeraj, a ne brez bojazni glede tega, kako dolgo bo pravzaprav jamčil mir v poljih antracitnega premoga. Boje se, da bodo zavite besede, katerih je v dokumentu nebroj, povzročilo spor med delodajalci in unijo še dolgo pred 3 1. avgustom leta 1 930, ko bo ugasnil kontrakt. To je prav posebno resnično glede sekcije štiri, o kateri pravijo premogarji, da ustvarja check-off sistem, dočim trdijo delodajalci, da ne more biti govora o tem. John Lewis je že izjavil, da bo smatral za kršenje kontrakta, če ne bodo dovolili delodajalci, da ne more biti govora o tej sekciji. | Dosedaj se vrši boj med nasprotujočima si strankama glede check-offa podkritjem. Na površini 'prevladuje tišina, ki jo je opaziti po bitki, ne le na ^zborovanjih premogarjev in delodajalcev, temveč tudi v premogovnem ozemlju. Ko sta se včeraj oba komiteja zadnjikrat sestala, da zaključita stavko leta 1926, so tako premogarji kot delodajalci nagovarjali drug drugega z Bill, Jack in Tom, prvikrat po preteku številnih mesecev. I Ne glede na to in na dejstvo, da je poklonil major Inglis, načelnik pogajalnega komiteja delodajalcev, slehrn^T.u članu obeh komitejev belo rožo, i je bilo podpisanje kontrakta kratka in suhoparna zadeva. Malo po četrti uri sta se oba komiteja sestala in malo po peti je bilo podpisanje objavljeno. Nikakih argumentov ni bilo in le malo raz-i prave. Priprave v več kot osemsto rovih v celem antra-• citnem ozemlju so se vršile izza časa, ko je bil dosežen poskusni dogovor v Philadelphiji zadnji te-jden. Ko so se danes premogarji vrnili na delo, je "bilo vse pripravljeno. , Kljub temu pa bo znašala produkcija prvega dne - le nekako 25 odstotkov normalne dnevne produkcije, 65,000 ton. Od te produkcije bo dobilo mesto New York malo več kot pet tisoč ton. Delodajalci so izjavili, da bodo prevladovale > štare cene, kar pomenja, da se bo prodajalo pre- - mog za domačo porabo za $8.75 do $9.50 tono pri 1 rovu. Podrobne cene v mestu New YorkA bodo j znašale od $14.25 do $15.50 za tono. i Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes to na£e cest slede*«: JUGOSLAVIJA:* 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 Pri mUtiMilih. ki značaj« manj ko« en tisoi dinarjev računam« »oeebejf iS centov n poštnino in drage si ročke. Raspoii]j» us zadnje poftte In Ixplatuje TeKal tekenri mT*. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9.10 500 lir..........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir .......... $42.50 m 1» Pri naročilih, ki mate je manj k«t tet Ur, n po&tnino In drage itieike. Razpošilja na sadu Je »oite in bplataj« LjcMJaaAa kreditna ▼ Trsta. Za poSIljatve. ki presegajo PETTIBOG DINARJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem In Uram sedaj nI stalna, menja se ve&rat ta neprt-Sakovaoo; Iz tega razloga nan nI mogoče podati natančne eeae vnaprej; računamo p« eeni tistega dne. k« nam prid« poslani denar t roke. POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je periat! aaJMJe pe Domeetk Pastel Mmmr Order aH p« New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortlandt Street Hew York, v. y. TWooboaa: Osctfaadt 4Mt ____ . ..._________________ ___:_ -J______________________________________ f*N«i»e£ii ilovenaki doero!^! Tf A C^f ^fl^T A V ^ A f^TbTu^^aor^^l^^r^^l , Združenih dri«v«h | ■ ■ /% ^^ I l\ ■ ■ ■ ■ j the United State* I :: SS8 I \J[JLJjL3SD il JLJLX%/V/ UJUL 1 I I Za New York celo leto - $7.00 $ ■ ,BftftrtD , l^iao^^o^ieu, ,7.00 J List slovenskih delavcev v Ameriki. ' ^ 75,000 J TELEFON CORTLANDT 2876 Entered m Second Class M&tter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.Kunder Act of Congreas of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2878" ___1____- ■» ^ . . i t - - NO 42 — fiTEV. 42. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 19,x1926. — PETEK, 19. FE3RUARJA 1926^_VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. Von Hoeich odpotoval 1 n i na Dunaj. t PARIZ, Frruci/a, 18. febr/ — H«*rr von Hsla- ^ uik v Parizu, je včeraj zvečer od- • I Ki to val, a ne v Berlin, kot se je i je irprva domnevalo, temveč v Avstrijo, j Voeraj gWik>. da se ho-; ] najKutiti v Berlin, da razpravlja z *nem»ko vlado o natzorih mi-uistrnkejra pre*i*dnika Brianda j irUni«* ponrnkHriive Števila .stalilih . članov xvata I ji p* nartxlrrv, po- . •lino pa vldjndtwje Pofj^cc. V Dowlaariafcru m rtto. da «xe bo trajalo p^ovanje nemškega poslanika v Avstrijo več kot en teden in da pridejo pri tem vpo-štev le privatne zadeve. DUNAJ, Avstrija, 18. febr. — Av»trij>«ki kancciar Hamek se bo v kratkem napotil v Berlin, da razpravlja tam z merodajnimi krogi o spložne^i položaju. Most pri Poughkeepaie. ALBANY, N. Y., 18. febr. — Senat je sf>rejH voeraj predlogo. « kaitero se dovoljuje dva milijona dokkrjev oca gradtitev mostu za vozove preko Iludaou reka pri Ponvghkeepsie. i PRIJATELJI RAZOROZENJA. Gotovo m? ae -bo zamikalo nobene strani. svojim oili>or<>m »proti oboroževanjem in da bo to dokazala ne le z lepimi besedami in praznimi fraizami. Prav kot žo tako pogosto i>oproj se je tudi v tem slučaju zopet povleklo za do® \ne one, ki so domnevali, da si* -krijejo besede in dejanja, če »pridejo pri tem vpoeov kapitalistično države. Tudi v tem slučaju je pokazal Washington resničnost starega reka: Ravnajte se po mojih besedah, ne pa po moijh dejanjih! Ta dokaz ve je doprinesio v torek v obeh zbornicah zveznega kongresa. Senat je sprejel, bree vsakega resnejšega od]K)ra s katerekoli strani, mornariški proračun v znesku .^21,000,000 m poslan-E-va zbornica je sprejela armad-ni proračun, v iskupnem znesku $339,500,000. Razve n tega pa >e je dovolilo se $100.000.000 za ^grajenje novih zračnih !ae>tih let. Da pa gre pri tem le za začasne broške. 'ki IkxIo v teku par let izdatno prekoračeni, je več kot gotova stvar. kajti poročevalec komiteja za mornariške zadeve je izjavil, da gre 1<» za približne svote, kajti natančnih zneskov, ki IkkIo najbrž dosti višji kot se jih je sedaj navedlo, ne bo mogoče ugotoviti preje kot po preteku daljšega časa. Za momarieo in armado zahtevane .svote pa so izdatno višje kot pa svote, katere se je zahtevalo v prejšnjih letih v iste svrhe. Kako neizmerno e*> poskočile svote. katere se je .-stavilo v proračun za mornarico, je razvidno iz naslednjih številk : Leta 1912 se je določilo za mornarico te dežele $126.000,000; leta 1916 pa je morala at svota narasti že na $164.000.000. Leta 1917, — torej v letu, v katerem so stopile Združene države v svetovno vojno, — je izdalo v mornariške svrhe $:102.000.000. V tem letu pa, v katerem se ne vojuje nikake vojne in v katerem tudi ne preti ni kaka vojna, če smemo vrjeti vladnim izjavam. — pa znašajo izdatki za mornrico .iiio društvo Domovina. Najiprkrenejše pozdrave vsemu članstvu kakor tudi tisočero hvalo vsem .plemenitim srcem. Ostajam vaša članica Mary Makovee. (preje 1)eb e ve). NITI čas, niti navada ne moreta uničiti neprekosljive kakovosti Helmar. Kajti Helmar je cigareta te vrste. Zadnjih dvajset let so se pojavile razne vrste ter izginile. Toda Helmar stoji čvrsto ter izkazuje javnosti usluge. Seznanite se z Helmar Kraljico izrednih cigaret s> Dopisi. sika, da imaš danes '/.a god kako dobro kranjsko klobaso. Pa brez zamere, dokler se zo pet ne oglasim. L/Miis Konupare. Eveleth, Minn. Pa-zno eitam Glas Naroda in posebno se mi dopadejo Voman;. Vselej težko čakain. da dobim L i—t v roke. Popravici povem, da b: bila težko bretz Glas Naroda. Delavske razmere so menda ta ke kakor povsod. Dela se vsaki dan. samo delo se težko dofoi in plača ni nič kaj prida. Pozdravljam, vse čitatelje in čitateljiee, Glasu Naroda pa že-!'ii! dosti dobrih naročnikov. Zgaga, le še kakšno povej ! M. S. Barberton, O. Prosim vas uljudno, da priobčite teli par vrstic v naš čez vse priljubljeni lrst Glas Naroda. Posebnega nimam poročati, kakor da se vsi prav radi ta jrorke drži mo. Z delavskimi razmerami se v naši naselbini nimamo nič kaj pohvaliti. ker so še nižje kot pod ničlo. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Naj omenim posebno društvo Domovina, katero k' samostojno in nestrankarsko, ter ima svoj dom. NOVICE IZ SLOVENIJE Nov občinski gerent. Občinski ge-rent v Sehi. okraj Murska Sobota. Jožef Krmar jt na lastno prošnjo razrešen ger -nt kih postov. Na njegovo mesto ji imenovan za gerenta Jožef llak posestnik v Velikih selili. Visoka starost. V Ht. Jerneju na Dolenjskem j( umrla kočairiea Marija Bakše v visoki starosti 9'2 let. Do zadnjega je opravljala razna kmetijsko dela. Odlikovanje. S kraljevim ukazom je odliko van z redom sv. Save tretjega raz-« la Julij Pauer. ravnatelj pre mogokopa v T rib o vi j ali. Himen. Te dni m* je poročal gradbeni inžinir in geometer Jo-rp Cernjač univ. asistont, z Mimi Petae. Dne 30. januarja se je poroči! v Prevaljah Karel Sedej, rudni Ški uradnik, z Marijo P r isto v o. Prof. Juvančič odlikovan. Prancoska vlada je odlikovala generalnega tajnika Jugoslovan lo v-tvo triindevetdeset milijonov d Pittsburgh, Pa. Cenjeni g. urednik: — Dan«*s. ko to pišean, je praznik veseljakov po starokraj^kem običaju, ali na žalo«t, v Ameriki je danes drugače. Kdor yna še kaj za suha grla, >naj ga bolj na skrivnem obhaja (vtsaj jaz ga mislim tako), da se mu ne pripeti kaj hudega. Torej k stvari: sv. Pu-t se poslavlja od nas, ž njim je Izginilo tudi družabno življenje in zabavni večeri naših podpornih društev. Na žalost omenjam, da smo imeli tu^aj v Pit.tslmrghu sainn tri zabavne večere takoj po Rožiču. potem pa ne več. Bilo bi jih se veliko, ali gosj>odje IS. paragrafa so poskrbeli ter rekli: lahke pijače, ali pa nič. Mi Slovefnei smo pa vajeni na bolj trde reči in zmožni tudi trdega dela. kadar treba, kar tudi Ena j o Vpoštevati razsodni Amerikanci. Le našo svo bodo in veselje, kar najbolj ljubimo, nam odrekajo. Da se nismo tako žalostno poslovili od pred pustnega časa. nam je slovensko pev>ko drlštvo "Prešeren" priredilo krasno igro "Na razvalinah življenja"' in to na pustno nedeljo dne 14. februarja v prostorih K. S. Doma. na 57th Buttler cesti. Presenečen sem bil. ko .cem vi del. da je bila plesna dvoranra polna gledalcev nn zraven srni tu di opazil še precej rojakov Slovencev z družinami vred iz bližnjih naselbin. Vsa čast jim! Kakor se je izraz i io dr. "Prešeren'', so bili ja»ko zadovoljni = tolko udeiletžbo in uspehom. N\-> tem mete tu izreka pevsko dni-atvo "Prešeren" vsem. ki so ^e udeležili svojo srčno zahvalo, tn tudi želi, da v bodoče, kadar bodo še kaj s-ličnega naredili, da j"?h posetimo še v večjem številu kot sedaj. Potem 'bodo še bolj zadovoljni. Kar se tiče dela m napredka, j tukaj v Pittsburghu srednje. Plače »o odivisne od dela. kakor je človek kaj izurjen v eni a»li dru^i stToki. Novic ni poe^bnih (ali pa «o, pa jih ni vredno v javnost pošiljati, da ne nekalteri duhovni preveč ne razfourdjo). Pozdrav vsem eitajteljem Glas Naroda, ti pa, Peter Zgag«, mi- Vodovod za Vipavsko dolino ir Kras. Tržaška deželna komisija se jr bavila zmova z vprašanjem vodo Voda za Vipavsko dolino in Kras Pridružila se je načrtu, po kate-ri»m se izpopolnita in uredita oba vodovoda ter se dotični stroški po •azdele med tržaško in furla.rLskc orovineo primerno po številu pre bivalstva. ki se bo vodovodov po služevalo. Fiad bi izvedel za naslov ANDRE JA SHUSTAR, podomaee Vr tevkin, doma iz Trpčan pr Ilirski Bistrici. Če bo čital ti oglas, naj mi piše, ker poročat mu imam nekaj važnega iz sta rega kraja. — Frank Šestan 1101 East 63. St., Cleveland 0. (3x 17.18.19) 1 Iščem mojo družino; mati MARI JA ŠESTAN. heeVe TONO A MILKA in FRANCE PRLŠ V OR, K MOHORJEV iz Kuteže vo. Pred 7. leti se je nahajala nekje v Iowa, zdaj neznam kje se nahaja. Prosim cenjene roja ke, če kdo zna za njih naslov da mi ga naznani, ali če sama bere. naj mi se oglasi v nje do bro. — Anton Šestan, P. O Box 52, Shephera, Tex. (6x 18—25) Za BODOČNOST je velikega pomena samo oni del zaslužka, ki ga denete na stran. Zato se preskrbite za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga naložite pri nas varno po 4že v kongresu, da je edinole v zmernasti ne pa v prohibiciji rešitev. Katoliški kanltnal ^hnwleb in s» je izrazil v tem zmlslu. Razni poslanci in senatorji se v J kongresu javno norčujejo Le i>r«>-hibicije. Kongre.^nik IIill je začel javnn variti pijaičo in jXKziva su^hače. naj jo pridejo pokušata In celo Vojsko v Jaka v I>o\vn-townu je vzkliknil t^ dni: O ti' preklet prohibišn! * Iz tega torej lahko jasno ra/-i . I vid te. da je or proti prohim ciji esplošon in da tie bo ver dolgo obstala. * Iz Clevelanda mi poročajo: A. Ordina je b:.l odbran, da izbira najboljše maske. Izbral pa je sledeče: prva maska: srednjeveški bojni 'vitez. Druga maska : smrt z belim okostnjakom. Dvorana je zašpetala: Pogrebnik in Smrt .sta prišla, na -društveno veselico. Polovica navzorih je mislila. da .sta "Smrt" in Po^re!). nik dogovorjen«, pa so se grozno amotili. menda še Grdimi sa.m. Masko Smrt je naunreč predstavljal pognani slovenski na pred njak. Stavka v okrajih *trd«»ga premoga končana. In sedaj se prepirajo glede vprašanja, kdo ima največ za-lttg. da je bila končana. Ta prepir je podoben prepiru, ki ipa tuidi še ni končan in menda nikoli ne bo. namreč, kdo ji* zmagal v svetovni vojn i ? % Egipčani nočejo sprejeti drset milijonov dolarjov. katere jim ponuja mladi Rockefeller za zgradbo tamošnjega muzeja. Egipčani najbrž vedo, da taki gospodje kot je Rockefeller, ne dajo prej centa od sebe. dokler niso popolnoma prepričani, da bodo doibi-H najmanj dva centa nazaj. * Iz Philadejf>hije poročajo; Tukaj je neki možak požrl ovratni gumb. Sel je k zdravniku, ki je odredil operacijo. Moža so morali trikrat operirati pa. gumba kljub tenm niso našli v njegovem telesu. Možu «w*1aj res ne ne d nt go ga ne kaže. kot da si kupi nov ovratni gumb. Koledarski del. Poylavje o praznikih,' letnih časi \ in mrkih. Premogovna industrija v meri k i. Detcktirska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. G umi j — novo zlato svetovne finance. Strasnq bolezen — rak. Doživljaji lačnega v New Yorku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord ('ur zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v jnorskih globočinnh. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Iljalmar lir anting. Kitajska. Sun jat sen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledar ja. Pavel Ilindcnburg. Smrt Roberta La FolleUa. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. Smešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, kn smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NAR0DA1 82 CORTLANDT STREH NEW YORK CITY | GLAS NARODA I (8LOVENM DAILY) Qwm$d Md PnSHšktd bf BLtyiNIO PUBLISHING C0MPANI (A Ctrptraii**) #nok Bakaar, priiliiri Locto B«n«dik, ffwwr PtaM if taiiMi «f th* eorpor%Uon and addr—— of abov« olfioara: P Portland* Boroog^ of Manhattan, Now York City, N. Y. USL18 N A E 0 D A ,J ___»/ th* p$opu"__ _/wtKd Itry Day Except Sunday $ and Holiday*._ 0§U Uia ptljm lid m Ameriko Za Nem York m —U Uu _ $7.00 4m Kmmod* _-___ $6.00 Za pol Uia______$3.30 Wa Ufa_____$3.00 Za nioeswutva §a UU UU — $7.00 P« Mri Us_______$1*0 Za pol Ufa--------$340 __Subteription Yearly $6.00. _ ______Advertiiement on Agreement._ "GU§ Ifareda" Uhaja vtaki dan ievtemh nedelj in prinftw. Papkri brea podpiaa hi osebnosti ae ne priobčuje?*.. Denar naj ae Ml "Tnil poUjati po Money Order. Pri ipreKMunbi kraja naroini-fitrt pmaiw, da m nam tudi prejinje bivališče naanani. da hitreje najdemo naslovnika. UB L A S N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y _Telephone: Cortlandt 2876.____ John Benvin. MoKees|)nt, Pa. $ 1.00 Filip Soberl, C hicago, III. $ 2.00 Frank Jekovec, Farr, Coto. $ 1.00 John Paadirc nabral na sestanku S8PZ. v Chicago. 111. $ 6.80 Joliii Beits, Frontier. Wye. $1.00 M. Jovanovich, Gary, Ind. $ 1.00 Mary KJun, Marj- Oarstella, obe v Harpers- ville. Hotel, Obtio $ 2.00 Alojzija. GrinUl. New York. N. Y. $ 5.00 Lovretiz Napode. Mihalle, Pa. $ 3.50 Frank Vavpotič, Hoftxiken. N. J. $ 2.00 Joseph A v bel j nabral v v Bridgeport, O. $ 2.50 J. Marinko, Cleveland, Ohio $ 2.00 Peter Fiiipič, Palmerton, Pa. $ 1.50 Mathew Papich, Kansas City, Mo. $ 1.00 V • Sj Iz življenja George Washingtona. WASHINGTONOV ROJSTNI DOM V WAKEFIELD, VA. 1^====^= -= ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (P«f«l|n UnautH Infoimttlon ••rvlc«. — Juaoaiav lunau.) POTREBNI KOZAKI ZA NATURALIZACIJO. -IVSTONC witt» ca. Nfw ro». '- ' * - s. y JKFSSr \ it l ■ ^tfSMWS® " - .% - - k .v-, ." t " ■ ■ .. • • mB£ - - Tiskovine in nadaljne informacije dobite, ako pišete (oziroma greste ose.bno) na naturalizaeijkki urad v Washington (Commissioner of Naturalization), njegove zastopnike v spodaj navedenih mestih, klerke najturaiizacijskih sodišč, šolske oblasti ali na razne organizacije. V zadnjem oasu so nekoliko preuredili naturalizacijska okrožja sirom Združenih držav. Podružnice naturalizacijskega urada se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravitelj nosri naslov: Head Naturalization Examiner, oziroma District Director of Naturalization. Obrnite se na onega, katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi stanuje*e. ŠOLA ZA ODRASLE TUJEROD \ CE IN AMERIKANCE. Federalni prosvetni urad — (Bureau of Education) je pravkar izdal knjižico pod naslovom: Vzgoja za etl ni >1 e t u j e rod ee in tnrodne n P i see razipravlja o tem žalostnem s ton ju in pravi: — Socijalna. politična in ikultirrna škoda., ki je posledica nepismenosti, se niti ee-nifi ne da. Preziranje zakonov, nevpoštovanje osebnega in javnega zdravstva, sumičenje. need most in nedemokratično stališče — vse te noža žel ji ve okolščine najdemo splošno V onih okrajih, ki vsebuje j ovlsok odstotek odraslih ne-pismencev. — Federalna prosvetna komisija je maja 1925 vsaki državni šo!>ki oblasti razposlala vprašalno polo glede šolskih razmer, kar se t:e« pouka angleščine in državljanstva z a od rasle. Na podlagi došlih odgovorov se ceni, da dobiva sedaj 336.000 oKlraslrih učencev elementarno vzgojo v ljudskih šolah te dežele. i!- MWl mg ffl M \ Hi % - 4} i /H \ vv I V George Washington Feledečim predpisom: biti I m^ra belega ali afrikaawkega" plemena ; star mora b ti najmanj 21 let; njegov prvi papir mora biti najmanj dve leti in največ sedem !<*t ■star; živeti mora v okraju sodišča. kjer vloži pro-:njo; biti mo ra neprenehoma nastanjen v Zdr. državah najmanj pet let rn v isti državi najnvanj eno leto, od dnc*a ^ vložitve {»rošnje nazaj računajo; imeti mora dve priči, državljana Združenih držav, ki naj privzeta, da osebno .vesta o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo. odkar isti živi v dotični državi, Ln ^ da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živel v eni > . sami državi vso predhodno petletno dobo, mora on dokazati svoje bivanje v drugih državah potom ( teh samih ali potom drugih prič. ki naj osebno prideta na sodišče, aH potoni pismenih (Zapriseženih izjav. Ako treiba teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od za stoopnika natural, urada, predno se vloži prošnja. — Prosilec mora lastnoročno podpisati prošnjo. Zahteva se; da zn/i govoriti Angleško, razen če tega ne more radi telesne hibe alii ako ima homeistead ma javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša ki naj se plača sodnemu klerku. Postopanje: Najprej si preskrbi tiskovino Form 2214. bodisa od sodnega klerka ali od naturaliza cijskega urada ali pa od kakega i ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formulai ! ni nikake pristojbine in na tura li-■ zacijski urad ali učitelj rad poma-i ga izj>olniti ga. Ko je formular i izpolnjen, naj ga kandidat posije I po pošti ali prinese osebno, skupaj - s prvim papirjem, na urad Naturalization Examiner-ja (zastopni ka natur. urada), katerega adresa je navedena v formularju. Ta n- I rad bo opravil potrebne podrob- > nosti in obvestil kandidata, kda; i in kje naj se zglasi s pričama > svrho vložitve prošnje za naturalizacijo. Tretji a# končni korak. Sodno zaslišanje. — Predno sme priti prosilec pred sodnika v svrho kon ene rešitve njegove prošnje •za naturalizacijo, treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prošnje . tekom katerega časa ostane ob/a- - va o tej prošnji nabita na javni - dehki v uradu sodnega klerka. — : SodiiČe doiloči dan, kdaj naj sc I prosilec z glass i na Sodišču v svrho končnega zaslišanja, in obvesti - prosilca o tem. Priče morajo tud: > biti prisotne ob zaisltšanju. Ako . sodnik ugotovi, da je prosilec u-. pravičen d onaturalizacije, mora . ta za priseči zvestobo Združenim . državam in dobi svoje državljan-. sko spričevalo (Certificate of Na- turaKzation) ali "drugi papir". .J, Rajši v zaporu kot pa pri ženi. HEMBROKE. Wales, 18. febr. Pred par meseci so bili zaprli J! H. Daviesa. ker ni hotel skrbeti za svojo ženo. Včeraj mu je rekel sodnik, da se lahko vrne domov, če hoče. Daivies je pa rekel, da je rajši v zaporu ko pa pri svoji ženi. Naš« oko \ idi oddaljen" predme- j te le v wpfoSnih »n če^to Zitbri^a-n;h obrii-'fe s s«*intertja kako zna-, < i!no podraltnostjo vm«'s. RanW talio, r-:m veliki možje, ka- kor Washington, oddaljujejo v pr«>t»-kl<"st. trn»5»o!j izgubljajo .rro r«--'!>i'"n*» pote/e in široko občinstvo hrani njihov spomin pojavit-, o radi nrkaterih njihovih po-"ebniti kakovosti. M»*nda večina' Ifiidi. rojonih in vzgojenih v tej deželi, časti 4'očeta te deželeT*( predvsem kot velik vzor reo«>i^-al mlado češnjo, zato da bi preizkusil svojo nr*vo sekiri--/•o, fi^« pa epizodo o s»» Frahcozi umaknili o-i l«-ta 1758.\je bodoči vojsko-^<^ lja revolucijonarne vojske pridobil znanje o vojskovanju v novi pokrajini, katero znanje je jk»-zaeje vj*>rabil s tako sijajnim u.s-ptdio®n in na način, ki je dostikrat osupnil njegove protivnike Omenili -mo že A V a> 1 ii n gton o v o moI."i'.'-novt, katero potezo njegovega zna.'aja značilno ilustrira s!<*-d<•<"-. logo je Washington vstopil v zhr>rnico. — Nato io pn d^edovatelj govoril svoj slavospev. kateremu so vsi plo-kali in čakali na Washingto-t: )v o.lretl-oili.vatelj. — Vaša tfkromnosit enaka vaši hrabrosti in to pre-j vaša vsak govor, ki sem ga jaz '.možen. — Ko ji- izbruhnila r evolucija in l je bilo treba imenovati poveljnika j r -volaeij mara h čet.^je bilo Wa.sh-intrt novo ime v mislih vseh. Ne da je bil odločno na strani kolo-uij. marveč so ga tuili vsi smatrali /a zaneslji\ . ga moža in najboljšega vojaškega poveljnika meti ko lon'sti. Njegova naloga ni bila lahka. Trinajstorica kolonij je bila slabo pripravljena za borbo pro-' i mogočni evropski velesili. Ko-I oni je s-«> bile edine v odporu proti angleški vladi, ali istočasno so bile ' ?o 1 ju'iO^umne med selmj in vsaka je odloeno poudarjala svoje po—bne praviee. VsLed te>ga je iprema in organizacija vojske (lo-•i';ri,: inn go trpela. Možje, 'ki -o r- 1 vojskovali, so bili i^boren m 'e-i:al za vojake, bili so pogumni in znali - prav dobro rabi-' : p • :'ko. a!i. imeli --o le najprima-ivt >• ideje o o: t i disciplini, ki i » !. ;a potrebna, da m' porazijo iz-urjetio an.gleške č"te. filavni po- velin k jo moral imeti mnogo trd-' ... I ne votje in poguma, da premagr: * • ovire. Par vrstie, ki opisu-1 iojo ameriško vojsko pred Bosto-nom v letu 177-"». nudi živo sliki ' 'danjoga časa. Vojaki so bili u-vrščeni v stotn^je različne veliko-i p"d stortni-ki in drugimi časi-j »liki. ki so imeli bore malo avtoritete nad prostalci. kajti le-ti s« navadno sami volili svoje poveljnike. Nekdo, ki je prišel Ohiskat tabor, je poročal o sledečem dvogovoru. ki ga jo dišal med stot-n kom in podrejenim mu prosta-kom. — Iiill. — je rekel stotpik. — P;,.:di jx> vetlro vode za vojake. — Ne grem. — jc .odgovoril pno*tak, — vi ste na vrsti, stotnik. jaz som šel ponj zadnjikrat. Nikdar tekom vojne ni Wash- g i je mbi li (ieorje [»jahal v^smrt.' kar {^a je tudi možato priznal. — Take preproste ]»ravljiee pa ne vodijo «lo resničnega spoznavanja in ocenjevanja in nam ne bodo mnogo pomagalo, da praznujemo »i- 1 v pravfin duhu obletnico rojstva i vclikfjft .Vnn-rikanea. ki jo ves narod obhaja dne 22. februarja.'j \Va ' • bil dobro oproni- j Ij'-n iM nalogo, kr mu jo jo usoda iam tiila. Izgubil je očeta, ko mu* JO bilo šele enajst lot, in moral jo že /.arana razvijali onega svojega neodvisnega in neukrotljivega duha. ki je kasneje ob več kot eni priliki |>o-.ia! of ipaj«M-ih kolonij. V mladi dobi š'<.tnaj-! h let ga najdemo kot 1 'snrv; vor" — nekaj m«l zemlje-m ore e m in.raziskovaleem - v dir. ili apadne Virginije, mjshu n. • držav, živečega življenje pijo n rja in j^rmi^^aarajočegta rndijan-: e • b *aj . Njogr*vo življenje v !>«> t jo in prebi inostjo Indijanca N j- gova dolga osanudost v divjimi je zla*sff titnlila njegovo nava-molčečnosti, t otrok in ki jo je ohranil do smrti Ž;več tak-o doliro v samoti, nančil ^e jo misliti sam za sebe in zanašati na sami-ra sebe. I-tega samozavestnega mlad-ecii-ča najd.-mo v t;'rosti 2:5 let kot glavnega poveljnika vojaške sile Virginije, zaupnega in izkihšenega > ojaka, ki so je bil boril proti Franceaoin in njili zaveznikom In-kjaneein v bližina kraja, kjer ^to-ji danes Pittsburgh. Ravno v t ob )• >t*bab med Angleži m Fnaneozi,"1 ington pokaral, koliko je vreden. I kot t< kom -Prašne zime leta 1778, ko s- jo nahajal s s\-oj> vojsko v prezimi-ču j^ri Valley Forge, ne daieč od Phfiladei]!hije. Vojaki so bili brez hrane, razcapani. brc< obuval, konji so poginjali od gladu. Cast n ki niso bili nič na bol jšem kot vojaki. Ves ta čas ni kongres delal ničesar, da bi pomagal voj- ki. Koiigref--n.iki iz raznih držav --n l»:li dru:g na drugega lji:-bosuanni. nvnogi niso zaupali vojski. vsak je imel v mislih le interese svoje lastno državo; v»jska pa, ki je bila ustvarjena za obrambo pravic vsega naroda, je bi- zaae.mairjena. V teh težkih »časih 'e Wa Irnjjiton pisal kongresu:1 — Treba nas je smatrati vs\ —j kongre.s in vojsko,.— kot en na-1 boreč s<> za isto stvar. . . — Nobena vrsta ljudi v.trinajstoriei držav ni tako svečano spoštovala . ukrepov kongresa kot. baš voj: ka. ! fn brrz vsega ji-.-t ira . amja lab- | ko reče. da ni nikdar v zgodovini nobena vojska toliko trpela kot naša in prenašala vsr* itežkoče s \ tako potrpežljivostjo in po!o do odkritega upora. — Bde,n izmed častnikov je pisal WasningtoTBU. naj vojska prevzame stvari v svoje roke. proglasi monarhijo in podeli Washingtonu kraljevsko blast. Wawhington je takoj z ogorčenjem zavrgel predlog in odgovoril: — Presenečen in osupnjen sem čital prerlložen<» mi pismo. Zagotavljam vara, da trka k •_:« značaja in širokega obzorja. Tedaj še ni bilo političnih j strai.Cc, d;:, i je bilo seme bodoe'h 1 t ' i strank oznaeeno po različnih nazorih glede nove n>tave. Washing-' ton je j>ozval v svoj kabinet ljudi, j ki i-i-o marali drug za drugega 1 ! n ki so - i vzajemno nasprotovali,! kot da bi bili zares pristali različnih strank. Ali nikoli se ni zgodiLo. da bi bil kdo zavedel Washingtona stran od njegove naj-itrožje nepristranosti. Napravil je Tliomasa Jeffersojia za dr- I I žavnega tajnika, ker je bil ta najbolj poučen o -zunanjih zade-jvah, in Aleksander Hamiltona je imenoval za finančnega tajnika, ker se je .ta pokazal zmožnega spraviti v red finance mlade re-jpublike. Ali Jefferson in Hamil- • ton sta en. bila odločna nasprot- 1 nika. tako osebno, kakor po svo-I jih naizorih. Da s i ga je ameriško ljudstvo jako spoštovaJo in ljubilo š^ za življenja, vendar tudi Washington ni ušel običajnemu deležu napadanja in obrekovanja, kateremu so podvrženi vsi bistroumni državniki, ki se postavljajo proti pretiranim željam svojih razburjenih sodržavljanov. Tekom njegove druge predsedniško dobe so nastale težkoče z Anglijo. ki ni izpolnjevala obveznosti mirovne pogodbe od leta d 784. Velika ogorčenost je vlaj^la po vsej deželi in vročeknvneži so silili na vojno. Washington je poslal na Angleško John Jay-a, ki . je bil poprej glavni sodnik vrhovnega sodiščii. in spor je bil prijateljsko p°ravilan- Washing-; ton .ni hotel vojne; bil je vojne sit in ni verjel, da je mlada republika. ki se je komaj izmotala iz politične in gospodarske zmedenosti, v stanju započeti zapet vojskovanje z Anglijo. Ali mnogi, ki so bili drugačnih misli, niso' uvaževali njegovega širokega pogleda |in njegove umirjeno ti in so ga napadali na divji način. Neki časopis je tedaj pisal: — Ako je kdaj kak človek pokvaril narod, je to Washington, ki je pokvaril ameriški narod. Naj »bo njegovo obnašanje -vzgled bodočim generacijam; naj jim služi kot svarilo, da noben mož ne smo postati malik; naj zgodovina federalne vlade pouči človeštvo, da nekdo mora nositi znak^patriotizma le za to. da zakriva ž njim svoje grde nakane proti svobodi ljudsva. — Zgodovina, ki se ne daje zavesti od tremo+nih strasti, marveč sodi s. hladnim razumom, je popolnoma drugače sodila o Wash-ingtonu, nego si je predstavljal či- ni razburjeni žumalist. Ko jc Washington umrl. je vrhovni sodnik Marshall izrekel v kongresu par enostavnih besed, "ki so posta- • le slavne, ko jc označil velikega Aiucrikanea kot "prvega v vojni, prvega v miru in prvega v srcu svojih sodržavljanov", ln to sodbe niso kasnejše dobe nikdar iz-brisa'e. KOŠARA — REŠITELJICA \ngleški pisatelj Oliver Gold-' ; mith je bil mnogokrat brez de-1 narja. Nekega jutra jo bi! po-j>ol- J noma 'obupan in je premišljeval.! kako bi prijel do denarja. Tedaj pa vstopi njegov prijatelj Johnson. — Moj Bog. dragi prijatelj, — je zaklical Johnson. — ali nimate ničesar več, kar bi mogli spraviti v denar? — Nič več, — je odgovoril Oliver. — Uro sem prodal, obleko sem zastavil. — Ali nimate morda še kake-ga spisa ? — ga vpraša prijatelj. — .Ne. ne, — vr,klikne nesroč-11' ž. — Vso. kar jo vredno tiskarne. som žo oddal. Kar je še ostalo in leži sedaj v papirni košari, to pa ni nič vredno. Johnson pa je začel isVati v košari. kjer so ležale prazno steklenice, smeti in drugo. Po kratkem brskanju pa potegne Lz košare zamazan mami-skript in ga prične listati. — Ab. pusti to pozabil sem se-žgati. Noben Človek ne bo pogledal tega. — tako se je rogal obupani Oliver. Johnson pa je vrgel nekaj bankovcev na mizo dn tekel v tiskarno. Tako je bil rešen eden naj-boljših spisov tega pisatelja, ki je dobil v.sl to še naknadni honorar. LOV V ZILJSKI DOLINi Tz Inom-nsta poročajo: V celi jZiljski dolini je prebivalcem, starim in mladim, lov tako priraste! k srcu, a tudi tedaj ne more lovska strast počivati, kadar gre za nodolžne in koristne živali. Priča tega je dogodek, ki se je izvršil nedavno v Fuogon in ki nikakor ne daje ugleda tamošn.jemu pre biva Is* vu. V pozni jeseni se je v posobfio hi id i megli spustilo v bližino te vasi na travnike ve^ kol 100 štorkelj. Živali se nit plemstva je upropa stila državo, da je tako naglo podlegla napadom Turčije. Pa tudi pozneje, ko so Ilahs-burzani zavladali na Madžarskem, so imeti neprestano opraviti z odporom madžarskega plemstva, k; ga kljub vsem poskusom niso mogli streti. Vsak tak -poskus je i-mel za po>ledieo nov upor. Po uvedbi moderne ustavnosti je Madžarska dobila novo formo, ne pa nove vsebine. Prevlado je obdržala fevdalna aristokracija n jo je znala braniti s trdovrat-nostjo kakor nikjer v ostali Evropi. Madžarska se je proslavila po modernem svetu po oni barbarski brezobzirnosti, s katero se j-e n. pr. grof Tisza. najtipičnejši tip tega oholega, mogočnega fevdal-stva boril zoper vse poskuse, reform i pat i volilno pravo in odpreti širokim množicam dostop v politično areno. Vse zaman: aristokracija ni pr\»ustila; naj je protestirajoče delavstvo s svojo krvjo moerlo biulimpestantske ulice, naj so atet^atorski streli, izproče-ni na Tiszo, odmevali jvo zbornični dvorani, naj je celo dunajski dvor pritiskal na vlado. — vse briwpeiiio, madžarska aristokracija ni odnehala niti za korak. — Ogrska je obdržala najreakcijo-narnejm volilni red v vsej Evropi. ki je velikanski večini prebivalstva odrekel volilno pravico in jo pridr/.nl za fevdalno veleposest-Vf». I * pripu-V-alo k sebi *mo se denarne mojrotee. Svojo prediominantno pozicijo, ki je bila kričeče nasprotje m ml črnim načelom demokratizma, je ta madžarska aristokracija izrabljala stra«!M>. Država je bila faktično ob-j« kt eksploatjM'ije zanjo najbn-z-va jrrknej osobito v Vojvodino. tam napeljevali ljudi bodisi v krnet.ske kolonije kot v mesta v industrijalna podjetja. ki so jih l>oma^Ali usta.narljaiti nalašč v ta namen. Tako družili nacijonal-ni madžarski moment s socijalno-go«pod*nfkim egoizmom in oslab-IjaTi o,>por ?«oeijalno zapostavljenih množic. Naraščanje prebivalstva na Japonskem. Za^lnje ljulsko štetje na Japonskem je pokazalo, da japoaaaki narod «ilno narašča. Vsako leto se št-n'ilo njegovih dua pomnoži ea t rife trt milijona ljudi. Naraščanje prebivalstva «eveda ni samo ljudstvu v veselje, temveč tudi v žalost. ker japonska dežela nhna prostora za nove ljudi. Paul Claud el zopet na Japonskem. Francoski modernist Paul Claude l m je "vrnil iz Francije zopet M Jcpotodko. kjer je vnovič prer- Knjigarna "Glas Naroda" I MOLITVENIKI: / 2 Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: » 2 v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 T I Rajski glasovi: v plataio vezano .............. 1.00 v fino platno vezant>..........1.10 J v usnje vezano .............. 1.50 t v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: C v platno vezano...............80 I v usnje vezano ..............1.65 I v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: i v platno vezano...............90 l v fino platno vez..............1.50 l v fino usnje vez..............1.60 l Nebesa Naš Dom: l v usnje vezano................1.50 ž v fino usnje vietsano . 4........ 1.80 * Kvišku srca, mala: * v fino usnje vez............... 1.20 1 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 1 Oče naš, slonokost rjava.......... 1.20 * ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) t Child's Prayerbook: * v barvaste platnice vezano .30 * Child's Prayerbook: ® v belo kost vezano............1.10 ^ Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 I (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 C Ave Maria: C v fino usnje vezano..........1.40 * POUČNE KNJIGE: < Angel j ska služba ali nauk kako se C naj streže k sv. maši...........10 Angleško slovenski in slovensko angleški slovar.....................90 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez............. 1._ DoMači živin ozdravnik ........... 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.S0 ^ Kubična računica, — po meterski - meri.........................75 1 Katekizem, vezan .................50 ] Kratka srbska gramatika ......... Knjiga o lepem vedenju, ' Trdo vezano ................ 1.00 ( Kako se postane ameriški državljan .15 ' Knjiga o destojnem vedenju........50 * Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 j Nemžko - angleški tolmač ...... 1.20 J Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 i Nauk pomagati živini.............60 I Najboljša slov. kuharica, 668 str. . . 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana l!— broširano .....................75 Naša zdravila.....................50 lemiika slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko.....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar................ ,. .75 Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare ..'.. 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v pouk...................35 Računar v kronski in dinarski veljavi ..........................75 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar .................... .60 Sadno vino ........................30 Srbska začetnica .................40 Slike iz živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50 % # Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar.................... .50 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana----1 broširana .................. 1.2 J Sveto Pismo stare In nove zavezt, lepo L trdo vezana .................... 3.00 - Umni čebelar ................... 1.— t Veliki slovenski spisovnik rasnih pisem. Trdo vezano..........1.80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 1 Zdravilna zelišča .................40 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1 1. zvezek . .*...................45 1 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: j Aškerčevi zbrani spisi: . Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 bros..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— i Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— i Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 > Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— > Azazel trda vez .................. 1.— i Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez...............80 \ Beneška vedcževalka.............35 I Belgrajski biser ...................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 , Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 • Brez zarje, broširana .............SO Bele noči (Dostojevski) t. v.......> .75 Balkanska Turška vojska...........80 Balkanska vojska s olikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Bcžja pot na Bledu...............20 , Burska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) ............ Cankarjeva dela: » Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 1 Podobe iz sanj t. v...............1._ broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja t. v........... 1._ broširano ...................80 > Cesar Jožef II....................30 Cvetke .........................35 > Cerkniško jezero in okolica, s slika- mi, trdo vezana .............. 1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ...................... 30 Cvetina Borograjska...............50 1 Četrtek t. v......................90 . Dolenec, izbrani spisi.............60 * Doli z orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- 1 ko) .........................60 , Dolga roka ...................... .60 ; Devica Orleanska..................50 ; ■ Duhovni boj .....................50j . Dedek je pravil. Marinka in škra- ) teljčki ........................40 j j Elizabeta .........................35 ! Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Earon Trenk................35 , Filozofska zgodba .................C0 j Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 ) Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 - Godčevski katekizem ..............25 3 Gruda umira, trda vez........... 1.20 3 Gusarji ........................90 j I Hadži Murat, trda vez.............80 3 ( Hedvika .........................35 3 j Helena (Kmetova) ...............40 3 J Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 3 broširano .....................60 Iz dobe pnnta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda voz.....1.40 Jutri (Strug) t nI. v................75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvez- ^ kov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, bros..................40 5. zvozok ■ Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema sto- - loma trd. v................. 1.— G. zvezek ; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 5 broširano ...................75 5 Karmen, trdo vez..................40 0 broširano.....................30 _ Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kralj zlate reke in črna brata.....45 5 Križev pot, trdo vezan............ 1.— Krvna osveta .....................30 5 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40 10 Ludovika Beozija •.................25 \0 0 Levstikovi zbrani spisi: O 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — n Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — 0 Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Paraas — Ljud-itj ski Glas — Kraljedvorski roko->5 pis — Tolmač..................70 i-, Umni kmetovalec ali splošni poduk, »j kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 )0 4. zv. Kritike in znanstvene raz- — prave........................70 5. zv. Doneski^k slovenskemu je- J0 sik oslov ju................... .70 — Zbrani spisi trd. ves...............90 30 Poezij« trd. vez...................90 Ljudska knjižnica: S S I. in 2. zvez. Znamenje štirih g trdo vezana..................1.00 g z». Darovana. Zgodovinka g povest ....................... ".50 g 3. zv. Jeraač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 g 4. zv. Malo življenje...........65 g 5. z v. Zadnja kmečjta vojska ... .75 7. zv. Frihajač................60 | 9. zv. Kako sem se jaz ' likal, (Breneelj) ................... .60 g 10. zv. Kako sem se jaz likal, g (Breneelj) .........60 s II. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored- g neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — I (Breneelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz j španskega življenja.......... .60 16. z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60 Milčinskijevi spisi: Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 , Tolvaj Mata j, trd. v..............90 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mimo ciljev, tr. vez...............60 Mladih zanikemežov lastni životopis .75 [ Mrtvo mesto .......................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino .........................P .40 Mali Klatež ........................70 Mesija ......................... .30 Mirko Pošten j akovič................30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ........i......... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ...............25 . Notarjev noa, humoreska ...".......35 ' Narod ki izniira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 po v............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 , Naša leta, trda vez ...............80 , Naša leta, broširano...............60 ) Na Indijskih otokih ..............50 , Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 1 .... • ~ Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka 1.50 i! '.Narodna biblioteka: 1 ; Krvna osveta .....................35 l j Kranj ska čebelica.................90 i! V gorskem zakotju...............35 > Za kruhom .....................35 i Črtice iz življenja na kmetih.......35 ) Babica .......................... 1.— ) Berač ...........................35 j ) Elizabeta, angleška kraljica....... j Amerika, povsod dobro, doma naj- } bolje .......................35 I Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 3 General Lavdon .................35 , j Zaroka o polnoči .................35 r Emanuel, lovčev sin...............35 3 Spisje ...........................35 3 Beatin dnevnik ...................60 3 Grška Mytologija ................ 1.00 3 Svitoslav .......................35 3 Z ognjem in mečem ..............3.00 5 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon 1......................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 0 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Q Ogenj tr. v..................... 1.30 Pastir jeva nevesta, trdo vezana .. .80 Pesmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 ® Pariški zlatar.....................35 ' Pingvinski otok tr. v..............90 q Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00 0 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— 0 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec..............SO 0 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo vez..........90 0 Požigalec ........................25 5 Praprečanove zgodbe ........„.... 25 Patria, povesti iz irske junaške dobs .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ve«..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40, 0 Rabi ji, trda ve«...................75 Robinzon .........................60 q Razkrinkani Habsburš&m (Larish) .. .35 0 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldim ................ .50 Slovenski šaljivec ................ JO 0 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid................... .35 0 Skozi širno Indijo.................BO O Sanjska knjiga Arabska .......... 1.60 10 Sanjska knjiga, nova velika....... J90 Sanjska knjiga, mala .............60 9- Spake, humoreske, trda ves .....90 Strahote vojne....................50 10 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 11 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 12 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .8C 13 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 1 Sv. Genovefa ....................50 r Sveta Norburga...................35 ' ' Sredozimci, trd. vez................60 , broš........................40 I Shakespeareve dela: > T Machbet, trdo vez..................90 [ t SPISI KRIŠTOFA ŽMIDA: T ) T 1. zv. Poznava Boga...........30 > 7. zv. Jagnje .................30 x .8. zv. Pirhi .................. .30 13. zv. Sveti večer.............30 1 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ 30 } SPLOŠNA KNJIŽNICA: ) Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru- \ ^ da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 ^ Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz- } virna povest 181 str., broš......50 \ * Št. 3. Ivan Rozman: Testament, \ ^ ljudska drama v 4 dej., broš. 105 2 > str..........................35 2 ) Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla- 2 i sje, izbrane pesmi, 184 str , broš. .50 2 ) 6t. 5. Fran Milčisud: Gospod Fri- 2 > dolin Žolna in njegova družina, 2 ) veselomodre črtice I., 72 str., br. 0 25 2 1 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum- z j nost, veseloigra v eem dejanju, 2 poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., 2 broš..........................25 Z j Št. 7. Andersenove pripovedke. Za Z slovensko mladino priredila TJtva, j 111 str., broš................. .35 Z j Št. 8. Akt št. 113.................70 3 Št. 9. Univ. prof. dr. France We- ^ 3 ber: Problemi sodobne filozofije, 3 347 str., broš..................70 j j Št. 10. Ivan Albraht: Andrej Ter- * 3 nouc, relijefna karikatura iz mi- nulosti, 55 str., broš............25 ^ Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove po- z ^ Blednje sanje, božična povest v 4. ' slikah, 84 str., broš............35 1 ' Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica t4 deja 2 njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni- 3 ^ kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 4 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno, gospodarski spis, pošlo ee-5 nil dr. Albin Osrris , 236 str., br. .80 (j 0 Št. 16. Janko Samec: Življenje, 5 pesmi, 112 str., broš.,...........45 c 5 St. 17. Prosper Marimee: Verne I 5 duše v vicah, povest, prevel Mirko I Pretnar, 80 str.,...............30 2 5 j Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo- -5 ka lukovškega grajščaka, veseloi- gra v enem dejanju, poslovenil ;5 «lr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 ^ 5 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po-5 j topljeni zvon, dramatska bajka v pe-tih dejanjih, poslovenil Anton 5 Funtek, 124 str., broš..........50 15 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompaci in 10 Komurasaki, japonski roman, iz tO češčine prevel dr. Fran Bradač, ;5 154 str., broš..................45 >0 1 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst 15 kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., tb bros..........................25 '5! Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .o0 =° Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji 15 dnevi Pompejev, L del. 355 str., t0 broš...........................80 št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 0 St. 26. L. Andrejev: Črne maske, 10 poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 | Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoele-£ nost in problemi skrbstva za bres- K) poselne, 80 str., broš..........35 Št. 29. Tarzan, sin opice...........90 - št. 31. Boka roko.................25 Št. 32. Živeti .....................23 >0 St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna fc 50 Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 M) str., broš......................50 *5 §t. 36. Ksaver Meško: Listki, )0 144 str.......................65 55 Št. 37. Domače živali .............30 J5 Št. 38. Tarzan in svet.............90 «0 Št. 39. La Boheme................ 1.— Št. 46. Ita^ola ...................40 55 Št. 47. Misterij duše.............. 1.— r5 Št. 48.Tarzanove živali.............90 JO Št. 49. Tarzanov sin...............90 j5 Št. 50. Slika De Graye............1;20 št. 51. Slov. balade in romance.....80 10 Št. 52. Sanin .................... 1.5( w Št. 54. V metežu ................ 1 — j- .Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 j ^ Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost.........90 SpOmanove pripovedke: 10 2. zv. Mar on, krčanski deček is LL 70 banona .......................25 36 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- 50 kaških gora .................. .25 60 4. zv. Praški judek.................25 M> 8. zv. Tri Indijanske povesti....... JO ___—__ 9- iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega......... .3< 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............• .21 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .31 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............31 13. zv Boj in zmaga, povest........3t 14. zv. Prisega Huronsktga glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .3 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... 2 16. z v Zlatokopi. Povest...........3 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............3 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev..........................3 19. zv. Mlada mornarja. Povest .3 Tisoč in ena noč, trdo vezana.......9 Tatič, Bevk, trd. vez...............7 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .7 Tri povesti grofa Tolstoja.........5 Tri novele, tr. v..................9 broš..........................' Turki pred Dunajem .............. .6 ( Trenutki^oddiha____x.............i Vera (Waldova) broš..........3 Višnjeva repatica [Levslik) vez. 1.-Vrtnar, Rabindranath Tabora "irdo vezano.................7 broš..........................< Vojska na Balkanu, s slikami.....2 * Volk 8pokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.0 ) Valentin Vodnika izbrani spisi......2 Vodnik svojemu narodu .......... .2 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.- > Zmisel smrti ......................G Zadnji dnevi nesrečnega kralja .C J Zadnja pravda, trdo vezana.......7 Zadna pravda ....................5 Zmaj iz Bosne.....................7 1 Zlatarjevo zlato ...................9 Za miijonl ............6 Ženini naše Koprnele..............3 Zmote in koccc gospodične Pavla .3 i Zgodovinske anekdoti .............3 Zločin v Orsevalu 216 str.........1.- 1 Zbirka slovenskih povesti: ' 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......3 2. zv. Hudo brezdno................3 f 3. zv. Vesele povesti................3 4. zv. Povesti in slike ............ 3 5. zv. Žtudcnt naj bo. Naš vsakdanji I kruh ........................ .6 Zbrani spisi za mladino (Gangl): » 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ........................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- ) mf ...........................» 3. z?, trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................& j 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................5 zv., trdo vezano. Vinski brat.....5 ' 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 pore.sti .5 5 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepeika; pravljica s slikami......l.G Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.0 j Sneguljčica; pravljica s slikami____1.0 !Trnoljčica. piavljica s slikami.....l.C Knjige za slikanje: 0 Mladi slikar .................... / Slika iz pravi iic ..................1 Knjige za slikaDje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: 0 Mlada greda ....................$1,- Mladi umetnik .................. 1.1 Otroški vrtec ................... 1-1 Za kratek čas ................... IS 0 Zaklad za otroka .................1J IGRE: 5 ^ Beneški trgovec. Igrokaz r 5 dejanj A q Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................I Dolina solz. 3. enodejanke: Dva sve- ;q tova. Dedščina. Trpini ........ 1J ;q Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. . Cyrano de Bergerac. Hoerična kome-15 dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1. Divji lovec. Narodni igrok&z s petjem v 4 dejanjih................. »5 Eda, drama v štirih dejanjih........ )0 Hlapec Jernej, v 9 slikah........... t- Mati, Meško, trt dejanja........... Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... Starinanca Veseloigra v 1 dejanju A Ob vojski. Igrokas v štirih slikah.. , Sovražnik žensk, enodejanka,...... Tončkove sanje na Miklavžev večer. 10 Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih >0 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred- _ igro (Čapek) vez............. K) Revizor, 5 dejanj trda vezana..... _ Ujetnik carevine, veseloigra v 2 )0 j an jih .........'............. )0 Veronika Deseniška, trda vez.....1 >0 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja- 30 njih ...................... >( - — Naro£;lom je priložiti denar, bodis JO i gotovini. Money Order ali poštne znat ?0 po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, JO bom an dira jte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceni Knjige pofiiljamo poštnino prosto. 25 "GLAS NARODA" SLO VENI C PUBLISHING CO. 10 82 Cortlandt St, Mew Yq . OiiJC ' & j _ GLAS NARODA. 19. FEB. 1926 Prosper Merim ee: Verne duše v vicah. Grof don Carlos de Marana jei bil eden najbogatejših in najime-iijjt nejaih plemenitniikov, kar jih j je bilo v Se vitji. Odličen je bil njegov rod in v vojni z ujioraimi I Mavri se je izkazal, da je vreden j vnuk svojih hrabrih prednikov., Po zavoje van ju Ailpuxarov se je^ vrnil v Seviijo z brazgotino naj čelu in z velikim številom never-nikoni ugrabljenih otrok, za ka-, r. : . j,. poskrbel, ,'•.. Tžn<*ga veneči in končno vseli drugih obveznih in neoSbve»-j li li molitev. Uspavala ga je s prebiranjem legende. Na drugi stn. > Tli pa je oče učil svojega sina romanc o Cidu in o Bernardu del Carpio, mu prijvovedoval o upom Mavrov in ga vzpodbujal, naj se. vadi ves dan v metanju kopja, v, st reljanju s »amo>rel<»in ali pa et—: 1 f» s puško proti mavritiko oblečeni . . t lutki, katero mu je postavil na kofeu svojega vrta. I V molilniei grofice oškodovana Grof de Marana jo je dal odnesti in je z njo okrasil molibnico svoje .-f>[»rr>tr»«. Kadarkoli je don .Tuan prišel k svoji materi, je skoraj vedno globoko zamišljen postajal pr«" pustiti v mu- ZA VEČJO USPEŠNOST NEMŠKE POLICIJE t. bo Poi,«nii ceio Se*no- gruško proti meščanskim stran-^ | kam. Kuhn mu je dal na razpolago večjo vsoto .denarja, a Sara-ga je denar poneveril in Izginil. Pot:kal se je po Nemčiji in Franciji, kjer je organiziral z veliko spretnostjo Ln z dobrim uspehom več ponarejevalskih /.ružb. 11 evropskih držav je zasledovalo Sarago radi ponarejanja bankovcev ter zahtevalo njegovo izročitev. Vendar ni biLa nobeni državni policiji dana "ta sreča, da bi mož padel v njene roko. Posebno težko je oškodoval več pariških j bančnih zavodov terasi na podla gi ponarejenih čeVov prilastil -znat ne vsote. Šele 15. julija 192.1 ji mož prinesel v malin. Dva detek tiva sta ga opaizila na Dunaju 1 kavarni Siller. Na podlagi foto prafij sta policijska organa ugn tovila, -da isedi pred njima kral falzifikatorjev bankovcev. Na znanila sta mu aretacijo ter g takoj opravila s seboj v avtomc bilu na policijo. UHDCHWOO0 * UWDf WQOf.'_M.rYf slika nam predstavlja -ki min o nemških policistov,-ki se uče 4*ska-katj \ S ]K)inočjo "skates*' bodo baje lažje i-n hitrejše oj*-avljali svojo službo. IŠČEM izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor. Rada bi izvedeia kje se nahajata roj«i k a JOŽEF ŽUŽEK, doma iz Juršie in ANTON JENKO, doma iz Senubij. oba iz zasedenega ozemlja Julijska Benečija. Pro>im cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi ali naj se sama oglasita. Miss Mary Urbančič, Box 54, Cass, W. Va. (2x 19.20) KUPUJEM DOGE bele hrastove franc. Zanesljivim osebam dam kontrakt za doge. Poročajte mi podrobnosti takoj v prvem pismu-Pišite v angleščini. Max Fleischer, 475 N. McN eic St, Memphis, Tcnn. ŽENITNA PONUDBA. Samec Slovenec, starejši, se želi seznaniti s Slovenko ali Nemko, ki je tudi že starejša, prednost ima ona, ki ima nekaj premoženja. Pismu priložite sliko: za tajnost jamčim. "ŽENIN B". c!o Glas Naroda. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. in mu pridobila mnogo prijateljev. Don Juan je bil silno ukaželjen. Trdno je sklenil, paziti na vse, kar bodo izrekla usta profesorjev, kakor na besede Svetega Pisma : in da ne bi ničesar preslišal, je hotel sesti kolikor mogoče blizu katedra. Ko je vstopil v dvorano, kjer so bila predavanja, je ugledal prazen prostor blizu profesorja, prav kakor si je bil želel. Tja je sedel. Nemnit, nepočesan in slabo ol 'osebno če don Garcia ni nič naročil svojemu sosedu, da bi mu ta prost cr prihranil zanj. — Vi ste gotovo tujec in ste najbrž šele pred kratkim prispeli, — je rekel dijak. — Vedite torej, da je on največji. . . Tu je dijak pričel govoriti tišje n zdelo se je. da se boji. da ga ne bi slišali drugi. — Don Garcia je strašen človek, or je mu. kdor bi al nara\tnost proti njemu. — Don Garcia je. — mu je rekel sosed. Ta Gareia je bil mlad. široko pleč mož. lepe postave in temne polti; imel je predrzen pogled in okoli usten zaničljive poteze. Oblečen je 'bil v obnošen jopič, ki je bil nekoč morda črn in je imel r>grnjen preluknjam plašč; povrhu vsega tega pa je visela dolga zlata verižica. Ohčciznano je. da so s; študentje v Salamanki in tudi na drugih š]>anskih univerzah šteli v .nekako čast. da so bili raztrorani; najb rz so hoteli s tem pokazati, da pravim zaslugam ni potreba bogatih okraskov. Don Gareia je stopil h klopi, kjer je sedel don Juan. ter ga pozdravil z veliko vljudnostjo. — Gospod slušatelj. — je rekel — vi ste novodošli med nami; vendar mi je vaše ime dobro znano Najina očeta sta bila velika prijatelja. in če ste zadovoljni, ne bosta njuna sinova nič manjša. S temi besedami je najprisre-nejše podal roko donu Juanu. Le ta pa je brl kar v zadregi ob toliki vljudnosti, ker je priča kova vse kaj drugega in je odvrnil, da mu bo prijateljstvo s takim člo vekom kot je don Gareia v naj večjo čast. (Dalje prihodnjič.) .1 PREDHODNIKI MADŽARSKIH FALZIFIKATORJEV - , Na Dunaju se pripravlja proces. ^ ki vzbuja že sedaj splošno pozornost. Na razpravi se bo moral za- i govarjati radi ponarejanja polj- ' -kih Iwnkovcev neki Sara ga, ki 1 ga označujejo kriminalni organi 1 sjilošno kot. predhodnika in učite- < Ija madžarskih ponarejevalcev. Dne 16. aprila 1923 je policija l v Frankfurtu ob M. zaplenila v : garderobi na postaji kovčeg. ka > terega je par tednov prej pustil . na kolodvoru tuj mož, z imenom Jacques Half on. Ko so na policiji odprli kovčeg. -o našli v njem 373-"» polj-kih bankovcev ]>o deset t'soč mark. Preiskava je dognala, da so bankovci ponarejeni. Par dni po tem dogodku so bili na Dunaju aretirani trije trgovci: Jo žcif Silberstein, Natliain Abravici in Moric Suessmann. Vsi trije so bili osumljeni ponarejanja denar ja. Ovadil jih je neki agent Ro-biček, pri katerem je ]K>licija na šla bankovec za deset tisoč mark Istoča.sno so pol ioi jski oi-orani tt-stavili na obmejni postaji Ilohe-nau neko damo. po imenu Etie Slockhammer, ker se je pri carinski reviziji pokazalo, da ima njen kovčeg dvojno dno in da se v njem nahaja 3000 ko=ov ponareje nih bankovcev ]»olj-ke Državn« banke. Tudi ta dama .je obtožila navedemo tri dunajske trgovce in izpovedala. da je od nj;h prejela denar. In res. ko ji- policija nato preiskala kli-t v dva^otem okn-ju. je odkrila dobro urejeno tiskarno za bankovce z električnem motorjem. V tiskarni je bil tudi -troj za rezanje papirja, več cin-kastih plošč, fotografski aparat za. povečavanije ter železni valjar. Poleg teh tehničnih priprav je ležala škatlja s 3-">00 komadi ponarejenih bankovcev. Aretirani ponarejevalci so takoj prignali krivdo in izj>ovedali da se že več mesecev sistematično (bavijo s ponareja v jui j em papirnatega deinarja jvoljs^kc države. Hal-fon ni bil po njih podatkih mrliče j drugi kot Siegfried Saraga. sve-, tovnozinani ponarejevalec čekov in bankovcev. Saraga je ustanovil svoje podjetje že leta 1922. On in i njegovi družabniki so vložili v po. ' : narejevalmico težke denarje. Tnci-j jativo za ponarejanje poljskih bankovcev pa je vdihnil Saragi madžarski profesor dr. Meszaros, ki igra tudi v sedanji madžarski • pomirejevalnu aferi važno vlogo. Pod jot je je ustanovil Saraga na I podlagi primerne delitve skupnega dobička. Saraga in Silberstein | -ta 'bila udeležena s 34 odstotki. , Suessmann in Abramovici z 31 od-[stotki. neki R!jujov3od C5-.-, 75e In $1.23. Opoml-it: Velikle družine naj bi Imele mojo veliko ^katljo za 5 mesceev. PoSljlte m! <1 2."» ln jaz jo vam bom takoj poslal. Naslovite n.tnie: H. von Sehlick, I*re- sident. 824 Ixieust St.. rittsburgrh. Pa. Vabilo OBČNI ZBOR altri si rr.ši V NEDELJO, DNE 28. FEBRUARJA, 1926 v "Brooklyn Labor Lyceum", Room 9, Wiloughby Ave near Myrtle Ave, Brooklyn, N. Y. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Xamcn tejjra Zbora je, da se seznani v-^e Greater Xewyorske Slovence z idejo in potrebo Slovenskega Doma, kakor tudi zbiranje potrebnega kapitala v ta namen. Geslo Xewyoriskc naselbine bodi Doma. Vsak Sloccnec eno delnico Slor. Odbor za Slov- Dom poživlja vse Slovence in Slovenke, da se gotovo vdeli-žijo tega shoda, ki bo gotovo vclcponiemben za v.se lcwyor-ške Slovenec. Pridite vsi brez- izjeme. ODIUHl SLOV. DOMA. Ako pa mogoče kateri rojak ali rojakinja >e ne bi mogel vdeležiti Zbora, pa boče pri tej akeiji sodelovati lahko dobi vsi potrebna po_ jasnila in delnice pri tajniku Anton Cvetkovieh, li)l!2 Linden Street, Brooklyn- Zglasi se lahko vsa k osebno ali pa po pošti. Navodila kako dospeti do "Brooklyn Labor Lyceum'*. V New-York u živeči Slovenci se lahko po-lu/^jo Myrtle Ave Elevated Trains do Central Ave.; Broadway Elevated Lines to Broadway in Myrtle Ave in potom transfer to Myrtle Ave. Train do prve postaj--, Central Avenue. Poulične kare katere vozijo do ali v bližini dvorane so: Bushwick Ave, Mvrtle Ave. Wilson Ave, Park Ave in D/' Kalb Ave. Darovi za Dom slepih v Ljubljani. M. Jovanovich. Gary, Ind., $1. Lo\renc Nagode. Millvalle, Pa., $.50. Mary Catstelia, Ilai-persville, O. -i 1.00. Misj? Alojzija Grintal, Xe\\-Vork City, $5.00. Frank Vavpotie. Hoboken, N. -).. i-J.OO. v Bridgeport, Ohio, so darovali: Pavel Ilovar, $1.00; Janezi (iril. 50c; Frank Comr, 50e ; Jo-1 -ip Aitbclj. 5Cc. , J. Marinko, Cleveland. Ohio. $2.00.' Peter Fiiipič, Palmerton, Pa., $1.50. iMathew Papich, Kansas City. Mo.. $1.00. Denar smo sprejeli ter ga bomo o-lpG>lh ozirih lahko zaupa.te. Pravico ima pobirati naročnino za naš list. sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda". SLOVENCI POZOR Zdaj imate najlepšo priliko, da si kupite trgovino ali svoj dom na zelo prijaznem in promet, nem kraju v središču sloven-ske naselbine to je vogal Waterloo Rd. in 156. ccste, kjer so ravno zdaj odprli Slovenci ban-čno podružnico. V bližini bo-do spomladi zidali Slovenski Dom, samo 10 blokov stran od Euclid Beach Parka- A. H AN S RATH 404 East 156th Street Cleveland, O. PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parni kom "PARIS" . 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parniKom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav , da bodo vsi ;>otniki udobno in brezskrbno iK»tovuli. N*u razpolago imamo posebni odilelek za nase potnike, uajboljSc kabine v sredini parnika z li., 4. in <;. posteljami. Vozni list slane do Ljubljane $lic..77 z vojnim davkom in železnico vre.o0 vojni davek. Vsi jMitniki. ki so se kedaj vozili s tem parni kom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrniej. postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tu
  • o svojepu o-"eta, je videl od puškinih krojrel preluknjane oklepe, če'ado. katero je nosil grof de Marana pri naskoku na Almerijo. in kateri sc je še poznal sled muslimanska sekire ; suilice mavriške sablje, ne-vernikom ugrabljene zastave so krasile te prostore. — Ta handžar, — je dejal em vzel vejerskemu kadiju, ki me je ranil trikrat, preden sem mu jaz vzel življenje. — To zastavo so nosili vstaši na pori Elvira. Prišli »o ropar in morit v krščansko vas; prihitel sem na pomoč z dvajsetimi jezdeci. Sftirikrat isem poskusil prodreti v sredo njihove čete; štirikrat so me oo raztrosili krwti svetnikov. — (rlavar s.' je posluževal t epa keli ha. da je pil iz njepa. kadar j< l>il žejen. Presenetil sem pa v šo toru prav. leo je nesel k ustnair |>o>v«*eno posodo. Še pred no b' utepnil reci "Allah", medtem ke mu je še pijača telcla po prlu sem preklal plavo tepa psa s svo jim dobrini mečem tako. da se jr njepova rez pn^rreznila j>rav dr zrtbi V spomin na to -sveto maščevanje mi je kralj dovolil nosit' zlati kalili v prbu. Zamikujočcmu se v svete reč in junaštva so dečku mineval dnevi; ali je rezlial male križe i/ lat. ali je pa z lesenim mečem raz-sekaval buče na vrtu, ki so po nje-poveni mnenju precej sli čile mav-riškim s t urban i pokritim plavam Z osemnajstimi leti je don -Tiiar precej slabo znal latinko toda zelo dobro srtregel pri maši in se spretno kretal z rapirjein ali ; mečem da bi se bolje ne mopel m ti sam Pid. Meneč, da si mora ple »nenitaš t rodbine Marana prido biti še drupih vednosti, pa je njepov oče sklenil poslati v Salaman ko. Za to pot je bilo kmalu vse pripravljeno. Njepova mati mu jf podarila mnopo rožnih vencev, škapulirjev in posvečenih sveti.n jic. Naučila pa je tudi več molite\ za najrazličnejše prilike v življe ;«ju. |)nn Carlos pa mu je podari1 meč. čipar ]>osrebreni ročaj je bi" okrasen z rodbinskim prbom; r»-kel mu je: Doslej si živel le med otroci - da j pres med odrasle ljudi. Poni ni. da je plemenit asu čaK-t najdraž je; in tvorja čast je čast rodu d« Marana. Bolje, da propade zadnji dedič rodovine. kakor da bi pade! madež na njepovo čast. Vzemi ta meč; branil te bo, kadar boš na padem. Nikdar pa ne potepni pr-jvi; t nikdar preje vtaknili > nožnico, dokler niso bili zmagoval oi in m ašč e va n i. Tako oborožen z duliOMnim in posvetnim orožjem je potomec rodu de Ma rana zaisede-1 konja in za pustil bivališče svojih prednikov. Univerza v Salamanki .se je ta krat bohotila v vsej svoji slavi Slušatelji še nikdar niso bili takr. številni in profesorji tako učeni toda tudi meščani nJ.so še nikdar imeli toliko prestati od silovito sti in prešernoisti neumerjene mla dine, ki je prebivala, oziroma vladala v njihovem mestu. Serenade mačje podoknicc. pouočevanje s* s'1 tkala v njihovo vsakdanje življenje, čigar en ako me rn ost so v;: burjali ropi žena in deklet, ali vlomi ali pretepi. Ko je don .Juan prišel v Salaman ko. je porabil par dni sanvo zato. da je obiskal s prLporočiknrmi pismi prijatelje svoj e pa očeta, profesorje in številne cerkve in Ke poklonil njihovim relikvijam. Po želji svojega oeeta je dal enemu izmod profewrjev I precejšnjo ^t?oto, da jo porazdeli j med revne dijake. Ta radodarnost I je mahoma dvignila njegov ugled PRISTNI BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ BELE ROŽE KOMAH V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 23 (Nadaljevanje.) ROMUNSKI KRALJ — Ne, - trikrat ne, — je siknil fbled kot smrt in zroč nanjo > p I am tre'm pogledom. — No, želim * vam isrečo, eontessina! Mogoče l>oste našli kakega dvomijivega človeka, ki vam bo izpolnil željo — za denar. Hvala vam. za vaše dobro mnenje ter vam želim iskreno pobožnost. Z Bogom, gospodična! S tem je odšel, kot je prišel, skozi vrata kapele. »Sigrid je vstala ter napravila par korakov, da ga zadrži, — nato pa je omahnila brez moči na kolena. — Ne morem, — je stokala. — To 1)i bila le oesveta, podla, niz-Itotna ouveta. Nočem se osvesti, kaj bi imela od tega? Če bi imela ljubezensko pijačo Isolde, — ne' to je bila pijača smrti! Iris je moja sestra. Ali more človek sovražiti svojo sestro? Bog, moj Bog, I; 1 n "in zabbxlilaT — Pomagaj mi v moji srčni stiski, reši me m«-j>h lastnih ir.'.sli jn želja . . . Kaj morem za ta, ee si je ona pridobi-i;t nj» crovo -srce in ne jaz? Pomagaj mi, da ne bo zlo v meni zanašalo na«| dobrim . . . In tako je molila, jokala Ln prosila, dokler je ni globoka tiš:-i i krog nje opomnila, da je treba vrniti se domov. PosaJužila se je \ t svo„moialične sile. da izgleda mirno in to se ji j? posrečilo, kajti o;»,i ni bila ena onih žensk, na kojih obrazih je videti vsako « if-evno ganuije. In ko je nato korakala skdzi cerkev, ki je bila tiha v < 'danskem mini. <*o {i^gloda'le njene redne* % nekoliko inn;-,le ; ofezr tako mirne in hladne. k h d,i m \ ihta, ki /i«|< t«-r <;;i > v<<2i. nikak oi^an, ki r * ko dfželt ter \ klanja ali lomi, ijjač pa vihar, ki mora uničiti . . . Ko je jjhv minut pozneje zopet stopila v palačo, ji je poliLfela u v> | o stopnjvc3h navzdol nasproti, — žareča sreče in z odsevom voj«' net ra nje blaž no ti na tvojem mičnem ozbrazu. Sigrid, Sigrid, kj< -i bila.' Ta1/) strašno sem bila v s-krbeil: :itet — je vzk ikr.ila sestri nasproti. — Bolela m« je gla\a in šla sem na izprehod. — je odvrnila is .-'r J tipko, t prav se je skušala smehljati. Ti uboj&iea ! — je rrk'a Irj-% ter pr'iti.-nila svoje rožnato liee "t bledo lice Sijr id. — Kaj ne. Sigriti ter te mcovaili \>o l;rbe nijo. — je odvrnila Ir's srčno. In /oprt je poljubila Sigrid svojo mično sestro z polnega srca, — demon e je umaknil in čut la je le, da je našla ljubezen. Sedanjost pa Je unič la že pri na ;ledtij:-h be e lah vsak mehkej'i ci;čutek. Tako, ~ sedaj >i zopet moja ljuba, rstiara S.igrwT, — je vzkliknila IrU viselo, — S grid, koje sveta Ln ponioei sem tako |K).treb-na. I' »jdi, — je nadaljevala »ter odšla s sesfrro po stopnjicah nav-,'gor. — Le p« m's! i, medtem ko si bila ti odsotna, .-mo se odpedja.li k madaiiii Kriltoforovič, da me predstavijo njej kot isvakinjo. Ali ni me* io, da mc imemtjeta se še par tednom- in žena bom, njegova žena! Meni se še vedno zdi. da anjani in da sem bcm prebudila! Res ive vem, Sigrid, da je izbral on. 1m j jjh t i. kra.-nd mož. ki je imel irtbiro med najboljšimi in najlepšimi. nune, ubogo, majhno Iris, s številnim, napakami in nepopolno! mi! Ali je mogoče, ali je resnica in nikak sen? Medtem sta dospel v svoji dekliški sobi in tam jc stala Iris pred .svojo s« >tro, vzhtčona. — ,Zopet se je dajalo srce Sigrid in pet j*' pritiij«iila poljub na lice Iris. — Nobene boljše si ni mogel izbrati, — je rekla gin Jena. Ko pa je Iri* od&a, se je dobri duh umaknil od nje. — Judež, Judež! — je vzkliknila ter vila roki. — S trikratnim poljubom sem trikrat izdala svojo -sestro. Ne, nobene boljše bi .si lie mogel izbrati, in vendar, njegu ne more sovražiti, njega me . . . Zelo razburljivi in zaposleni tedni so sledili zaroki kneza Višje-gradskega z grofico Iris. Tako se pač izgodi veidno, če je čais pičlo odmerjen ter je t.reba misliti na tisoč različnih stvari. To je seveda oskrbela madama Krištoforovič, ki se je celo odpeljala na grad ab Sevennein morju, da pripravi tam vse za sprejem mlade žene, kajti poročno potovanje naj bi šlo naravnotrt v domovino. Zelo zadovoljna z uspehom s\oje inšpekcije se je vrnila madama v Florcnco ter obnovila svoje prejšnje delovanje. Za zaročeni par je poteklo teh par florenjtinskih spomladanskih tednov kot sen. Prirejalo'se je izlete v okolico ter skupaj ogledovalo umetniške zbirke. Sigrid se je le redkokedaj udeležila teh izletov. Videla in obču-tda je duševno sorodstvo, ki je spajalo Iris z njenim zaročencem in zdelo se ji je. da je ločena od Obeh od visokega ziflu. Čeprav ni bila duševno revna, in v gotovih stvareh eelo bogata, ji je vendar manjkalo gorkoga navdušenja, katero je kazala Iris. Iris je stremela naprej, a njena sestra jo "j« vedno prekosila s svojim gorkosrčnim n^rv-dušenjem. Pridnost Marte in navdušeuje Marije, — v tem je obstajal velik razloček med obema. S S pin »jem ni izpregovorila Sigrid nobene besedice več izza enega mučnega prizora v cerkvi. Parkrat je prišel v palače ter so za prijaanc sprejeli, a nikdo ni pospeševal njegovih pritzadev^nj glede Sigrid. Pri mad ami Krištoforovič se je pogosto sestal z grofom in obema hčerkama, a je posvetil skoro vso «vojo pozornost ubogi Saši. ki je -slikala portret Iris kot poročni dar za svojega strica. — Prava umetnost. «e slika človek z ljubeanijo. _ je rekla, ža- ri^ca od veweVja. če je Sipini pohvalil njeno delo. ne iz gole formalnosti. temveč odkritonreno. Ker je morala Iri* vsaki dan "fcedeti" :ajmanj eno uro, je knez kmalu izvedel za naklep Saše Grof Vrb»ki se je oči vidno whncil v sreči otroka, katerega je »prejel aa-svojega iu ki se mu je adel kot lastce krvi in mesa. Ce jc 5»iJ kljnh tennti bolj tih kot pttnavsrii, ni hrta oko čislam in tecra pos "bej. in je prorvidno vprašal: — Vaše ime? — Moje ime? — sem dejal. — Kadar čdoveika vprašajo prvo po imenu pri vstopu, mi vselej neprijetno zadiši po ječi. Vedel sem se. kakor da sem v hijm v resnici pozabil na lastno ime in sem za jecljal še enkrat-. — Moje ime? — Ali ste vi Sfcranear? Tajiti ni bilo mogoče. Na vratih je (stala moja vizitka, če bi t p človek ne bil previsok, bi jo bi' videl. Na moji mizi je ležalo pel izvodov brošure, na njih je bilo celo natisnjeno moje ime. Kdf naj ima v svoji sobi pet izvodov ene in iste brošure, če ne pisatel." sam ? To me je uničilo. Preden je dolgi agent počakal na moj odgovor je potegnil iz žepa mojo knjižico oguljeno na robeh in neTodno zre zano. in mi jo ponudil pod no«. — Vi ste napisali to? Be^edk-a "to*' je bila izzovor jena tako omalovažujoče, da mi ie užalila. Ko sem pa posedal a ostre oči. ki so me merile itt»o * 'vbrvi in tehtale moje vedenje sem bil potrt do cela. — l>a. — sem dahnil. Vsakomui bi bil odgovoril s ponosom na ta ko vprašanje, tu pa me je premagala plaiiofrt. Ta hip mi je bilo ce- o žal, da sem kdaj prijpl za pero n za to knjv.ico posebej. Človek, ki je iskal z očmi po sobi, je vtaknil brošuro v žep in de-;:!: —"Pojdite z menoj. Tisti hip mi je šinilo v glavo, d*1 bi bi'o nrorda dobro, marsikaj po -k-'iti ali jx*y.gati. Vest je bila č:-ta. a1 i prisotnost tega človeka jo jc neznano obtožila. — Ali ne bi latoko popoldne iT" — Takoj! >'e! sem ž njim. Obraz in beseda sta bi'a taka, da se ni bilo mogo-če upirati. V pisanem ratzmišlje-vrnju. ki navadno opremlja tako potovanje, sem vprašal: — Ali morda veste, zakaj ? Ta ni vedel nič. Ampak zdelo •se nvu je. Vse.m policijskim agentom se navadno ,zdi kaj nasprotnega od tega. kar vedo. Pa je z -nll: — Pa kaj ste mislili, ko ste dali knjižici rdeče platnice? Na to še pomislil nisem. — Pa vsebina! — sem ugovarjal in bil deloma ]K>tolažen. O vsdbini pa mi ni vedel nič povedati. Policijski uradnik je pravkar telefonično zmerjal neznanca, ki era nisem slišal in ne vem, 'kdo je bil. Ko je nehal, je sedel in se o-zrl vame. Nato je pogledal moža, ki me je pripeljal. — Kdo je to? — Sfcramcar, pisatelj brošure. Mož je odšel. Ja>z sem ostal sam. ("rad.n i k je poiskal med akti po-seibno polo papirja, k papirju je ■bila s-krbno pripeita brošura. Vzel jo je v roko, jo prelistaval površno in se nasmehnil pomenljivo v kotu ust. — Vi ste spisali to knjigo? — Da. — O čem ste pisali? — O bojih narodov pod angie-^kLm imperijem za svojo samostojnost. Uradnikov mbraz je spreletel drugi pomembni nasmeh in izginil. — Ali veste, da ste na prikrit način napjrsali spis proti naši dr-, ža vi ? V jaabečje oči je planil blesk in se uprl v mene. To je bilo novo. Vsaka nepričakovana novotst človeka potre, tudi mene je potrla. — Saj nismo v Angliji! — sem se drznil ugovarjati. Nemilor-mi pogled me je zadel z vso silo. — Vi sami sebi ne verujete, kar »ovorite. Čemu bi tedaj to spisali in razširjali? Iz onemoglocsti teh argumentov ^em se izkopal z Ijeisedo: — Vi tela j trdit**, da so pri nas iste raz-nere kot v angleškem imperiju? — Ne, — je izgubil uradnik potrpežljivost. — Vi to trdite. In mi vam bomo za vedno vzeli veselje za take alKtf ne trditve. Mi smo SAMO 6 DNI PREKO ■ ocmmnlml puolU na nlj« DE G&ASSE 24 februarja. FRANCE — 6. marca Havre — Pariško pristanišče. Kabine trotjejm raxreda x umlvalnlVl »n tekočo voda m 2. « all 6 oeeb. Francoska kuhinja ln pljafta. cfreacKiine. it STATE 8T_ NEW YORK all lokalni afentje. Kotanje parnikov - Shipping Ne*** svcibodna država, ipri nas se vsem godi dobro. Bil sem ubit. Zadnja beseda je umrla v mojem grlu; srtal sem pred njim kakor bebec, še jecljati mi ni -bilo mogoče. Poklicali so pisarja. Sestavili so zapisnik, dolig tri strani, z vsemi podatiki in s popisom mojega telesa. Že sem se sanjal v ječi. — Niti mislil nisem, da me brčz sodbe in obsodbe ne morejo zapre t' — Boste še pisali podobne stvari t » Da bi rtšil ziidnje, kar se da rediti. se mdejal: — Ne! Podpišite izjavo. Podpisal sem jo, še prebral ji nisem. vSa:j je vseeno, sem priče inl'liili c n:čno. — Pomočite palec v črnilo! Gledal sem in nisem razume! ^ele na drugo besedo je zmis« 'oe ede proilrl v možgane. Uboga sem. ~ Pritisnite tu poleg! Pritisnil sem palec na čist. bo* paj>ir poleg svojega podpisa. Vi jugaste črte moje kože na palci so plesale pred mojimi očmi. K a kor zločinec, morilec in požigalec 8 tem dejanjem je bilo vse končano. 20. marca: I^evlathan, Cherbourg; Aquit&nla. Cherboutg; Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdtun; Herlin. Bremen 22. marca: De Grasse, Havre. 24. marca: Martha Washington, Trat. 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg. Br«m»n 25. marca: Coluihbua. Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cher-bourg. SI. marca: Berengarla. Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen. 16. aprila: Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. maja: I'aris, Havre. SKUTNI 1ZL.ET. 22- junija Pres. Wilson. Trat. SKUPNI IZLET. ZANIMIVOSTI 0 NOHTU Bila je doba. ko sta moda in o kus zahtevala dolge nohte. V VersaiLlesu ni svoje čase nihče i mel pravice, potrkati na vrata kra ljeve sobe, moral jih je popraskat' z nohtom. Dolg noht je bil zname nje, da je bil njegov lastnik od kralja sprejet. Zelo dolg noht jo bil tudi nekoč na Kitajskem znak plcmfstva, k|ir dokazuje, d.\ je gluiKDst povsod doma, da je in-ternacijonalna. Pripovedujejo o nekem Kitajcu, ki je imel 76 cm dolg noht. Nosil ga je v srebrnem etiiiju. Bognedaj, da bi se mu pripetila nezgoda in 'bi padel m si zlomil noht: zbogom plemstvo! Dolgo čaisa je bil v modi zamotan problem : kje naj si -začnem obrezovati nohte, na levici ali desnici! Problem menda še do danes ni rešen. Nohtonomija ima še vedno svoje pristaše. Ti trdijo povsem revno, da se da iz oblike, barve in peg nohtov spoznati človekov značaj. Ogledal sean si svoje nobte: majhni so in rožnati. Kaj sledi iz tega ? Da sem svojeglav, nagle je^e in nagnjen k ljubosumnosti. Potrudil se bom, da se poboljšam, zgolj zato, da bom opazoval, kako se mi bodo nohti izpreminjali. . . Tudi zdravniki se bojda pečajo s študijem nohtov. Tod pa je ta '»tvar že bolj resna. Nekatere bolezni, posebno bla.zno;oiov»a dart kraj, Je potrebno, da J« m tanCno poučen o pouiUi Ustlk, vrt U&gl ln drugin al ranah. Pojaaolla,' ki ram Jth wmmafm. dati *iled nate dolgoletne l*kuta> Vam bodo gotovo v korist; tudi prv poročamo vedno le prvovrstne par-uUn, ki tmajo kablae tadi ▼ DJL rurad«. tilaeaei Mre sisHeUiu forteu. ki Je stopila t veljavo ■ 1. JolUaa 1934, sam ore J o tndj nedrts7»Jni. a obla dovoljenje ostati v donovta eno leto ln ako potrebno tudi d«U. toJBidems dovoljenja lsdaja ^»n-ralni naselnKki komisar v Wssb Ington. U. C. Profejo *a tako do roljenje ae lahko uapravi todi New Torso pred od potovanjem. te» se pottje prosilca * stari krsj gla ■oni nanoveJAs odredb«. KAKO DOBITI 8VOJOB IZ BTA&EGA KRAJA Kdor iett dobiti soredalka al svojca is starega kraja, naj asa prej pile sa pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpnSCenlb v prihodnji} treh letih, od 1. julija 1924 napre v«ako leto po «71 priseljencev. ijneriikl dr«a?lfanl pa samortl dobiti sem Bene ln otroke do IS. la ta bres. da bi bili ftte^v kvoto. T rojene osebe se tndi^ue itejej« , kvoto. Btarlil ln otroci od 14. gt 21. leta smerliklh drlavljanev 9 iatajo prednost v kroti. PlitM a Fojasalla. Prodajamo voam liste ka vss |H se; todl preko Trsta aamoreje 1» gostovanj sedaj potovati. » Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt Haw Ymrk Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Street Hew York, H. T. J 24. februarja: De Graaas. Havre. SB. februarja: Thuringia, Hamburg; Muonchcn, Bremen. 17. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: Suffren, Havre. 4. marca: Deutschland, Hamburg. 0. marca: Berengarla, Cherbourg; France. Havre; Orduna, Cherbourg; Yorck, Bremen. 10. marca: George Washington, Cherbourg tn Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: ilajcatic, Cherbourg; Bremen, Bremen; And;inla, Hamburg; New Am-Bterda.m. Rotterdam. 17. marca: La Savole, Havre. 18. marca: Cleveland. Hamburg-