St. 199 Mm mtaoi t
|£jta>fi, tevzcaaši poodefj«*, >«r ćm M Afi&eg* St 20, L rudjttotf*. Doplri te po®« st n« sprejeauK rofcopiM te a« Šicfan Godina. — Lostsik rtskarnt Edin? SMfa u mesec L 7. —, 1 mesece L 1950. pol 2a ^lesim acseCoo 4 lUe vet — Telefon
ek 24« avgusta 1922
Posamezna številka 2U stotink
Letnik XLVII
Posameitie Številke v Trsta to okolici po 20 stotink. — Ogtsst se ra6io«i« * flrakostl eae kotooe (72 mm.) — OgUsi trgovcev ta obrtnikov nm po 40 cent i «zc*. tfllce, is zsbvtle, poslanice In vsblls po L 1* —, oglasi denarnih zavodov m po L X — Mali oglasi po 30 sL beseda, maj run j pa L 2 — Oglasi aaro^iiiua tn reklamacije se pollltajo IzUu&io upravi Edinosti, v Trstu, ulica Fraefifiu Aaiikaga ttcv. 30> L zadsfcopje. — Telefon uredništva m uprave 11-A7.
BNAVLJANJE RUSIJE
Da je gospodarski položaj sedanje Rusije k'ljub vsem težavam dela tudi v Rusiji in zt\o resen, o tem ne more biti nikakega da je dežela ohranila kljub vsem nesre-tfvop-a. ako pomolimo na dolgotrajno dr- čam svojo življensko zmožnost-2avI;ansko vojno v notranjosti in na več- Znano je( da se je rabil v Rusiji že od le-.no bibkado, katere poslcdice niso mogle ;icta igjg, ^ kurjavo les- To je bila velika izostati Kljub vseinu pa postaja v zadnjem sjafca stran ruske industrije, kajti drva so

?su bo-Ij in bolj jasno, da splošna gospo-j na enj strani nerodna za prevoz, a na darska slika sovjetske Rusije nikakor ne j drxigi strani dajajo v primeri^z drugimi go-
eic-re biti tako strašna, kakor se nam! rjVj ie ne2natno toplino. Ta abnormalni
1 . 1*	____cn.r»!ciVt. 1 1 * -____J „ I fvniorfnma tvoiemu
. I »čunu pojema
kak nam jo opisujejo, brezpogojno pasti se je nasekalo samo še 13 miljonov starjev
drv, med tem ko je znašalo odnosno število v isii dobi lanskega leta 32 miljonov starjev. To pomeni, da izpodrivata premog in nafta
13 kol-iia pred svetovnim kapitalizmom. Kr.KOi- smo videli, se pa to ni zgodilo ne \ Gcrc\i ne v Haagu, kjer se je Rusija ob-s tako samozavestjo, ki je njeni nasprotniki gotovo niso pričakovali. In že dejstvo samo, da so se velike zapadne države «ponižale*- do pogajanj s tako «bera-ško r državo, je v tem oziiu dovolj zgo-
z veliko naglico drva, kar je mogoče le pod pugojem, da napreduje pridobivanje teh d\eh dragocenih goriv. In res kažejo številke, ki jih navaja Bogdanov v svojem poročilu, -znaten napredek. Donska ko-r orno. Kdo se bo šel pogajat z raztrganim ' tlina je dala v prvih petih mesecih leta beračem, saj živi itak samo od mojega < 1922. — 183'1 miljonov pudov (pud =
16 kg) premoga napram 140'7 miljonom pudov v isti dobi 1. 1921- Proizvodnja se suče med 30 in 40 miljoni pudov na me-«ec, in pri tem niso všteti manjši premogovniki, ki jih je dala država kmetom v zakup. Kljub grozni krizi, ki jo je povzročila letošnja pomlad lakot, se je proizvodnja premoga dvignila na 42% predvojne proizvodnje. V 1. 1921. je znašal ta odstotek 31, a v 1. 1920. samo 20. Napredek je torej očiten in nageL
Tudi pridobivanje nafte napreduje. V Baku je bila v zadnjih dveh letih sledeča proizvodnja: september 1921- — 11'6 mil. pudov; december 1921 — 15*2, januar 1922. — 15*4; marec 1922. — lVl; maj 1922. — 16'4 miljonov pudov. V Groznem september 1921. — 6 miljonov pudov; december i921. — 6'3 mil pud.; januar 1922. — 71; marec 1922. — 97; maj 1922. — 7'4 mil. pud. — Predsednik narodnogospodarskega sovjeta pravi v svojem poro-
usmiljenja!
V tem smislu se je sodilo tudi glede so-\ jeiske Rusije. Toda Rusija je tako na-ziranjc samozavestno in kljubovalno odklonila, kadarkoli jo je hotela Evropa ponižali kot nadležnega berača. Jasno je, da mora imeti tako postopanje trdo podlago, brez katere bi bilo vsako «kljubo-vEnjc* izključeno. In ta podlaga ne more v nobenem slučaju katastrofalno gospodarsko nazadovanje, temveč nasprotno ^^spodarsko napredovanje, naj bo še tako počasno. Rusi se morajo zavedati, da se njihova dežela obnavlja kljub bojkotu in blokadi s strani kapitalističnih držav, ker bi se sicer morali brezpogojno ukloniti.
Po vsem tem moramo torej računati z lic jstvom, da se rusko državno gospodarstvo popravlja in obnavlja in da se tega tTejslva sedanji vodilni krogi v Rusiji zavedajo- Da je temu tako, nam kaže nedavno zborovanje pokrajinskih uradov
JusoslavfJa
Jugoslovettski Usti o marriačevanju izvršitve rapallske pogodb*. — Ostri napadi na italijansko vlado
ZAGREB. 23. Z ozirom na vesti o predstojeći fašistovski diktaturi v Italiji, spričo katere je eedionja italijanska vlada brez vsake moči in absolutno nezmožna izvršiti rapallsko pogodbo, tudi če bi je hotela, se časopisje zelo ostro obrača proti Italiji in zahteva od vlade, naf predloži vprašanje Zvezi narodov in naj opusti vsaka nadaljnja poganjanja z Italijo. Posebno in nenavadno ostro naslopa «Obzor»- Kakor je bilo pričakovati — pravi list — Nešičeva misija ni uspela. On se je vrnil (iz Trsta) v Belgrad in iz razumljivih vzrokov zanika vest o kakem sestanki z (italijanskim zastopnikom) Contarinijvrm. To, česar Nešič ne sme povedati, preden predloži svoje poročilo ministru vnanjih stvari dr. Ninčiću, ve naša javnost že zdavnaj. Italija nas izigrava. Zopet novo zaničevanje, zopet novo izzivanje s strani one države, ki se v deliriju imperialističnega preseganja ne zadovoljiti s silnimi žrtvami, katere
višjega sovjeta za narodno gospodarstvo čilu, da je proizvodnja nafte dosegla na ki se je vršilo v Moskvi 24. juhja t. 1. Pred | splo5no v L 1922. 43% predvojne proizvod-
prvih šestih mesecev letošnjega Na pcdlagi tega poročila in drugih podatkov. ki so jih objavili posamezni pokrajinski uradi, se da sklepati, da je položaj vedno zelo resen, predv sem radi lanske ^'abe letine, da pa se že čutijo blagodejne posle Uce nove gospodarske politike so-vje' ke vlade ter da se utrjuje zavest, da
Ta napredek je sicer neznaten, toda kljub temu je zelo pomemben, ako pomislimo, da je material, s katerim se dela, zastarel in da bi moral biti skoraj v celoti obnovljen.
Stalen napredek se opaža tudi v kovi-narstvu. Ta napredek je glavna zasluga južnoruske industrije. Proizvodnja litega
j-2 Rusija v stanu živeti s svojimi lastnimi K , .	j • i . j
»r^ -rr.;	zeleza je posfkocila v zadnjem letu od
močmi.
Ncva gospodarska politika je povzročila f j.Tieijite izpremembe v upravi in organi-:<pr."ji ruske industrije. Usvojilo se je na-c»!o vzpodbujanja zasebne iniciative, a obenem se je zmanjšala vloga birokracije. tiSji sovjet za narodno gospodarstvo ne vodi več iz Moskve vse industrije, temveč se ie njegova oblast omejila na pravico nadzorovanja in dajanja splošnih smernic. 5!e\ilc njegovih uradnikov se je skrčilo o«1 25—30.000 na 1.500 oseb. Znane «osred-ire pisarnice« za posamezne veje industrijske proizvodnje so izginile, a vodstvo in odgovornost sta prepuščeni državnim
146.000 na 313.000 pudov na mesec. Sploh napreduje vsa industrija južne Rusije. Kopanje železne rude je bilo I, 1918. popolnoma prenehalo in je počivalo do leta 1920. L. 1921- se je začelo zopet delati tudi na tem polju. Isto velja tudi o drugih rudah. Koksa je bilo izdelano 1. 1921. le 4 8 miljonov pudov, a 1. 1921. je poskočila proizvodnja na 7 miljonov pudov itd. Dejstvo, da se opaža splošno obnavljanje južnoruske industrije, ima veliko važnost, ako pomislimo, da je bila vsa ta industrija v pretežni meri v rokah inozemskega kapitala. Po revoluciji se je ta kapital izselil trustom, ki so n^posredn^prizadeti- fi! jn sledila je popolna dezorganizacija vele-t/ isti so se razdelili v sindikate, da lažje	je^ morala
"*'rbijo za odjemališča svojih proizvodov i1 povoljneje urejajo trgovinsko stran svojega poslovanja. Mesto 235.000, kakor je bilo v začetku, vodi danes vso rusko dr-žf- .v;o industrijo kakih 18.000 uradnikov.
)Vizade\anje sovjetske vlade je šlo J za tem, da bi se določil natančen indu-r ri; ki program, t. j. načrt za proizvodnjo, prrvoz, razdelitev in potrošnjo. Nova go-spedarska politika pa je prepustila na-I"Jo razdelitve in potrošnje, celo tudi en cM proizvodnje svobodni volji zasebnikov, kar pomeni, da je opustila en del svojega prvotnega načrta. Tcda vladi pa se je ven-
sovjetska vlada začeti zidati takorekoč znovega.
Kakor se vidi, prisostvujemo torej sicer počasnemu in tihemu, toda stalnemu obnavljanju ruske industrije. To napredovanje ne bo moglo ostati brez blagodejnih posledic na splošni gospodarski položaj v deželi. Brez ozira na to, ali je sedanja vladavina dobra ali ne. želimo, kot Slovani, ruskemu narodu hitre in izdatne uspehe* Zakaj popolna gospodarska propast Rusije, kakor si jo želi kapitalistični zapad, bi ne bila v prvi vrsti d<okaz o zmotah komunističnih gospodarskih idej, temveč bi car posrečilo napraviti točen program se smatrala za dokaz nesposobnosti in za-državno industrijo in v razdobju od stalosti slovanskega plemena kot takšnega, oktobra 1291. do konca aprila 1922. je bil j Na drugi strani pa bi se ruski narod po-
!7vrvPti v m -jrr\ orin 1(W cvrtioito oolnfnorfo 1	__X 1. _ 1__r__• - »ti
izvršen v razmerju 70 % svojega celotnega c!?sega. Že to dejstvo izpričuje samo po brez ozira na odnosne številke, ki jih prinašamo malo niže, da so govorice, češ ca počiva v sovjetski Rusiji vsaka indu-ririfska proizvodnja, le izmišljena pravljica. [.: poročila predsednika narodnogospodarskega sovjeta je nasprotno razvidno, da se
greznil v tako sužnjost, kakršne ni še videl od časov tatarskega navala. Poleg tega ne gre tu le za obnavljanje industrije, temveč je združeno z njim tudi njeno «pcdo-mačevanje^, ker se vrši brez sodelovanja tujega kapitala. V tem oziru je sovjetska vlada bolj nacionalistična kot nobena vlada v dolgi dobi carskega režima.
Italija
Zadostilna slavnost v Bozenu
BOZHN, 23. Danes se je vršila tukaj zadostilna slavnost zaradi zastave, ki je bila strgana s poslopja razstave umetniških del. Na trgu so bili razvrščeni vojaški in finančni oddelki z glasbo, fašistovske čete iz Bozena, Trenta, Fortezze in Mezzo-lombarda z zastavami ter zastopniki mestnih civilnih in vojaških oblastev. Občino je zastopal župan Christanel, z dvema pri-sednikoma in štirimi občinskimi svetovalci. Kr. civilni komisar Gottardi je z ostrimi besedami grajal čin, katerega obsoja vse prebivalstvo. Nato je bila zastava na svečan način zopet izobešena.
F" zasedli občinski urad v Muzzani
VIDEM, 23- Predvčerajšnjim je zasedlo Ž -MH 150 fašistov iz Vidma občino Muzza-ua del Trugnano. Čim so prišli v vas, so zastražiH vse vhode- Nato je šlo njihovo,
odposlanstvo k tajniku ter je zahtevalo od njega, naj izroči ključe občinskega urada. Ker jim tajnik ni hotel dati ključev, so udrli vrata občinske pisarnice in izvesili laško trofeojnico. Nato so pozvali tudi prebivalstvo občine, naj izvesi zastave. Za tem priredili javen shod, na katerem je govoril poveljnik te fašistovske čete odvetnik Pisenti. Občinski zastop, ki je bil v rokah socialistov, je vsled tega dogodka odstopil.
4 častniki zrakoplova smrtno ponesrečili
PIZA, 23. Davi ob 6 so se dvignili štirje aeroplani tipa S. V. A. z letališča pri Sv. Justu blizu Pize, da bi se udeležili vaj za predstoječo zrakoplovsko tekmo v Lo-retu- Ko sta se vzpela dva aeroplana kakih 1000 m visoko, sta po nesreči trčila skupaj in se zrušila proti zemlji Štirje častniki so {Mi padcu našli smrt.
more
rajši izseliti, nego da bi se vrnili na delo pod dosedanjimi pogoji Dosedanje mezde niso zadostovale delavstvu niti za vsakda-i.jc hrano. Splošno se pričakuje od vlade, da bo vendar nekaj ukrenila, da se razmere rudarjev izboljšajo, posebno še, ker je delavstvo pripravljeno sprejeti posredovalne vladne predloge. Zdi se, da se bodo v četrtek začela pogajanja med delavskimi zastopniki in ravnateljstvom Trboveljske i-remogokopne družbe. Pri pogajanjih bo posredovala vlada, tako, da se upa, da bo stavka tekom tedna končana. Kakor že javljeno, so simpatije javnosti povsem na strani stavkajočega delavstva.
ov3ika
Pa£ić prispel v Marijine Lažne MARIJINE LAŽNI, 23. Včeraj je prispel semkaj jugoslovenski ministrski predsednik Nikola Pašić v spremstvu veliko uradnikov«
Po sestanka med Seipelom in Benešem PRAGA, 23. Vsi listi posvečajo obisku kancelarja Seipela v Pragi uvodne članke tere ter naglašajo važnost sestanka med njim smo doprinesli z namenom, da se na Ja-!jn Benešem. Čehoslovaška — poudarjajo dranu vzpostavi vsaj nekak mir. Stališče., Hstl — je bila prva država, ki je kazala ki ga je Italija zavzela nasproti nam, nas j rcsno zanimanje za težkoče, v katerih se spominja na onega bahatega Azijca, ki od Izhaja Avstrija. To je pokazala Cehoslo-raše zahteva vse do zadnjega groša. Ali ti vaška pri več prilikah. Toda današnjega
položaja so krive avstrijske vlade same, toda sedaj ni časa, da bi se pečali s posameznimi vladami, temveč je treba Avstriji pomagati. Seipel je prišel prej v Prago, kot je šel v druga mesta, ker je vedel, da bo našel v Pragi največ razumevanja. Misel na združitev Avstrije z Nemčijo ali z Italijo je fantastična in podobne govorice samo ovirajo obnovitev te dežele. Čehoslovaška bo Avstriji poanagala, toda ni smeti misliti, da bo Avstrija rešena samo s pomočjo, ki jo dobi od zunaj.
PRAGA, 23. Obisk avstrijskega državnega kancelarja Seipela je napravil na vse diplomatične kroge globok vtis. Na podlagi zanesljivih obvestil se zatrjuje, da je kancler Seipel priznal da je nemogoče misliti na priključitev Avstrije k Nemčiji, vsled česar je pripravljen se pogajati o predaji Avstrije tisti državi, ki ponudi najpo-voljnejšo rešitev iz sedanjega položaja- Po izjavah, ki jih je podal Seipel pred svojim odhodom v Berlin, bi se Avstrija raje naslonila na Italijo kot na Mali sporazum Do sedaj avstrijska vlada še ni dobila odgovora od Italije. Zagotavlja se,- da je Be-neš obljubil Seipelu v sporazumu s Francijo, da se Avstriji izplača 180 miljonov čehosl o vaških kron.
je zadosti, beg? — mu kliče brezpravni, toda obenem ponosni predstavnik našega plemena, ko mu je dal že vse, tudi družinsko svetinjo, svetnlkovo podobo, katero je ooložil pred pohlepnega tkana. Zadosti, zadosti! — je odvrnil ginjani Azijec, ko je videl toliko žrtev in saanozatajevanje. Naš zahrbtni in nenasitni prekomorsld sosed pa nam sporoča: Ni, ni zadosti in nikoli nam ne bo zadosti! Kaj Rapallo. kaj podjarmljeni stotisoČi naših bratov, kaj sežgani domovi v izkrvaveli naši Istri, kaj Zader, kaj Lastovo naše in Reka obrezpravljena, kaj vse to ie ni zadosti?*
«Obzor* je mnenja, da se ne izplača več pogajati se s «senco» od vlade, katero lahko vsak hip strejo fašistovske čete, ki se pripravljajo za pohod na Rim.
«Z današnjo Italijo — zaključuje zagrebški list — ni mogoče doseči sporazum, in ni dogovora, obljube ali obveze, ki jih ona ne bi prekršila. Fašisti odkrito sporočajo, da nočejo sporazuma z Jugoslavijo- In spričo tega stanja ostaja kot edino sredstvo za lOtvidacijo sporov z Italijo — katere je ona skonstruirala vkljub rapallski pogodbi in poznejšim dogovorom — registriranje te pogodbe V* Zvezi narodov in dosledno priziv na isti forum, da on prisili Italijo na izvršitev sprejetih obvez.
Tudi drugi listi pišejo zelo ostre članke o term vprašanju, posebno oficiozna <-Riječ», ki pravi, da mora jugoslovenska vlada zahtevati garancije za nad pol miljo-na slovanskega prebivalstva v Italiji
Iz Belgrada javljajo tudi, da je naredila vest o italijanskem zavlačevanju in novih zahtevah italijanske vlade zelo mučen vtisek na politične kroge, kateri se izražajo v skrajno ostrih člankih vsega časopisja brez razlike.
Medtem javlja Presfciro iz Belgrada. da je minister vnanjih stvari izdal danes o tem vprašanju to-le uradno poročilo: Spričo razširjenih vesti je dal italijanski minister vnanjih stvari italijanskemu odpravniku poslov v Belgradu navodila, da izjavi ministru vnanjih stvari Ninčiću, da italijanska vlada smatra, da se morata saintgerman-ska in trianonska mirovna pogodba točno izvršiti. V kolikor gre za rapallsko pogodbo, želi biti italijanska vlada v najožjem stiku z državami Male entente, posebno s kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev, tudi v slučaju, ko bi bilo treba nastopiti z ul repi ali akcijami, ali ukrepi, ki bi jih zahtevali dogodki v svrho preprečitve vsega, kar bi moglo motiti mir v srednji Evropi.
Minister Ninčič je izjavil italijanskemu odpravniku poslov, da se srbsko - hrvatsko-slovenska vlada popolnoma strinja s stališčem italijanskega ministra vnanjih stvari.
Vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na prihodnji sep Zveze narodov
BELGRAD, 23. Minister zunanjih zadev dr. M. Ninčič je včeraj dopoldne posetil namestnika ministrskega predsednika notranjega ministra Kcsto Timotijeviča. Poročal mu je o zunanjepolitični situaciji in o vseh vprašanjih, ki pridejo na skupščini Zveze narodov v 2enevi na dnevni red-Zunanji minister je končno namestniku izjavil. da je sedaj dospel v Belgrad definitivni program skupščine Zveze narodov. Dnevni red skupščine je ta-le: 1. Poročilo komisije za higijeno. 2. Predlogi komisije za zavarovanje industrijskih izdelkov. 3. Poročilo komisije o Vilni 4. Poročilo mednarodnega udruženja za zaščito dece v Bruslju. 5. Razmejitev med Madžarsko in Avstrijo. 0. Razmejitev med kraljevino ?KS in Madžarsko. 7. Mandat v podonavski komisiji 8. Plebiscit v saarskem ozemlju in finančna pomoč svobodnemu mestu Gdanskemu. 9. Vprašanje narodnost-t ih manjšin, posebno v Albaniji in na Poljskem, Letonskem in v drugih državah. Program obsega še nekatera druga manj aktualna vprašanja.
Radarska stavka ▼ Trbovljah
LJUBLJANA, 23- Rudarska stavka v Trbovljah in drugih krajih traja dalje. V Trbovljah, kjer je vladala do pred kratkim živahno vrvenje, je sedaj vse, kakor izumrlo. Večina delavcev je odšla z družinami na kmete, nekateri se nameravajo celo
Bolgarska
Predsednik ukrajinske republike na Bolgarskem
SOFIJA, 23. Bolgarska agencija zanika vest, da se nahaja predsednik ukrajinske sovjetske republike Rakovski v Sofiji.
Poljska
Kršitev nevtralne zone med Poljsko in Litvo Poljski protest pri Zveza narodov
VARŠAVA, 23. Poljski minister vnanjih stvari Narutowicz je poslal predsedniku Zveze narodov noto, v kateri navaja mnogo nasilstev, ki so jih izvršile litvinske tolpe preoblečenih vojakov nad prebivalstvom nevtralne zone in poljskega ozemlja. Poljska vlada, zvesta svoji miroljubni politiki, se vzdržuje vsakih represalij, protestira pa odločno proti nasilstvom, izvršenim v svrho izzivanja in opozarja svet Zveze narodov na nujno potrebo udej-stvitve sklepov sveta Zveze narodov o nevtralni zoni z dne 17. mraja.
Francila
»Temps« zavrača angleške očitke o domnevnem francoskem militarizmu.
PARIZ, 23. »Temps« piše o članku lista -Dayli Chronicle«, ki očita Franciji, da temelji njena politika na trajnih sanjah v oboroževanju in pravi, da Anglija ne bo opustila zahteve po svojih dolgovih v Franciji, če ta ne bo omejila svojih troškov za vojsko-
Tako se očita Franciji — ugotavlja c Temps» — v času. ko Hindenburg v Monakovem poziva javno mladino, naj se oboroži za maščevanje, da vodi militaristi-čno politiko in se pod pretvezo francoskega militarizma odklanja francoski program, po katerem bi se bili odpravili medza-vezniski dolgovi in s tem tudi zmanjšal nemški dolg ter rešila evropska kriza. «Temps» primerja nato francosko in angleško vojaško bilanco in poudarja, da znašajo francoski stroški za vojsko malo več nego 5 miljard. dočim znašajo angleški troški malo manj nego osem miljard francoskih frankov, ne upoštevajoč angleških kolonij, kjer se je samo v Indiji potrosilo nad 3 miljarde. «Temps» se čudi, da se more Franciji očitati militaristična politika.	_
Anglija
Predsednik, irske vlade Collins umorjen
LONDON, 23. Neka vest «Associated Pressv, ki je bila poslana «Daily Mailu», javlja, da je bil predsednik !irske vlade Michael Collins ustreljen s puško iz zasede blizu Bandona v corški grofiji. Pred kratkim je bil izvršen proti Collinsu drugi atentat iz zasede, in sicer je bila vržena bomba proti avtomobilu, v katerem so napadalci mislili da se je peljal Collins.
Ranjen je bil le šofer, a Collins takrat ni bil v avtomobilu.
LONDON, 23. Vest o umoru generala Collinsa je vzbudila cnodušno ogorčenje. Misli se, da bo po smrti Griffitha in Collinsa postal položaj na Irskem še resnejši. Irski glavni štab je izdal na čete proglas, v katerem jih poziva, naj ostanejo mirne in naj brez strahu nadaljujejo delo, ki Collin-su ni bilo usojeno, da bi ga končal.
Preiskava zaradi grozodejstev v Mali Aziji se ne bo vršila, ker stane preveč?
LONDON, 23. Reuterjeva agencija objavlja to - le informacijo: Ker je francoska vlada obvestila angleško vlado, da ni v stanu dati Rdečemu križu potrebne svote za organizacijo preiskave o grozodejstvih, ki so se vršila v Mali Aziji, se dvomi, ali se bo preiskava sploh mogla izvršiti. Za to potrebna svota za organizacijo preiskave o grozodejstvih, ki so se vršile v Mali Aziji, se dvomi, ali se bo preiskava sploh mogla izvršili. Za to potrebna svota znaša 100.000 zlatih frankov, in Anglija je predlagala, da naj bi jo plačale v enakih odmerkih Anglija, Italija, Francija in Zedinjene države-
Poizkus plavanja čez Rokavcki preliv
BOULOGNE SLR MER. 23. Snoči sta sc vrgla plavača Burgess in Michel z angleške obali v morje, da bi preplavala na francosko stran. Plavala sta 18 ur in pol, ndto pa sta nadaljnje plavanje opustila. Burgess je že lanjsko leto uspel v klasičnem poizkusu, ki ga pa letos noče ponoviti.
Dve uri lete! z brezmotorcim aeroplanom
BERLIN, 22. «Lokal Anzeiger» poroča o poskusu letanja z aeroplanom brez motorja, ki ga je izvršil v Gersfeldu in?e-nir Hentzen. Letalec je ostal v zraku skoraj dve uri in pol, kljub temu da je pihal veter z brzino 8 km na sekundo. Aeroplan se je povzpel do nad 200 metrov višine. S svojim letom je inženir Hentzen dosegel prvo državno nagrado za letanje brez m o-torja v znesku 25.000 mark v zlatu. Letalo je zgradila tvrdka Fokker, ki je razpisala nagrado v znesku 250 000 mark za let ns daljavo.
Prihod vstrijskega kanclerja v Berlin.
BERLIN. 23. Včeraj je prispel semkai avstrijski kancler Seipel.
Ogrska
Madžari pravijo, da ne zbirajo vojske na jugoslovenski meji
BUDIMPEŠTA, 23. Madžarski brzojavni urad javlja: Nekateri inozemski listi sa objavili vest, da Madžarska zbira vojske ob jugoslovenski meji, da bi vdrla v Prek« murje. Z merodajne strani se odločno zanika vest o nameravanem vpadu. Ni bil ukrenjen nikak ukrep, ki bi upravičeval domnevo o zbiranju vojske. Madžarska vlada nima nikakor namena napadati svoje sosede.
Politični metež v Italiji
«11 Popolo di Trieste», glasilo fašistov Julijske Krajine, se roda «tistim liberalcem, ki še ne morejo videti resničnosti in ki brbljajo o demokraciji, kakor da bi bili še vedno v predvojnih, ali neposredno v povojnih časih.-. Ziblje jo se v starih sanjah in starih nadah, ali pri tem le slabo prikrivajo neko bojazen, da bi se fašizem prej ali slej utegnil istovetiti z državo samo in bi ji hotel s tem utisniti svoje lice.»
Tudi Paolo Scarfoglio piše v napoljskem «Mattinu», da je fašizem nastopil kot «ši-rcic ljudski izraz», kot reakcija proti zmotam državnih ustanov. To je: «fašizem naj pobija zlorabljanje svobode, ne da bi pa s tem ubijal svobodo samo». Scarfoglio očita liberalcem, da hočejo postaviti državo proti narodu: tisto državo, ki ji je liberalizem zvest čuvar, proti narc du, ki ima v fašizmu svojega prvoboritelja. Očistiti treba tla — zaključuje Scarfoglio -— od te zadnje zapreke in odprejo sc široke in varne poti, fašizmu, ki bo potem streme! po istem cilju liberalizma. «Fašizem je duševno stanje, ki naj obnovi vse stranke, ker jih bo prisilil, da svoja naziranja spravijo v sklad z vrhovnim naziranjem naroda. V tem najdejo liberalci zopet svojo tradicijo. Le slepota jih more siliti, da jo odklanjajo.«
To bi bili slavospevi fašizmu, ki da hoče ozdraviti politično in strankarsko življenje v Italiji
Čujmo sedaj drugo plat zvona! Arturo Labriola — razpravljajoč v «Piccolu» o boju fašizma proti socializmu — naglasa, da je ta poslednji odraz vprašanj, ki jih družba mora rešiti Fašizem pobija socializem, ali slednjič bo moral sam gojiti — socializem, če bo hotel voditi mase- Ubrati bo moral pot razrednega boja! Toda, zgrešeno bi bilo — nadaljuje Labriola — če bi mislili, da je boj med fašizmom in socializmom le zgolj dvogovor med tema dvema in da se ne dotika tudi drugih strank. Fašizem ni nikako akademično gibanje, ki sledi idejam in načelom. Pri njem je dejanje nad idejo.	#
Na podlagi te označbe fašistovskega gibanja razpravlja Labriola o razmerju med fašizmom na eni in liberalizmom in demokracijo na drugi strani. Fašizem ne vidi v liberalni državi — narodne, (to je: fašistovske) države. Zato io hoče zrušiti. po
Sfran H.
»EDINOST«
Trstu, dne 24. avgasla 1922,
mnenju fašizma liberalizem sicer umira, vendar pa da se še oklepa svojega dosedanjega gospodstva. Socializem je dedič in zadnji rerultat liberalizma in demokracije. Čim bi se socialistična stranka zrušila, bi obvisela demokracija v zraku — ker bi ostala brez oslona v masah. Oboroženi napadi fašizma proti Socializmu zadevljejo lorej le navidezno tega poslednjega, v resnici pa so naperjeni proti demokraciji in liberalizmu. Žrtve so sicer na strani socializma — istotako kakor so v vojni izgube v prvih vrstah bojevnikov. Ali zrušitev prvih vrst občutijo potem krvavo vrste v ozadju- Labriola trdi, da s padom socializma bosta neozdravljivo ranjena demo-kratizem in — država!	_ . .
Labriola, bivši socialist, ne vprašuje, koliko je socialistična stranka zakrivila in zaslužila ktzen, majveč stoji v središču zanj sledeče vprašanje: ali bi ne imel padec ah oslabitev socialistične stranke usodne posledice za trdnost in življensko silo demokratične in liberalne države; za demokratične stranke in svebodo?! V igri je obstanek demokratične države. Z razdevanjem glasil javnega mnenja, požiganjem zasebnih hiš, pobijanjem zasebnikov, ki niso ničesar drugega zakrivili, nego da imajo svoje mnenje: s~tem se rušijo zakoni države in ne le kaka stranka. Rušijo pa se tudi zakoni civilizacije in človečanstva — tisti zakoni, ki so bili tako težko izvojevani v borbi z barbarizmom.	•
Labrioli pa se zdi, da demokratične stranke še niso na jasnem o tem. Volilni porazi, ki so jim jih prizadejali socialisti, še pečejo demokrate. Še je jeza v njih proti socialistom, tako, da se radujejo na tihem viharja, ki je prišel nad te poslednje. Pomanjkljiva demokratična kultura m pomanjkanje prave liberalne in moderne zavesti jih begata, da ne vidijo nevarnosti od strani fašizma za njih lastno moderno državo. Čujejo sicer in čitajo, da fašizem hoče zrušiti liberalno in demokratično državo, udajajo pa se krivemu mnenju, da so to le pisane besede. In tako ne store ničesar, da bi odpravilo nevarnost aH fo vsaj pojasnili Morda pa je resnica t* — pravi Labriola — da v Italiji ni nikdar obstajala kaka resnično liberalna in demokratična stranka. Res je sicer, da naj demokratična država ne izziva fašizma; pac pa mora uveljavljati svojo avtoriteto kot demokratična država, kot država, ki po-osebuje idejo in je bila zmagovalna- Zakaj naj' bi se umaknila nasilni, mflitaristični in zato voie vi ti in k pustolovstvom nagnjeia državi? i I	.
Po mnenju Labriole ima sedanja kriza svoj izvor v tem, da so se demokratične stranke razcepile in niso mogle zato ustvariti enotne liberalno - demokratične vlade. S tem, da je vlada prešla iz nespretnih rok Bononrja v roke Facte, je b*l ugled* države — že poprej kompromitiran — razdejan popolnoma. In Labriola vnra-šuje Facto, ali res misli, da more meščansko vojno zaustaviti s samimi pozivi na dobro voljo državljanov in njih ljubezen do domovine?! Sedaj gre za življenje ali smrt demokratične države. Ne gre samo za boj med fašizmom in socializmom. V središču boja je demokratična država. Ali naj fo pustimo v — klavnico? Ali naj se povrnemo v moralični položaj nekdanjih časov? Edino rešitev pred grozečo skrajno pogubo vidi Labriola v tem, da se demokratične stranke ne dajo ostrašiti, marveč pridejo do jasnega razumevanja nevarnosti!
• • *
To bi bila nekoliko drugačna sodba o fašizmu in njegovih namenih, nego pa zvenijo slavospevi v tržaškem «Popolu» in v članku g. Scarfoglia. V izvajanjih Labriole se zrcali vse razsulo sedarjega političnega življenja. Socializem je v razsuhi in utihnile so lepe melodije o «kolaboracionizrau». Demokratične stranke so razcepljene, in v tej razcepljenosti slepe in povsem nesposobne za kako izdatno uveljavljenje. Tudi okolo popolarov postaja nekam čudno tiho- V prerekanjih med' fašizmom in de-mokratizmom jih skoro ne omenjajo več. Pač pa smo čitali te dni par Člankov iz peres odličnjakov te stranke, po katerih moramo soditi, da tudi v tej, doslej tako strogo organizirani stranki ni vse v redu. Je-li pri tem splošnem razsuhi, spričo tega političnega meteža, kako čudo, da podjetjetni, brezobzirni fašizem nekako nadvladuje položaj in da se more postavljati v pozo rešitelja domovine in naroda?! Kjer so vsi slepi, je enooki kralj!
Politični nasprotniki socializma smo bili /edno doslej. Pa ne radi njegovih ciljev, v kolikor treme po socialni pravičnosti, / kolikor je socializem predstavnik borbe ♦roti krivicam, ki jih trp«e proletarski slojL Razlogi so drugi, ki so znani in ki nočemo tu razpravljati o njih, ker bi morali napisati maisikako ostro besedo. To pa nas ne ovira, da ne bi pritrdili Labrioli, ko pravi, da bi bila nesreča za Italijo, če bi povsem propadla stranka, ki je nositeljica velike ideje in predstavnica gospodarskih in socialnih zahtev širokih plasti. Nesreča bi bila, ker bi se organizirana borba proletarstva prelevila v divjo, neureje-
Eo borbo, ki bi rušila temelje za vsako oristno uredbo političnega in socialnega tivljenja. Politični, organizem v Italiji je bolan. A zločinska lahkomiselnost in slepota bi bila v misli, da se to življenje da ozdraviti t rez sodelovanja zastopstva širokih mas delavskih slojev, — ki se trudijo rodi z roko, bodi z glavo. Fašistovstvo bi morda res predstavljalo neko navidezno avtoriteto, v resnici pa bi zažigalo le nove plamene, na znotraj in najbrže tudi — na zunaj!
Rolakl I Ne zabite na
l@!sko draitvo!
MMsira Jusoslovlle
Po uradnih podatkih o zadnjem ljudskem štetju živi v Jugoslaviji 12,017.323 duš. Površina celokupnega državnega ozemlja meri 248.987 kvadratnih kilometrov.
Na posamezne oblasti je razdeljeno ju-goslovensko prebivalstvo, kakor kaze sledeča razpredelnica, ki vsebuje obenem tudi podatke o površini vsake posamezne oblasti:
Oblast	kv. km.
bačka	7.267.0
beogradska	9.581.4
bihačka	5.603.0
bitoljska	11.969.0
bregalnička	4.956.0
dubrovačka	2-649.4
kosovska	8.471.9
kruševačka	2.709.9
ljubljanska	9.489.0
mariborska	7.569
moravska	2.899.4
mostarska	9.139.0
niška	7.269.3
osječka	13.383.5
podrinska	3.551.3
podunavska	6.094.1
požarevačka	r	4.230.5
primor.-krajiška	14.121.9
raška	8.435-8
sarajevska	f	8.405.0
skopska	8.849.0
splitska	9.836.4
srijemska	6.865.0
šumadijska	3-864.4
timočka	6.352.4
travnička	10.116.0
tuzlanska	8.918.0
užička	7.555.7
valjevska	2.457-8
vrbaska	9.918.0
vranjska	5.869.7
zagrebačka	8.162.3
zetska	13.326.0
Ako primerjamo število prebivalstva s površino države, dobimo relativno gost ost naseljenosti Jugoslavije, ki znaša 48 prebivalcev na en kvadratni kilometer. Po številnosti prebivalstva stoji Jugoslavija prav blizu Cehoslovačke, katere prebivalstvo šteje 13,000,000 du3. Med dh-ugimi sosednimi državami omenimo Romunsko, ki ima 15,000,000 prebivalcev, Avstrijo s 6,500,000 prebivalcev in Bolgarsko s 4,500.000 duš.
Po materinem jeziku se deli prebivalstvo Jugoslavije na sledeči način: 1) srb-sko-hrvatski jezik govori 8,636,931 prebivalcev, 2) slovenski 1,023,568, 3> druće slovanske jezike 202,972, 4) romunski jezik 183,073, 5> italijanski 9,630, 6) nemški 512,207, 7) madžarski 492,079, 8) arnavtski (albanski) 483,871 in 9) druge jezike 200,584 prebivalcev.
Po veri pa je prebivalstvo jugoslovenske države razdeljeno tako-le: 1) pravoslavnih kristjanov je 5,529,261, rimskih katolikov 4, 473,877, grSkiii katolikov 41,668, muslimanov (Turkov) 1,379,687, protestantov 216.769, Judov 64.098, drugih ver 47,531 in brezvercev 2042.
Po spolu je bilo naštetih 5,741,527 moških in 5,983,388 žensk. Od 12,017,323 prebivalcev je bilo 11,577.749 jugoslovenskih državljanov, 111.338 tujcev in 335.838 še neodločenih.
psrebiv.
590.500
762.493
217.023
341.095
104.460
136.698
351.990
152.976
537.079
624.121
183959
265.320 422.273 775.723 182-358 405.113 219.103 621.798 264.803 287.214 336.423 469.111 407.023 241.862 240.506 280.309 416.413 214.271 133.984 423.240
249.321 809.482 348.957
Dnevne vesti
SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDI-NOST-. Tržaški odborniki In zaupniki so atfadao vabljen« na sestanek, ki mm bo vrHl v petek, 25. t. n., ob 8. uri zvečer v nredništve-lih prostorih «Edinosti* s »Udetm dnevnim redom:
Posvetovanje o naši politični organizaciji za Trst in okolico v okviru skapnega političnega društva za Trst fin Istro.	Predsednik.
Salata o bodočnosti Trsta, Tukajšnjemu «Pkcolu» je dovolil senatu: daljši pogovor o delu komisije za trgovski promet in o bodočnosti Trsta- Senator Salata je na glasil, da bo komisija končala svoje delo v šestih mesecih, kakor je bilo prvotno do* ločeno, «Z drugimi besedami — je rekel sen. Salata — teh šest mesecev ®e porabi za sestavo obširnega načrta« nekake splošne slike ukrepov, ki se bodo smatrali za neobhodno potrebne za povzdigo pristanišča. Jasno pa je, da se življenje in bodočnost Trsta ne bosta mogla strogo držati izključno tega, kar bo komisija predlagala in kar ukrene vlada. Treba je računati z drugimi okoliščinami, ki so izpremenljive in ki se ne dajo predvidevati in ki bi nastale na pr. radi morebitnih izprememb v zaledju. Kar se tiče tega poslednjega, bo gotovo preteklo precej časa. preden pride zopet v svoje pravo vsaj gospodarsko, ako ne tudi politično ravnotežje. Vsled tega bi se zdelo pametno, ako bi komisija tudi preko določenih šest mesecev dalje sodelovala z osrednjo vlado...» Senator Salata je govoril tudi o ukrepih v prilog ladjedelnicam. Zakonski načrt De Vito o trgovski mornarici je odložen, toda on (Salata)* upa, da bo zakladno ministrstvo našlo kljub temu kak način, kako preprečiti. da bi se ladjedelnice zaprle, kar bi povzročilo odpust oziroma razpršitev delavcev. To pa bi bilo zelo škodljivo že v političnem oziru, med tem ko bi povzročilo vladi na drugi strani nove finančne žrtve, ker bi se moralo mnogo več izdajati za podporo brezposelnim.
Zanimivo je, kako si senator Salata predstavlja bodočnost Trsta. Ta bodočnost se po njegovem mnenju ne bo naslanjala na trgovino, temveč na industrijo. «2xveti t edinem zaupan v Trst kot tranzitno pristanišče, kakršno je faflo r preteklosti — je zaključil senator Salata — bi pomenilo ne izlagati grenkn razočaranjem. Vsled teg» bo akcija neanerfeon tako. da bo s čim večjo podporo pospeševan razvoi
I starih indostrij kakor tudi novih, ki bodo »gotovo nastale, ko bodo posebne in izjemne zakonske odredbe vzpodbujale zasebno
inda#vo.» —. Te besede senatorja Salate so zelo značilne, V njih je zopet in na skrajno previden način opozoril Tržačane, naj si glede svobodne luke ne delajo nika-kife iluzij. Med vrstami je izjavil zastopnik vlade, da je vprašanje obnovitve tržaškega pristanišča v prejšnjem obsegu nerešljivo. To smo tudi mi ponovno naglašali in razlagali to dejstvo kot posledico nove politične uredbe, vsled katere je prišel Trst v gospodarski sistem, v katerega po svoji zemljepisni legi ne more spadati.
S^loh moramo priznati sen. Salati, da nas ni v svojih govorih malo ali nič «farbal» s praznimi obljubami. In to je tudi neka vrsta «zaslug».
Poslanec Dudan £n Jugoslavija. Kakor poročajo iz Rima, pofde te dni fašistovski poslanec Dudan v kratkem na Reko in potem na Dunaj, da se udeleži mednarodnega sestanka parlamentarcev. Na tem sestanku se bo razpravljalo tudi o narodnih manjšinah in poslanec Dudan bo govoril pred parlamentarci vsega sveta o «<s>trašnem položaju*, v katerem da se nahajajo italijanske manjšine v Dalmaciji in Kvarneru. Poslanec Dudan nam je dobro znan po svojih že brezštevilnih interpelacijah o tem predmetu. posebno pa po svojih izjavah, ki jih je priobčil v nekem ameriškem listu in o katerih smo govorili pred par dnevi obširno na uvodnem mestu. V teh izjavah je zahteval fašist Dudan mednarodno blokado proti Jugoslaviji in pa odpoved rapallske pogodbe.
Tržaško in reško vprašanje. Razpravljajoč o komisiji za uredbo tržaškega vprašanja, ki ji je predsedoval te dni načelnik osrednjega urada za nove pokrajine, senator Salata, nagla-šajo sušaške »Primorske novine da ta tržaška komisija ni v svojem bistvu nič drugega, nego «pendant» za proučevanje reškega vprašanja. To bo forum, kjer pride do izraza kompetentno mnenje o bodočnosti Reke in reške luke. In to mnenje — pravi rečeni list — si gotovo usvoji tudi uradna Italija. 2e govor senatorja Salate daje slutiti, da bo ta komisija žarišče italijanske gospodarska akcije na Jadranu. Saj je rekel g. Salata, da ta komisija dobi vse potrebne informacije o vseh važnih vprašanjih, katerih rešitev dozoreva po tolikem in morda nepotrebnem odlašanju. Tako da pride komisija v položaj, da bo mogla dati koristne Bucike Trstu in Italiji. Ta vprašanja pa so: ureditev železniških zvez z zaledjem, sklepanje trgovskih dogovorov z Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, uredba reškega vprašanja z itali-jansko-jugcslovenskim sporazumom. Z ozirom na to poslednje vprašanje je izrekel g. Salata znamenite besede: «Z itafijansko-jugosloven-skim dogovorom dobi Reka možnost, da pokaže, na k«k način bo mogla vršiti svojo nalogo, ki mora biti vzporedna z nalogo Trsta.» «Primorske Novine« sklepajo po ten besedah, da Italija noče, da bi bila Reka gospodarski neodvisna oo italijanskega gospodarskega živ ljenja. Sicer pa razumeva sušačfci list izvajanja g. Salate tako. kakor .tih je razumel vsak m-zumni čJovek v Trstu: da naj se Tržačasi le odrečejo pretirane zahteve po uvedbi svobodne luke H Sicer pa priznava list, da je sen. Salata znal splretno osladiti to grenko krogljico. Ali — za keliko časa?
Nekaj sa «Nazieaa» o kraljevih iaeiiL Preje Ji smo; «Kazkwe» priznava torej, da ima «Ediaeet» prav, ko piše o celem leksikonu krajevnih označb za BorSt. AH kakor da bi ji bilo žal tega h znanja, se hitro umika od pametnega spoznanje, m se izreka za označbo «Mo> co=. Z mesta je upthnila svečo, prižgano bogu pravilnosti in je prižgala drugo svečo bogu zmešnjave. In ta svoj korak utemeljuje najprej s trditvijo, da se tudi železniška postaja imenuje tako. Da, res je, ali — od kdaj?! Od italijanske zasedbe sem. Prej pa imela postaja vedno napis: Boršt, oziroma Borst. Kakor se imenuje vas! In ta je bila menda poprej tu, nego pa železniška postaja. Tako je bilo ime van od pamtiveka. Logično je torej, da se imenuje postaja po vasi, ne pa vas po postaji! Ime Boršt izvira iz ljudstva in je pravo naravno ime. Prosimo: povprašajte le Tržačane italijanske ab pa slovenske narodnosti,, kam da gredo! Vsi Vam bodo govorili, da gredo — vBoršt! Nikdo ne bo govoril o Moccd, razun morda kakega prenapeteža. Gospoda pri «Na-zione»: poslušajte in uvažujte glas ljudstva — tudi svojega!
«Nazione» se zateka tudi k smešnemu izgovoru, da je označba Moccd najkrajša. Vrlo dobro! Ker pa je že «Nazione» tako pridna in se jI tako mudi, vedi, da smo mi še pridnejši in da se nam res zelo mudi! Označba Moccd ima dva zloga in pet črk Boršt pa le en zlog pa tudi pet črk! Morda ji je kljuka na s na poti. Nu, pa »aj je Italijani ne pišejo, še mani pa izgovarjajo! To delo prepustite le nam Slovencem, ki smo trdnejšega kova. Na vsak način je torej označba Boršt krajša, nego-li Moccd! Je tudi bolj praktična, ker je ljudska, starodavna in ne more žaliti ušesa niti najrahločutnejšega Italijana. In pa — kar je glavno — ima zakonito podlago, česar se o Moccd in drugih italijanskih skovankah ne more trditi. Imenujete to vas makari s kakim kitajskim Cing-Cung-Cang, ali zakonito mora biti in pa nekaj gotovega, določenega, da ne bo mogel vsak uradnik nazivati naše kraje, kakor je ravno njemu prav!
Borštansky.
Mislite si, kar hočete! Fašisti so sklicali velik shod na trg v Tržiču. Imel je biti to protesten shod, radi naslednjih dogodkov. V prvih dneh julija so tržiški fašisti priredili enega svojih navadnih pohodov po furianski cesti. Ko se je ena skupina v noči pevajoč vračala v mesto, jo je neka gruča mtadeničev napadla. Prišlo je do spopada, v katerem je bil fašist "Zonca težko ranjen. Fašist« so priredili na to svojo «kaznovalno ekspedicijo«, in so izsledili in pretepli ranilca in njegove tovariše. Na to je politična oblast dala zapreti tajnika tržiške fašistovske zveze in še nekega drugega fašista, ki so ju potem odvedli v goriško ječo na razpolago sod-nijske oblasti. Po 35 dneh preiskovalnega zapora ju je preiskovalni sodnik izpustil na svobodo, odstopivši od nadaljnega postopanja. S tem pa ta afera še ni bila rešena. Pozneje je oblastvo odredilo aretacijo dveh drugih fašistov, ki sta bila na sumu, da sta se udeležila tiste kaznovalne ekspedicije. Čim je fašistov-ska zveza v Tržiču doznala o tem, je sklicala za minulo nedeljo gori omenjena protestni shod. V Tržič je prihitel tudi poslanec Giunta, ki pa je imel popred v Trstu razgovor z generalnim civilnim komisarjem Mosconijem, v Tržiču pa s tajnim akcijskim odborom fašistovske zveze in s civilnim komisarjem Alešem....! Med tem so zbrani fašisti čakali na naročilo Giunte a
uspehu teh razgovorov. Izjave oblastva so bile
—	povsem zadovoljive, nameravani shod se ni vrfil in fašisti so se razšli, pevajoč «Giovinez-zo», vzklikajoč Italiji in vojski —! Mi smo samo beležili po italijanskih listih 6n prepuščamo čitateljem, naj si mislijo, kar vsakdo hoče!
Fašizess in armada. Listi so priobčili sledeče pismo, ki ga je poslalo nekoliko častnikov uredništvu rimskega lista *Giornaie d'Italia»: * Gospod ravnatelj! Dovolite da se nekoliko častnikov četnih poveljnikov, ki so bili v vojni odlikovani, obrne do Vašega lista, da se razprši težek dvom, ki napolnjuje te dni našo du-•šo z žalostjo. Mi smo simpatizirali s fašisti
—	kaj bi to tajili — ko so se borili proti boljševizmu. Danes pa se govori o polemikah o kralju in monarhiji. V tem oziru se mora Mus-soiini jasno izraziti. Naša prisega zvestobe se ne sme okrniti. Ako bi bili fašisti proti kroni, potem se bo glasilo naše povelje «fuoco fermo». Lastniki italijanske armade se prej ubijejo, kot bi postali izdajnik«. Podpisani: nekoliko častnikov v imenu cele armade.»
To pismo je zelo značilno, ker mim .kaže, da ne odgovarja resnici, da bi bila vsa armada brezpogojno na strani fašizma, posebno pa ne na strani boljševiškega in revolucionarnega fašizma, ki sanja o našilni fzpremembi vseh državnih ustanov in o diktaturi. Po tem se tudi vidi, kako velika nevarnost bi grozila v slučaju fašistovskega «pohoda na Rim» armadi sami. Kakor znano, bo govoril Mussolini o razmerju fašizma do monarhije na občnem zboru stranke, ki se bo vršil to jesen v Napolju. Od stališča, ki ga zavzame fašizem napram temu vprašanju, bo v mnogo čem odvisna usoda njega samega.
Zanimiva slika. Včeraj smo posneli pod tem naslovom po nekem tukajšnjem listu opis razmer na prekomorskem parniku «Filadelfia», ki se nahaja v neapoljskem pristanišču poln izseljencev, kateri so se imeli s tem parnikom prepeljati v Ameriko. Posadka tega parnika pa se je spuntala in popolnoma zagoso^darila na njem. Izseljenci so izloženi vsled ta' razmer velikemu trpljenju in nekateri celG *oti, ker so obenem z vozovnico plačali tudi hrano, ki pa je vsled neredov na pami.ku ne dobivajo. Danes pa čitamo v istem listu, da «FiladeIfia» ne more odpotovati, ker so njeni gospodarji v bankrotu. Predsnočnjćm pa da so uporni mornarji paraik zažgali. Zanimiva slika postaja bolj in bolj zanimiva in fe tem zanimivejša, ker je bil parnik po poročilu dotičneva lista vojaški zaseden po orožnikih. K^kor slika, so zanimive tudi razmere, v katerih je kaj takega mo-goče.
Narodni tabor v Matenjcvasi. Kakor je bilo že parkrat javljeno v «Edinosti», se vrši v nedeljo 3. septembra v Matenjsvasi — oddaljeni .komaj 10 minut od železniške. postaje v Pre-stranku — velik narodni tabor, pri katerem bodo sodelovale bližnje vasi: Matenjavas. Ra-kitnik in Žeje. Mlado in staro tekmuje, da se ho veselica na prostranem vrtu v senci košatih kostanjev obnesla kar najbolje. Veselični od-l>or je skrbel, da ne bo to navadna ljudska veselica temveč vse nekaj po-sebnega. Nastopali bodo razni pevski zbori. Med" odmori bo svirala douiača godba in tamburaški zbor bo nudil poslušalcem narodne komade. Ples bo več ali manj postranska zabava, ker bo itak na sporedu več drugih razvedril in novosti. Pripravlja se cb tej priliki velik «dunaiaki pra-ter» (razumljivo je seveda, da bodo <-dunajske» krone izvzete iz prometa) egrozovita "ano-rama > bo imela tudi svoje obiskovalce. Takisto bo deloval »preroški gramofon», kamor se bodo prav po ceni zatekli vsi oni, ki bi radi poznali boljše dni. H »Herkulovi skušnji* bo v prvi vrsti pripuščena mladina z dobrorazvitimi mišicami. Potujoči cigani in ciganke bodo kazali svoje umetnosti in zabavali goste. Razven tega so na dnevnem redu razne druge znamenitosti in šaLHvi prizori. Kdor ni še bil v velikem mestu, si bo gotovo ogledal znamenitosli domaČega muzeja. Obširni paviljoni z najboljšim prigrizkom in z izborno kapljico se priporočajo posebno onim ki radi rešujejo vinske in druge slične krize. Sploh sc bo skrbelo, da se bodo gostje prav dobro imeK.
Mladino bo zanimala nogometna tekma, ki se bo vršila v dopoldanskih urah.
Svoj prihod an sodelovanje so prijavila v prvi vrsti razna mladinska društva kakor: ML D. P. Sv. Jakob, * Omladina* Trst, MDP, Magdalena, MDP, Boršt, «S!oga» iz Opatije in razna pevska društva. Nadalnje prijave sprejema MDP pri Sv. Jakobu oz. posamezni odborniki i v Matenjevasi.
Cisti izkupiček je namenjen zgradbi društvenega doma v Matenjevasi, katerega vpo-stavitev pričakujejo vae bližnje vasi. Del dobička se nakaže tudi prepotrebni «Dijaški
Matici«.	^
Prepričani smo, da se bodo vabilu odzvah ne le samo bližnje vasi, temveč tudi goriški in tržaški gostje, posebno še, ker prireja tabor združena mlediaa, željna izobrazbe in prosvete. Pridite in pomagajte. — Domačin,
Nova metoda za razlikovanje notranjih bo-ftezoL Iz Opatije smo prejeli: Jugoslovenski listi javljajo, da je naš rojak dr. Ante Grgurina, zdravnik v Opatiji, imenovan za docenta zagrebškega vseučilišča na novourejeni katedri fizikalne diagrostike. Svoje imenovanje ima g. dr. Grgurina zahvaliti novi metodi preiskovanja in razlikovanja notranjih bolezni, ki jo je on izdal in demonstriral v Zagrebu, na Du naju in v Gradcu, ter v bolnišnicah drugih mest, kjer je ta nova metoda sprejeta radi njenih eksaktnih rezultatov. Metoda, kf jo fe izumitelj imenoval «hypselofcnija» temelji na poslušanju zvokov, ki prodirajo skozi telo in pri tem menjajo svoje prvotne prizvoke po go-stosti tkanin organov, skozi katere prehajajo. Temelji te metode so že davno znani v akustiki pod imenom načela svobodne resonance in nauka o višjih stranskih prizvokih; ali, še !e g. dru Grgurinu je bilo dano, da jih uporabi pri medicinskem nauku in da po dolgem proučevanju in preiskavanju iznajde metodo hy-pselofonskega preiskavania, ki ji znameniti kliničarji prorokujcio veliko bodočnost Kakor čujemo, je dobil g. dr. Grgurina laskav poziv, da svojo metodo razloži in demonstrira svojim čehoslovaškim kolegom v Pragi. Mi se iskreno radujemo in se ponašamo z vspehi našega rojaka in mu pravočisno čestitamo na uspehih, ki so v čast njemu in našemu narodu.
Gostovanje gdč ne. Lydije Wisiak-ove. Gospodična Lydija Wis:ak-ova, naša mlada in odlična umetnica, prva Slovenska koncertna plesalka, priredi sredi meseca septembra t. 1. kratko turnejo po Julijski Krajini. To je pojav, ki ga bomo mi ne le veseli, temveč zaznamovali ga bomo sploh kot dogodek, kajti gdčna. Wisiak-ova nam bo nudila s svojimi plesnimi koncerti res par uric pravega umetniškega užitka. Na potu jo spremljata gg. Vaslav Vlček, bivši plesni mojster Narodnega Divadla v Pragi, ter A. Bala tka, dirigent narodne opere v Ljubljani-
Druitvene vesti
Zveza Mladinskih društev v Julijski Krajini. V petek dne 25. t. m. redna odborova seja. — Ker se bliža 3 september dan «1. Omladinskega tabora» v Alatenjivasi, so naprošeni vsi zastopniki podružnic da se seje z gotovostjo udeleže.
Predsednik
Pripravljalni odbor magddenske «Omladine»
ima danes, v četrtek, dne 24, t. m. ob 8 uri zvečer svojo odborovo sejofc Radi važnosti točk dnevnega reda, tičocih se občnega zbora, so vabljeni vsi odborniki, da se je gotovo in točno udeležijo. Vabljeni so tudi že vpisani člani, kakor tudi mladina, ki se zanima za dramatično umetnost. Zdravo! — Predsednik.
Srednješolska organizacija. Za danes napovedani sestanek se vrši ob 17 in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, ob 18.	Odbor.
Novorojenček v čudnih povojih. Kaj takega se še ni pripetilo v Trstu, kakor včeraj. Našlo se je že več novorojenčkov, ki so jih okrutne in nesrečne matere izpostavile na ulici zavito v cunje ali lepo perilo, že kakor jc bila mati premožna in več ali manj usmiljenega srca; v takem zavoju, kakor je bil najden včerajšnji novorojenček, pa ni bil najden še nobeden. — Kmetica Franica Pjerivičič, stanujoča v Roja-nu je šla včeraj kakor po navadi v mesto s košaro na glavi. Začudena je obstala blizu nekega gradilišča na Škorklji Ardaroli, ko je zapar žila v jarku poleg ceste zavoj, v katerem se je nekaj gibalo. Odložila je košaro in stopila bliže. Uboga starka — žena ima že blizu 70 let — se je v prvi mah prestrašila, nato pa so se ji v njeni dobrodušnosti nabrale ustnice v po-smev. V kupu papirja je bil zavit novorojenček, ki je nič hudega sluteč cucal iz steklenice, polne mleka. Starka je dvignila ubogega otroka ga zavila, kakor je bolj moijla in ga položila v košaro, S košaro na glavi je nadaljevala pot v mesto. V bližini, kjer je ležalo dete, ni bilo videti žive duše. Star.ka je šla v mestu naravnost, na kvesturo, kjer je povedala kako in kaj. Dete so odnesli v bolnišnico v materinski oddelek. Zanimivo je, da je bilo dete zavito v tržaške liste s predvčerajšnjim datumom. Bili so zastopani vsi tržaški dnevniki in tedniki m celo vse zadnje številke tržaških humorističnih listov! Bog vedi, ali ni hotela okrutna mati s tem namigniti na internacionalni značaj dete-tovega očeta .. .
S krvavim nože^j. Predsnočnjirn okoli 17 je nastal v ulici Felice Venezian silen krik. Slišalo sc je tudi nekoliko strelov. Kaj se jc zgodilo? Po ulici je bežal brez klobuka mož, za katerim je tekel drug s krvavim nožem v roki. Za njima je sopihal mestni redar. Ljudstvo se je preplašeno razbežalo in vsak si je po svoje zamišljal spričo krvavega noža krvavo tragedijo, katere konec sc ravnokar vrši v ul. Felice VVnezian. Stvar pa bi bila res postala huda, če bi nc bil prestrigei junaku z nožem poti orožnik s saniokresom v roki. Šele tko sta imela nasilnika s krvavim nožem v rokah orožnik in prihiteli mestni stražnik se je ustavil tudi mož brez klobuka in prišel bliže. Zgodilo se bilo tako-le: Na vogalu ul. Sporcavilla in ul. Felice Venezian je mež brez klobuka, ,ki se piše Benussi, predajal lepe rdeče dinj<:-Prišel je k njemu kupec in si ogledoval bla£c; Ni mu ugajalo in je to tudi odkrito povedal iBenuss-iju. Ta pa mu je velel zlovoljno, naj gre lepo svojo pot; če mu ne ugaja, na; ga pa ny kupi. Beseda je dala besedo in kupec je planil ter prismedil Benussiju klofuto. Ta je v hipu kar obstal, rato pa pomiril in mu jo vrnil kot pošten trgovec z obrestmi. To je kupca tako razjarilo, da je zgrabil nož z mize in planil proti Benussiju, Ko >e ta videl, s kom ima opraviti, se je obrnil in zbežal, kupec pa za njim z nožem v roki. Neki mestni stražnik je vso stvar opazoval in v odločilnem trenutku skočil za bežečima. Ustrelil je tudi par.krat iz revolverja, da bi oplašil krvoločnega kupca. Toda vse zastonj. Ta js dirjal kakor znorel za preplašenim Benussijem. Z nožem v roki, ki ni bil krvav, pač pa rdeč od kosov dinje, ki so se ga držah, ga je bilo strašno pogledati. Ljudje so kar bežali na vse strani. Ko so ga stražniki ustavili, y> vrgel nož po tleh in se jim vdal. Peljali so ga v zapor, kjer jim je povedal svoje ime: 32-letni Mihael Varini, trgovec s sadjem, stanujoč v uL S. Silvestro 1.
Pogreb nesrečnice, ki se je obesila zaradi lakote. Včeraj se je vršil pogreb nesrečne matere, ki se je pred dnevi obesila, ker je bila družina brez vsakih sredstev in ji je hišni oskrbnik razen tega tudi odkazal stanovanje. Pogreb se je vršil iz ulice Broleto 3 na mestna pokopališče. Krsto, ovito v črno. so nosili člani Zveze najemnikov. Na pokopališču se je poslovil od pokojnice tajnik Zveze najemnikov z gintenimi besedami.
Samomor s samokresom. V uL Dell Oimo 13 sta stanovala dva brata Conte, oba mizarja, ki sta imela svojo delavnico v ul. Molin a vento 3. Navadno sta šla oba brata skupaj domov, včeraj pa se je starejši brat nekoliko zakasnil in prišel skoraj eno uro za svojim bratom domov. Videl je sicer že tekom dneva, da je brat nekoliko zamišljen, toda ni polagal v to prevelike važnosti. Vedel je namreč, da je imel brat neko nameščenko v mestni bolnišnici, katero je bil pred časom zapustil. Zadnje čase se je bil skesal in se ji poizkušal zapet približati. Takrat pa je bila ona, kj m hotela več o njem vedeti. To je mladeniča bolelo v dno srca in postal je nenavadno zamišljen, kakor da se pripravlja na velik korak. Brat na vsak. način — kakor rečeno — ni pripisoval temu velike važnosti. Toda ko je prišel včeraj domov, je moral spoznati žalostno resnico, da se je zelo motil, ko ni bolj pazil na brata. Komaj je parišcl na vrata, je slišal iz stranišča nekoliko strelov in bratov krik, Planil je proti stranišču, da bi mu pomagal, toda bilo je ie prepozno. Revež je bil izstrelil proti sebi 9 krogelj, katerih 6 mu je šlo v pTsa. Ko se je brat nagnil nadenj, je revež ravno izdihoval. Vsled strelov in krika so prihiteli sosedje, ki so poklicali rešilno postajo, in poizkušali potolažiti preostalega brata, ki si je pulil v divji bolesti. Zdravnik je mogel ugotoviti le smrt.
DAROVI
M. P. D. Sv. Jakob daruje skupno z delnini inkasom in denarjem nabranega potom nabU ralnih pol ob priliki predstave 9. Vil. 22 «Di« jaški Matici Lir 100.— m -Šolskemu dmltvu« ob priliki predstave dne 23. VII. 22. Lir 30,—t G. strancar daruje L 10.— za vojne sirote.
ŠIRITE „EDINOST"
V Trste, dne 24. avgusta 1922.

Stran ni.
Vesti z Gorlikega
Ob belem dneva. Dva drzna neznanca sta prišla ob beleni popoldnevu na stanovanje tr-
Iz Kanal« (Oblak hjttlnr.) V nedeljo, dne! govea Julija Vižmtiua, pozvonila in vprašata 20. t, m. je počastil naš trg g. Giunta z drugimi trgovčevo hčer Marijo, ali je njen oče doma.
fašisti iz Gorice in Tolminskega. Bili so oboroženi od nog do glave. Ljudje so se jih tako bali, da niso prišli niti k popoldanski službi božji. Popoldne so razvili »gagHardetto« na trgu, katerega jim je podarila neka gospa iz toplejših krajev po imenu Tarroii- Razobešenih je bilo tudi precej zastav, katere so prinesli s seboj fašisti in jih razobesiti za časa njih slavnosti, a zvečer so jih spet odnesli. Govorili so gg. Giunta, inž. Heiland, prof. Conforto. V imenu »kanalskega ljudstva« se je zahvalil posetni-kom g. Cacesse. — Pričujoči so bili pri slavnosti delavci, ki so si prišli kruh služit k nam. Kosilo so imeli pri trgovcu in gostilničarju Garlatti, ki ima 3 sinove. Njih stari oče je prišel v Kanal, ko je tukaj bila tovarna zemljenih vrče v in loncev.
St. Peter na Krasu. Predsnočnjim ob eni po-polnoči je začelo goreti v parni žagi g. Josipa Medice, Ogenj je upepelil vso tovarno in vso zalogo lesa. Skoda je ogromna. Vzroki požara nii-o znani. Gašenje je bilo nemogoče, ker je radi suše veliko pomanjkanje vode in vsled nezadostne organizacije in opreme požarne bre mbe, V tovarni je delalo okoli 30 delavcev,
Ko pa sta slišala, da ne, sta se dozdevno odstranila. Čez nekaj časa je začula Marija neznan ropot od vrat. Ha je gledat in v&ela, da
nekdo s silo odpira vrata. Začela je vpiti: «Tatovi, tatovi!», kar je pomagalo, da sta zlikovca pustila delo in izginila.
O te ženske! V neki gostilni sta se Simčič Alfred, šofer, doma iz Podgore in neki Hvalič Karel iz Gorice sprla radi žensk. Besedam »o sledila tudi dejanja, zaušnice in pesti. Nazadnje je vzel Hvalič prazno čašo od piva in udaril nasprotnika po glavi. Sevfeda se bo moral za to vročekrvno dejanje zagovarjati in je že pod ključem, oni drugi pa v bolnišnici.
V Sočo je padla neka Hermenegilda Mletica, stanujoča na Solkanski cesti; stala je ob reki, ko se ji je kamenje razrušilo pod nogami in je strmoglavila v vodo. K sreči so bili takoj ljudje na mestu, da so jo rešili. Pripeljali so jo v bolnišnico usmiljenih bratov. Dobila je več raznih telesnih poškodb.
Dornberg, «Slovenska Čitalnica» priredi dne 3. septemhra veselico. Na sporedu je: F. Mil-činskega: «VolkaŠin», roparska drama z Adamičevo pevsko skladbo. «Na kmečki svatbi*;
ki po prišli vsled te nesreče ob svoj vsakdanji | F. Finžgarjeva burka: *Vse naše«. Nastopijo
zaslužek. Veliko škodo bodo trpeli tudi okoliški kmetje, katerim je bila ta žaga važen vir zas.užka, ker jih je bilo mnogo med njimi zapo-
tudi trije bratski pevski zbori. Prireditev se vrši v posojilnični dvorani.	Odbor
Dijaški prosvetni tečaj se vrši, kakor že jav-
sler.ih pri prevažanju lesa. Požar ni zahteval	ljeno, v dnevih 27., 28. in 29. avgusta s slede-nob;ne žrtve in kot druga sreča v nesreči se;čim programom: 1) Delo dijaštva med ljud-
lahko smatra tudi okolščino, da ni bilo ta dan	stvom; 2) Prosvetna vprašanja; 3) Narodna hi-
nikakega vetra, tako da se požar ni razširil	gijena; 4) Geografske prilike Primorja in go-Še na druga poslopja. Pri gašenju so sodelovali spodarska struktura; 5) Kritika kapitalistične-tudi ognjegasci Slavine in Velikega otoka pri ga gospodarskega reda; 6) Leki proti nedostat-
Ti___ Z_t *r_ __ *__1 _ •	!_T1__1____*___rffL _ fl____1-	V -	• TI f*\
Postojni. Ta požar, ki je bil eden največjih v postojnskem okraju, je mučno pretresel vse prebivalstvo,
Saksid pri Dornbergu, Omladina na Saksiđu pri Dornbergu priredi na 3. sepL t. 1. svojo prvo veselico s sledečim sporedom: 1) Pozdrav; 2) «Škrjanček», poje meš. zbor na Saksidu; 3) •Ujetega ptiča tožba», poje meš. zbor Dornberg: 4) «Pastir»; poje moški zbor — Dornberg; 5) «Oj z Bogom ti planinski svet», poje meš. zbor — Dornberg; 6) «Kiša», meš. zbor na Saksidu; 7) Blage duše, veseloigra v treh aktih; 8)
kom vladajočega kapitalizma; 7} O zadružništvu.
Vrši se prosvetni tečaj na Nanosu. Zbirališče pri gostilni Blažon. One tovariše, ki pridejo preko Gorice z vlakom ob 14*40 dne 26. t. m„ počaka na kolodvoru v Ajdovščini vodnik.
Hrana, razen kosila, iz nahrbtnika. Za kosilo naj vsak prinese potrebno orodje ter za prenočišče na senu potrebno pogrinjalo.
Akad. fer. društvo «Adrija» v Gorici.
S Tom m sitega. {K razpisu učiteljskih mest za tolminski okraj.)
V razpisu čitamo, da je v tem okraju raz-
Prcsta zabava: srečolov, šaljiva pošta itd. —	. -	. , - .
Začetek točno ob 3'30 popoldne. — K obilni pisanih 45 mest, torej nad P°l°vi«> mest za udeležbi vabi Omladina.	i stalno nameščen,e, in da je poteg tega prostih
Dva tekmeca. Tridesetletni Ivan Matevžič™	ilSu ^ve^n? iz' JLcr«-
iz Tribuše se je bil zagledal v neko dekleiz,^ °
^Ji^lfr^T/i f?f?_!Lfe~ibiti ta okraj bolj vnet za gmotno stanje svoje-
"1 1 • J.___ 1__a _	MAIvahaI	f onnu
pimi besedami in obljubami, a ni nič pomagalo. ■ ~ -- teljstv' kot se je pokazal v svofi zadnji' ona ga namreč m marala. Matevzic pa se m |	^	ko je glasoval proti okrajni
sil za njeno reko. Stariša sta bila takoj zadovoljna in tudi hči se ni mogla dolgo upirati volji starišev, privolila >e v zakon z mcŠkim, ki ga ni marala. Zgodilo pa se je, da je opazil Mate včič, da se je nekega dne ona oddaljila z nekim drugim moškim na polje. Šel je za njo, ves ljubosumen, in res videl, da sta v odstranjenem kraju začela ljubaven razgovor. To je Matev-čiča tako razvnelo, da je planil na oba in ju začel obdelovati s palico, da je bilo joj. Toda njegov tekmec ni bil človek, ki bi mirno držal palice, vzel je nož in ranil Matevžiča. Bog ve» kaj bi se bilo še zgodilo, da niso prišli na vpitje orožniki, ki so odpeljali enega v bolnišnico, drugega pa v ječo.
Ribe so lovili. Orožniki so dobili nekega Kocijančiča Arturja in Abrinija Bruna, ki sta lovila ribe v Soči ob ob mostu pri Barki. Bila sta opozorjena, da tega ne smeta; dva kg rib pa sta morala za ta pouk seveda žrtvovati.
Elektrika ubila dva kosja, Pred par dnevi je umoril električni tok v ulici Torrente dva konja, ki sta bila last Jožefa Štrukelj iz ulice Borzelini. Nesreča je hotela, da sta pripeljala konja voz pod električno napeljavo za razsvet
je -okraj že itak prezadolžen. Drugi okraji, kij tudi nimajo sijajnih financ, vendar niso prezrli te točke in so priznali učiteljstvu to dokla-do celo za leto 1921., da se tako oddolžijo svojim najpotrebnejšim delavcem.
Dovolj velika žrtev tolminskega učiteljstva je že to, da more biti radi geografskih razmer duševno in telesno najbolj zapuščeno, in da mora povečini poučevati na enorazrednicah in potovalnicah, kjer je delo podvojeno.
Upamo, da se bo v prihodnji seji okr. šoL sveta znal prav ceniti pomen šolstva v sedanjih razmAah in delo učitelja ter se mu bo tudi v tem okraju vsaj za naprej priznala okr. draginj-ska doklada.	-	, «
Le učitelj, ki je prost skrbi za svoj obstoj, je dober učitelj m vzgojitelj svojemu narodu!
Zopet ljubezen. Poročajo nam: Lojze Tonon,* star 37 let, doma iz Vidma, je ljubil neko Terezijo Ferfolja, doma blizu Mirna, ki sta tudi govorila do zadnjega. Toda med obema ni bilo razmerje vedno najboljše, večkrat sta se sprla, tako tudi pred nekaj dnevi; spor je končal z batinanu, ki jih je dobila Terezija od svojega ljubimca. Kmalu nato jo je baje videl T on on,
t » .____-T — ___1. L«	Mnoslmrn In
in padla na oba konja. Konja sta bila na mestu j mrtva. Žica se je pretrgala, ker •mularija« čez njo drugo žico, da je ta pregorela in padla na tla.
Neznanci. Pred par dnevi je prišel urar Pi-celli Anton v svojo urarno, da bi se lotil dela.
ljavo ravno v hipu, ko se je ena žica odtrgala jco govorila z nekim drugim človekom, ki in nadi a na oba iconia. Konia sta bila na mestu • p^jej fo Gorice, Isti večer je prišlo v vast
je bila vrgla več Tononovih prijateljev, ki so preganjali čas le U prego- na u ^^ ja so pUi od gostilne do gostilne in provocirali mirne vaščane. Naenkrat je padel v smeri pri hiši, kjer stanuje Terezija Fer-, .	, . , , , folja strel iz revolverja. Padlo je tudi par
Zapazil pa je, da ni vse v redu in da je med	ki so naredile v bližnji okolici obilo
tem časom, namreč po noči. nekdo rogovilil strah^ Tonon in njegovi tovariši so zbežali
Orožništvo je Tononu na sledu, da mu z zaporom ohladi prevročo kri.
Opera v Gorici V Gorici se mudi boljša operna družba, ki bo dala par predstav. Eno izmed prvih oper bodo peli znano »Kraljico iz Tebe».
Težka nesreča, Avguštin Devetak, star 36 let, doma iz Gabrij št. 26., ki je opravljal svojo službo s tem, da je zbiral razstrelji-vo, granate in drugo po okolici, je bil tako nesrečen, da je padel s tri metre visoke skale. Pri tem je dobil več ran, posebno na obrazu; spodnjo ustnico mu je prebilo Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, njegovo stanje ni nevarno.
Smrt vsled niti^injn Poročali smo 2e, da se je v Gorici zastrupila neka Fabia
je luknjo v zidu, kladivo na tleh in Še druge znake. K sreč1 je imel urar navado, da je od-oesel dragocenejše stvari na dom zvečer. Tudi <e moral neznance prepoditi kak šum, da so vse 11a mestu popustili in šli.
Perica svoje vrste. Pred nedolgim se je predstavila neki gospe j Grapulin na tekališču V. Fv III. neka ženska, ki je dejala, da je perica s Korna, povedala je tudi ime. Gospa ji je dala p ;rila v vrednosti 1000 L, da naj ga opere. To-d;t čas je potekal, perice s perilom pa ni bilo ne za j. Tedaj se je sia gospa informirat na Kor-no, kaj je z njeno perico, kjer je izvedela, da perice s podobnim imenom tam ni. Gospa je biLi nasedla drzni sleparici.
Tatvina. Tatovi so prišli v stanovanje nekega Ivana Seres, ki stanuje v ulici Poote
Uoc; o in so mu vse prebrskali in vzeli, kar se _	_	p
je njim zdelo vrednega, nato pa odšli K sreči} Savonitti toda so jo smatrali za popolnoma so naredili škode samo za 300 lir.	izven nevarnosti, ker so ji daK naglo po-
moč pri usmiljenih bratih. Vendar pa nevarnost ni bila popolnoma odstranjena, zakaj zastrapljenka je umrla te dni v veliko žalost njenih dragih, ki niso pričakovali tega žalostnega konca.
Žena ga je okradla, Pred par dnevi je prišel v Gorico mlad zakonski par, da porabi ženitovanjsko potovanje v svrho, da si ogleda vojno conot Mlada zakonca sta dobila svoje pribežališče v enem tukajšnjih hotelov, ogledovala 6i Gorico in delala izlete v bližnjo okolico. Vse je šlo dobro in gladko v zakonski sreči, ko je no-voporočenec naenkrat opazil, da mu je izginila draga nevesta in ž njo tudi njegova denarnica, v kateri je bilo kakih deset tisoč lir. Če jo bo iskal, se ne ve. Ubogi mož, ki mu je žena že tako zgodaj začela delati take neprilike!
XIV. redni občni zbor akad. fer. društva «**drije» v Gorici. Dne 6. avgusta t. 1. se je vršil v Gorici občni zbor akad. fer. društva «Adrije». Udeležba ni bila ravno sijajna, kar j- pripisovati precejšnji brezbrižnosti dijaštva na Goriškem.
Po poročilu odbora, ki je svojo nalogo kot oživitelj društva in kot prvi odbor «Adrije» po vojni častno rešil, se je vnela precej burna debata c klubih v okrilju «Adrije». Splošno je prevladovalo mnenje, da je obstojanje klubov s političnimi smernicami v eni strokovni organizacij ob danih razmerah skrajno nezdravo in da vpliva na dijaštvo in na javnost skrajno nepovoljno. To dejstvo je povečalo nezanima-njt v naših vrstah, kakor tudi pri našem izo-braženstvu, tako da je bilo vpisanih letos v «Adriji» 33 rednih članov, kar je za celo Goriško, del Kranjske in Koroške naravnost smešno število. Res je, da obtežuje organizacijo oddaljenost od cen truma, vendar pa bi se dala ta zapreka z dobro voljo odstraniti, če ne drugače, z ustanovitvijo podružnic po več}ifi kri-jih Julijske Krajine.
živimo v času socialnega pre kroja, kjer uvide va vsak stan potrebo organizacije. Naše dijaštvo je sicer vpisano po tujini v raznih društvih, doma pa, kjer z napetostjo pričakuje naše ljudstvo našega dela, tu je le par požrtvovalnih mož, ki se mučijo in žrtvujejo 4n silijo veliko večino k delovanju, ki bi moralo biti vsakemu od nas že prirojena stvar. Iz teh in enakih razlogov je prevladovalo prepričanje, da bi nadaljno obstojanje klubov v okrilju «Adrije» vplivalo na dijaitvo in na javnost razkrojevalno, kar bi bilo za nas usodepolno in bi zatrlo že v Jsali vsako obnovitev in organizacijo našega kulturnega življenja v društvu samem kakor tudi na zunaj. Prodrl je z veliko večino predlog, da se reorganizira «Adrija» tako, da se v bodočnosti ne ustanovi pod okriljem društva noben klub a politično tendenco in da se polaga največja važnost na splošno organizacijo našega dijaštva in na skupno delovanje z našim izobraženstvom med narodom.
Tudi predlog o proslavi 20-letnice «Adrije» skupno z bratskim društvom «Balkanom», ki slavi letos petnajstletnico tvojega obstanka, je bil z občim navdušenjem in zadovoljstvom sprejet.
27-, 28 in 29, t m. se vrši izlet na Nanos, kjer se bo obdržaval prosvetni tečaj, za katerega se je že priglasilo precej izletnikov. Od 20. do 30. t. m, se vršijo predavanja po deželi in začetkom septembra slavnostni občni zbor z A-kademijo v goriškem Trgovskem domu. Že sedaj vlada za to proslavo obče zanimanje in upati je, da bo ta proslava res dostojna dvajsetletnega obstoja «Adrije» in petnajstletnega obstoja »Balkana*.
Po zelo živahnem razpravljanju in debati se je končno izvolil sledeči odbor:
Albert Viller, predsednik; Tone Lukan, podpredsednik; Jožko Gruden, tajnik; Ivo Lasič, blagajnik; Dorče Sardoč, knjižničar; Hinko Valtrič, gospodar; Ras tko Nemec, namestnik; Josip Paulin prvi revizor in Ivo Prinčič, drugI revizor. — Odbor.
Glasbeni tečaj ▼ Gorici. Ruski pesnik in koncertni violinist Vladimir ševčecko se na-itani v Gorici kjer otvori v kratkem violinski tečaj. G. Vladimir je študiral svojo stroko v Petrogradu, kjer je bil učenec Kolakovskega in Auerja. L. 1908. je postal laureat ter se je preselil nato v Francijo še pred vojno. V Pa-jizu je deloval v «Schola Cantorum» pod vodstvom Lejeune-a in je tudi napravil umetniške obiske po Franciji- Pred dvema letoma se je povrnil v Rusijo, kjer pa je ostal le par mesecev, nakar se je zopet povrnil v Evropo, in sicer v Italijo, kjer Je itvel kot učitelj glasbe in je priredil več koncertov. Upamo, da. bodo goriški Slovenci sprejeli in podpirali tega podjetnega Rusa z bratskimi simpatijami ter mu izkazovali tisto naklonjenost, ki jo kot umetnik zasluži in ki naj bo dokaz, da je v našem plemenu čustvo slovanske kulturne vzajemnosti globoko vkoreninjeno.__
je zanesla na Pesek pri Gročani, kjer sem preživel par prijetnih ur.
Priredila sta namreč ta dan svojo prvo veselico dve novi pevski društvi, in ta eno iz Gro-Čane a drugo iz Vrhpdlj.
Pri prvem moram omeniti, da mu manjka tenor, ki- je velikega pomena pri zboru. Ne verjamem, da bi se v celi vasi ne dobil vsaj eden, ker bi ta glas zelo koristil zboru, kateri ima drugače še precej dobre moči.
Pri mešanem zboru iz Vrhpolj je treba pa omeniti, da so moški glasovi prešibki nasproti ženskim. No upam, da bo požrtvovalnemu pe-vovodju S. R., kateri se ne straši ne truda, ne poti, posrečilo napraviti iz teh dveh mladih društev, to, kar je napravil iz «Lipe», katera je tudi sodelovala z lepo ubranim petjem. Zato pa, GroČanci in Vrhpoljčani, vstrajajte na delu- katero ste začeli, žrtvujte par ur na teden in uspeh, kateri je gotov, vam bo v čast in ponos, ljudstvo pa, katero se je že pri prvi prireditvi odzvalo v zelo velikem številu, vam bo hvaležno za vaš trud ter vas bo vedno moralno in materialno podpiralo.	Popotnik.
Vesti z Notranjskega
Matenjavas (Prestranek) bo imela dne 3. septembra svoj dan. Videla bo ta dan mladino iz vse Julijske Krajine, katera se bo zbirala po svojih raznih zastopstvih na L «Omladinski tabor». Prijavile so se do sedaj vse podružnice «Zveze mladinskih društev v Julijski Krajini», ki bodo nastopale ta dan z raznovrstnimi toč-ikami. Javiti natančen spored je neumestno, ker izginejo posamezne točke pred velikostjo tabora in namena poslednjega. Približno se pa lahko opiše uradni del na ta način: 1. Nastopijo različni pevski zbore iz okolice Matenjevasi. 2, Podajale se bodo žive slike z različnimi nastopi, 3. Nastopijo razni tamburaška zbori in godba. Neuradni del pa bo obsegal toliko zanimivega in različnega, da bo našel vsak, najsi bod i star ali mlad, svojo zabavo in razvedrilo. Deloval bode čuden kino, šaljiv mu-1 zej, preroški gramofon, različne ciganske godbe' itd. itd. Posebna pažnja pa gre paviljonom,; kjer se bodo prodajale pijače in jedila po naj-' nižjih cenah. Ljubiteljem športa javljamo, da se bo vršila zjutraj ob 10. uri nogometna tekma dveh skupin Mladinskega društva «Prosveta».
Za dobro zvezo s Prestrankom bo preskrb-leno na najboljši način. Vozile bodo namreč naše kmetske «koriere», ki jim po domače pravimo «lojtrnice». — Za enkrat dovolj, drugič kaj več. — «Zveza mladinskih društev*.
Vesti iz Istre
Iz Peska. Kakor vsako nedeljo sem se podal tudi dne 13, 8. iz mesta v okolico in pot me
Književnost In umetnost
Sflvin Sardenko: Dekliške pesmi. Ljubljana 1922. Založila Prodajalna K. T, D. v Ljubljani. Cena 15 dinarjev, Silvin Sardenko je pesniška osebnost posebne vrste. Mil je in nežen, po motive za svoje pesmi posega v tajne in naj-tišje kotičke človeškega srca, ženske ljubezni in njene prevare. On plaka ž njo in sočustvuje, vodi jo navzgor in ji odklepa vrata tolažbe. Kot tih gorski vir so bili njegovi verzi, najlepši tedaj, ko jih je narekovala naša zemlja, naši gaji, ko je njegovo srce sočustvovalo z našim srcem in ga tolažilo. Naš najnežnejši pesnik se je bil velikemu delu občinstva zelo priljubil, ako tudi mu kritika ni povsem prizanesla. Posebno se je odlikoval tudi v religioznih motivih. Mistika svetopisemske zgodbe mu je narekovala delo, ki bi bilo še pri kakem drugem narodu bolj šteto kot pri nas. V tem oziru je on med nami edinL Posebno ga je tudi odlikovala lepota verza, njegova lahkota in zvočnost; četudi tu pa tam verz ni bil brez vsake hibe, smo ga smeli vseeno prištevati k pesnikom, ki mu oblika sicer ni vse, vendar eden važnih sestavnih delov pesništva. Celo vrsto knjig nam je že dal. «V mladem jutru» je sledila «Roma», tej «Nebo žari« in vmes še več knjižic, danes pa imamo pred seboj «Dekliške pesmi*. Že naslov kaže, da je pesnik hotel imeti celo knjigo pesmi, ki se pečajo z dekliško dušo in njenim problemom. To je znamenje da pesmi niso nastale od trenutka do trenutka, ampak da so pesmi hotele nastati, razprede-ljene po poglavjih take kot stoje pred nami. Toda nas postanek pesmi in pesnikov uamen ne sme brigati, zanimati nas morajo samo pesmi same na sebL Niti lepe in blage misli, ki so morda skrite v pesmih, nas ne smejo zapeljati. Pesem tvorita oblika in ideja. In če opazujemo nove pesmi Silvina Sardenka kot pesmi, moramo reči, da z njimi nismo zadovoljni in da so nas razočarale. Meni se zde slabše kot prve njegove pesmi, dasi je hotel biti pesnik moderen, pri njem opazimo celo senco artizma in vse mogoče hibe modernih pesnikov zadnjih par let, neritmičnost, verzi brez rim, plehkoba v izrazu, vse pusti Človeka hladnega, pesmi se zde kot skica, ki jo je hotel pesnik vreči na papir ob uri, ko sta misel in čuvstvo najbogatejša in jo misli ob priliki izdelati in preosnovati v pesem. Iskanje nove oblike mora tičati že v revoluciji mišljenja, to oboje pa v pesnikovi osebnosti, ki jo je izko-vala doba na svoj poseben način. Vse drugo so poizkusi, jecljanje in pesnik se na takih poizkusih sam ubije. To se je zgodilo Sardenku hote aH nehote, V knjigi so verzi, o katerih si mo-
ramo jedva misliti, da jih je spesnil pesniU * Mladega jutra* in »Roma*.
Posestrima, Po noči časih pogledam po nebu*
Nobene zvezde ne vidim nikoder.
Zvezde morda
zastira
zavesa!
Morda oko je moje motno?
Vendar me večkrat vodijo misli visoke:
Da sva si z nebom
v sorodu
vsaj v daljnem.
To je ena. Opomnim, da so vse pesmi tiskane v verzalkah, kar ne naredi lepega vtisa. Mi druga:
Vendar. Vse si mi zagrenil radosti,
vse si v noč spremenil moje dni.
Vendar z vso dekliško — vedno še — z dušo mučeniško kličem tel
Lepa misel, lep motiv, a za pesem to ne more biti vse; besede bi morale zgrabti. Vse ta pesmi prepletajo eroični motivi, ki so najtežji zato, ker morajo biti najbolj doživeti, da se ne ponesrečijo. Ljubavnih pesmi po mojem mnenju ni mogoče hote napisati (kot tudi aru-gih pesmi ne). Zato se ne smemo čuditi, če vsebine ni mogel objeti izraz tako, kot bi bilo nujno, zakaj ta dva poteka eden iz drugega. Pač primerov ne bomo navajali. Opomnimo le, da je vmes tudi par pesmi, ki so lepe, a teh število gotovo ni nad 10, Čudimo se, da je Sardenko izdal te pesmi, ki niso izraz njegovega pesniškega napredka in je tudi nemogoče, da bi v dekliških srcih budile tiste blage namene, radi katerih je morda pesnik pesmi spisal. Kadar bomo pesnika zopet srečali pri obliki, ki se mu edina posreči, in pri motivih, ki so potekli iz niegovih doživetij in bojev, bo gotovo zopet dober in ga ^omo z veseljem po» zdravili. — B.
«AIemka», roman iz pera priznate jugoslavenske spisateljice Božičević. Djelo nosi u sebi naš specifični etnografski karakter. Opisana je ljubav, ali ne šablonski s običnim zapletajima pače ljubav kao življenje, blaženstvo i zemaljski raj dakle potpuno originalni roman, koji je protkan svim nježnostima i idealima, i koja ljepota takmi s tendencijom. Roman je harmonija novog ljubavnog idealizma, koji se budi u svim čovječim dušama kao protuteža i protu-lijek jadnim i užasnim ratnim iskustvima. Djelo je u jednu riječ užitak svim zaljubljenim dušama.
Cijena je 4 din, dobi se u svim knižarama i kod nakladnika Josipa Miličica, Maribor, Ruška cesta 45.
Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht. 1922. Založila Umetniška propaganda v Ljubljani. — Prevod knjige je dober; to je sploh edino večje delo, ki je izšlo od Strindberga v našem prevodnem slovstvu.
Kar vemo mi Slovenci o Strindbergu je komaj toliko, kolikor ve o njem vsaka «frajla», da ja namreč sovražnik žensk, «zato ga ne berem*. Nihče pa se ni še skušal poglobiti v njegove spise in v bistvo Strindbergovega dela, da bi nam podal približno sliko o njem. Mislim, da je v tem oziru storil Fran Albrecht največ, da nam je prevedel na slovenščino roman, v .katerem se nam razgrne ta pisatelj ves v svoji najlepši moški dobi, tak kot je bil. On opisuje sebe, svoje tragično, včasi silno bolestno raz-irerje do svoje žene, ki je b;Ia nenavadne nravi, in ki mu je edina narekovala s*ališče# ki ga je zavzel do žensk. To stališče pa ni bilo nič drugega kot hladno presojanje življenja, mrzla cenitev ženske brez tistih idealnih izbruhov, ki odevajo Žensko v glorijolo, ali jo zaslužijo ali ne. Ibsen je bil idealist, Slrindberf je slonel na grenkem življenjskem izkustvi bil je realist. Zato tisto nasprotništvo meo obema možema. Ločilo ju je dvojno različno življenje, dvojno različno izkustvo. Za mojo osebo mi mnogo bolj ugaja Strindberg, ker je resničnejši, sloneč na izkustvu, zato učinkovitejši; njegovo navidezno hladno opisovanje skriva strašen ogenj v svoji globini. V bistvu pa se da iz navedenega romana spoznati, da je bil Strindberg silno erotičen človek, da je znal tudi silno ljubiti in ceniti dobro, spoštovanja vredno žensko. Kdor je ii^<il kdaj o pisatelju predsodke, preberi to knjigo, ki je sicei samo za zrele ljudi, in spremenil boš sodbo o njem.
PODLISTEK
M. JOKAJ:
MEČ IN BLISK
Povest
Poslovenil Slavonor Jotfpovič
I
Vsa država grškega carja je bila le____
Carigrad; proti Carigradu se je odpravljal Sultan.
Ko je ob rani zori slavec zbudil Bajza-zida, je klečala pred njim Marija s pove-ieno glavo in prekrižanih rok.
Sultan se ni mogel nagledati lpa de t in-*ke slike in prilike. Slednjič izpregovori: • Kaj delaš tu, Danica moja* 2cna se zgane: «Molim*.	j
•Koga moliš?»	,
«Boga.» ^	' '' ***'
Sultan pokima z glavo; v muslimanih ni običaj, da bi žene molile, «Pa zakaj moliš ?»
«Zato, da bi bil Bog s teboj, kadar pojdeš boj, ter da zmago obrne na tvojo stran*.,. Sultan ni vedte!, kaj bi počel od samega veselja. Marija moli k svojemu Bogu, ko gre njen soprog v boj — ▼ boj da poruši oltarje njenega Boga-..
To je slajie od same zmage.
•Moli torej za-me, moli silno, moli vroče in prisili Boga, da mi pomore. Jaz ne znam. toda važi modreci znajo, kako je treba oititi gospodarja dobre in zle usode, da zdaj delam tako in ne drugače, kakor on hoče in kakor je že pred tisoči let odredil, da se zgodi.»
•Govori svoje moKtve, jaz se veselim tega. Ne verujem, toda ti veruješ in jaz se veselim. A ker ti moHi, se ti jaz za klin jam pri velikem Alahu in tvojem Bogu. pri mojem preroku in tvojem imenu, da ti dam vse, kar zaželiš. Med tem misli m premišljuj o tem, če ti je še kakšna želja neizpolnjena; ako se kaj domisliš, ako kaj zaželiš, pa sama ne veš kaj, pomisli žive je, zaželi močneje in jaz ti potem dam.
Na to je Bajazid odšel, da navali na Carigrad.
Toda Sultan je imel prav, da ženske solze in molitve ne morejo preokreniti historije sveta in teka dogodkov, ,
Pred tisoč tisoči let je bilo odločeno, da mora gnjila drŽava propasti, toda dan in ura nista odvisna od volje pojetfinega človeka.
Ko je bil Carigrad Že povsem obkoljen, je došla iz Nikocnedije strašna vest, da je oevetljivi Timur držal obljubo, Neporušni Sivas je moral pasti in najboljši in najdrznejši sin sultanov je postal Žrtev te nesreče. Bajazid je brzo zapustil Carigrad.
NI imel ne časa ne volje, da bi podiral
in rušil krščanske cerkve. Bilo se je dvigniti proti močnejšemu sovražniku.
Bizancij je bil za nekaj časa oproščen sramote, da se ni prekrstil v Stambul, kakor je bil potem po štiristo in petdesetih letih oproščen od tega, da se ni zopet na-zval s starim imenom,
Bajazid je bfl trdno prepričan, da zavzame Bizancij še v tem letu. To mu f e bila želja, katere se ni mogel iznebiti.
Toda vsakdo se je protivu boju; zvezdo-gledi niso slutili ničesar dobrega; vodje so mu svetovali, naj odloži napad, dokler ne premaga Tamerlana. Vendar Bajazida ni bilo moči pregovoriti. Kdor mu je o tem kaj rekel* da naj gre poprej na Timurja, ga je pregnal iz svoje okolice. Ko se je Timur že približeval Sivaso, so prosili državniki neprestano: «Ne pusti, da propade Sivas, ne posti, da pogine sin!»
Ko mu je ta prošnja že presedala, jih je dal nekoliko njih kar posekati.
Ko o tem niso več smeli govoriti svetovalci, je nastala pesem, katero so po ostrogu prepevali 9 tužnim glasom, jokajo-čim napevom: «Ne pusti, da propade Sivas, ne pusti da pogine sin!»
Moral jo je poslušati vsako noč v svojem Šotoru in ko je bila tudi vojakom prepovedana, so jo peK pastirji V mirni tihi noči so prihajali iz daljine v sultanove šotore tužni glasovi in še tužnejše besede: «Ne pusti, da propade Sivas, na pusti, da pogine sini*
Nazadnje je dal Bajazid loviti in pobijati pastirje, da ne bi slišal več te proklete pesni
Izvedel je potem, česar nikoli ni hotel verovati, da je propalo mesto in da je poginil sin; premagal ju je preziram sovražnik.
To je prizadjalo Bajazidu hudo gorje!
Nič več ni nadalje naskakoval Bizan-cija; opustil je začeti posel ter prešel z vojsko Pontus, zbral okoli sebe vodje in čete ter vse bojne priprave za en edini udarec, za strašno osveto. Ko se je pripeljal čez morje na obrežje, je gledal nanj pastirček, držeč piščalko v roki,
Bajazid mu zakliče:
«Piska j zdaj na svojo piščalko tisto žalostno pesem: «Ne pusti, da propade mesto, ne pusti, da pogine sin!»
Pastir je radovoljno izpolnil to zapoved. Tužni glasovi pesmi so odmevali po bregovih in segli sultanu v srce, da se je bridko zjokal, ker ni prišel na pomoč svojemu najboljšemu sinu.
In potem so morati godci na vsem potu svirati tužno pesem o Sivasu.
VIII.
Timur se ni podvizal.
Imel je še časa, da si je ogledal mesta, po katerih se je prevračal in po vrvici skakal Azdin-kan.
Tudi je obračunal z misirskim sultanom: kratko na krvavo. Od mest te iemal samo
bakrena vrata, ostalo je vn:til vse, da ni ostal kamen na kamenu. Kadar je pa kaj zidlal, so mu bile gradivo Človeške glave.
Ko je sežgal Damaskus, je ogenj svetil — deset milj na daleč. Od svetega mesta ni ostalo ničesar drugega, nego en minaret in stolp ene džamije- Pod džamije je bil svinčen, svinec se je raztopil in tekel po mestu liki potok. Vrhunec minareta je bil lesen, pa ta je ostal. Na ta stolp je bil po vrvici splezal Aidin-kan. O tem stolpu je govorilo ljudstvo, da bo stopil nanj Kristus, ko pride sodit žive in mrtve.
Med tem ko je «blisk» zbiral svoje moči, je imel «meč» časa, da je pobil tri vojske in zatrl tri države. Mameluki v Egiptu, junaški emirji Sirije ga niso zadrževali na poti niti toliko, kolikor more komar zadržati letečo lastavico.
Kralji so izginjali pred njim, kakor de jih ni bilo. — Reiil se je samo Ferudž, ke? jebil domiseln. V znak pokorščine je poslal darove velikemu šahu, in sicer po svetem številu tatarskem, vsake reči po devet: devet konjev, devet devic, devet sužnjic, a sužnjev samo osem. Timur je razumel, daje deveti suženj pošiljatelj sani in prizanesel mu je in ga pomilostil.
Razvnet po zmagi in osveti s preobilnim blagom se je vTnil Timur iz Sirije, da poišče svojega najmočnejšega sovražnika, kateri je imel dosti časa, da se pripravi
Leta 804, izza hedžre je šel preko Arakses-a-
Siisn IV,
»EDINOST«
* lratu, One av^-jsia vrs£.
Pokrajinska obrtna mitan t Maribora.
|Ca 8. do 17, septembra.) Pripravljalni odbor le razstave javlja: Prijavni rok je dne 10. t m. potekel Pozneje došle prijave se pod nobenim pogojem ne morejo upoštevati. Le v res iz-Jernaih slučajih se bodo prijave še upoštevale, Ce bo to dopuščal čas in prostor. —	iz
južnih krajev bo zelo številen. Te dni je dospela prijava nad 100 srbskih kmetov, ki si korporativno ogledajo razstavo. Veliko zani-icanjc vlada tudi v inozemstvu, posebno v Avstriji in Čehoslovaški, od koder se obeta številen obisk. — Te dni se dopošljefo vsem raz-stavljalcem obvestila o dodeljenem prostoru. Proti dodelitvi je dopusten ugovor tekom treh dni po sprejemu obvestila. Pozneje je vsaka izprememba prostora izključena, kar naj blagovolijo razstavljale! upoštevati. — Podelitev častnih kolajn in diplom se bo vršila ob priliki otvoritve. Razstavne predmete bo cenila tik pred otvoritvijo razstave posebna komisija. Opozarjamo na ponovno vse razstavijake, da pridejo v poštev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor t. j. najkasneje do 3. sept. t. 1. — Veliki obrtni zbor ob priliki razstave se bo vršil dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna društva, da se temeljito in stvarno pripravijo za ta zbor in naj na to že danes opozcrre vse svoje člane. Cim več nas bo, tem več bomo dosegli. Častna dolžnost vsakega obrtnika pa je, da se zbora udeleži in ta.Uo primore k skupnemu uspehu. — Pisarna razstavnega odbora se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 22. na stavbišče razstave. Vhod pri malih vratih iz Rariagove ulice ali pa pri glavnom vhodu v Prešernovi ulici. — Dela na razstavnem prostoru se bližajo koncu. V svrho pravočasne opreme vseh prostorov in razvrstitve razstavnih predmetov je pred vsem potrebna točnost razstavljavcev tako glede dovoza, kakor giede opreme. Vsakdo naj skrbi, da bodo prostori okusno opremljeni in da bodo dela pravočasno izvršena.
as bUk«i fatfu
V Trstu, dne 23. avgusta 1922-
ogrske krone >••>••• avstrlJsko-aemSke krone • • češkoslovaške krone • • • dinarji •• *•■»»•• le J i
marke »•»•••••••
dolarji •§•••!••• francoski franki . • • . • Ivicarskl franki • • . • • angleški funti papirnati . • angleški funti, zlati . • • BB.oleooi •
1.«0.— 1.36 —.03. V* 05Va 76.—.— 76.3* 26.—.— »6.50 19.-.- 20.25 1.65.— 1.90 21.S5— n.0h 175 60.—176.26 423— .-425.-99.30.— 99.70 105.25.—107.25 84.25.— 85.—
Mali oglasi
so računajo po 20 stotink beseda. — Najmanji« pristojbina L 2'—. Debele Črke 40 stotink b*-t»da. — NajmaaiSa pristojbina L 4'—, Xdot iičt sluibo, plača polovično eenou
NA PRODAJ je posestvo v trgu na Dolenjskem ob Železnici: dve enonadstropni, ena pritlična stanovanjska stavba (44 sob, 9 kuhinj, 10 kleti itd., vse oddano državnim uradom in zasebnikom), gospodar&ko poslopje, 5501 m3 vrta, 737 m* travnika, 9459 ma pašnika, 34.492 m2 gozda. Naslov pove upravništvo.
1590
PRODA se posestvo v prijaznem mestu na Štajerskem, daleč znana gostilna ob državni cesti, prostorno gospodarsko poslopje, 9 oralov zemlje, cena 2H milijona jgsL kron; ali pa velik botri v istem mestu, nova stavba, velik vrt, gospodarsko poslopje, 9 oralov zemlje, vefike dvorane, najugodnejša postaja za tujce. V mestu razvita lesna trgovina, železniška postaja; kupna cena 3H milijona jgsl. kron. Naslov pove upgmvniŽtro. 1591
RAZPOLAGAM z večjo množino istrskega vina. Za zunanje odjemalce tranzit. V zalogi imata kraški teran in pristen vipavc po u-godnih cenah. Priporoča se Fran Strancar, via Cunicoli 8.	1592
VINO črno in belo istrsko, izvrstno se vdobi pri R. Maialan na Opimah 5t. 386. Cena od 56 do 300 1 po L 260, od 300 1 naprej po L 250 hI. -	1510
NAJBOLJŠE crčme za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiietne pripomočke priporoča lekarna v IL Bistrici.	28/1
KNJIGOVODJA, samostojen, vešč jezikov in trgovske korespondence, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe pod »Knjigovodja* na upravnislvo.	1588
Gospodarstvo
Uvoz uiigablih sredstev. Tukajšnje finančno nadzorstvo javlja: Naznanja se, da so bile s kr odlokom od 19. maja 1922. št. 862, «Gaz-zetta Ufficiale« št. 159, od 19. julija, raztegnjene na Julijsko Krajino in Tridentmsko Benečijo določbe, ki jih vsebuje kr. odlok-zafcon od 2- februarja 1922, št. 281. Gazzetta Ufficia-le od 16. marca št. 63 in s katerim; si orzava pridržuje monopol na uvoz in prodajo vsakovrstnih užigalnih naprav in vsakega predmeta, s kaerim se lahko zažiga in ki se lahko rabi namesto užigalic, dalje na uvoz delov m kosov takih priprav ter priprav samih in tudi Kre-sUneča kamena in drugih potrebščin za uzigai-ne naprave. Tozadevne določbe stopilo v veljavo v novih pokrajinah isti aan, ki bo določen za drage pokrade in sicer z enim m istim odlokom, ki se ima izdati v smislu čl '7. kr. odlok a-zakona od 2. februarja 1922. št. 281. S tem odlokom s uvedejo tudi posebna znaki, ki jih bo treba deti na užigalne naprave. Opozarja se že sedaj, da se bo morala Pacati za take naprave in vse podobne predmete dodatna pristoibina do mere monopolnega davka. Vsled tega se bodo morale te naprave naznaniti in izročiti tržaškemu uradu za cunentira-nje [Uffido del Marchio), finančnim stražarni-cam ali zalogam monopolnega blaga tistega kraja, kjer se nahajajo tisti, ki predmete najkasneje do 19. septembra 1922
Prizadeti se opozarjajo nadalje, da je t>u uvoz avioma^čnih za&gal pregledan ze s kr odlokom od 21. avgusta 1921. Obenem je bilo z istim odlokom odrejeno, da se ima takim napravam, ki so bile tedaj v prometu, vnovič utisnith uravivi znak.
Letina v Jugoslaviji. Iz Belgrada javljajo: Z ozirom na nekatera časopisna poročila
0	katastrofalni suši in slabi žetvi je podtajnik finančnega ministra dr. Popovič izjavil novinarjem, da so bile vse te vesti netočne in zelo pretirane. Po podatkih, ki so vladi na razpolago, je letošnja žetev zelo povoljna in ne obstoja nikaka nevarnost glede pomanjkanja živeža. Vlada je ukrenila tudi vse potrebno, da se živila ne tzvozijo v previsoki meri.
Uradni korri tujih valut. Iz Belgrada javljajo: Kakor uradno objavlja generalna inšpekcija min. linanc, je posebna komisija določila uradne kurze tuji valuti in denarju v zlatu- Veljajo tile kurzi: 1. napoleondor 320 din.. 1 turška lira v zlatu 360 din., 1 angl. funt 373 din., 100 fr frankov 672 din., 1^0 švic. frankov 1596 din., 100 ital. lir 384 din., 100 nem. mark 10 din., 100 čs. kron 220 din-, 100 madž krcn 6 din., 100 rom. le je v 69 din.. 100 bolg levov 51 din., 100 vstr. kron 0.16 din., 100 pol. mark 1.30 din.
"^vinski sejem v Zagrebu. Iz Zagreba tijo: Včeraj 21. t. m. je bil otvorjen i vsakoletni, osein dni trajajoči živin-t iem- Življenje na sejmišču je bilo zelo živino. Pojavilo se je veliko število italijanskih trgovcev. Italijani so pokupili zelo mnogo konj. Cene so bile: konji I. vrste 60 do 70.000 K par, II. vrste 35 do 40.000 K, III. vrste 15 do 20.000 K. Klavni konji 8 do 10 K pro kg žive teže. Mnogo je bilo na sejem prignane goveje živine. Cena: voli
1	vrste 35 do 42 K kg žive teže, II. vrste 32 do 36 K kg žive teže, III. vrste 22 do 24 K; biki 40 46 do 50 K kg žive teže. Mnogo goveje živine je pokupila Italija. Svinj je bilo zelo malo. Cene: I. vrste 88 do 94 K, n. vrste 84 do 87 K. Teleta: tudi telet je bilo zelo malo. Vse so pokupili Italijani
VINSKO POSODO za 50 hI kupim. Sodi naj bi držali od 3—7 hI, morajo biti, v dobrem stanju, brez vsakega duha. Najraje bi imel sode od špirita. — Imam na prodaj dva motorja na bencin, prvi na 7 HP drugi na 15 HP, dva dinamo stroja, prvi 2% drugi 3 KP, zraven več sesalk in pripravo za pckalice in sifone. Prodam skupr.o ali tudi posamezno po najnižji ceni. Ponudbe na naslov: Josip Biščak v Šmihelu p. Na-danjeselo pri Sv. Petru na Krasu.	1589
"»ZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih ce-nah. Via Malcanton 7, II. levo._1£34
MLADENIČ bi se rad izučil v kovaški stroki-Janko Poljak, Podgorje 51, Istra (1563)
VINSKE sede, dobre, vsake mere, od 50—900 1 in koieselj napol pokrit z usnjem, za eae^a ali dva konja, prodam. Milič Anton, Briščiki 10, p Prošek.	_I563
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria št. 4, I.	-1511
NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamežno pohištvo se prodaja po najzmernejših cenah. Fonde-" ria 3.	1582
KKONE srebrne tn zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II._
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plaxuje edini gro-sist BelleH Vita. via Madonnina 10, I.
GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja -——--———-—-.- ,
inuglašuje Andrej Pečar, Trst. via Valdirivo SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako 15, I telefon 14-72.	17 žino. Naslov Kurež. Settefcmtane 1.
mno-195
Dr. fl. GROSOUIN
specialist za ftožne m spolne bolezni ter negovanje kože, perfeKctoniran na dunajskih klinikah* Sprejema od 9—12 ia od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša PaternolL	60)
Lepa opremljeno oilo
na Sledu	(^41
s prostranim parkom in velikim arondiranim gozdnim kompleksom na prodaj. Cena 1 Vs miljona dinarjev. Pooblaščenec dr. Mirko Triiier, odvetnik v Radovljici, Jugoslavija.

i Mozzi dl Enrico;
i zabga usnja |
I flst • na Gumo Bran m * - Trst |
■ ^
% specialiteta toskanskega usnja sati- rh $	ranega in barvanega. 540 |
! lađaa stimna. ♦♦ BraMsKitM im. I
Borzna poročila«
Teta*
V Trstu, dne 23. avgusta 1922-
Jadranska banka . • . . ......* . . . 129
CosaUcti >>•••••• *••••■•••• 305
DalmaHa .
CeroHmicb ................ 1350
Libera Trlestlna • . .......... . * 454
Lloyd ...................1225
Lnsslno ..............................&<0
ft'srtinoHch . ................14"
Oceanla	170
Prem uda .............t • • • • 3o5
rripcovtch........ . ........218
Arrpelea................ . • 5*8
Cement DalmatU . ................
Cement Spalato ...............245
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd.
Tnt Crna 1.1BL l CTOSa. M 24.
nam Krose In zlato plačujem po najvtijili cenaH
ALOJZU POVH
Trst Piazza Garibalđ! št. 2
9 (prej Barriera)
I
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. § INSERIRAJ V »EDINOSTI« #
I
MM\ in prihodi ulsK^v
JUŽNI KOLODVOR. Odhodi.
0.40 (ekspresni) v U ubijano. Beograd, Boikarest. 5.— (osebni) v St. Pet«r. Ljubljano, Dunaj. 535 (direktni) v Benetke črez Červinjaai ). 6.10 to) v Gorico, Videm, Benetk a. 6.40 (o) v Porto^uaro io Benetke. 7.— {direktni braovL) v Šl. Peter, Ljublfano, Gradec, Dtinaj, Re»ko. )
9.—	(direktni) v St. Peter, Ljuljano.
10— (o) v Benetke in Milac preko čerrkivana. 10.55 (o) ▼ Gorico, Videm Benetke,
12.—	(o) v Porto^ruaro ^-esta za Videm)*)*). 12.30 (o) na Reko ia Porsk^no.
13.—	fdiresktm) na Dunaj črez Videm ia Trbiž. 15.50 v Benetke črez Červi»ian.
16.25 (o) v Videm in Benetke. 16.40 (o) v SL Peter, LfubLjaao, Dunaj. 19.— (direktni brzovl.) v Benetke erez Cervinian, Boionjo.
13.20 (o) v Tržič (zvezr. za Videm). 18.40 (a) na Reko in v Postojno.
19	45 (d. br.) do Divače-Postojnc.
23.40 (ekspresni) v Benetke, Milan, Paritz. 23.55 (o) črez Červmfan v Benetke.
Prihodi
0.40 (direktni) iz Benetk. Červinjana*) 5.10 {direktni) iz Bukarešte, Dunaja. Postojne. 6.03 (o) iz Benetk in Červintona. 7.31 (o) cz Postojne, 3t Petra. 8.35 (oj 3z Vidma in Krmaia*). 9.35 (diraktni) iz Dunaja in Postoine. 10.25 (o) iz Benetk, Cervinjana. 10^55 foj iz Vidma, Gc^ice.
11.25 (darektni) iz Rima. Tmina, Benetk, Vidma. 12.22 (o) iz Dunaja, L^ub^janev Postojne. 14.10 (direktni) iz Vidma, Gorice, Tržič?.
15._ (<iir.) iz Rima, Florenee. Bolcmje, Benetk.
16-25 (ekspresni) iz Pariza, Benetk. 16 45 (direktni) a Reke, Postojne. 17.15 (o. b) tz Benetk-Vidma. 18.30 (o) iz Tržiča"). l<»3/» (o) iz Reke. St. Petra. 20.20 (o) iz Benetk, Cervinjana.
20	45 (ekspr.) iz BukarcMa, Beograda, Ljubljane. 21.20 (direktni bracvl.) i* Prage, Dunaja, Uu-
bHane. Št. Petra-22.55 (o) iz Benetk n Vidma.
23 40 (o) iz Dunaja, Ljubljane, Postojne, St Petra
Reke.
2355 (ekapr.) iz Pariza, Milana, Benetk. *} Ne votTr ob nedeljah.
**) Votzi tudi ob nedeljah »no od 2. julqa do 24. septembra.
POSTAJA PRI SV. ANDREJU (držama). Odhodi.
5.15 (o) v Herpelfe. Kanlanar, Pulo. 5.25 fbrzovl.) r Gorico, Dunai Monakovo. 535 (meSani) v Koper, Poreč. 6.10 (o; v Gorico, Podbrdo. 835 (meš.) v Koper, Buje. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.55 (brzovl) v Herpelje. Kanlanar, Puld. 13— (meš.) r Koper, Boje, Poreč.
16	02 fbrzovL) v Gorico, Podhrdo.
17	25 (o) v Gorico. Podbrdo.
18. — (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo, 19.25 (meS.) v Koper, Btije*).
Prihodi.
7-30 (me5.)	iz Herpel*'.	^ -
7.44 (o) iz	Gorice.
8.28 (meš.)	iz Buj. Kopra).
10.—	(o) iz	Pule, Kanfanara. Herpelf.
12.34	fraeš), iz Poreča, Buj, Kopra. 12.40 (br-iovL) iz Podbrda, Gorice. 15.45 (o) iz Podbrda, Gonce.
1552 (brzovl.) it Pole, Kanlanara. Hetipelj. 16.58 (meš.) iz Buj, Kopra. 21.30 (o) iz Pdobrda, Gorice.
21.35	(meš.) sz Poreča, Boj. Kopra. 22.05 (o) iz Pule, Kanfanara, Henpeij. 23.50 (brzovl) šz Podbrda, Gorice.
*) Ob nedeljah ne voe£
liskiraa idioisr i listi
IzvrSnje «so tiskarska dela točno ln solidno M liitm a Mbjaii v dio Sil RaSb U&n 9.20
Tržaška posojilnica in hranilnici!
regiatrovana aadruga z ointjentni poroStvom.
uraduie v svoji lastni hiši alica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema n&vadn© hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orsftis ure za sirsnhg od i na
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
AMBULATOKUJ
za spola«« sifUitiča«, kefna In efroifca bolasnl	14
D.ra G. & A. De Leo
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sililItične bolezni, zoienja in
vnetja cevi in kapavca. Preizkuinja krvi za ugotovitev sifilitičnlh okitlenj-
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. (Korica, Piaata NkoUToamaieo (Piazzutta) 8
Maialan Rudolf
trgovec na OpČinah
ma veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima tudi zastopstvo velike, dobroznane goriške tovarne vsakovrstnih opek. — Pri večjih naročilih znižane cene.	521
Specialist za
OĆESNF BOLEZNI
perfekcioniran na dunajski kliniki. Gorica -	Verdi 24 - Oarica
Ordinira od 9—11 in od 4-5. (44/17
49
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
it sfeeižfta. sitMc«, lesi is «as3irase pistL TRST — Piazza San Giovanni
Ifiils-el A liu i
v TrsSis
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
OHfs Pfgr luigi da Pciesfrina it. 4,!.
io?9 oavedna brsnllBO vloos do
o---
vloge, vezane na tnmesefno odpoved po 51/2®/. ako znašajo 20-30.0)0 Lit. po 67a ako znašajo 30-40.000 „ po 67//, ako presegajo 40.000 M Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.

r
G
DOSROZNANA MANU^JCV^aNA TURDKA
9
Cd
Trst — Via MazzinS itey. 37 (prej Via Nuova) — Trst
naznanja cenj. odjemalccm, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moS^e in 2ensUe obleke, platna, borabaževine, volnenih odel. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah.
GOftICA — Piazza deSSa Vittoria (Piazza Grande) st. 20 — GORiCA
Prodaja na drobno: vrvice in konope iz prediva za vsako rabo, pasove in vrvice za blazinarje, dreto za čevljarje, platno za vreče, mreže in predivo
za ribarstvo itd. itd. CENE NIZKE. Vajeti, vlačilci, biči za konje itd. CENE NIZKE.
Valifea zaloga na debelo po tovarniških cenah. 44/18
DelnKKa gMca L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija« TRST, Zadar. (*>
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank.
Izvržuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE
na Hranilne knjižice In na tekočI račan ter Jih obrestuje po
lia. odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
.	Dajo v najem varnostne predale (safes)	•
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmlo itev. S — Via S. Nicold itev. 9.
Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.