TRGOVSKI LIST
Ča§opIs sast trgovino^ industrijo in obrt.
—^B—---------------------------------- |
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vs> leta 90 Din, za 14 Jeta 45 Din,	j	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	\	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telet«« št. 2552
LJUBLJANA, 7. julija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 76.
Naši trgovinski stiki z Egiptom.
V pondeljek se je vršilo v posvetovalnici Zbornice za trgovino obrt in industrijo predavanje našega diplomatskega zastopnika ministra g. dr. Jovana Dučiča, odpravnika poslov v Kairu, o možnostih poglobitve gospodarskih stikov med našo državo in Egiptom. Znano je, da je bila nedavno sklenjena in parafirana pogodba o največjih ugodnostih z Egiptom, ki ima biti v najkrajšem času ratificirana. Da je prišlo do te pogodbe, je v glavnem zasluga in delo našega neumornega zastopnika ministra dr. Dučiča, ki je s svojim plodonosnim delom ustvaril bazo za obnovo gospodarskih stikov naše države in s tem tudi Slovenije z Egiptom.
Ob začetku predavanja, kojega so se udeležili vsi vidnejši zastopniki ljubljanskih trgovskih, /industrijskih in obrtnih krogov, je ministra dr. Dučiča v iskrenih besedah pozdravil zbornični komisar g. I. J e 1 a č i n ml.
V	svojem govoru je g. Jelačin povdar-jal, da nam Slovencem ne gre toliko za ustvarjanje novih gospodarskih stikov z Egiptom, kakor za obnovo živahnih odnošajev, ki smo jih imeli s to bogato deželo že pred vojno. Vsaj se dobro spominjamo, da so pred vojno dolga desetletja obstojale v Egiptu velike kolonije Slovencev, posebno v Kairu in Aleksandriji, kjer so stotine naših izseljencev, kot podjetni obrtniki in trgovci našli svojo novo domovino. Vsa naša industrijska velepodjetja so imela v Egiptu svoja stalna zastopstva in zaloge in od leta do leta jerastel živahen promet, ki ga je pospeševala ugodna parobrodna zveza preko Trsta. V Egipt smo eksportirali naše sadje, kvalitetna vina, razno sočivje in zelenjavo pa tudi mnogo lesa in finalnih izdelkov naše usnjarske, železarske, kemične in lesne industrije.
Svetovna vojna je mahoma pretrgala vse te zveze in po prevratu dolga leta nismo mogli misliti na obnovo teh stikov. Danes smo hvala Bogu že tako daleč, da lahko mislimo na vzpostavitev gospodarskih odnošajev, na obnovo eksporta na egipčanska tržišča, kjer je naše blago že iz predvojne dobe znano, upeljano in čislano. In ob tej priliki je imela naša državna uprava srečno roko, da je postavila kot našega zastopnika v Egiptu moža, ki ga vsesplošno poznamo ne samo kot pesnika in kulturnega delavca, marveč, ki ga že dolgo čislamo kot odličnega gospodarskega organizatorja in našega diplomatskega zastopnika v raznih deželah in ki je brez strahu pred napori izkoristil prvo priliko, da se potrudi k nam ter opozori naše gospodarske kroge na nove smeri in možnosti razvoja, pota in naloge naše zunanje trgovine.
Gospod I. Jelačin je ob koncu izrazil v imenu vseh gospodarskih krogov g. ministru dr. Dučiču prisrčno zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Izrazil je zeljo, da bi njegova praktično zamišljena orgamzatorna akcija imela Popolni uspeh.
Živahno pozdravljen od vseh navzočih je nato minister dr. Dučič podal svoj referat, kojemu so vsi sledili z	zanimanjem.
J redvsem je minister g. dr. Dučič v kratkih, a zanimivih potezah opisal zgodovino postanka Egipta in interesantne dogodke v razvoju te države do ustanovitve kraljestva. Kakor je bil zanimiv njegov opis geografičnega položaja, kulturnih in socijalnih razmer v Egiptu, tako jasno je podal tudi sli-
ko o politični situaciji v tej, za nas skoro zagonetni državi, zlasti pa nje odnošaje napram Angliji, Franciji, Italiji, Turčiji in naši državi. Kralja Fuada je g. dr. Dučič opisal kot odličnega gospodarskega delavca, ki se trudi od jutra do večera z gospodarskimi problemi, ki , si je nadel za prvo in glavno nalogo, da svoje kraljestvo gospodarsko opomore, da pomaga ljudem do blagostanja.
Zanimivemu opisu kulturnih in socijalnih razmer je sledilo poročilo o gospodarskih razmerah v Egiptu in o možnostih, koje nudi ta država za plasiranje naših proizvodov. Kakor je Egipt dežela z najstarejšo kulturo, a se nahaja danes v najnekulturnejših razmerah, tako je tudi Egipt najbogatejša dežela z najsiromašnejšim narodom. Egipt šteje danes 13 milijonov duš. Prebivalstvo se peča skoro izključno s poljedelstvom in to s kulturo bombaža. Če je letina bombaža slaba, zaveje po vsem Egiptu smrtni veter. Industrija, v kolikor je sploh zastopana, je zelo primitivna, zato nudi Egipt najugodnejša tla za plasiranje najrazličnejših industrijskih izdelkov.
Pri uvozu v Egipt zavzema Anglija prvo mesto in uvaža 36% celokupnega uvoza. Na drugem mestu stoji Italija z 11%, na tretjem Francija z 8% in na četrtem Nemčija z 6%. Precejšen je tudi uvoz Češke, ki bo v kratkem najbrže izpodrinila Francijo, in tudi Turške. Čehoslovaška uvaža v glavnem fese, sladkor in steklo, Turčija pa les, tobak in sadje.
Naš uvoz v Egipt je na žalost zelo malenkosten. Krivda za to leži predvsem v pomanjkanju vsake organizacije z naše strani in to organizacije prometa, železniškega in pomorskega, kakor tudi organizacije ugodnih raz-pečevališč.
V	prvi vrsti bi prišel za uvoz v Egipt v poštev naš tobak. Minister g. dr. Dučic si je pridobil izredne zasluge s tem, da je sam, brez vsake druge pomoči in brez večjih diplomatskih formalnosti in s tem zvezanih stroškov, sklenil trgovsko konvencijo, ko-jo je egiptovska vlada že parafirala in koja vsebuje klavzulo največje ugodnosti za naš uvoz. Predvsem pa je s to konvencijo zasiguran carine prost uvoz našega tobaka v Egipt. Po posredništvu g. dr. Dučiča je že te dni uprava državnih monopolov v Beogradu prodala neki tvrdki v Egipt
1,200.000	kg tobaka. Koliko dobrih iz-gledov se je tedaj zagotovilo našemu izvozu že samo s to ugodnostjo.
Na drugem mestu pride kot izvozni predmet v poštev živina. V Egipt se uvaža letno ca. 28.000 volov, 280.000 koz in ovc, 5 do 6000 mul in oslov ter 3500 svinj. Živina se uvaža po večini iz Sudana in Mezopotamije in je zelo slabe vrste, tako, da bi moglo tu naše blago absolutno dobro konkurirati.
Zelo ugodno tržišče bi nudil Egipt tudi za naše vino in za naš les. Medtem ko se je uvažalo že pred vojno iz naših krajev v Egipt večje množine vina. se je v zadnjem letu uvozilo iz naše države samo 350 litrov! Celotno se je uvozilo v prošlem letu 12.5 milijonov litrov vina.
Kakor vino, tako ima tudi naš les najboljše izglede za ugodno plasiranje v Egiptu. Danes se uvaža les iz Rumunije, Turčije, Švedske in Fin-Jandije in samo neorganiziranost našega izvoza je kriva, da se nismo na teh tržiščih še uveljavili.
Nadalje bi se moglo v Egiptu ugod-
Epidemija konkurzov.
Konkurzi so dobili pri nas značaj epidemične bolezni, ki se nevarno širi po vsej državi. Kamor prideš, govorijo o konkurzih. Ves poslovni promet peša na tej bolezni, ki nevarno ogroža celokupno naše gospodarstvo. Pri vsem tem pa vidimo, da se najmero-dajnejši faktorji za ta pojav niti ne zmenijo. Vlada se niti ne trudi, da bi položaj, v kojem se nahaja naše gospodarstvo, olajšala. Nasprotno, s silo se hoče tarife celo zvišati, da se položaj še bolj poostri.
Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko konkurzov za I. polletje t. 1., iz katere je razvidno, da je bilo v naši državi v prvi polovici t. 1. zabeleženih 605 konkurzov napram 425 v prvi polovici 1. 1926. Število konkurzov se je torej dvignilo
za 180 ali 42%. Po pokrajinah odpade od celokupnega števila 392 konkurzov na Srbijo in Črno goro (I. polletje 1926 210), na Hrvatsko in Slavonijo 81 (53), na Slovenijo in Dalmacijo 61 (54), na Vojvodino 57 (80) ter na Bosno in Hercegovino 14 (28). Najbolj je naraslo število konkurzov v Srbiji ter Črni gori (za 87%) in v Hrvatski s Slavonijo (za 53%); v Sloveniji in Dalmaciji je naraslo za 13%.
Ali ne pomenijo te številke dovolj glasen memento za vlado, ki kaže ob tako napetem položaju tako malo razumevanja za življenske interese države? Ali ni še čas, da se streznejo tudi oni, ki imajo usodo države v rokah? Mar čakajo, da pride do popolnega kr aha?!
VII. Ljubljanski velesejem.
Življenje na velesejmu je zelo živahno. Obisk je dober in tudi posli se. povoljno razvijajo. Prodalo se je zelo mnogo strojev za pletenje, za čevljarsko in jermenarsko obrt, mnogo hladilnih naprav in motornih brizgaln. Zelo dobro dela tudi tekstilna konfekcija, motorna kolesa, bicikli, zlasti avtomobili, stroji za obdelovanje lesa, pohištva, najrazličnejši kovinski predmeti in preproge. Tudi razstavijalci tehničnih novosti se ne dolgočasijo. Oblegani od radovednežev prodajajo najpraktičnej-
še predmete, ki jih vsakdo potrebuje v domačem gospodarstvu.
Naval občinstva se pričakuje zlasti v nedeljo. Prireditev se zaključi v pondeljek 11. t. m. ob 7. uri zvečer. Vsem trgovcem in industrijcem in obrtnikom, kakor vsakemu gospodarju sploh priporočamo, da si velesejem ogleda, ker je zelo zanimiv in mu bo ogled prinesel stotere koristi.
Velik poset se pričakuje zlasti za nedeljo. Prireditev se zaključi v pondeljek 11. t. m. ob 7. uri zvečer, zato naj se vsak gospodar požuri, da ugodne prilike za poset te gospodarske revije ne zamudi.
IZPREMEMBA VPISOV V TRGOVSKEM REGISTRU.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je prosila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da opozori vse registrirane tvrdke, da točno in redno javljajo dostavni pošti vse izpremembe v trgovskem registru, ker ne nosi v negativnem primeru za pogrešilo dostavo poštnih pošiljk pošta inobene odgovornosti. Pri tem obvešča direkcija zbornico, da registrirani tvrdki ni treba izročiti pošti prepisa iz trgovskega registra, nego zadostuje, da ga da tvrdka pošti na vpogled. V svojem dopisu navaja poštna direkcija: »Direkcija dobiva od strani področnih pošt obvestila, da posamezne tvrdke in družbe ne javljajo pristojni pošti vpisa v trgovski register, izbrisa iz trgovskega registra in sploh izpremeimb, 'ki nastanejo v trgovskem registru.
Ti vpisi pa so iza pošto bistvenega pomena, ker se na podlagi prijav o teh vpisih vrši dostava oziroma izročanje poštnih pošiljk protokoliranim tvrdkam in družbam. Člen 42, točka 2., podtočka
1	pravilnika za notranjo poštno službo I. del določa:
»Na posamezne tvrdke na pridobitne, komanditne ali delniške družbe na zadruge in društva naslovljene pošiljke se izročajo osebam, katere so vpisane v trgovski register in pooblaščene, da za-
no plasirati naša jabolka, hruške, fižol, olive, olje.
Trgovina v Egiptu je v rokah Židov in Armencev, ki so zelo navihani. Zalo je treba v trgovskih poslih ž njimi največje pozornosti, predvsem pa dobre organizacije.
Predavatelju še je g. Jelačin za izčrpno in zanimivo predavanje iskreno zahvalil. Vsi navzoči so izkazali spretnemu in odličnemu diplomatu, ki je kot prvi čutil dolžnost, da stopi v neposreden stik z gospodarskimi krogi, z dolgotrajnim aplavzom svojo zahval-nost in priznanje.
stopajo in podpisujejo tvrdko, družbo oziroma zadrugo ali društvo. Vsak tak zavod mora dostavni pošti predložiti overjen izvod iz trgovskega registra oziroma izvirno rešitev sodišča ali pa prepis te rešitve. Na enak način morajo te ustanove naznaniti pošti vsako v registru naknadno izvršeno izpremembo.«
Neglede na ta jasni in določni predpis je samo ob sebi umevno kolike varnosti je pravilna in pravočasna prijava proto-koliranih ustanov dostavni pošti, kdo je upravičen prevzemati in podpisovati poštne pošiljke. To je tudi v prvi vrsti v interesu teh ustanov, kajti pošta izroča toliko časa pošiljke za registrirane tvrdke njej kot pooblaščencem javljenim osebam, dokler tvrdka ne javi izpre-menilbe v vpisu trgovskega registra.«
Zbornica opozarja vse registrirane tvrdke, da se v lastnem interesu točno drže gornjih navodil poštne direkcije.
PREDAVANJE 0 MEHIKI.
Trgovski ataše pri mehikanskem poslaništvu v Rimu g. Salvador Prieto, v čegar delogrog spada tudi naša država, bo imel v petek, dne 8. julija t. 1. ob 10. uri predpoldne v posvetovalnici podpisane zbornice predavanje o mogočnosti poglobitve gospodarskih odnošajev med našo državo in Mehiko. Predavatelj bo med predavanjem pokazal tudi večjo zbirko vzorcev surovin i. dr., ki bi se mogle uvoziti v našo državo. Na predavanje so vabljeni vsi interesenti.
TRGOVINSKA POGAJANJA S TURČIJO.
Turški poslanik iv Beogradu Hikmed bey je v torek posetil ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha, da se z njim pogovori glede trgovinskih pogajanj med našo državo in Turčijo in pa glede vprašanj, ki se tičejo ekonomskega položaja obeh držav. Želeti bi bilo, da še trgovinska pogajanja s Turčijo že vendar enkrat začnejo, da pridemo čimprej do urejenih trgovsko-političnih odnošajev s 'to državo.
Izredni občni zbor Gremija trgovcev v Ptuju.
Dne 22. junija 1927 se je vršil v gostilniški dvorani g. Mih. Brenčiča izredni občni zbor Gremija trgovcev v Ptuju. Ob 20. uri otvori načelnik Gremija g. Franc Lenart izrecni občni zbor ter pozdravi navzoče predvsem odposlance pomočniškega zbora in sicer g. D a-m i š a kot načelnika pomočniškega zbora, g. 11 a j š p a , g. P a v k o t a in g. H o 11 e r j a. Uvodoma kritizira načelnik g. Lenart pičlo udeležbo in poziva članstvo, da posveča večji interes stanovskim zadevam osohito, da uvažuje važnost občnih zborov.
-Nato prečita gremijalni tajnik g. O s e-n j a k zapisnik zadnjega občnega zbora z dne 30. marca 1927. K zapisniku omeni g. načelnik Lenart, da se je imenovalo pri zadnjem občnem zboru vse ptujske -naročnike »Trgovskega lista«, pri tem pa se prezrlo imenovati tov. A. Senčar in Sin, vsled česar se prosi družabnika g. Milkota Senčarja, da blagovoli to neljubo pomoto oprostiti.
Po dolgotrajnem živahnem razgovoru se sprejme z večino glasov predlog načelstva, da se sprejemajo od 1. julija t. 1. naprej v učenje le oni vajenci, ki so z dobrim uspehom dokončali dva razreda meščanske oziroma srednje šole in ti od dopolnjenega 14. do vštetega 18. leta v času od 1. julija do 1. decembra vsakega leta. Sprejme se tudi predlog, da se vrši pouk v prihodnjem šolskem letu od 16. do 18. ure, ker mora pasti v delovni čas.
G. Milko Senčar predlaga, naj se uvede nemščina na trgovski nadaljevalni šoli kot obvezni predmet, kar se je tudi sprejelo.
Nadalje je bil z večino glasov sprejet predlog načelstva, da se da učno pismo oziroma obrtni list samo tistim, ki so z uspehom dokončali 111. razred trg. nad.
V	Ameriki se sestanejo predsedniki Angleške, Francoske in Nemške banke z zastopniki ameriških bank. Predseduje Amerikanec Strong. Dnevnega reda sicer ne javljajo, gotovo je pa, da se bodo razpravljala nenavadno važna vprašanja. U. S. A., ki so posodile Evropi ogromne množine denarja, so podobne upniku, ki se mora v gotovem času brigati tudi za poslovanje svojega dolžnika. Hočeš nočeš mu mora svetovati in mu pomagati. Svoj čas so mislili, da bo že samo dovoljenje velikih kreditov zadostovalo za pospešenje v obnovitvi Evrope in za hitro odplačevanje dolgov. Zmeraj bolj se pa sedaj vidi, da težka gospodarska kriza v Evropi ta razvoj ovira. Podjetja delajo skoraj povsod samo še za upnika, ne pa za lastnika in delničarja. To velja tako za javne kot za zasebne obrate. Vodilni finančniki v Newyorku bodo morali torej odgovoriti tudi na vprašanje, kaj bi bilo ukreniti, da ogromno obrestno breme ne uniči doslej doseženih valutarnih uspehov. Ne sme se prezreti dejstvo, da dosežejo za obrestovanje potrebne vsote, sodeč po razvoju letošnjega leta, ca eno milijardo dolarjev na leto. Nevarnost obstoji v tem, da zna zanimanje Amerike za evropska posojila postati nasičeno in da zna priti trenutek, ko bo nastopil deficit, ki ga bo mogoče kriti le z gospodarsko konjunkturo v Evropi ali pa z ogromnimi ameriškimi importi blaga.
So pa še drugi problemi, ki jih je treba očistiti. Veliki nakupi zlata, ki so sledili letos v Londonu in New-Yorku drug drugemu na kontinentalni račun, so povzročili vznemirjenost, ki soglasju med velebankami ni ravno služilo. Zlate dispozicije Francoske banke so našle odmev tako na Angleškem kot v Ameriki. Prisilile so Angleško banko k obrambnim odredbam in k vzdržanju pri visoki obrestni meri. Tudi devizna politika Nemške banke bo v Newyorku predmet razgovorov. Na konferenci se bo razpravljalo, če je res neobhodno potrehno, da se odvaža iz Evrope v Ameriko zlato, ki gre vendar že po prav kratkem odmoru spet nazaj v Evropo. Vprašali se
šole, izvzemši one, ki imajo višjo trg. izobrazbo. Vajenci pa, katerim mi mogoče obiskovati trg. nad. šole, naj se podvržejo po končani učni dobi izpraševalni komisiji, obstoječi iz dveh trgovcev-čla-nov gremija, v katerem je vajenec vpisan in vodje trg. nad. šole ter dveh strokovnih učiteljev istega sreza.
Pri slučajnosti predlaga g. Leopold Slavič, da se naj vse potrebno ukrene glede plačevanja zaostalih davkov v obrokih, ker je davčna oblast v Ptuju zavrnila nekaterim prosilcem to olajšavo. Predlaga tudi, da bi vlak, ki dospe iz Maribora ob 13. uri v Ptuj, vozil do Čakovca ter da se vpostavi avto-zveza Ptuj—Sv. Lenart—Slov.Gorice. Predlogi so se sprejeli.
Na željo oziroma predlog, da se uvede celodnevna nedeljska telefonska služba in da se dovoljuje policiji in orož-ništvu v nujnih slučajih požara, vloma itd. brezplačna uporaba telefona, izjavi g. načelnik, da se bo za te upravičene želje zavzel pri poštni upravi odnosno ravnateljstvu. Pri slučajnostih se sprejme soglasno tudi predlog, da se vajenci, kateri ne dokončajo I. razreda trgovske nadaljevalne šole, kratkomalo odpustijo.
Na ponovni apel g. načelnika glede naročbe »Trgovskega lista« so se je prijavili kot novi naročniki sledeči gospodje: A r t e n j a k & S c h o s t e r i t s c h, J. N. Peteršič, Leopold Slavič, Robert Rosenfeld, Anton Vaupotič ter D r u š t v o t r g. pomočnikov.
Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, se zahvali g. načelnik Lenart vsem udeležencem za sodelovanje in prosi obenem, naj bi se kolikor mogoče več pozornosti posvečalo vajenštvu. Nato je zaključil lizredni občni zbor ob 23. uri.
bodo, če se ni ogniti visokim stroškom prevažanja in če se prenos ne da izvršiti z navadnim nakazilom. S tem bi se boj za zlato omejil. U. S. A. kot oskrbnik mednarodne zlatd rezerve morejo najlažje opazovati, kako neprestano nakupujejo zlato ne le vodilne evropske banke, temveč tudi Ar-geritinija, ki se hoče povrniti k zlati valuti, dalje Indija, ki se tudi pripravlja na valutno reformo, in pa cela vrsta malih držav.
Dalje se bodo posvetovali o dejstvu, da je nastopila v Evropi v preteklih tednih denarna zadrega, ki je sicer v tem času neobičajna. Odgovorna za to je politika, dalje posledice gospodarskih razmer, motenje na denarnem in efektnem trgu, pa tudi še drugi dogodki. Dokazujejo nam, da se pomot-ne trgovske dispozicije posameznikov razširjajo čez krog neposredno prizadetih. Spominjamo le na insolventnost dunajske kovinske tvrdke Neurath, o kateri smo že poročali. Ali pa na prelom med Angleži in Rusi, kojega posledice niso omejene samo na ta dva protivnika; ta prelom je financiranje ruskih menic zelo omejil in jim vzel na marsikakšnem važnem denarnem trgu obrestno zmožnost. Ker je materijala dosti, je ta razvoj gotovo tudi pripomogel k podraženju mednarodnih denarnih razmer. Itd.
Konferenca finančnikov v New-Yorku bo imela dosti dela.
Ljubljanska borza.
Tečaj 6. julija 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Berlin I M 		13-485 275-95 66-70 222-25 168-20 311-39	13-515 1095--276-75 56-90 224-25 169"— 313-39
Curih 100 fr	 London 1 funt 	 Newyork 1 dolar .... Pariz 100 fr	 Praga 100 kron	 Trst 100 lir .......		
VALUTE:		
Češkoslovaška K 100 K		168-50
IZ SVEČARSKE INDUSTRIJE V SLOVENIJI.
Ljubljanske svečarne so ustanovile s
1.	julijem t. 1. skupui prodajni ured za konzumne sveče pod tvrdko: »Sveče« družba z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
Dosedaj je imelo vsako treh intere-siranih večjih ljubljanskih podjetij lastno prodajno organizacijo ter zastopnike in potnike. Z navedeno enotno poslovalnico pa se bo prodajna organizacija poenostavila.
Istočasno se je ustanovila tudi zveza svečarskih podjetij s sedežem Ljubljana
—	Zagreb, ki bo določala enotne plačilne pogoje ter vodila točno evidenco nemarnih plačnikov.
Ustanovitev teh organizacij je bila nujno potrebna, sicer bi prišlo tudi v tej panogi industrije do polomov, in to v glavnem vsled konkurzov, ki se med našimi trgovci z dneva v dan vedno bolj množijo.
* * *
FINANČNI SKLEPI MEDNARODNE TRGOVSKE ZBORNICE V STOKHOLMU.
Finančni odsek skupščine mednarodne trgovske zbornice v Stokholmu je proučeval te dni zlasti vprašanje dvojnega obdavčenja in izbeganja obdavčitvi. Oboje je v najtesnejši zvezi; ko se je mednarodna trgovska zbornica obrnila na Zvezo Narodov, da s svojim posredovanjem prepreči dvojno obdavčenje, je Zveza Narodov pozvala Mednarodno trgovsko zbornico, naj najprej skuša onemogočiti i zbegan je obdavčitvi.
Odsek je izdelal rezolucijo, po kateri naj bi stvarni davek vedno prejemala država izvora, med tem ko bi bil osebni davek prihranjen državi, v kateri davkoplačevalec prebiva. Nadalje naj bi bil kapital, naložen.v premičninah, podvržen nasledstvenemu davku dežele, v kateri je bivališče lastnika (de cuius). Sedaj skušajo oblikovati enoten ugovor, ki bi ga podpisale razne države in ki naj bi preprečil dvojno obdavčenje.
Kongres bo opozoril Zvezo Narodov na dejstvo, da morajo mere, ki naj bi onemogočale iztoeganje obdavčitvi, bolj
skušati odstraniti vzroke kakor pa zatreti posledice. Tako da niti ne zapro kroženje kapitala, niti ne utesne borzne svobode, niti se ne dotaknejo tajnosti bančnih zvez ali dohodninskih objav.
Poseben zaključek se tiče tudi znižanja previsokih davkov, ker bi bilo baš to najbolj uspešno sredstvo proti izbe-ganju obdavčitvi.
* * *
FRANCOSKA CARINSKA POLITIKA.
Francoska carinskotarifna novela ima v načrtu veliko zvišanje uvozne carine in hoče ščititi francosko industrijo zlasti pred nemško konkurenco. Pogajanja med Francijo in Nemčijo so na kaj slabi točki. Nemški delegati opozarjajo zlasti na to, da je izvažala Nemčija v Francijo prej tudi velike množine kovinskih pol-fabrikatov in fabrikaitov in da je Francija ta eksport onemogočila z neprestanim povišanjem carine. V novi noveli je francoska carina na kovinske izdelke pet-do desetkrat tako visoka, kot odnosna nemška carina. Francija vodi sedaj trgovska pogajanja razen z Nemčijo tudi še s Španijo, Norveško, Albanijo, Mehiko, Kitajsko, Japonsko itd. Francoski trgovski minister je rekel, da bodo nove carinske določbe ugodno vplivale na gospodarsko razmerje, na »razmerje z Nemčijo pa še posebno. Nemci so pa drugega mnenja, in tako tudi Belgijci in Švicarji; že grozijo z represalijami. Francozi • odgovarjajo, da znaša import izdelkov v Francijo samo 12%, eksport iz Francije pa '62%. Itd. Pogajanja med Nemci :in Francozi bodo tako glede podaljšanja provizorija kot glede sklepa nove trgovske pogodbe zelo težka, nemška industrija računa celo s tem, da se bodo sploh prekinila. Nemška industrija si trenutno glede eksporta v Francijo ne dela nobenih posebnih skrbi, ker domači trg slejkoprej zelo veliko nakupuje in je tudi še za nadalje tendenca na tem trgu dobra. Seveda bi pa gospodarstvo obeh držav zelo trpelo in bi trgovsko razmerje v marsičem sploh prenehalo, če bi provizoričnega dogovora ne podaljšali.
KOLDNIJALNA RAZSTAVA V PARIZU JE DOLOČENA ZA LETO 1929.
Za leto 1929 se pripravlja v Parizu razstava širokega obsega, ki bo brez dvoma tudi naše gospodarske kroge močno zanimala. Bila je spočetka namenjena za leto 1928 in je sedaj končno-veljavno prestavljena v 1929.
Po dogovoru med mestom Parizom in državo prepušča mesto v ta namen prostor v Bois de Vincennes v razsežnosti približno sto hektarov, razvrščenih okoli jezera Daumesnil, blizu pozlačenih vrat (Porte doree).
Mesto se obvezuje urediti do otvoritve vse prihode, ceste, avenije in zgraditi osmo progo podzemeljske železnice, ki bo vodila na razstavišče.
Ti načrti za zgradbo novih linij so tako ogromni, da dvomijo, da bi mogli biti dovršeni v pravem času. Pripominjamo, da bo razstava, ki je imela biti medza-vezniška, sedaj popolnoma mednarodnega značaja. Imenovali so že glavnega komisarja, g. Angoulvanta, poslanca francoske Indije; guverner Cayla je glavni tajnik. Da trajno označijo to prireditev, bodo med razstavo otvorili kolonijalni muzej, ki bo ostal kot stalna propagandna ustanova francoske kolonizacije.
Mi kisa
druSba s e. s.
Jelica pri Ljubljani
proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa.
Jedilni kis iz najfinejšega špirita 12%. Namizni kis iz pristnega vina 10%. JM®Ro£tM*re*Jko^iku^
Prepričajte se o prvovrstni kako-v vosti našega izdelka!
Današnji številki smo priložili vsem cenjenim zunanjim naročnikom položnico, katerih se naj blagovolijo poslužiti v svrho nakazila naročnine za II. polletje. Naročnike, ki so v zaostanku za pretečeno polletje, prosimo za nakazilo istočasno z naročnino za II. polletje.
Uprava »Trgovskega lista«.
Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
Trgovina.
Zastopstvo naših izvoznikov lesa v
Londonu, želi dobiti neka londonska tvrdka. Naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Industrija.
Jugoslavija v železnem kartelu. Sedaj priobčujejo podrobnosti o nedavno sklenjenem dogovoru jugoslovanskih podjetij s srednjeevropskim kartelom železa. Po teh poročilih je poraba železa v Jugoslaviji ugotovljena s ca 6000 vagoni na leto. Od teh so rezervirali domačim jugoslovanskim tvrdkam dve tretjini, torej 4000 vagonov. Te si razdelijo v poštev prihajajoča tri domača podjetja po sledečih kvotah: Zenica 55%, Jesenice 32%, Store 13%. Kakor vidimo, je v jugoslovanskem kartelu prevzela vodstvo Zenica. Srednjeevropske tovarne železa se poslužujejo pri prodaji v Jugoslaviji svoje prodajne tvrdke v Zagrebu, to je Kontinentalne družbe za železno trgovino Kern in dT.; ta se bo podredila nadzorstvu evidenčnega urada jugoslovanske centralne prodajalne. Na jugoslovanski uvozni kvoti v višini ostalih 2000 vagonov sta udeleženi samo avstrijsko in ogrsko podjetje Alpine in Rima, ker so češkoslovaška podjetja svoj delež na tej kvoti proti kompenzaciji na drugem polju prepustila Avstriji. Razdeljene množine se tičejo samo izdelkov, ki jih proizvajajo tudi jugoslovanske tovarne.
Predsedniki velebank v Ameriki.
Velesejmi in razstave.
Velesejem v Pragi. Jesenski semenj v Pragi se vrši letos od 18. do 25. septembra 1927. Informacije o sejmu daje tudi Zbornica za trg., o. in ind. v Ljubljani.
II.	Mednarodni velesejm v Solunu se vrši od 18. septembra do 3. oktobra 1927. Vzorce za prijave razstavljalcev, kakor tudi prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trg., o. in ind. v Ljubljani.
Razstava kolonijalnega in delikatesnega blaga v Berlinu. Naše poslanstvo v Berlinu je obvestilo ministrstvo trgovine in industrije, da se vrši avgusta meseca (od 13. do 21.) tekočega leta v Be™nu velika razstava kolonijalnega in delikatesnega blaga. Razstava se priredi pod protektoratom dr. Kurtiusa, nemškega ministra za gospodarstvo. Iz inozemstva so se doslej prijavili razstavljale! iz raznih južno-ameriških držav, iz Grčije in Danske. Te države bodo imele na razstavi svoje lastne paviljone. Pripravljalni odbor razstave vabi tudi naše gospodarske kroge, da razstavijo svoje proizvode, koji se uvažajo v Nemčijo. Interesenti naj se zglasijo (pismeno ali ustno) v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Razstava v Draždanih. Vsako poletje se prireja v Draždanih razstava specd-j el ni h strok, ki traja približno štiri mesece. Letos se je priredila razstava papirja in vseh predmetov za izdelovanje in predelovanje papirja. Razstava traja od 1. junija do 30. septembra t. 1.
Avtomobilna razstava v Parizu od 6. do 16. oktobra 1927. 21. Exposition Internationale de 1’ automobile, du Cycle et des Sports. Lanska avtomobilna razstava v Parizu, ki je privabila stotisoče obiskovalcev in ogromne množine tujcev •ter dosegla tako sijajen uspeh, se letos prestavi iz tradicijonelnega Grand Pa-laisa v Pare des Expositions. Kakor kažejo vsi izgledi, bo letošnja prekosila vse prejšnje 'in bo nudila najpopolnejši, celotni in stvarni pregled svetovne avtomobilske industrije. Pri tej priložnosti se zastopniki in razni trgovci najlažje obvestijo o spremembi cen ter kakovosti in napredku ene ali druge tovarne. Privatniki imajo pa to prednost, da se jim y tem času nudi najlepša priložnost, da iamed tisoče razstavljenih avtomobilov izberejo za nakup ono znamko, katera najbolj odgovarja njihovi želji, okusu in ceni. Za pojasnila in točne informacije Vam stoji na razpolago Agence Com-merciale Franoo Yougoslave (130, Rue Ordener, Pariš XVIII). Telephone: Mar-cadet 06 - 39.
MEDNARODNA LIVARSKA RAZSTAVA V PARIZU, V SEPTEMBRU L. 1927
Generalni sindikat francoskih livarjev pripravlja za letošnjo jesen mednarodno razstavo v silnem obsegu, kateri bo sledil svetovni livarski kongres. Ta prireditev bo največjega pomena za vsakega, ki se zanima za težko industrijo, za livarje bo pa naravnost življenske važnosti. Tam bodo vsporejene vse najnovejše pridobitve in bo prišlo do veljave le najboljše.
Če navedemo raizstavljalne skupine, bodo v prvi surovine; v drugi izdelki, ulivki, baker, aluminij in dr.; v tretji livarski stroji in potrebščine; v četrti pregled strokovnega pouka; peta bo namenjena socialnim vprašanjem, ki so z livarstvom v tesni zvezi, kot udruženja, zavarovanje itd.
Razstava bo privabila brez dvoma ogromne množice obiskovalcev. Upajmo, da Jugoslavija ne bo manjkala v zboru narodov.
Za vsa podrobna pojasnila se naši krogi iahko obrnejo na Agencš Commer-ciale Franco Yougoslave, 130, rue Ordener Pariš XVIIIe.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča ^lane, da poteče rok vložitve izkazov o trgovskih nastavljencih dne 10.' t. m. Vsi oni> ki dosedaj izkazov še niso predložili, se poživljajo, da to čimpreje store. Na-
čelstvo.
RAZNO.
Ekskurzija v Newyork. Francoska pa-robrodna družba (Cie. Gle. Transatlanti-que, French Line) priredi skupno potovanje v Newyork. Potovanje bo trajalo od 18. septembra do 2. novembra 1927 in sicer z iDunaja v Newyork, ako se prijavi najmanj 15 oseb. Cena za potovanje s celokupno oskrbo, stroški obiska vseh znamenitosti itd. 557 dolarjev. Za udeležence ekskurzije so preskrbljene vse ugodnosti. Interesenti se naj blagovolijo prijaviti najkasneje do 15. avgusta t. 1. zastopniku družbe gosp. Ivan Kra-kerju, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35.
Ljudsko gibanje v Mariboru. Od 1. januarja do 30. junija je bilo v Mariboru rojenih 423 otrok in sicer 308 moškega,
115 pa ženskega spola. Od teh je bilo 94 nezakonskih in 25 mrtvorojenih otrok. Umrlo jih je 410 oseb in sicer i2Q2 moškega, 208 pa ženskega spola. Poroik je bilo v prvi polovici tega leta 179. Pomanjkanje stanovanj je vzrok velikemu številu nezakonskih in mrtvorojenih otrok in malemu številu porok. Po župnijah se ta števila razdele takole: Stolna župnija: 65 rojenih otrok (25 moškega, 40 ženskega spola, 8 nezakonskih). Mrličev je bilo 62, t. j. 25 moškega, 37 ženskega spola. Porok je bilo 40. Župnija Frančiškanske cerkve; 69 rojstev (44 moškega, 52 ženskega spola) — med tem je bilo 20 nezakonskih otrok. Umrlo jih je 73 oseb in sicer 32 moškega in 41 ženskega spola. Porok je bilo 78. Magdalenska župnija. Rodilo se je 245 otrok (230 moškega in 115 ženskega spola) — med temi je bilo 66 nezakonskih in 25 mrtvorojenih otrok. Porok je bilo 49. Protestantje: Rodilo se jih je 8, t. j. 4 moškega, 4 ženskega spola. Umrlo jih je 8 (5 moškega, 3 ženskega spola). Porok je bilo 7. Pravoslavni: Rodilo se jih je 9 (5 moškega, 4 ženskega spola). Umrli so 3 moškega spola. Porok je bilo 5. Brezverci:	Pri	teh	ni bilo nobene
spremembe.
Drobne vesti. Na seji nemškega državnega premogovnega sveta so sklenili, da ostane cena premoga do nadaljnega nespremenjena ter da se ne ugodi zahtevi premogarjev po zvišanju. — Češko podjetje Ringhoffer je do konca leta založeno z naročili, deloma za državne železnice, deloma za praško cestno železnico, dalje za Egipet in za Rusijo. Dividenda bo znašala 12%, t. j. 48 Kč. — Češkoslovaška tekstilna industrija je cene svojih izdelkov zopet zvišala, in sicer za 5 do 15%. — Glavna zveza avstrijske industrije in glavna zveza nemške industrije sta ustanovile vsaka svoj odbor, kojega naloga je, da študira možnosti gospodarskega sodelovanja Avstrije in Nemčije. — Število insolvenc v Avstriji se je v juniju najpram maju znižalo za 20%; sodnih poravnav je bilo 201, kon-kurzov 42. — Zgube špekulacije na sladkor v Pragi so znašale v par dneh 300 milijonov Kč, a so jih nadomestili s skoraj prav tako visokimi dobički v špekulaciji na bombaž. — Evropski kartel cevi še ni uspel, da bi mu pristopili Anglija in Poljska, in nadaljujejo Angleži z nižjimi ponudbami, tako da je kartel v precejšnjih težkočah. — Indeks veletrgovin-skih cen v Avstriji se je od 133 v marcu dvignil na 142 v juniju, indeks življen-skih stroškov se je od maja na junij zvišal za 1.31%. To je sezijski pojav, tičoč se v prvi vrsti krompirja. — S sladkorno peso obdelani prostor na Poljskem je letos za 20% večji kot lani in računi jo zato za 1927/28 na 2 in pol mil. stotov sladkorja. — Španski petrolejski monopol bo dala vlada tisti zasebni družbi v najem, ki bo stavila najboljše pogoje. Račifnijo, da bo nesel monopol zaenkrat 80 milijonov peset na leto. Španska je kupila doslej za več kot 100 milijonov peset petroleja v inozemstvu. Novi monopol bo vsej španski industriji prav prišel, ker bo treba napraviti nove tovarne, zgraditi tanke itd. — Na Češkoslovaškem bodo prej odpravljeno Poštno hranilnico na novo ustanovili.
Avtomobilna statistika. Lani so napravili 4,780.000 avtomobilov: 4,154.000 v U. S. A., 161.000 v Kanadi, 177.000 na
Francoskem, 176.000 Angleškem, 55.000 na Nemškem, 37.500 v Italiji. V letošnjem juniju je obratovalo na vsem svetu 27,527.000 avtomobilov: 23,430.000 v Ameriki, 3,100.000 v Evropi, 520.000 v Avstraliji in Oceaniji, 290.00 v Aziji,
180.000 v Afriki. Seštete posamezne številke nekoliko diferirajo od skupnega navedenega števila, ker so zaokrožene. Vsakdanji prirastek od lanskega do letošnjega junija je znašal 8424 avtomobilov. Dvanajst je držav, ki so imele v juniju nad 100.000 avtomobilov: U.
S. A. 22,060.000, Vel. Britanija 984.000, Francija 901.000, Kanada 810.000, Avstralija 362.000, Nemčija 319.000, Argen-tinija 223.000, Italija 150.000, Belgija 130.000, Nova Zelandija 125.000, Brazilija 111.000, Brit. Indija 100.000. Držav z
10.000 do 100.000 avtomobili je 28.
Avtogaraža v 23 nadstropjih. Tako garažo, ki bo vsebovala 530 prostorov za avtomobile, bodo otvorili v kratkem v Chicagu. Visoka bo 160 metrov in bo imela štiri posebna avtomobilna dvigala. V kleti bo popravljalnica in naprava za čiščenje avtomobilov. V notranjosti tega gigantskega avtomobilnega hotela se avtomobili ne bodo pomikali z lastno močjo, temveč potom poševnih ploskev. Roke si (podajo ameriške naddimenzije in pa mehaniziran je do zadnjega žeblja; vse se vrši potom strojev, od sprejema ključa za avtomobilov prostor počenši. Tudi sicer na velike dimenzije prikrojeni ameriški listi posvečajo tej novi stavbi veliko pozornost. Spričo ogromnega ameriškega avtomobilnega prometa so take naprave tudi zares potrebne. V nekaterih slučajih pa seveda tudi to ne zadostuje, če je namreč avtomobilni premet le prevelik. Mislimo le ina mesto Detroit, ki ima pri poldrugem milijonu prebivalcev pol milijona avtomobilov, torej na 3 osebe že en avto; v takih mestih je edina možna garaža, vsaj pri shodih itd., prosta narava.
Borza dela v Mariboru. Od 26. junija do 2. julija je iskalo dela 124 moških in 50 žensk; 75 mest je bilo prostih, delo je dobilo 41 moških in 24 žensk, odpadlo jih je 71, odpotovalo pa 60. — Od 1. januarja do 2. julija pa je iskalo dela 4483 oseb, ponudilo se je delo 2445 osebam, dobilo ga je pa 1613 oseb, odpadlo jih je 1857, odpotovalo pa 677.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 hlapcev, 2 poljska delavca, 1 kovač, 1 vrtnar, 2 sodarja, 3 čevljarji, 1 mlinar, 3 tesarji, 4 zidarji, 3 pomožni delavci,
1 kočijaž, 7 vajencev (mizarske, kleparske, mlinarske, pečarske, pekovske in slikarske obrti in trgovske stroke), 33 kmečkih dekel, 1 podnatakarica, 2 gostilničarski kuharici, 2 gospodinji, 18 služkinj, 10 kuharic, 3 sobarici, 1 postrež-nica, 2 varuški, 4 tovarne delavke, 1 kuharica v oficirsko obednico in 1 kuharica k financarjem.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg, dne 2. julija 1927. —
Trg je bil dobro preskrbljen in obiskan. 15 slaninarjev je pripeljalo 27 zaklanih svinj v mesto, kjer so prodajali meso in slanino po 15 do 27 Din za kg. Pri domačih mesarjih so ostale cene neizpre-menjene. Kmetje so pripeljali 6 voz krompirja in 20 voz črešenj na trg.
—	Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov in so se prodajale kokoši po 35 do 50 Din, race 30 do 50, purani 80 do 125, domači zajci 15 do 25 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju Din 1.25 do 1.75, letošnjemu 4 Din kg, solati 6 do 8 Din, fižolu v stročju 10 do 12, kislemu zelju 3 do 3.50, kisli repi 2 Din kg, ohrovtu 0.50 do 2, karfiolu 1 do 10, glavnati solati 1 do 3 dinarje komad, grahu v stročju 8 do 10 dinarjev kilogram. Maslu surovemu 32 do 40, kuhanemu 48, čajnemu 55 do 65, medu 30 do 35 Din kg; jajcem 1.75 do
2 Din komad, mleku 2 do 2.50, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 28 do 36, bučnemu olju 15 do 18 Din liter; paradižnikom 10 Din kg, kumarcam 5 do 6 Din komad. Sadju: jabolkom 18 do 20, suhim češpljam 10 do 12, črešnjam 4 do 8, breskvam 20 do 25, marelcam 16 do 20
dinarjev kilogram, jagodam 12, borovnicam 2 do 3 Din liter, pomarančam 1.50 do 4 Din, limonam 0.75 do 1 Din komad.
—	Lesena in lončena roba l_do 100 Din komad; brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8, lesene vile 8 do 10, cepci 8 Din komad, leseni ročni vozički 1.50 do 300 Din komad; koruzna slama 25 do 35 Din vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. V četrtek, 30. junija je bilo 6 voz sena, 2 slame, v soboto 2. julija pa 20 voz sena in 6 voz slame na trgu.Cene so bile senu 45 do 70, slami pa 25 do 35 Din za 100 kg. Slami tudi Din 1.25 do 1.75 za otep.____________
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani »prejema do 8. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4 kompletnih klo-setov; do 15. julija t. 1. pa glede dobave raznega steklenega materijala. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave oblog. Direkcija državnega rudnika v Banji Luki sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10 parov čevelj od jutte-usnja. — Komanda" pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (šamot v prahu, šainotna opeka, smirek v prahu, steklen papir, vodokaz-no steklo, steklo za cisterne itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:	Dne	14. julija t. 1. pri ministrstvu
vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave 17.600 m platna za rjuhe; dne 25. julija t. 1. pa glede dobave raznega tehničnega materijala, železa, stekla, gonilnih jermen in električnega materijala. — Dne 20. julija t. 1. pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu kraljevine SHS v Zagrebu glede oddaje prodaje soli v zakup. — Dne 23. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznih ščetk in metelj. — Dne 23. julija 1.1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 70.000 komadov opeke; dne 25. julija t. 1. glede dobave raznih kemikalij; dne 28. julija t. 1. glede dobave 10.000 kg karbolineja; dne 29. julija t. 1. glede dobave lesenih držajev in 2000 komadov brezovih metelj; dne 30. julija t. 1. glede dobave 2710 kg mar-tinskega jekla raznih dimenzij. — Dne 25. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave premoga in plinskega koksa; dne 29. julija t. 1. glede dobave raznega inventarskega materijala; dne 30. julija t. 1. glede dobave cinka, pločevine in mrež iz medi ter mrež iz svinca. — Dne 25. julija t. L pri- Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave bombaževega platna, vrvi in bar-henta; dne 26. julija t. 1. glede dobave pečatnega voska. — Dne 28. julija t. 1. pri glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave sanitetnega materijala; dne 29. julija in 3. avgusta t. 1. pa glede dobave steklenic. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje, se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije, Dne 27. julija 1.1. glede dobave raznega električnega materijala ter 1460 komadov električnih žarnic; dne 28. julija 1.1. glede dobave borovih plohov; dne 29. julija t. 1. glede dobave pocinkane želeizne pločevine ter železnih plošč za kotle lokomotiv; dne 30. julija t. 1. glede dobave 3000 kg bele kovine ter glede dobave 350 komadov vijačnih zapenjačev. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Prodaje. Pri Državnem uglednem po-ljoprivrednem dobru v Božjakovini se vrši dne 13. julija t. 1. o.fertalna licitacija glede prodaje 10.000 kg pšenice, 20.000 kilogramov koruze in 3000 kg osušenih vrbovih šib; dne 30. julija t. 1. pa glede prodaje 80.000 litrov vina in 4000 litrov žganja .
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
I O TRQ.. ind. D. D. ^
Ustanovljeno 1. 1879.
Telefon št. 2553.
n  ...................................... ..........................................................................ri~W~^ipi WWi"■ ~in'—
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta štev. 14
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih conah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročilo
solnčnih plaht, okriiij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in
bakra.
Stalna zaloga štedilnikov Avtogeno varenje
v priznani vestni in solidni izvršitvi. in rezanje.
Si
Najboljša so še vedno
Puch- kolesa!
Solidne cenel Plačljivo na obroke I
0GN. VOK, Ljubljana«Novo mesto
Ha
villko.
GALANTERIJA
Nizka
cene.
I 9.M.£. prejle©, dišeča mš9a, žlice, všltee pribor) s aJpsfea, aSiiminium, škarje sa prikrolavanjja in l obrezovanje trt, žepni noši, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
Josip Petelinc-u, Uubiiana
Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
Postrežba tožna.
Nizke cene.
Na veliko.
Razpošiljalnica sira
Franc Žmitek
Bohinjska Bistrica.
Stalna zaloga bohinjskega sira v različnih hlebih od 15—80 kg teže, kakovost ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem. Postrežba točna. Cene konkurenčne. — Zahtevajte ponudbo.
Veletrgovina |
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno Iganje, moko in deielne pri* efelke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pražarna za Era* vo 5n mlin za dl$av£ z električnim obratni... Ceniki na razpolago!
"D Ti1 TW/fl7	O	*ovarna	upognjenega	pohištva,
IJu V^M v/—j	lesna	industrija,
DUPLICA pri KAMNIKU. Pisarna: Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
Telefon 2266.	Brzojavni	naslov:	Ingenieur	Remec.	Telefon	2266.
Vodovarni prešani furnirji za stole.
Okles (oklenjeni les — Sperrholz) za mizarstvo.
Pohištvo iz upognjenega lesa. Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledališča.
Specijalni izdelki en * gros. Otroški kotači, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, igračni vlaki, zložljive gospo dinjske stiskalnice za sadne soke.
Parketi in rezan les.
Brača Macura,
Skoplje - Beograd, Makenzijeva ul. 26.
Pohištvo za pisarne iz trdega lesa.
  Zastopstva:
OdiiKOvuUjtt:
Zlata kolajna na mednarodni razstavi Bruxelle sept. 1925. Zlata kolajna in častni pokal
na mednarodni razstavi Pariš december 1925.
Kajo ]elaska,
Split
]osip Gmaz,
Zagreb, -Iliča 32.
1 j O priliki velesejma ne pozabite posetiti na§e pisarne. Dajemo posebne popuste
uste 1	|	I
riglav, Ljubljane
Kolodvorska ulica itev.8, nasproti hotela Štrukelj
priporoma veliko izbiro moškega perila po konkurenčnih cenah. -• Izdeluje se tudi po naročilu.
Tovarna perila
T
_|ij |j|mminTmiMM» »m iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiMiiiininiiiiiiiniiiiuHiiiniHnuii^j^
KONFETI, SERPENTINE, LAMRMONE« TRGOVSKE KNJIGE, ŠOLSKE ZVEZKE, ALBUME, BELEiNICE I. T. D. IZDELUJE V NAJVEČJI IZBERI
knjigovezna industrija
V. WEIXL
MARIBOR
LASTNA ČRTALNICA ZA VSE VRSTE TRGOVSKIH KNJIG.
Najboljša v majertjalu in v konstrukciji so:
Josip Petelinca
šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phdnf*«
Najlepše opreme, pouk v vezenju
brezplaten.
Niške cene tudi na obročna plailla.
B 2aaBn02«ft«»a> ob vodi blisu Prešer-BeJUBjliantt novega spomenika.
KASTELIC IN DRUG
POZOR! r
Priporočamo svoje prvovrstne
: (koprivce) Z
Delavnica tržaških bičevnlkov
miHLuniM.
Trgovina s papirjem
na veliko
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA *TEV* 6.
GENERALNO ZASTOPSTVO
Združenih papirni« Vevže,* Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z. o. z. v Liubiian«.
a ,i »MERKUR* kolt izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.
časopis za trgovino industrijo in obrt
se priporoča p. n. trgovcem, industrij-cem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in inseri-rarjje.
mm