KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ILEGALNI TISK V DELAVSKEM GIBANJU V LJUBLJANI OKROG OSEMDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA DR. RUDI KYOVSKY Človeške in državljanske pravice, ki jih je proglasila avstrijska ustava iz 1.1867 po zmagi liberalizma, so veljale za delavski razred v Avstriji le kratko dobo. Delavsko gibanje, ki je zaživelo z uveljavitvijo zakona o društvih in zborovanjih ter tiskovnega zakona, se je razvijalo relativno svobodno le v razdobju med leti 1867—1870. Ko je me- ščanski razred uvidel, da delavskega gibanja ne more speljati v svoje vode niti s pomočjo Schultze-Delitschevih idej o samopoimoči, je kaj kmalu začel uporabljati teror proti mla- demu delavskemu gibanju. Delavci so z veli- častno demonstracijo konec 1.1869 izsilili sprejem zakona o koaliciji, s katerim je bila. uzakonjena ipravica združevanja delavcev v sindikate, vlada pa je odgovorila na to z znanim veleizdajniškim procesom, kate- rega žrtve so postali vodje takratnega av- strijskega delavskega gibanja. Sledila je doba od 1870 do 1889, ki jo Briigel imenuje dobo »najhujše borbe«', dobo porazov in grozne tragike, v kateri je vladajoči razred uporabil vsa zakonita in nezakonita sredstva, da bi razbil delavsko gibanje. To je bila doba strašnega belega terorja, doba neomejene vlade policije, pregonov in razpustov delav- skih društev, ovaduštva in vseh mogočih policijskih mahinacij, ko so policijski organi zavestno gajzili vse predpise o nedotakljivosti ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA delavskih stanovanj, pisemski tajnosti, pra- vici zborovanj itd. Vladajočemu razredu ss je posrečilo, da je razcepil do tedaj enotno delavsko gibanje v pristaše »radikalov« pod vodstom Andreja Scheuja in pa ppristaše »zmernih« pod vodistvom Oberwinderja. Ta spor, ki je postal latenten 1.1874, je trajal vse do nastopa Viktorja Adlerja, ki je orga- niziral in povezal razbite delavske vrste v enotno organizacijo avstrijske socialne demo- kracije. Policija je vrinila svoje agente v de- lavska društva in celo favorizirala skrajno elemente v delavskem gibanju, med katere je pošiljala svoje agente, da bi tako ujela poštene delavce v svoje mreže. Takšna situa- cija je prisilila delavce, da so v dejanskem izjemnem stanju, ki je veljalo za »subver- zivne in destruktivne elemente«, morali seči po ilegalnih sredstvih razredne borbe. De- lavska zborovanja so bila tajna. Tako je moral potekati tudi kongres, ki ga je sklical Tauschinsky 1.1874, v največji tajnosti in sicer v Neudorflu na ogrski strani avstro- ogrske meje. Enako kongres v Marscheggu 1.1875, v Wiener-Neustadtu 1.1876, Atzgers- dorfu 1.1877 in Murzzuschlagu 1.1880. Tudi sestanki deželnih vodstev so bili tajni. Poli- cija in tiskovna sodišča so plenila delavski tisk. Teror je povzročil, da se je delavsko gibanje vedno bolj radikaliziralo in da so delavci postajali vedno bolj dovzetni za anarhistične ideje, ki jih je širil v Avstriji in drugod Johann Most, bivši nemški posla- nec in avstrijski delavski vodja. Njegov zastopnik v Avstriji je postal Peukert, ki se je kasneje izkazal kot policijski zaupnik. Razvila se je borba med pristaši socialne demokracije, ki so bili že pod vplivom Marxovih in Engelsovih idej o organizaciji delavske stranke, metodah in ciljih delavske borbe, na eni in pristaši anarhizma na drugi strani. Ker je nemška buržoazija 1.1868 uve- ljavila v Nemčiji proti rastočemu delavske- mu gibanju znani zakon o »socialistih«, so emigranti izdajali v Švici svoj časopis »So- cialdemokrat«. Na eni strani je stal torej »Socialdemokrait«, ki je zastopal ideje so- cialne demokracije, na drugi strani pa Mostova »Freiheit« in »Rebek. Avstrijsko delavstvo je v ogromni večini v sporu med »zmernimi« in »radikali« zavzelo stališče za radikale. Kasneje pa je prišlo pod močan vpliv anarhističnih idej. Pri tem pa ni ostalo samo pri besedah. Umor Merstallingerja 1.1881 in policijskega agenta Hlubeka, zlasti pa Blocha, ter proces proti Kammererju so bil dobrodošel povod, da je vladajoči razred udaril z vso silo po delavskem gibanju in ga skušal dokončno uničiti. Izjemno stanje, proglašeno 1.1884 na Dunaju, Komeuburgu in Wiener-Neustadtu, zakon o vagabundih, dinamitni zakon in zakon proti anarhistom iz 1. 1886 so spomeniki o dobi krvavega terorja proti avstrijskemu delavskemu giba- nju, ki je trajal vse do 1.1889. Eno izmed borbenih sredstev, ki jih je uporabljal delavski razred v svoji obrambi, je bilo med drugim tudi širjenje ilegalnega tiska. Zlasti je bil važen kongres v Miirzzu- schlagu 1.1880, na katerem je na predlog vodje graškega delavstva, Kappaufa, bil sprejet sklep, da je treba posvetiti posebno pozornost širjenju ilegalnega tiska. Dogodki v avstrijskem delavskem gibanju so živo odmevali tudi pri nas. Matica delav- skega gibanja je tu postalo 1.1896 ustanov- ljeno »Delavsko izobraževalno društvo« v Ljubljani. Kakor vsa druga društva tako je tudi to postalo predmet policijskega nad- zora in, ko se je pokazalo, da društvo brami delavske razredne interese, seveda tudi pred- met policijskega pregona in raznih poli- cijskih mahinacij. Tako je moralo tudi delavsko gibanje v Ljubljani uporabljati pri svojem delu poleg legalnih oblik dela ile- galne oblike, tajne sestanke in med drugim tudi širjenje ilegalnega tiska. Policijsko poročilo mestnega magistrata v Ljubljani iz 1. 1873 omenja^, da so se že tega leta pojavili v Ljubljani letaki z naslovom »Demonstran- ten-Auszug«, ki so bil nalepljeni na samem magistratu in na obeh vogalih takratne Špi- talske ulice v smeri proti Glavnemu trgu in sicer eden na rdečem, drugi pa na modrem papirju. Policijsko poročilo pravi, da vse kaže, »da so tukajšnji delavci v stiku z drugimi večjimi mesti in da so plakati prišli verjetno od drugod. Med delavci je večina dobrih, le vodja Kune je tisti, ki s svojimi zvezami z delavskimi agitatorji v drugih Ljudski dom — kjer je bilo leta 1870 mestno strelišče; 20. februarja 1870 se je v njem vršil ustanovni občni zbor >Delavskega izobraževalnega društva< KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO krajih jpo naročilu demokraitskih delavskih časopisov uvaja in širi delavsko gibanje in njegove tendence«. Poročilo še dostavlja, da mu množice slepo slede. Za ta letak se je zanimalo celo notranje ministrstvo na Du- naju, vendar so vse poizvedbe za razširje- valci letakov bile brezuspešne. Policijsko poročilo iz 1.1875 omenja letake, ki so se našli na voglu Mahrove hiše z naslovom »Prokleti nemčurji in goljufiva vlada, ura maščevanja kmalu pride«. Policijske poiz- vedbe so ugotovile, da so bili letaki na- pravljeni iz papirja vevške papirnice, ver- jetno pa niso bili v zvezi z delavskim giba- njem, temveč z volitvami v Trgovsko in obrtno zbornico'. Tudi potem, ko je Kune zapustil Ljub- ljansko delavsko društvo in celo vskočil v nasprotni tabor, se delavsko gibanje, ki je že pognalo globoke korenine, ni ustavilo. Narobe! V delavskem gibanju so se začeli uveljavljati vedno odločnejši in radikalnejši voiditelji. Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo je daleč prekoračilo svoje torišče, določeno s statutom, in v resnici postalo matica razrednega delavskega gibanja, ki je po svojih vodilnih članih bilo povezano z vsemi centri takratnega delavskega gi- banja v Avstro-Ogrski. Zato so vsi dogodki v avstrijskem delavskem gibanju, zlasti po lazcepu med »zmerne« in »radikale«, vpli- vali tudi v Ljubljani. Delavsko izobraže- valno društvo je bilo naročeno na vse te- danje legalne delavske časopise; ko pa je zaradi nastajajočega terorja postalo ilegalno delo nujno, se društvo tudi tega ni ustrašilo. Poslovni prostori društva v Florijanski ulici št. 14 so postali središče, v katerem so nje- govi člani dobivali avstrijski legalni tisk, poleg tega pa tudi, kar je preiskava 1.1884 zoper Železnikarja in tovariše pokazala, ile- galnega. Šturmova gostilna »Metliško vino< v Šelenburgovi ulici je veljala za zarotniško gnezdo, v katerem so se po mnenju ljub- ljanske policije »notorischer Weise geheimc Conwentikeln abgehalten wurden«. Delavska društvo je nekaj časa kalebalo med »zmer- nimi« in »radikali«, končno pa z ogromno večino pod vodstvom Železnikarja, Turne, Šturma, Kriegla, Dhiija in drugih prešlo popolnoma v radikalne vode. Društvo je odobrilo stališče Andreja Seheuja. To do- kazuje poleg društvenih zapisnikov tudi dopis iz Ljubljane, objavljen 1.1882 v št. 78 časopisa »Zukunft«^, ki ga je urejeval tedaj Jožef Hybesch. Dopis se glasi: »Ljubljana. 15. X. je tukajšnje Delavsko izobraževalno društvo slavilo 14-letnico svojega obstoja. Predsednik društva je najprej pozdravil skupščino v nemškem jeziku, nato je imel slavnostni govor v slovenskem jeziku tov. Šturm. Obrazložil je naloge društva ter zgo- dovino njegovega 14-letnega delovanja. Oba govornika sta na poslušalce napravila dober vtis in so jih poslušalci nagradili z burnim odobravanjem. Društvo je prejelo* v pri- srčnem slogu napisane dopise z Dunaja, iz Gradca, Innsbrucka, Maribora, Celovca, Kor- neuburga, Merana in drugih krajev, ki so bili članom prečitani. Okoli polnoči je ipri- spel pozdravni telegram iz Sarajeva, ki je bil deležen prav posebnega pozdrava. Ples je trajal do jutra in je ta proslava potekala dostojanstveno. V zadnjem času je bilo več prostih shodov, ki so bili dobro obiskani. Na njih so govor- niki obrazložili položaj delavcev, namen in korist društva ter se temeljito razgovarjali in razpravljali o skrajšanju delavnika. Za- radi čuvanja načela bratstva in enotnosti narodov so* bile vse razprave v obeh deželnih jezikih. Tako je dokazano, da moramo nositi vsi enaka bremena in trpeti enake muke ter se moramo boriti do končne zmage le z zdru- ženimi močmi. Zatorej, tovariši, bodimo edini! V zadnjem časn je v naših vrstah nastala zmeda, ki iso jo zakrivili deloma dunajski časopisi, deloma »wahrheitlerji« — resnicoljubi (pristaši »zmernih« v Gradcu). Kar se tiče dunajskih časopisov, smo za- sledovali ta tisk in prišli do lastne sodbe, pač ipa nas je presenetilo, da je pet graških »resnicoljubov« s člankom »Mrtvi in živi« vzbudilo toliko zanimanja. Sedaj smo o vsem dovolj poučeni in nadaljujemo nemoteno z delom. Ce so vam takšna poročila všeč, bom večkrat pisal. Poročila o položaju de- lavcev in delavskem gibanju nam pridejo vedno prav.« V resnici se je ljubljanski do- pisnik javil ponovno v istem časopisu in sicer v št. 81 od 22. febr. 1883 in v št. 85 od 26. aprila 1883. Železnikarjevi pristaši so iz društvenih prostorov v Florijanski ulici od- stranili glasilo »zmernih«, »Wahrheit«' in »Volksfreund«, ter izključili iz društva pri- staša »zmernih« Zadnika in Grablovica. Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo pa ni bilo povezano samo z naštetimi centri, ampak tudi še z drugimi kot n. pr. z Brnom. Iz seznamov ilegalne literature^, ki so prilo- ženi kazenskemu slpisu zoper Železnikarja in tovariše, vidimo, da je policija 23. febr. 1880 dobila časopis »Arbeiter Wochen Chro- nik« št. 8 od 22. febr. 1880, ki je bil poslan na društvo v Ljubljani iz Budimpešte. Prav tako je dobila policija časopis »Ungarische Wochenpost« od 14. julija 1880 in 23. avg. 1880 ter letak »Unsere freudige Stimmung«, ČASOPIS ZA SLOVENSKO KllAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 8. sept. 1880 časopis »Der Wanderer« št. 1, 24. sept. 1881 pa časopis »Der Botschafter« št. 2. Vsi ti časopisi in tiskovine so bili ile- galni, ker so bili od takratnih pristojnih avstrijskih oblasti zaplenjeni in je bilo nji- hovo širjenje kaznivo z večletno ječo. L. 1881 je dobilo deželno predsedstvo v Ljubljani na zaupen način v roke prepovedani časopis »Der Osten — Sozialekanomisches Wochen- blatt« iz Budimpešte. Žena železniškega uradnika Rudolfove železnice, Leopoldina Serini, je bila osumljena širjenja ilegalnih letakov. Tudi v Ljubljani so se čutili sklepi delav- skega kongresa v Murzzuschlagu, zlasti pa je bila pojačana agitacija z ilegalnim tiskom. Tedaj se je velik del avstrijskega ilegalnega tiska preselil v Budimpešto. Ljubljanski delavci so morali imeti zelo dobre stike tudi z Budimpešto, od koder je prihajal številen ilegalen tisk. Tako je leta 1882 prišel v Ljub- ljano prepovedani časopis »Volkszeitung — Sožialekonomisches Wochenblatt« št. 9 od 26. febr. 1882 ter isti časopis št. 11 od 12. mar- ca 1882 ter. št. 13 od 26. marca 1882, naslov- ljen na Ljubljansko izobraževalno društvo. Na isto društvo je prispel tudi časopis »Hun- garia« št. 1 od 9. apr. 1882, št. 2 od 16. apr. 1882, št. 3 od 24. apr. 1882. Tako je prišel tudi časopis »Telegraf« št. 1 od 30. apr., št. 2 od 7. maja, št. 5 od 28. maja, št. 9 od 25. junija in št. 12 od 16. jubja 1882. Vse številke razen št. 2 so bile naslovljene na Delavsko izobraževalno društvo, drugi izvod št. 9 pa je bil naslovljen na Tomaža Anto- niča v Tržiču. Istega leta je prispel na dru- štvo ilegalni časopis »Telephon — Blatt fiir das gesammte Volk« št. 1 od 12. nov. 1882 ter št. 13 od l.apr., št. 15 od 15. apr., št. 22 od 10. junija, št. 25 od 24. junija in št. 37 od 16. sept. 1883. Vsi ti časopisi so vsebovali članke z »veleizdajniško vsebino«, kaznivo z visokimi kaznimi takratnega kazenskega zakonika. Poleg tega je 14. jan. 1882 prispel na naslov Viktorja Honigmana v Ljubljani prepovedani časopis »Der Socialist« št. 1, ki je izhajal v Budimpešti. Dva dni nato je pa na naslov društva prišel časopis »Die Volkszeitung« št. 3 od 30. jan. 1882 ter isti časopis št. 5 od 15. maja 1882. Na naslov Tomaža Antoniča pa »Telegraf« št. 3 ter isti časopis št. 11 od 20. junija 1882. Isti časopis št. 18 je prišel 28. avg. 1882 na naslov dru- štva. Na delavsko društvo je 15. maja prišla še št. 19 časopisa »Telephon«. Kari Kainz je prijavil mestni policiji v Ljubljani, da mu je 13. marca 1884 neznanec v drevoredu Zvezdi potisnil v roke izvod časopisa »Ra- dikal« št. 11, ki je izhajal v Budimpešti. Na i podlagi njegove izpovedi je ljubljanska po- licija aretirala angleškega državljana Johna Birnberga, doma iz britske Indije, ki se je tega dne nastanil v Ljubljani v gostilni pri »kraljevskem tigru«. Ob priliki hišne pre- ; iskave pri Turni je policija pri njem našla i med drugim tudi tri številke časopisa »Ra- dikal«. Preiskava proti Železnikarju in tovarišem ^ je pokazala, da sta Turna in Železnikar kot i obrtnika preko svojih poslovnih zvez ver- j jetno vtihotapljala ilegalni tisk v blagu, ki sta ga naročala iz inozemstva. Izvleček poštnih pošiljk, sesta-vlljen od ljubljanske poštne direkcije 1.1882, dokazuje, da je Že- leznikar prejemal tega leta pošiljke z Du- naja, iz Willersdorfa, Brna, Reichenberga, medtem ko je Turna dobival celo vrsto pošiljk iz Budimpešte'. Policijsko poročilo« iz Budimpešte ugotavlja na podlagi origi- nalnih poštnih recepisov, da je bil verjetno odpošiljalec ilegalnega tiska, ki je prihajal v Ljubljano iz Budimpešte, mizarski pomoč- nik Johann Zlocha, ki je odpošiljal tedaj ves ilegalni tisk, in je pisava na recepisih, poslanih od ljubljanskega preiskovalnega sodnika identična z njegovo. Vse bolj radikalno stališče avstrijskega delavskega gibanja, ki je prišlo končno pod vpliv anarhistov, je vplivalo tudi na delav- sko gibanje v Ljubljani. Pred svojo nasta- nitvijo v Ljubljani je Tuma živel na Dunaju, kjer se je moral aktivno udeleževati v ta- mošnjem delavskem gibanju. Že 27. marca 1883 sporoča dunajska policija ljubljanski, da je na podlagi zaplenjenih zapiskov du- najskih delavcev ugotovljeno, da pripada Ferdinand Tuma socialno-revolucionarni stranki in da širi njen ilegalni tisk. Ob priliki pri njem izvršene hišne preiskave so med drugim našli tudi dopisnico od 28. maja 1883, iz katere je razvidno, da je bil Tuma v zvezi z znanim graškim radikalnim de- lavskim voditeljem J. Waitzom, od katerega je prejemal ilegalno literaturo. Iz policij- skega poročila je tudi razvidno, da je imel Tuma letak »Der Kampf der Wahrheit mit Liige und Unverstand«, tiskan na Češkem 1.1883.' Dunajska policija tudi poroča, da je izvršila preiskavo v tamošnjem delavskem izobraževalnem društvu in med drugim našla 166 izvodov Mostovega časopisa »Freiheit«. Ob tej priložnosti so dobili dokaz, da je-bil Tuma povezan s tamošnjim delavskim giba- njem, ker so pri preiskavi našli kuverto, v kateri je bilo 24 izvodov časopisa »Frei- heit«, naslovljeno na: »Ferdinand Tuma, Laibach, vis-a-vis dem Casino. -vvomoglich personlich«. Ob aretficiji je Franz Bider- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO maiin na Dunaju izpovedal, da je med Tu- movim bivanjem na Dunaju prejemal od njega ilegalne letake, časopis »Freiheit« in med drugim tudi ilegalni letak »Manifest der sozialrevolutionaeren Arbeiter-Partei Oester- reichs an das arbeitende Volk!« Časopis »Freiheit« je bil, kakor je to pre- iskava zoper Železnikarja in tovariše doka- zala, pri nas močno razširjen v delavskih krogih. V Ljubljano je moral ta časopis pri- hajati že relativno zgodaj. Sodnik Eckel je iz Železnikarjevih zapiskov, ki jih je policija zaplenila ob priliki hišne preiskave, ugotovil, da je Zeleznikar moral prejemati redno ta časopis. Zapiski, ki jih je policija pri njem našla, so izvlečki iz cele vrste posameznih številk časopisa »Freiheit«. Tudi Šturm je dobival časopis »Freiheit«. Poštni urad v Ljubljani javlja 15. sept. 1884, da so v pošt- nem predalu našli št. 20 tega časopisa od 19. jan. 1883.8 Iz policijskega poročila ljub- ljanskega magistrata izhaja, da je takratni detektiv Ivan Robida februarja 1.1881 našel št. 50 tega časotpisa iz 1. 1881.' Tedaj je šel domov s svojim sinom ter je v Florijanski ulici pred najdenišnico. v kateri je stanoval znani delavski vodja Kari Hubmaver (brat znanega Miroslava, uporniškega vojvode v narodnoosvobodilnih bojih med bosensko- hercegovskim uporom), našel izvod časopisa, ki ga je ta izgubil ali nalašč odvrgel. Kari Hubmayer se je po svoji odselitvi iz Ljub- ljane nastanil v Linzu, kjer je postal pred- sednik društva čevljarjev, član delavskega društva in celo namestnik predsednika. Med svojim bivanjem v Ljubljani je bil nekaj časa predsednik delavskega društva. Bil je eden izmed udeležencev velikega procesa proti Kappaufu in tovarišem v Gradcu. Ob- tožen je bil, da je širil časopis »Freiheit«. Kljub temu, da je bil kaznovan storilec, pri katerem se je našel časopis, z ječo 5 let ali še več, poroča policija iz Gradca, da sta časopis »Freiheit« in že omenjeni manifest socialnorevolucionarne stranke tako razšir- jena, da se dobita povsod. V Ljubljano je prispela velika pošiljka časopisa »Freiheit« Oktobra 1883 je s tovornim listom prispel iz Benetk na naslov Marije Breskvar, Ve- gova ul. 9, zaboj, ki je bil deklariran kot suho grozdje. Pošiljalec grozdja naj bi bil Emilio Davitti, Benetke, San Stefano, cale botteghe. Carinski uradnik Jožef Zivny je pa na dnu zaboja ob carinskem pregledu našel sikritih 300—400 izvodov časopisa »Freiheit« in 500 slovenskih leiakov »Na naše brate«. Kar se tiče časopisa »Freiheit« je šlo za številke 16, 24 do 32 letnika 1883i». Preiskava je pokazala, da je bilo odpošiljav- čevo ime izmišljeno, ker je z vso verjetnostjo poslal letake iz Benetk Ljubljančan Miha Keber, rojen v Bizoviku, čigar oče je živel v Štepanji vasi. Miha Keber se je pred svojim odhodom v Benetke zelo aktivno udeleževal delavskega gibanja v Ljubljani. Ze leta 1882 je postal ljubljanski policiji sumljiv. Tedaj se je od Ljubljane poslavljal delavec Koman. Ob slovesu naj bi bila on in delavec Cerer imela revolucionarna go- vora o pariški komuni dn revoluciji in naj bi se bili tedaj tudi širili letaki. Kljub zasli- šanju januarja 1882 ni Keber ničesar priznal, pač pa je Cerer že takrat priznal, da je v svojem govoru rekel, da »poka na vseh koncih Evrope« in ob tej priložnosti priznal, da je prejel 3 ali 4-krat po pošti letake, tiskane na finem papirju, verjetno iz Lon- dona, poslane pa iz Avstrije, kar je sklepal po poštni znamki in žigu. Preiskava je nadalje dognala, da je bil duša ilegalnega dela v Ljubljani Miha Keber. Ta je najprej služil kot četovodja pri 19. lovskem polku; bil je izučen krznarski pomočnik, ki je bil večkrat v inozemstvu, od koder se je vrnil k svojemu očetu Jaikobu, tesarju, Štepanja vas 35. Za časa svojega bivanja v Ljubljani je skušal organizirati službo za širjenje ile- galnih letakov in je skupaj s Honigmanom pripravil slovenski prevod letaka »Die Zeiten sind schlecht«. Letak naj bi se natisnil v Švici. Keber se je izselil v Benetke. Iz pisma, naslovljenega očetu, ki ga je prestregla poli- cija, je razvidno, da je nameraval oditi v Pariz, da pa je bil novembra 1881 še v Benetkah. Iz Zavertnikovih spominov pa je razvidno, da se je kasneje odselil v Chi- cago in da je živel po zadnjih vesteh na farmi v Illinois.Nedvomno je, da je bil Keber odpošiljalec zaboja, ki ga je prejela Marija Breskvar, kar izhaja tudi iz pozdrav- ne brzojavke, ki jo je ob društveni proslavi 1.1883 poslal na naslov delavskega društva, slavnostni komite. Čitalnica v Ljubljani, iz Benetk. Brzojavko je poslal 21. okt. 1883 in se glasi: »Hand in Hand iiber Meer und Land Gruss ,'von euerem Freund Leber« (t. j. Keber). Letaik »Na naše brate« predstavlja prvi slovensko pisani letak v našem delavskem gibanju (str. 11). Preiskava je pokazala, da je letak ne- dvomno delo takratnih vodij ljubljanskega Delavskega društva. Nekateri stavki v le- taku so čisto Železnikarjevi, tako da lahko z veliko verjetnostjo iz stila in uporabljenih fraz sklepamo, da je Zeleznikar avtor letaka ¦ Obenem pa letak dokazuje, da so sestav- Ijavci tega letaka uporabljali podobne le- 10 Pervaske buce v Ljubljani in sploh vsi cernorumeni lumpje derzavneg-a sedla, napravili so za dan 11 Julia en oslosvki ropot v imenu kranskega ljudstva (!) menda od samega veselja : Ker'Habsburgska gajzla ze 600 let neusmiljeno udriha po kozi ubozega kranjca. Čeravno ta rec enmu pametnemu človeku sama nasebi nemore dopasli, kako se zamarejo taki lenuhi (v z latih in srebernih zavratnikih in pisanih opicam enakih oblačilih, katerih glavni program je piti in jesti na račun delavca in kmeta,) po cestah okli voziti, mora vendar vsakdo stermeti nad neskončno prederznostjo iz katero vse okoli tuli od velikanske dobrote teh pri- viligiranih Tolovajev. Pac mora sveta jeza vsakemu posteno-mislecemu človeku napolniti serce, ako pogleda na eni strani lesketanje in brezštevilno bagastvo, na drugi zopet nepopisljivo revščino ; tukaj zlata in srebra na kupih, ali pa v nizki hisci zdihovanje pridnega delavca kateri, pri vsim tem da se muci od jutra do nooi, ne ve kako bo jutri sebe in svojo družino preživel. Mi ne simpatiziramo za nobenga kralja niti cesarja ker le-ti niso bili ljudstvu se nikolj v prid temveč zmeraj le v škodo zatoraj tudi ni danes nasa naloga d« bi popisali ravno hudobije rodovine Habsburške ker je ena vrana drugi podobna in ker vfak sam lahko ve, kdor je le enkrat imel zgodovino v roki, da predniki Cesarjev, Kraljev, Knezov, grofov in druge dandanašnje lulke, niso bili nic druzega kakor ljuti Tolovaji in Roparji Kateri so ropali eden druzemu in si z časoma na ta način prilastili vedno večji kose. zemlje, cele de- žele, ali pa se celo vec dežela, in si potem prilastili takorekoc sami ime Kralja in cesarja i. t. d. ne pa od Boga kakor nas zdaj takoimenovani božji namestniki učijo in naprejklepetajo. Seveda z daj, ker se ze ta rec vec stolet tako vleče in kjer je slepo vpeljana ze ljudstvo-misli da mora tako biti in da drugaci biti ne more. Uzrok današnje revščine pa niso samo kralji in cesarji temveč imamo med naso pšenico se drugo lulko katero si hocmo nekoliko bolj natanko pregledati, in katero je potreba iz koreninam vred populiti ee hocmo živeti kakor ljudje Poglejmo, kje je toraj uzrok današnje socialne revščine. To so v pervi versti zgoraj omenjeni krali in cesarji katerim moramo mi na leto iz našim davkim mi- Ijone plačati, kateri imajo toliko gradov (narejeni skoz naso pridnost,) da bi v njih vsi nasi starčki in in- validi lahko stanovali Kaj ti koristijo revež, kateri ne ves kaj, ali ce bos kaj jutri jedel, ti kronani lenuhi za tako strašansko plačo? Odgovor je kratek : oni sitijo njihovo vladarsko osabnost stem, da pošljejo na tisuce in tisuce naših najle- pših sinov v brezsercno klanje ali takoimenovano vojsko ; v mirnem času iscejo pravice ljudstva vedno za izmanjsvati, in dflajo ljudstvu škodljive postave; iz eno besedo oni so sovražniki vsakorsnega napredka. Ministri kateri niso nikoli trudni se novih davkov za izmisliti, in novih verig ljudstvu za kovati oni In njihovi goljufije vajeni diplomaticni perstan katerega vertenje ljudstvu nikdar pokoja ne da, ni druzega kakor lulka. Generali kateri so nevtrujeni v vojaške cunje vpresanih sinov - ljudstva drezirati jn jih potem kakor slepe morilne masine proti ljudstvu pošljejo ako se upa svoje pravice iz silo za tirjati. Proč z njimi 1 to je lulka. Pitani Farji katerih zabuhli obrazi in velikanski vampje spricalo dajejo, da je njih edini Bog njih tre- buh, in kateri si nakladajo tisoče na kupe, in necjo ne lacue nasitit ne žejne napojit, niti bolnike obiskvat ali zastonj merilce^pokopavat, iz eno besedo njimTnora človek placvati od rojstva do groba, oni ne delajo druzega kakor to, da nas za nase terpjenje iz drugim svetom tolažijo in nas za ta svet nesramno goljufajo. Tistim pa, kateri danasno krivico med ljudstvam razglasujejo, pravijo da so antekristi ! Kaj je to druzega, ka- kor lulka? Mi štejemo k lulki tudi posestnike rudarskih jam kterim se škoda zdi, napravit v jamah protrebnih za- varvalis skoz kar mnogokrat na stotero rudarjev zasuje, in njih družine potem lakoti izroce, ravno tako vsi posestniki faberk, kateri nas, potem ko so nam izsesali zadnje moči, na cesto verzejo, in našim hcerom tako majhno plačo dajejo, da so mnogokrat prisiljene, svojo čast prodati ako neqjo prostovoljno lakote umreti, sami pa si nakladajo miljone na kupe. Ali ni to prekletstva vredna lulka? Grajsinski posestniki kateri hlapce terpincijo in Najemnike do koze odirajo in delajo z njimi kakor njih predniki pred stoletjim iz suznjim. Zitni kupovala kateri rajši pustijo žito segniti kakor da bi ga dali pod ceno med lačno ljudstvo, in ka- teri iz slabe letne dvovecji dobiček prigoljufati znajo. To vse je lulka I Bankerji sjekulantje berz kateri ze na prihodnost nase delo na papir stavijo in iz tem brezvestno kupčijo gonijo, tako dolzo da od časa do časa tako imenovani " Krah ,, tej lumpari za nekoliko časa konec stori pod kterim pa v pem versti le mi terpimo, ali ni to lulka in plevel? Pisaci časopisov, kateri početje vsih zgoraj omenjenih banditov kot slavni red hvalijo, Spicelni kateri nas vedno opazujejo in zatozujejo, brici kateri nas lovejo sodniki kateri nas v jeco verzejo kakorhitro si upa- mo le besedo cez danasno kvivico spregovoriti. Advokatje kateri le nemir med ljudstvam ljubijo in zahtevajo za en cetert ure njihovega ceckanja vec kakor si en delavec cel teden zasluzi. Vse to je plevel kateriga je treba iz koreninami izpuliti in dokler ne bo pobran ta plevel iz pšenice, toliko časa ne bo niti miru, niti dobrega na svetu. Marsikdo kdor bo to bral se bo po farizejsko na persa tolkel in bo rekel : hvala Bogu meni se ne gre tako slabo jest imam se delo in zaslužek meni se ni potreba za take reci brigati. To pa revež ne pomisli, da se mu zna ze jutri pripetiti da ga bo gospodar ali fabrikant na cesto pahnil ker mu potem nic druzega ne kaze kakor : znabiti palico vzeti in iti iz tribuham za kruham. Pac en tak delavec, katerj je iz današnjo odertijo zadovoljen nima mozgan, in je vreden da bi bil se bolj zatiran — na kar sme tudi vsakdo upati. Bratje! cas vesolniga socialnega punta se bliža kjer si bodeta stale pravica m krivica nasproti in pra- vica bode zmagala, naj se brici in oderuhi postavljajo na glavo, naj ljudi kateri se za pravico potegujejo zapirajo kakor hočejo nic jim ne pomaga iz ene glave jih vstane deset pa upati smejo da tudi nim plačilo ne odide. Ljubimo se med seboj bodi si nemec ali slovenc, reveži smo vsi enako zatirani ; bodimo torLy pri- pravljeni da bomo prijeli za orožje bodi si kakorsno hooe kajti boljši je za pravico umreti kakor lakoti poginiti. Po celim svetu se ze čuti nejevolja med delavci ze se zabliska zdaj tu, zdai tam, znamnje, da se bliža huda ura ; iz strahom čakajo nasi oderuhi kdaj bode treščilo v njih mogočne palače ; po vsih krajih se pri- pravljajo delavci za boj, za dan vesolnega socialnega punta, kateri se bliža, in je strah bogatinom in tolažba revezim, on bode tudi resitva lakote in terpleuja. Nasa naloga je toraj, da se tudi mi kranjski delavci pripravimo da ne bodemo zadu ostali od naših bratov drugih dežela, in da nas ne bo tisti dan nepripravljene našel, da bademo tudi mi pokazali da ne znamo samo orožja kovati, temveč da ga znamo ravno tako dobro proti našim sovražniki rabiti. Naših oderuhov parola je kakor hitro si upamo tirjati kruha, : " Bajonete in Kanone ,, Nasa parola pa je ¦ " dinamit in petrolium „ in scer tako dolgo, dokler ne izgine zadni frak in bric iz tega sveta. Toraj organizirajte se kjer kolj se moiete ce ne očitno, pa skervje, ljubimo in izedinimo se, da ,bomo iz zediDJeuo močjo vdarili in o pravem oasu požgali in pobili nase pijavke. Živi socialni punt I Živi socialna republika. txekutivni odbor. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVI^NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO take iz takratnega anarhističnega gibanja. Vsa zaloga letaka je prišla v roke policiji, tako da ni prišel med Ijndstvo. Za takratno vohunsko mrežo ljubljanske policije sta značilni dve anonimni prijavi. Prva navaja, da so v delavnici pri »Gra- škem čevlju« (Gratzer Schuh) sikriti le- taki.*^ Ko je policija izvršila preiskavo, je ugotovila, da gre za delavnico čevljarja Jožefa Strohmaverja v Šelenburgovi ulici št. 3. Pri njem je nekoč delal Honigmann ter je preiskava ugotovila, da je bilo v delav- nici v izvodu šaljivega časopisa »Kikiriki-s: skritih 18 izvodov časopisa »Freiheit«. Dru- ga anonimna ovadba je dolžila čevljarja Franca Ušenico iz Gosiposke ul. 10, da ima skrite letake, vendar je preiskava ostala brez uspeha.^' Upoštevati je, da so bili takratni ljub- ljanski delavski vodje dobro povezani z vsemi centri delavskega gibanja v Avstriji in z inozemstvom, kar je pokazala med drugim tudi hišna preiskava, izvršena pri Železnikarjevem prijatelju Kopaču (Copagg) v Gorici. Iz zaplenjene korespondence je razvidno, da je Kopač, ki je prej delal v knjigarni Giontini v Ljubljani, se pa kasneje naselil v Gorici, vzdrževal zvezo med Fran- cijo in Zeleznikarjem. Ni slučaj, da je prišel v Ljubljano 1882 znani delavski voditelj radikalne smeri Jakob Waitz, ki je imel stike s Tumo in kateremu je, kot je pre- iskava nedvomno ugotovila, pošiljal ilegalno literaturo. Jakob Waitz, ki je bil na spisku najnevarnejših delavskih voditeljev, je pri- šel novembra 1882 v Ljubljano in imel ile- galen sestanek z vodji ljubljanskega delav- skega gibanja v Šiški v gostilni »Pri slepem Janezu«. Preiskava je tudi dognala, da je pošiljka ilegalnih letakov, ki je prispela iz Benetk na naslov Marije Breskvar, bila dejansko namenjena Tumi in tovarišem, kar je razvidno iz tega, da se je Tuma še pred prihodom zaboja informiral pri Breskvar- jevih, če je zaboj prispel. L. 1883 je stal Franc Zeleznikar že drugič pred sodiščem (prvič zaradi protinemških demonstracij). Tokrat je bil 39-letni Zeleznikar obtožen, da je v Ljubljani širil letak: »Manifest der sozialrevoluzionaren Arbeiterpartei Oester- reichs an das arbeitende Volk«. Letak je bil prepovedan z razglasom v uradnem listu od 19. sept. 1882. Deželni predsednik Kranj- ske Winkler, župan mesta Ljubljane Peter GrasselH, šef ljubljanske policije, magistral- ni svetnik Perona, insipektor Verderber in vladni svetnik von Fladung so v pismu pre- jeli ta letak. Verderber in Peter Grasselli sta obdolžila Železnikarja, da je on odpo- šiljavec teh letakov. V zaupnem pismu je župan Grasselli obrazložil, zakaj sumi prav Železnikarja. V njem pravi: »Kar se tiče njegovega (Zeleznikarjevega) zadržanja, se je na delavskih društvenih in drugih ljud- skih zborovanjih ugotovilo, da je pristaš socialističnih idej, kar se da obrazložiti na ta način, da je imenovani živel več let in to ravno za časa gospostva komune, v Pa- rizu kot delavec.«''' Takratna dunajska izve- denca za pisavo Elias Soltokovič in Eduard Skalickv sta na podlagi primerjave Zelezni- karjevega rokopisa s kuvertami pisem, ki so jih neznani odpošiljatelji oddali, ugotovila, da je Zeleznikar nedvomno pisec na ku- verti, v kateri je bil poslan ilegalen letak na Verderberjev naslov. Kljub temu se je Železnikarju, ki je takrat kakor tudi kasneje dosledno tajil pred policijo in sodiščem in zanikal tudi dejstva, ki so mu bila doka- zana, posrečilo, da je bil s sodbo od 25. apr. 1883 oproščen obtožbe. Ker gre za tipičen letak takratnega revolucionarnega delav- skega gibanja, podajam letak v celoti. Delavci, bratje! Bolest in ogorčenje prevzemata človeka zaradi obupnega položaja, v katerem je sedaj delovno ljudstvo. Človek krčevito stiska pest, ko vidi, kako vladajoči razred, ki kakor hijena grebe po drobovju nesrečnih množic, z živalsko slastjo uničuje njihovega duha in telo ter odgovarja na krike bolečin s surovim nasiljem. Beda in po- manjkanje razsajata med delovnim ljudstvom, medtem ko se utapljajo tirani in krvosesi v zlo- činskem izobilju ter odgovarjajo na pritožbe in vzdihe ljudstva s kroglami, bajoneti in ječo. Redki posamezniki kopičijo zaklad na zaklad, medtem ko ljudske množice, ki ustvarjajo te zaklade s svojim delom, hirajo od lakote nekje hitreje, drugod počasneje. Zaman se bori ljudstvo za izboljšanje tega groznega položaja ter se oprijemlje kot utopljenec vsake slame, ki jo vrže vladajoči razred objestno v ocean social- nega življenja. Zamain! Liudstvo se lahko no- novno in ;j>onovno prepriča, da je ogoljufano. Vladajoči razred tepta v prah njegove najna- ravnejše zahteve, preganja in meče v ječo kot zver vsakogar, kdor se drzne ljudstvo nrftniti. Na kratko povedano. Mi delavci smo brezpravni in nezaščiteni sužnji. Izročeni smo najpodlejši samovolji privilegiranih roparjev in morilcev. To je položaj, v katerem živi proletariat vseh dežela in držav, zlasti pa v Avstriji! Človeški duh napreduje z vsakim dnem in odkriva vedno nove in nove stvari na vseh pod- ročjih znanosti, narave in tehnike. Teh stvari pa ne uživa skupnost, temveč so privilegij majh- nega števila ljudi v službi kapitala. Ti jih uporabljajo za tlačenje in izrabljanje širokih delovnih množic. Zasebno-kapitalistioni način proizvodnje, se pravi, zasebna lastnina je omo- gočila, da si majhno število ljudi prilašča plodove ogromnega števila ljudi. Delovnemu ljudstvu preostane ravno toliko, kolikor je potrebno za njegovo bedno vzdrževanje in razmnoževanje, se pravi toliko, da zarodi potrebno število nove 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA delovne sile. Vsako izboljšanje ali izum novili delovnih sredstev pomeni brezposelnost na tisoče delavcev, kar zopet pomeni, da so v obstoječi družbeni organizaciji izgubili pravico do živ- ljenja. Kakšna sramota za naš »božanski svetovni red«, da smo mi delavci prepuščeni največjemu pomanjkanju in bedi prav takrat, ko s svojim skupnim delom polnimo skladišča na svetovnem trgu z blagom. Nacionalni ekonomi imenujejo ta jsojav »čezmerno produkcijo«. Strahotne po- sledice tega pa čutimo mi delavci že nekaj let nazaj. Delavci! Ali nimamo ravno mi največjo pravico, da uživamo sadove naše marljivosti? Ali ni dala narava vsem ljudem brez razlike enako pravico do življenja? Le gola sebičnost in nesramna predrznost lahko odrekata to, kar pripada vsem ljudem brez razlike in kar mi zahtevamo v imenu človeštva. Najgroznejšemu nasilju in rafinirani zvijači se je posrečilo, da sta spravili velike množice ljudi ob njihovo sveto pravico na materi zemlji, ob plodove njihovega lastnega dela s tem, da so naše prednike oropali in tako ustvarili sistem najbolj sramotne suž- nosti, v kateri živimo še danes. Uveljavljamo !e pravico s tem. da želimo odvzeti to, kar nam j€ bilo na nepošten način odvzeto. Da, naša naj- svetejša dolžnoist, ker smo ljudje, je, da ne trpimo dalje sramote, ki nas davi. V vseh obdobjih zgodovine sta bila nasilje in laž edini sredstvi vladajočega razreda. To sta še danes. Vse, kar je njemu v prid in kar je v njegovo korist, pro- glašajo za »zakon«, za sveto, nedotakljivo. Rop in sistem plenjenja so spremenili v pravico. Kdor govori resnico, je »zločinec«. Kdor se poteguje za pravice delovnega in zasužnjenega ljudstva je tudi »zločinec«. Ni težko prepoznati naših so- vražnikov: To so vsi tisti, ki žive ma račun opisanih bednih razmer, na stroške delovnega ljudstva, in tisti, ki skušajo iztisniti lastne koristi na račun skupnosti. Na srečo se delavci začenjajo zavedati svojega ra-zrednega položaja. Zavedamo se, da ne bo dal vladajoči razred prostovoljno niti trohice iz svojega mošnjička, zavedamo se, da lahko le z združenimi močmi nasilno zlomimo verige suženjstva, v 'katerih nas skušajo z na- siljem obdržati. Dokler se bomo dali slepiti z narodnostnim sovraštvom, z netenjem rasnih sporov in 'pa z verskimi in strankarskimi spori, toliko časa se vladajočemu razredu ni bati. Zato mora delovno ljudstvo odločno zavreči takšne manevre, ki mu le škodijo. Dovolj priložnosti je bilo, da se iprepričamo iz zgodovine in tudi iz lastnih izkušenj, da so vse obljube vladajočega razreda, da nam bo izboljšal položaj, bedna prevara, ki ji gre le za to, da potolaži nezado- voljneže, da bi potem laže nadaljevali z ropanjem in izkoriščanjem. Več kot deset let smo se borili na zakoniti podlagi za izboljšanje jDoložaja. Vlagali smo resolucije in peticije, dokler se nismo prepričali, da vladajoči razred nima ne volje ne sposobnosti, da bi karkoli spreminjal v obsto- ječem stanju. Njihov izkoriščevalni položaj je nujno povezan z bedo in pomanjkanjem množic. Koristi zatiralcev in izkoriščevalcev so torej nezdružljive s koristmi izkoriščanih in zatiranih. Sovraštvo do ljudstva raste z izkoriščanjem, ker ljudstvo zahteva tudi zase enake človeške pravice v družbi. Celo toliko hvaljene državljanske pravice ne obstajajo za nas delavce. Razpuščajo naša društva in zb<)irovanja in jih prepovedujejo, plenijo naše časopise, pisma, kradejo poštne pošiljke, vdirajo v naša stanovanja podnevi in ponoči. Jemljejo ob takšni priliki vse, česar se kakšen tepec spomni. Preganjajo vsakogar, kdor se upa braniti delavčeve pravice ustno ali pi- smeno, zasledujejo ga in vržejo v ječo kot na- vadnega zločinca. Zakoni služijo koristim privi- legiranega razreda. Kdor je še dvomil v resničnost teh dejstev, se je lahko prepričal ob barbarski obsodbi, izrečeni 25. V. 1.1. proti našemu tovarišu Richterju. Obsojen je bil na 12 let težke ječe ped obtožbo »zločina«, da je nesel stavek za letak, ki je opisoval le resnično stanje, nekemu tiskarju lopovu. Kakšna krvi žejna okrutnost vladajočega razreda govori iz te sodbe! Dvanajst let težke ječe zaradi besed, ki sploh niso bile izgovorjene...! Avstrijska sodišča so pač pre- kosila ruska. To dokazuje ljudstvu, da naš vla- dajoči razred nikdar ne čuti človeško, kadar gre za njegove roparske koristi. Spomnimo se le sramotnega nasilja vlade nad rudarji na Češkem in Moravskem. Sinovi ljudstva so morali z orož- jem v roki goniti lastne nesrečne brate v ne- znosno sužnost, ki ima za posledico njihovo počasno umiranje zaradi lakote. Tiste, ki se nifo uklonili nasilju, so odgnali v ječo kot zločince. Medtem pa zapravljajo brezdelni in brezumni krvosesi vsako leto milijone za razkošje. Ta dejstva dokazujejo bolj kot tisoč najlepših spisov in govorov, da so vse ustanove od naše države, od vlade, zakonov, oblasti, do vojaštva le zaradi varstva tiranov in izkoriščevalcev, zaradi tlačenja delovnega ljudstva. Kdor še sam verjame ali skuša prepričati delavce, da se njihov položaj lahko izboljša na zakoniti podlagi, je ali norec ali lopov. Mi imamo le dvoje na izbiro: ali da ustvarjamo kot tovorna živina v človeški podobi za druge vsa bogastva in užitke in da pri tem stradamo, zato da bi na zakoniti podlagi živo- tarili dalje, ali pa da ne glede ma vse zasužnje- valne zakone izkoreninimo zlo ter z vsemi sred- stvi delamo za uničenje vzrokov suženjstva, izrabljanje človeka po človeku. Mi smo se po polni zavesti svete in pravične stvari odločili. »Križanke« — v tem poslopju so se leta 1871 vršila vsa važnejša zborovanja »Delavsliega izobraževalnega društva< 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pismo, ki ga je po ugotovitvah izvedencev na Dunaju napisal Zeleznikar in v njem poslal ilegalen letak za drugO' možnost, ker zaupamo v vzajemno moč delovnega ljudstva. Nočemo več prosjačiti za to, do česar imamo pravico, nočemo prositi za milostne drobtinice, temveč si hočemo priboriti mestO', ki nam pripada. Za bogato pogrnjeno mizo življenja hočemo uživati neokrnjen delež plodov skupnega dela. Vladajoči razred odgovarja na naše upravičene zahteve z neprikritim nasi- ljem ... Naj torej med nami odloča sila. Mi se ne bojimo nobenega sredstva več, ker so vsa sredstva pravična in zakonita, kadar gre za vzpostavitev najsvetejših pravic človeštva, ki so jih toliko časa teptali. Delavci, bratje Stojimo pred vročim, težkim bojem. Oko za oko, zob za zob bo geslo v borbi za naše človeške pravice. Kdor noče več nositi sramotnega jarma suženjstva, naj se pripravi. Kdor noče, da bodo njegovi potomci deležni še hujše usode. Vedno jasneje se kažejo zinaki bli- žajočega se ljudskega upora — socialne revo- lucije, ki bo ljudstvo osvobodila tiranov in krvo- sesov ter uničila korenine suženjstva in bede: zasebno lastnino. Od vzhoda in zahoda, juga in severa odmeva klic: kruh in svoboda! Proletariat vseh dežela se dviga in oripravlja za boj. Tudi mi avstrijsiki delavci ne bomo zaostajali. Množica hrabrih, na žrtve pripravljenih mož se je združila v čvrsto tajno zvezo, trdno odločena, da začne borbo. Vsi bratje iz vseh krajev storite isto ter se roko v roki z nami udeležite tega uničevalnega boja. Ne želimo si oblasti, temveč uničenje vsake oblasti,, smo za enake pravice in dolžnosti. Že- limo, da bi postala zemlja z vsemi njenimi zakladi skupno premoženje vseh ljudi, da bi bili plodovi našega dela v resnici naši. Onemogočili bomo, da bi velika večina ljudi morala delati oio velikem pomanjkanju za peščico privilegiranih postoipačev, ki jih pri tem teptajo. Zasebno last- nino mora nadomestiti skupna lastnina. Šele tedaj bo ljudstvo svobodno, ker ne bo več obstoj posameznika odvisen od razpoloženja in milosti drugih. Ta boj bo nedvomno zahteval žrtve, vendar bodo te neznatne v primeri s številom žrtev, ki jih daje delovno ljudstvo vsak dan, da, celo vsako uro molohu-kapitalu. Le pomislimo na tisoče, ki morajo v" klavnico za naše tirane, da bi lahko le-ti strahovali druga ljudstva. Te žrtve bodo tem bolj opravičljive, ker v tej borbi ne gre več za to, da bi hodili po kostanj v žer- javico za vsakovrstne stremuhe, temveč gre za nas, za ljudstvo, zato da si priborimo kruh in svobodo. Bolje, da v borbi umremo, kott da iz- biramo počasi kot sužnji. Naše geslo je: Dol s tirani, dol z izkoriščanjem, dol z zasebno last- nino! Živela socialna revolucija! 14. septembra 1884, torej že potem, ko je vodstvo ljubljanskega delavstva bilo v za- poru, je Gertruda Krašovic, kuharica pri Mariji Repič v Gledališki ul. št. 3, prinesla na policijo dva izvoda »Manifesta«, ki ga je našla v hišni uti.'' V Ljubljani se je tudi širil anarhistični letak z naslovom »Ein Mahnruf an das Volk.«!' Od Tumovega vajenca Potiska je ljubljanska policija izvedela, da skriva baje Tuma v svojem poslovnem lokalu v Šelen- burgovi ulici št. 6 ilegalne letake. Ob hišni preiskavi je policija v resnici našla v cevi štedilnika skrite letake, in sicer 73 izvodov omenjenega letaka. Preiskava je dognala, da je Zeleznikar prinesel te letake Tnmi. Ta letak je bil razširjen v Ljubljani pa tudi drugod. Med velikim delavskim .procesom na Hrvaškem so isti letak našli na dnu tičje kletke pri Slovencu Francu Sernecu, ki je bil doma iz Slovenske Bistrice. Na procesu je bil skupaj s tovarišem Hižo obsojen na šest let ječe." 40—50 izvodov istega letaka je žandarmerija našla v Ljubljani na jezu pri tovarni v Vevčah 18. dec. 1883. Letake je našel delavec Krištof. Nastalo je veliko razburjenje zaradi »načina« socialistične propagande, češ da delavci iz Ljubljane spuščajo propagandni material po Ljublja- nici navzdol. Kljub skrbni preiskavi policija ni mogla odkriti krivcev.'* Pojasnilo za ta dogodek imamo verjetno v spominih ne- kdanjega delavskega voditelja Jožeta Za- vertnika, kasnejšega voditelja naših izseljen- cev v ZDA (Chicago). V omenjenih spo- minih opisuje, kako sta se nekdanja ljub- ljanska delavska voditelja Edvard Kriegel in pa Miha Keber nastanila v Ameriki. Na- dalje opisuje, kako je Miha Keber oskrbel tisk letaka v Benetkah in kako je letake čez mejo prinesel kondukter sipalnega voza ter kako je policija in sicer komisar Robida ter detektiv Toplikar, izvršila preiskavo pri Zavertniku in kako je njegov polbrat Matej Pečnik vrgel letake v Ljubljanico. Ti letfeki so tako prispeli do Vevč. Zelo je verjetno, da gre prav za letak iz 1.1883 in da se je Zavertnik zmotil, ko opisuje dogodek, ki bi se naj zgodil šele 1.1891.'' Letak je bil tako razširjen v Ljubljani, da ga policija ni našla samo pri Železnikarju in v Vevčah, temveč se je našel tudi na cesti pred uršu- linsko cerkvijo.^" Letak se glasi: »Svarilo ljudstvu! Ne moremo več mirno gle- dati strašne revščine ljudstva in kako ga vla- dajoči razred izrablja, ne da bi se uprli in ne skušali prebuditi tebe, delovno ljudstvo, iz spanja. 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vstani! Stopi na cesto, odpri oči in poglej, kaj se dogaja okoli tebe, kaj počno s telsoj in kaj ti šele pripravljajo! Vzeli so ti vse, kar se je dalo vzeti, ipremičnine in nepremičnine. Za silo se komaj oblačiš, stanuješ v slabili stanovanjih, hiraš in gladuješ v nezdravih luknjah, dasiravno garaš od zjutraj do pozne noči. Ali isi boš dal odvzeti še razum? Edino in najdragocenejšo stvar, ki jo še imaš. Ali misliš, da so ti tudi tega že odvzeli? Ali si že otopel za vsako ple- menito čustvo? Ali ne vidiš vseh krivic, ne vidiš, kako te tlačijo in izžemajo? Ali ne vidiš, kako hira mnoižiica in umira Oid lakote? Ali ne vidiš, kako mečejo na cestO' delavce koit iiztisinjene citrone izato, ker so bolni zaradi posledic dolgo- letnega dela in neprestanega pomanjkanja. Ali ne vidiš, kafco miorajo bedno pogiiniiti? Ali ne vidiš, kako tvojim otrokom kvarijo duha in ga krotovičijo že v majnežnejši mladosti? Kako otroke v tovarnah, bolje rečeno,^ kaznilnicah v. hajnežnejši dobi spravljajo' ob čast in zdr^av.je in jih pretvarjajo' v žive stroje v službi požreš- nega krvosesa? Ali ne vidiš, kako vtikajo tvoje , sinove v prisilne jopiče in delajo iz njih sužnje in bratomorilce ter jih dresirajo za potrebe lo- povske tiranske bande? Ali ne vidiš na tisoče sotrpinov, ki so vse svoje bitje posvetili borbi proti tem krivicam ter jih zato vsak dan, da, vsakO' uro, preganjajo na najgrozovitejše načine? In kako jih mučijo do smrti v .zatohlih kleteh zato, ker ljubijo svobodo in pravico. Ali vsega tega ne vidiš, slišiš in čutiš, ali ipa nočeš? Morda ne veš, kako bi se temu odpomoglo? Mislimo, da veš za vse te zločine kot mi, morda veš 'še več. Veš, da se ti godi velika krivica, verjetno se pa ne upaš upreti, ker misliš, da si .preslaboten, preveč osamljen in da bi v tej borbi podlegel. O, ne boj se! Kdor ima pregled čez 'dogodke, ve, s kakšno silo in voljo razpolagam-o. Zažigalma vrv čaka le 'ua zažigalca. Revolucionami element je razširjen po vsem svetu ter mora priti do upora ljudstva in do 'borbe za svobodo in pravico, v kateri bodo strmoglavljeni vladajoči tirani iin zgrajena nova, svobodna človeška družba. Morda pa misliš, da bd ne mogel živeti brez svojih dosedanjih gospo- darjev in zatiralcev? Misliš, da mora ostati vse pri starem, da je možno odpraviti 0'bstoječe razmere, ne da bi uničil tiste zverine? Tega nc moremo verjeti. Ljudstvo je vedno hrepenelo po izboljšanju, svobodi, kar je imelo cesto za posle- dico, da so bili tisti, ki sO' se temu upirali ali skušali razvoj zadržati, potisnjeni ob stran ali pa uničeni. Morda ne poznaš dovolj svojih so- vražnikov. Tega ne moremo verjeti. Kdo ine pozna tiranov, ,pa naj nosijo 'naslov cesarjev, kraljev, knezov, farjev, plemičev, buržujev, tovarnarjev, izkoriščevalcev, verižnikov, lenih uradnikov, ge- neralov, policijske drhali, skratka, vseh pomoč- nikov tiranov od najmainjših do največjih, zato ne prizanesi nikomur. Vsi so že zdaj zaslužili tvoje maščevanje. Tudi ti nimajo s teboj usmi- ljenja. Boidi hraber .mož" spoprdmi se z njimi in ne izbiraj sredstev. Zato se obračamo nate ter zahtevamo', da nas poslušaš in 'da si z mami solidaren. Bodi hraber iin odločen, požrtvovalen in nesebičen ter se zavedaj, .da je naša zmaga gotova, dasi je 'morda ne bomO' uživali. Zato pa jo bodo' 'uživali tvoji svojci, tvoji o-tr0'Ci. Podajte si roke, \'i proletarci, združite se v veliko mno- žico ljudstva vseh dežela brez razlike narodnosti in vere, sklenite vaše vrste, naše geslo bodi: Smrt in uničenje vsem tiranom in 'njihovim pomočnikom! Eden za vse in vsi za enega! Gre za to, da dosežemo najviišji smoter. Uničiti mo- ramo 'naše sovražnike z vsemi sredstvi, -ki so nam na razpolago-. Poiščite jih v njihovih pa- lačah, v vsakem kotu, iztrebite jih, uničite vse, kar se vam protivi in kar zavira uresničitev naše pravične stvari. Ti, zasužnjeno ljudstvo, se boš rešilo verig in spoznalo veličino in pravo vrednost sadov, ki ti jih bo prinesla tvoja požrtvovalnost, vendar zahtevaj iin vzemi si tisto, za čemer hrepeniš v celoti in ipopolnoma. Ne 'daj se prevariti in speljati z obljubami, brez obotavljanja zahtevaj zase vse to, kar ti pripada. Zahtevaj vso in ne- omejeno svobodo! Anarhizem! Seznani se z anar- hizmom in iko ga boš sodil brez predsodkov, se lahko prepričaš, da je anarhize-m edino na- ravna in pravična organizacija človeške družbe, ki ustreza splošnim potrebam. 'Nobena 'država na svetu, tudi ne toliko hvaljena ljudska država, pa naj bo 'navidezno še tako dobra in sv0'bo'dno urejena, ne more nuiditi tiste svobode in reda, ki jo daje anarhizem, ker tam, kjer veljajo človeški zakoni, je tudi oblast, in zaradi tega je resnična svoibo.da nemogoča. Anarhizem po- meni nasprotje vladanja. Anarhisti nočejo vla- danja, nočejo tiranov, ki zahtevajo vse zase, ne da bi pri tem sami kaj dali. Za ljudstvo, za delavce poznajo isamo zatiranje in izrabljanje. Anarhisti se borijo za resnično, neomejeno in individualno' svobodo. Torej za vsakogar enake pravice in ena-ke dolžnosti, splošna delovna ob- veznost, naj ne bo ne gospodarjev ne hlapcev. Nočemo, da bi vladal nekdo med 'nami, ravno tako pa tudi ne želimo, da bi mi vladali nad komer koM. Ne priznavamo ne nebes, ne pekla, ne bogov, ne monarhov, ne podanikov, pa tudi ne za'konoda'je razen 'naravne. Dol z umetno ustvarjenimi zakoni, .ki so le sredstvo tlačenja, medtem ko so naravni zakoni večni in nespre- menljivi in zato ni potrebno, da bi se posebej izdajali ali pisali. Vsak človek |e dolžan delati, to se pravi, ustvarjati nekaj koristnega za skup- nost in ima zato enake pravice -do vsega. Nekdo bo morda rekel: »Brez boga, zako'nov in policije bo nastala zmeda. To je nem'Ogoče. Ljudje ne bodo hoteli delati; med seboj se bodo pobijali in drug drugemu kradli.« Tako približno govori današnja meščanska družba oziroma njen tisk. Selenburgova ulica — sedež takratnega političnega življenja na Kranjskem; poleg »Čitalnice« in ^Kazine« sta v hiši št. 6 (poleg današnje pošte) in št. 1 (sedanja hiša Tičar) imela Železnikar in Tuma svoji delavnici v katerih so se zbirali delavci in v katerih je policija našla mnogo socia- lističnega in ilegalnega tiska 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ne vcrujite tej dobro preračunani, nesramni laži tiskovnih koza/kov, ki so zainteresiirani na na- daljnjem obstoju današnjih nesramnih razmer. Vi, delavci, ki garate po 12—16 ur dnevno, tpri tem pa ne zaslužite nati toliko, da bi živeli človeka vredno življenje in o^skrbeli svoje dru- žine, ali morda verjamete, da boste postali tatovi in roparji v družbenem redu, ki vam bo nudil skrajšan delovnik, v katerem boste lahko veselo živeli, ker ne boste gledali v oči strahotni bedi, temveč boste uživali plodove lepe zemlje, ki so danes ipridržani za bogate nepridiprave, lopove in tirane, ki nosijo 'naslove cesarjev, kraljev, diplomatov, farjev itd.? Ne, gotovo ne! Vi, povsod zaničevani proletarci, nosite v sebi ob- čutek dolžnosti. To dokažite danes lenim lopo- vom, ki se vas drznejo obkladati s takimi psov- kami ter sodijo vas po sebi. Vedite, da bo v svobodni človeški družbi šolski sistem drugačen. Da se bodo vaši otroci po- učevali in vzgajali drugače kot danes. Samo v današnjih, z zakonom urejenih razmerah imamo tatove, roparje in morilce dveh vrst: zakonito privilegirane in neprivilegirane. Kaj je koristila dosedanja zakonodaja? Odpravila ni ne umora, ne tatvine in dokler bo obstajala, tega ne bo mogla storiti. To bo možno le tedaj, če odstrani- mo najprej vzroke zločinov, ko ne bo več denarja, ko bo onemogočeno kakršnokoli koipičenje kapi- talov in drugega premoženja. Vsakdo bo imel tedaj dovolj in si ne bo prilastil še več, ker ne bo od tega imel koristi, ker presežka ne bo mogel ne prodati niti se sicer z 'njim okoristiti. Kakor se danes vcepljaio človeku škodljivi nauki, kot na primer pravljica o bogu, o ljubezni do domo- vine, o zvestobi podanikov itd., ki se vcepljajo v glavo otrokom že v' rani mladosti, ko se pojavljajo prvi znaki delovanja razuma. Tedaj bo zrastel pravii in resnični moralni nauk, nauk o ljubezni do ljudi, kratkomalo vse to, kar po- treljuje človeška družba za svoj obstoj. Ta novi nauk bo prehajal od roda na rod, izahteval bo le svobodo in neodvisjiost. Ko vas ne bosta več trla pomanjkanje in beda, bo delo užitek. Pri izpopolnjenem delu s stroji bo zado'stoval 4—5 urni delavnik, ki bo zadovoljil vse človeške potrebe. Tedaj ne bomo več vzdrževali lenuhov in špekulantov, preostali čas bo lahko vsakdo posvetil lastni duševni izobrazbi, gojil bo lahko praktično umetnost in znanost, godbo, gledališče ter se skratka bavil s tem, kar ga bo veselilo. Vse, kar mora torej delatii na Tx>velje, dela proti volji in nerad, kar pa dela prostovoljno, dela z užitkom in veseljem. Prehrana bo takrat abso- lutno' čista in nepotvorjena. Hranili se bodo tedaj s čisto zdravo in nepokvarjeno hrano io pili bodo čisto naravne, nezastrupljene ipijače. Nihče ne bo zainteresiran na tem, da bi sočloveka oško- doval za to, da bi imel od tega korist. Kdor torej trdi, da je anarhizem nemogoč, je sovražnik splošne blaginje, sovražnik svobode, egoist, ki lioče živeti na račun sočloveka. Zato dol z državo in njenimi zakoni, dol s farji, povzročitelji vsega zla, in hiter konec tiraniji! To je edina humanost. Ce želite živeti svobodno, si morate priboriti enakost. Spremenite zasebno lastnino v skupno, uničite kapitalističen način proizvodnje z njegovimi branilci vred! Živela socialna revolucija!« Poleti 1885. Več anarhističnih skupin Poleg teh anarhističnih letakov so v Ljub- ljano prihajali tudi letaki nasprotnikov anarhističnih tendenc, zlasti letaki, ki jih je izdajala nemška in avstrijska socialna de- mokracija, ki se je odločno borila proti anarhističnim tendencam v takratnem de- lavskem gibanju. Tako je policija našla pri Železnikarjevem sodelavcu Francu Dhiiju letak »An das arbeitende Volk«, ki ga je izdala v Ziirichu emigrantska grupa nem- ških socialnih demokratov.^' Letak pri nas ni ohranjen. Začenjal se je z besedami: »Ljudstvo! Mi, tvoji prijatelji«, končal pa je z besedami: »Tvoja rešitev ni daleč«. Ta letak je Fratic Dhii prečital delavcu Jo- hannu Appeju.^^ Isti letak, poslan iz Švice, je dobil delavec Kari Hinterlechner. Za na- sprotnike anarhizma pa je značilen letak »Die sozialdemokratische Partei Oesterreichs an die Arbeiter«, s katerim je marksistično usmerjena skupina avstrijskega delavstva svarila delavce pred anarhizmont in njego- vimi škodljivimi posledicami za delavsko gibanje. Tudi ta letak je bil razširjen v Ljubljani in je bilo med drugim Francu Dhiiju dokazano, da ga je širil v Ljubljani. Letak se glasi: Delavci! Del delavstva je z demonstracijami pred policijsko direkcijo na Dunaju dal duška svojemu upravičenemu sovraštvu zoper tisto ustanovo, ki onemogoča naše, že takO' neznatne politične pravice s samovoljno razlago in upo- rabo zakonov ter se ne straši niti odkritih in nesramnih zlorab zakona, le da bi uničila od- ločne proletarske prvoborce. Sočustvujemo s tistimi, 'ki se bore proti policijski surovosti, proti inodemi državi, ki uporablja metodo fizičnega in moralnega nasilja: v hoibi proti policiji smo se že od neikdaj odločno bojevali in odkrito simpatizirali z nasprotniki policije ter varovali škuipne koristi proletariata. Vendar nas sili ravno zavest o svetosti naše skupne stvari in prepričanje o gotovi končni zmagi naših idej, 'da vam obrazložimo, kako zlorabljajo 'posamezni ljudje, zakleti sovražniki proletariata in zavezniki naših tlačiteljev, vaša iiajplemenitejša čustva. Plačani pa tudi neplačani oprode vladajočega razreda vas iSkušajo zapeljati v nepremišljena, pogubna dejanja, ki so škodljiva tako za pro- letariat kot celoto kakor tudi za vas same. Časti- hlepni posamezniki, ki jih žene osebna bolestna domišljavost, ki pa se jim je posrečilo, da so se obdali z lažnim sijajem revolucionarnega pre- pričanja, so se vtihotapili v vašo sredino ter skušajo pridobiti z vašo krvjo, z vašO' pošteno predanostjo idejam socializma slavo in popu- larnost sebi samim. Skušajo napraviti iz vas, usmiljenja vrednih žrtev sramotne razredne tira- nije, znova žrtve zaradi svojega prokletega in sebičnega častihlepja. Skušajo se vam vsiliti kot zastopniki vaših kori&ti. Avstrijski delavci! Ne dajte se preslepiti s praznimi in bedastimi fra- zami, razmišljajte o tem, kar vam govore, zlasti presodite naravne in nujne posledice dejanj, na katera vas nagovarjajo in fci vam jih priporočajo 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ena izmed anonimnih ovadb, s katerimi so policijski vohuni obveščali policijo o delavskem gibanju v Ljubljani na kramarski način kot edino zveličavno sred- stvo. Sredstva, ki vam jih priporočajo, lahko samo poslabšajo vaš položaj ter dajo vašim so- vražnikom, ^tladajočemu razredu, najmočnejše orožje v roke, da bi vas laže tlačili. Prepričali "se boste, da vam ftakšna sredstva lahko pred- lagajo le reakcionarji. Zaradi tega boste tiste, ki vas skušajo nagnati v razredni samomor, pognali iz svojih vrst. Namen našega svarila je, da posvetimo vso mašo skrb duševni in politični izobrazbi delavstva, kar je glavna naloga se- danjosti. Naši sovražniki so nevarnejši, ker nastopajo pod krinko prijateljstva, kakor če bi naša pri- zadevanja odkrito najpadali. V takem primeru bi lahko dokazali, da govore neresnico in bi se njihovi surovi sili lahko postavili v bran z or- ganizacijo in izobrazbo množic. Tega se zavedajo zastopniki vladajočega raz- reda prav tako kot zavedni socialisti. Zato sku- šajo v svoji borbi proti proletaniatu le-tega razcepiti ter poštene, zaupne može osumiti. V ob- dobjih, ko se socialistična misel naglo širi, ko se proletariat zaradi ugodnih okolnosti razvija v spoštovanja vredno silo, ko bi organiziran lahko dosegel pod enotnim vodstvom in ob pa- metnem izkoriščanju okolnosti dragocene kon- cesije — v takšnih obdobjih uporablja buržoazija ze preizkušena sredstva makiavelistične politike. V proletarski tabor pošilja svoje agente, ki skušajo izzvati razcep v njenih vrstah. Nato skušajo tisti del, ki se jim ga je posrečilo ločiti od organiziranega delavstva, pomešati z »lumpen- ¦proletariatom«, ki ga je precej in se isilno v ka- taitalizmu minoži z namenom, da bi delavstvo v številnih pučih pokllali ter ob tej prdiki s pri- silnimi ukrepa, izjemnimi zakoni in drugimi sličnimi ukrepi istočasno obračunali tudi s tistim delom delavstva, ki se ni dal zapeljati. Pomislite na zloglasne belosrajčnike pustolovca Napoleona III., ki so odločali v A-seh pučih in ki so v službi cesarske policije izročalii prOletarce njihovim rabljem in gospodom, kakor znajo pač to storiti izbrani prevejani lopovi. Plačanci reakcije prekašajo v »revolucionarni« vnemi vsakogar, zahtevajo neprestano »dejanj« in so »bolj radikalni« od resničnih socialistov. Njim so nehote služili pošteni fanatiki revolucije, ki nisO' znali brzdati svojega potrpljenja in so se zaradi tega ujeli tako lahko- v pasti, ki so jim jih nastavili lopovi. Zaradi tega smo dolžni v trenutku, ko bi naj avstrijsko delavsko gibanje postalo po rafinirano sestavljenem načrtu žrtev fanatikov in policijskih agentov, spregovoriti, ker smo do sedaj molče opazovali početje nekaterih temnih elementov. Odgovoriti hočemo na tri vprašanja ter jK>svariti avstrijske delavce in upamo, da nas boste v interesu osvoboditve pro- letariata ter materialnega in duševnega suženj- stva poslušali. KDO DELA REVOLUCIJE? Socializem je revolucionarna ideja, ki se da uresničiti le s prelomom s sedanjim pravnim in družbenim redom. Socializem nasprotuje zaseb- ni lastnini kapitala, nasprotuje politični razredni zakonodaji modernih držav in zanika temeljne pojme obstoječega prava. Zaradi tega se lahko uveljavi le s socialno in politično revolucijo, to je, s preobratom socialnih in političnih ustanov. Pri tem ni važno, koliko ljudi mora zaradi tega dati življenje, ker je to odvisno od moči nasprot- ne stranke ter od strasti, ki se ob takšni priliki razplamtijo. Takšne revoluciie nastopijo le tedaj, kadar se široke množice ljudstva navzamejo novih idej o državi in družbi, ki se ne morejo več uresničiti v okviru obstoječega reda. Revo- lucije propadejo, če nove ideje še niso zrele ali če so sile, ki jih podpirajo, preslabotne. Nikdar se pa revolucije ne delajo, ker nastopajo le kot rezultat elementarne sile in naravne nujnosti na podlagi predhodnega preobrata o zamisli nove pravne organizacije države in družbe. Ce so nove ideje enkrat postale zahteva pretežnega dela političnih in socialnih organizacij, tedaj je revolucija neogibna. Ali bo pri tem tdklo veliko ali malo krvi, ali sploh ne bo potrebno krvopre- litje, je glavno vprašanje le za tiste, ki jim je maščevanje za prestane krivice več kot socia- listična in komunistična družba, ki je pravi in edini upravičeni smoter delavskega gibanja naše dobe. Preden se pa nove družbene plasti kot nosilci revolucionarnih idej razvijejo in pridejo na oblast, preteče krajše ali daljše obdobje, v ka- terem sili nagli porast revolucionarnih elementov gospodujoči razred k nasprotnim ukrepom, ki skušajo ovirati porast gibanja. Pri tem so upori najnevarnejše orožje, ki ga uporabljajo pripad- niki in branilci starega. Z njimi puščajo od časa do časa kri, z njimi se razvodeni revolucionarna kri ter se v ljudstvu zaradi trajnih neuspehov omaja njegova samozavest. Običajno pobere de- 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO spotizem plodove takšnih uporov, s katerimi si privilegirani razredi izgradijo nova obrambna sredstva za podaljšanje sistema izkoriščanja. Kadar koli je Napoleon III. hotel ukrotiti revolucionarna gibanja, je s pomočjo tajne po- licije ali organiziral kak atentat, zaroto ali upor ter je s pomočjo umetno povzročenega razbur- jenja podaljšal svoie vladanje. Zloglasni Stieber je igral enako vlogo v službi HohenzoUerjev. Prav sta jim prišla tudi Hodel in Nobiling, norca in človeka, ki .sta trpela od veličinskih idej. Njihovim »dejanjem« se morajo nemški delavci zahvaliti za zakon o socialistih, za izgon na stotine socialistov, za izgubljeno družinsko srečo in za uničenje svoje materialne eksistence. Kak- šen poduk za nas! Leipziški veleizdajniški proces 1.1881 je po- kazal, da si pri »delanju« revolucij podajajo roke fanatiki in policijski vohuni, ker tako policija odkriva revolucionarne elemente v delavskem gibanju. Sovražniki socializma v Avstriji se že dalj časa trudijo, da bi našo stranko tako uničili. Precej fanatikov, ki so s svojim delovanjem po- vzročili morda več škode od plačanih agentov reakcije, se na vse načine trudi, da bi podprli taka prizadevanja. Kar pripovedujemo o delo- vanju teh lopovov in norcev, smo videli z last- nimi očmi in smo sami slišali ali pa zvedeli od tistih, ki so bili pri tem neposredno prizadeti. Ne bomo navajali imen, da ne bi tako ovadili obžalovanja vrednih zapeljancev. Vendar je vaša naloga, delavci, da onesposobite zapeljivce, poli- cijske vohune in stremuhe, ki se hočejo proslaviti na vaš račun, ter da jih izročite splošnemu zani- čevanju. Njihovo početje bomo tako natančno opisali, da jih boste lahko prepoznali, če se vam bodo približali. KAKO SE DELAJO REVOLUCIJE? V zvezi s taktiko, ki jo promagira iz Londona Johann Most, so se leta 1888 posamezniki, zlasti na Dunaju, zavzeli za propagando »dejanj«, ki naj bi nadomestila dotedanjo socialnodemokrat- sko agitacijo. Pri tem niso uspeli, ker so iskali pristaše med delavci, ki so bili že toliko časa člani stranke, da so lahko takoj uvideli pogub- nost take taktike. Zato so pridobili do tedaj ravnodušne elemente, ki so bili pripravljeni iz- zivati-upore. Ti ljudje so se imenovali »socialni revolucionarji« ter so zatrjevali, da mora vsak socialist z uporabo nasilja protestirati proti dosedanjemu družbenemu in državnemu redu. Res je, da ni prišlo do nasilnih dejanj, ker so se celo agenti reakcije premislili, da bi šli »z dobrim zgledom naprej«. Lumioenproletariat, ki je večinoma nagnjen k takim dejanjem, se tedaj še ni udeleževal uporniških gibanj. Kljub temu se je posrečilo policiji, da je dobila v svoje roke z zarotami nekaj naših tovarišev. »Socialni revo- lucionar«, ki je igral v klubih, ki so se usta- navljali na Dunaju, vodilno vlogo, je 1.1881 odšel v Salzburg, da bi tudi tam organiziral klub. Novi člani so bili kmalu nato aretirani z obtožbo, da so pripravili atentat, socialni revo- lucionar pa je bil, kakor je razvidno iz pisem, ki so se pri njem našla, plačan agent tajne policije. Policija je bila obveščena o akcijah, ki so jih pripravljali socialni revolucionarji, o nji- hovem tajnem strankinem kongresu 1.1881, ki se ga je udeležilo večje število pristašev, pa je bda dunajska policija že osem dni poprej ob- veščena o vseh udeležencih. Na jesen istega leta je prišel v Avstrijo nekdo, ki se je izdajal za agenta socialnorevolucionar- nega kongresa v Londonu in ki bi naj imel nalogo, da začne v A\-striji s propagando »de- janj«, češ da je »dotlej ostalo vse samo pri frazah«. Priporočal je, naj z ^'semi sredstvi pripravijo ljudstvo na upor. V ta namen naj se poveča beda delavcev, ki bi jih tako pripravili v obup, da bi v takem stanju zažgali velike tovarne. Denar, zbran za agitacijo, naj bi z »de- janji« zanikal lastnino. Izrecno je priporočal rop in tatvino ter opozarjal, da mora v vsakem takem primeru pasti odgovornost na druge, ker mora »stranka ostati čista« (mišljen je avstrijski anarhist in policijski vohun Peukert). Po tem navodilu so se ustanavljali klubi najprej na Dunaju. Prvo znamo »dejanje« je bil roparski napad na čevljarskega mojstra Merstallingerja. V resnici se je posrečilo z grožnjo zoper tiste, ki so hoteli povedati resnico, ter z obljubami, da jih bodo z revolucijo kmalu rešili iz zaporov, da izvršilci ropa niso izdali intelektualnih po- vzročiteljev. Celo denar je ostal v njihovih rokah. V nekem drugem mestu je učenec omenjenega socialnega revolucionarja ustanovil enak klub — skromnost krasi tudi socialnega revolucionarja, ki se je »v korist stranke« poklicno bavil s tatvinami pribora po gostilnah, s tatvinami oblek in tako dalje. Socialni revolucionarji pripovedujejo v svojem glasilu »Bodočnost«, da mora politična osvobo- ditev slediti ekonomski. Marsikdo tega ni razu- mel, čeprav je stvar zelo enostavna. Nado- mestimo besedi »ekonomska svoboda« z besedo »rop« in uganka je rešena. Vse, o čemer vas obveščamo, temelji na zelo natančnih obvestilih. Vendar s tem še ni izčrpno podano sramotno početje plačanih in neplačanih agentov reakcije. Opozoriti vas hočemo le še na nekaj. Poglavitni namen teh klubov, ki jih je ustanovil že ome- njeni domnevni socialni revolucionar, je v tem, da bi od časa do časa izzvali ulične nemire, v katere bi -potisnili neobveščene ljudi, nato bi pa v svojih organih izjavljali, da jih zaradi demonstracij ne zadene nobena krivda. Tako množično izročajo nedolžne ljudi surovosti in samovolji policije, hujskači si pa v ozadju zado- voljno mane jo roke; še najbolj so zadovoljni reakcionarji in njihovi agentje, ki tako zbirajo dokazno gradivo za nasilno uničenje delavskega gibanja. Tako so uprizorili na Dunaju nemire čevljarjev in pekov, širili celo protižidovske letake na podeželju, nato pa izjavili v svojih glasilih, da s temi dogodki nimajo nikakršne zveze. Tako bedno stališče so- zavzeli tuc|i ob stavki pekov na Dunaju. Najprej so tajno širili letake, v katerih so pretili s smrtjo vsakomur, ki bi se stavke ne udeležil. S tem so celo vrsto pekovskih pomočnikov spravili ob kruh in v lakoto. Kdor je uvideven, bo spoznal, da tako ravnajo samo agenti reakcije in lopovi. Znano nam je celo, da je član visoke aristokracije redno pla- čeval prispevke za socialno revolucionarno pro- pagando v Avstriji (mišljen je znani avstrijski klerikalni voditelj princ Lichtenstein). Samo reakcija je lahko zainteresirana na uporih, da bi z njihovo pomočjo izzvala preplah in s tem upravičila nasilne ukrepe v širokem merilu ter razpustila delavske organizacije, ki so edino spo- sobne, da povedejo proletariat v bodočo borbo in prevzamejo' rešitev družbe v svoje roke. V sedanjih razmerah se mora ravno proletariat 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA najbolj bati upora, ker bi s tem izgubil svoje najboljše moči, in kot posledica bi za tem nujno nastopilo razočaranje. Spomnimo se le na naza- dovanje socialističnega gibanja po uporu komune v Franciji, na izgube socialne demokracije y Nemčiji ipo uveljavitvi zakona o socialistih kot posledica atentatov. Pri tem moramo imeti pred očmi zaostaloist "socialnega in političnega razvoja v Avstriji. Saj bi bila norost, ko bi kdo hotel z vstajo omogočiti delavcem zmago socializma. Korist od tega bi imeli le fevdalno-klerikalni reakcionarji ali pa nemški liberalci, ki so po- vedani s policijskim aparatom, ker bi se tako pokazali državnim vrhovom kot rešitelji države. Morda si lahko tako tolmačimo vedenje kapita- lističnega nemško-liberalnega tiska na Dunaju do anarhistov in socialnih revolucionarjev, ker mislijo, da bodo zapeljani delavci izvršili nji- hove načrte. ZAKAJ SE DELAJO REVOLUCIJE? Socialistična propaganda ogroža gospodujočim razredom vse njihove predoravice. Naraščanje socialističnega gibanja spravlja vlado, kapita- liste in farje v strah, zaradi katerega skušajo z vsemi sredstvi zavreti razvoj socializma. Tudi v Avstriji se stalno širi idejni krog socializma kljub preganjanju in pritisku od zgoraj, kljub obrekovanju in zaničevanju sovražnega tiska. Skušali so razbiti stranko, Ce že ne morejo za- gospodovati nad stranko, pa skušajo pridobiti nezadovoljneže in intrigante, ki jih je vedno bilo, da vsaj te ločijo od stranke in da na ta način med njimi lahko nemoteno razvijajo svoj teror. Reakcija je vedno iskala take ljudi. Med njimi so vedno delovali policijski vohimi, ki so se jim laskali, podpihovali njihove veličinske ideje in jih skušali pridobiti za usluge, ki jih policija vedno potrebuje. Sedaj hujskaio delavce, raz- cepljajo stranko z brezpomembnimi parolami, Ovsumljajo zaupne može, da bi tako pripravili tla za armado delavcev, ki bi naj služila reakciji. Na najbolj rafiniran način skušajo zadušiti zavest solidarnosti med delavci s tem, da jim priporočajo »radikalno taktiko« ter osumijo vse nasprotnike kot izdajalce, »navidezne socialiste« ali pa »paliativne socialiste«. Potem ko so izzvali razkol med delavci, poskušajo organizirati zarote in puče, o katerih pa je policija vedno pravo- časno obveščena. V namenu, da bi demorali- zirali proletariat, morda celo zato, da bi peščici lopovov preskrbeli denar, proglašajo rop, tatvino in goljufijo' za hvalevredna dejanja v interesu »stranke«, ki .pa v resnici sestoji iz samih lopovov. V resnici je med njimi težko ločiti lopove od. tistih, ki delajo kot fanatiki. V takšnem močvirju' socializem žalostno propade, izmaliči se v strašno spako, ki povzroča pri vsakem poštenem prole- tarcu odpor in gnus. Zato je zloglasni soob- dolženec v merstallioškem atentatu, Hotze, iz- javil: »Nam v našem klubu niso potrebni po- klicni bratje« (t. j. resnični delavci). Množica, ki so jo tako prepričali, je sposobna za najbolj nora dejanja in je najboljši material za poklicne netilce revolucij. Od tu dalje je kratka pot do »rešitve idružbe«. Meščan in kmet, preplašena od norih nasilnih dejanj, začutita odpor do socia- lizma, nahujskana sta proti socialistom. S tem so dani pogoji za prosto pot najpodlejšemu in najbolj neusmiljenemu pregonu socialistov, ki jih enačijo z morilci, roparji in požigalci. Nore fanatike pobijejo kot stekle pse. Reakcija triumfira! Delavci! Opozorili smo vas. Varujte se tistih, ki vas nagovarjajo k »dejanjem«, ki se jih pa sami zavestno izogibajo. Ne izvršujte nasilnih dejanj, temveč zahtevajte od vsakogar, ki vas k tem nagovarja, naj sam začne z dobrim »zgle- dom«. Videli boste, kako se bodo izgovarjali na vse načine, samo da ne bi svojega dragocenega življenja spravili v nevarnost. Ne zaupajte tistim, ki prirejajo demonstracije na cestah, sami pa ostajajo v varnem zavetju, nato pa trdijo, da so demonstracije povzročili delavci sami brez njihovega sodelovanja. Širite naša načela, vklju- čite se v javne delavske organizacije, skrbite za politično izobrazbo ljudstva, s čimer boste v res- nici veliko storili za stvar proletariata. Tisti, ki vas poziva k atentatom, ki vas hoče zapeljati k cestnim izgredom, in priporoča navadne zio-' čine, je lopov, plačan ali neplačan agent reakcije. Vse to delajo anarhisti, vodje »bodočnosti« na Dunaju, čeprav to v javnosti klavrno zanikujejo. Dejstva, ki smo vam jih navedli, naj vam služijo za dokaz, mi pa jamčimo za njihovo resničnost. Sedaj ipa sodite sami in se odločite. Tisk C. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju.23 Značilno je, da je državno tožilstvo imelo ta letak za državi enako nevaren ko anar- histični letak »Svarilo ljudstvu« ter zaradi širjenja tega letaka stavilo pod obtožbo Franca Dhiija. Dopis v katerem ljubljanski župan Grasselli sporoča med drugim, da je na Zeleznikarjev svetovni nazor vplivala njegova udeležba v pariški komuni 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Obtožnica proti Železnikarju iz leta 1883 zaradi razširjanja ilegalnih letakov Poleg teh letakov se je širil v Ljubljani ] tudi letak 2>Was ist ein Arbeiter«, tiskan v Korneuburgu. Ta letak je Franc Dhii čital delavcu Francu Perdanu.^* V Ljubljani se je širil tudi letak »Botschaft des deut- schen Holzknechts«, natisnjen 1.1883,^^, na- dalje Mostova brošura »Taktik contra Frei- \ heit« in pa letak »An die Manner des arbei-1 tenden Volkes in Oesterreich«.^' i Pregled letakov, ki jih je zaplenila ljub- ljanska policija, dokazuje, da je bilo naše delavsko gibanje v Ljubljani tesno povezano z delavskim gibanjem v Avstro-Ogrski in izven nje. Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani je pod vodstvom Matije Kunca v borbi med pristaši Lassalla, kot takrat-; nimi predstavniki progresivnega delavskega j gibanja, in pristaši Schultze-Delitscha, kot! predstavniki vladajočega razreda, zavzelo i odločno stališče za Lassalla. V kasnejšem \ razvoju se je v borbi med »radikali« in; »zmernimi« ogromna večina ljubljanskega j delavstva pod vodstvom Železnikarja in to- varišev odločila za radikale. S tem je prišla sicer pod vpliv takratnih anarhističnih ten- denc, vendar se iz zbranega materiala lahko ugotovi, da niso bili ne Zeleznikar ne nje- govi tovariši nikdar anarhisti. Obupne so- cialne razmere in trdna vera v skorajšnjo revolucijo, ki naj jih reši, sta bili vzrok, da so se takratni delavski vodje v Ljubljani odločili za revolucionarno taktiko v nasprot- ju s taktiko mirnega organizacijskega dela, za katero so se tedaj zavzemali »zmerni«. Obe struji »zmernih« in »radikalnih« sta se kasneje združili in pripravljali teren za ustanovitev socialnodemokratske stranke pri nas. Beli teror je v opisanem razdobju pri- silil slovenske delavce, da so se v razredni borbi poleg legalnih sredstev poslužili tudi ilegalnih. Eno od teh sredstev je bil ilegalni tisk, ki so se ga delavci posluževali tudi pri nas. OPOMBE /. Ludwig Briigel: Geschichte der oesterr, Sozialdemo- kratie. IL/7 in pa Fritz Klenner: Die oesterreichisclien Ge- wcrkschaften, Wien 1951, I. del, stran 90, — 2, Prezidialni spisi Mestnega arhiva v Ljubljani, III/2, štev, 1876. — 3. (Kot pod 2), štev, i iz 1. 1875, — 4. Kazenski spis proti Železnikarju in tovarišem: Uradno overovljeni prepis pod štev. 181. — 5. (Kot pod 4). Spisu sta priložena dva spiska pod 598/1, in sicer spisek tiskovin, ki jih je zaplenilo c. k. državno tožilstvo v Ljubljani, in spisek tiskovin, ki so jih našli v Ljubljani in ki so bile že preje od strani drugih avstrijskih sodišč zaplenjene. — 6. (Kot pod 4.) štev. 553. — ?. (Kot pod 4.) Zapisnik o hišni preiskavi, izvršeni v delavnici in stanovanju Ferdinanda Tume, štev. 17. — 8. (Kot pod 4), štev. 246. — 9. (Kot pod 2), spis od 11. II. 1882. — tO. (Kot pod 4), štev. 1 ad 7 in 2 ad 7. — 11. Revija »Pod lipo«, letnik II (1925), štev. 4. Jože Zavrtnik, Chicago: 0 prvih početkih socialističnega gibanja na Slovenskem. — 12. (Kot pod 4), štev. 1 ad 175. — 15. (Kot pod 4), štev, 1 ad 149. — 14. (Kot pod 4), Obtožnica štev. 16 in kot pod 2 spis od 23. XI. 1882 ter kot pod 1, tretji del, stran 244, ter kot pod 2 Nota 2432, podpisana od deželnega predsednika \Vinklerja 19. XI. 1882, štev. 34 in kot pod 2, dopis mest- nega župana Petra Grassellija od 18. II. 1883. — 15. (Kot pod 4), štev. 89; iz zaupnega poročila je razvidno, da je 5 izvodov letaka prišlo na naslov številke. — 16. (Kot pod 4), štev. 14 (2) 6 in 7a, 17, 25 ter kot pod 2, spis od 10. I. 1884 in štev. 456 iz leta 1884 ter kot pod 2, III. del, stran 308. — 1?. Vitomir Korač: Povjest radničkog pokreta u Hrvatskoj 1 Slavoniji, 1. knjiga. — 18. (Kot pod 2, štev. 14 (2) 6. — 19. (Kot pod 11). — 20. (Kot pod 456 iz leta 1884. — 21. (Kot pod 2), štev. 96. — 22. (Kot pod 2), Obtožnica proti Želez- nikarju, štev. 474. — 25. (Kot pod 22), Preiskava je dognala, da letak ni bil tiskan v »c. k. dvorni in državni tiskarni«, temveč v Švici. Glej tudi kot pod 1, 3. del, strart 299. Avtorja letaka sta bila Kaller-Rain-thal in Edvard Bernstein. — 24. (Kot pod 2), štev. 495. — 25. (Kot pod 4), spis od 27. XII. 1883. — 26. (Kot pod 2), štev. 415 in 459. 20