StortlRn
V UuMltmi, v petek i. ovsusto mi.
Ceno 1*50.
Ishafa ¥Stk dan popoldne, imemil nodelle in
»«: do 30 petit vrst A 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D;, Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
CnravnUtvo „8lov. Naroda" ln „Narodna tlakama" Knin o t«
ulica it S, pritlično. — Telefon it. 304.
Urodnlitvo H81ov. naroda« Enaflova nUoa it. 5, I. nadatropie
Teloion itev. 34. Dopis* sprejema la podpisane in zadostno frankovane. •ap- Rokopisov so no vrača.
Posamezne Številke: H
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-SO, 8 in več 2 O. V inozemstvu 43—6 str. 2 o., 8 In ve€ po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod- velja:	V JajjoalaTlJI		
	v Ljubljani	i      po po*tl	
	Din 240*—	Din 240-—	Din 360-—
^     • ..«.«.	. 120-—	. 120*—	.    180- —
	. 60—	■ 60w	90'—
	„ 20*—	m 20*—	. 30-
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dop			ačatf.
Novi naročniki' naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   Ja^f""  po nakaznid, Na s*»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Razlastitev zasebne lastnine v Primorju.
Odlok rimske vlade. — Italijanski oficijelni hakatizem. — Lastnina jugoslovenskih državljanov v nevarnosti. — Italijanske vojaške priprave ogrožajo varnost naše države.
h
V nedeljski številki našega lista smo objavili interpelacijo primorskega po* slanca v rimskem parlamentu, dr. En* gelberta Besednjaka, zaradi odloka, ki ga je izdala rimska vla-Ja o »pravni ureditvi lastnin v obmejnih krajih no« vih pokrajin«. Odlok, ki nosi podpis kralja Viktorja Emanuela, ministrskega predsednika Mussolinija, vojnega mini* stra, ministra za javna dela in ministra pravde, je bil izdan 23. majnika 1924. pod št. 1122, objavljen v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale« 21. julija 1924. ter stopi v veljavo 5. avgusta 1924.
Glavna vsebina odloka je znana naši javnosti iz zgoraj omenjene inter* pelacije. Danes, ko imamo pred seboj odlok v celoti, naj podamo še nekatere značilnejše podrobnosti.
Odlok razdeljuje vse obmejno ozemlje v dva pasa (coni), A in B.
Pas A.
V pas A spadajo naslednje občine: Furlanska  provincija: Vse ob*
čine bovškega okraja in poleg njih: Kobarid, Breginj, Kred, Drežnica, Idrsko, Libušnje, Livek, Sedlo in Trnovo pri Kobas rida.
Vse občine i d r s k e ga okraja.
Vse občine t rb iS k e ga okraja.
Za ie okraje je pristojno zborno voja* ško oblasfvo v Bolonji.
Vse občine goriSkega okraja iz* vzemši Grgar, Solkan, Gorico, Renče, Vrtojbo, Bilje, Šempeter pri Gorici, Stan* drež, Miren, Sovodnje, Ločnik, Podgoro, Števerjan, Kojsko, Opatjeselo. Brestovico, Sela, Temnico, VojšČico in Brje,
Istrska provincija: v kopra skem okraju občini Roč in Hum.
V pazinskem okraju občine Bol jun, Susnjevica, Plomin in Labin.
Vse občine pul s k e ga okraja.
Vse občine vološčanskotopatij* S k e ga okraja.
Vse občine l oš in j ek ef£a okraja.
Tržaška provincija: Vse občine postojnskega okraja.
V tržaškem okraju občine: Avber, Kopriva, Lokev, Dufovlje, Naklo, Povir, Ro* dik, Šforje, Tomaj, Skopo in Št jak.
Zadrška provincija:  Vse obči* ne iz vzemši mesto Zader samo.
Za te okraje je pristojno zborno voja* ško oblastvo v Trstu.
Pas B.
V pas B spadajo vse občine trentin* ske, istrske in tržaške pokrajine ter vse občine gradiščanskega okraja, ki ne spadajo v pas A.
Popolne izjeme. Od vseh omejitev sp izvzete nasleds nje občine:
Trst, Milje, Tržič, Gradež, San Canziano, Ronke, Fogliano, San Pietro defl' Isonzo, Staranzano, Turriaco, Gorica, Štans d r e ž, Sovodnje, P o d g o r a, Š e m p e* ter pri Gorici, Ločnik. Gradiška, Farra, Corona, Romans, Zagraj. Versa, Vittese, Ma* riano, Krmin, Brazzano, Capriva. Chiopris, Viscone, Medea, Moraro, Mossa, San Lorem zo di Mossa, Cervignano, Oglej, Vilta VU centina, Seodovacca, Ruda, Fiumicello, Ta* pogliano. Terzo di Aquitea, Campolongo al Torre, Perteole, Ajello, Muscoli, Strassoldo, Joanniz, Visco, San Vito al Torre.
Od vseh slovenskih in hrvatskih občin v Primorju se potemfakem odlok ne nanaša samo na štiri: Štandrež, So-vodnje, Podgoro in Šempeter pri Gorici!
VAŽNEJŠE DOLOČBE. /. poglavje: Lastnina na meji.
Čl. 1. Omejitve lastninske pravice, ki veljajo za vse nepremičnine v pasu A, veljajo vobče za vse nepremič* nine. ki leže v novih pokrajinah više od 1500 m. Podzemeljske jame in du* pline spadajo v pas A, če leže v ozem* lju tega pasu, ne oziraje se na to, kje jim je začetek.
ČL 2. navaja omejitve za pas A: »Prepovedano je izvršiti vsaktero grad-njo, kakor zidati hiše, ceste, železnice* odpirati rudnike, graditi vodovodne in električne naprave; isfotako je prepo* vedano tudi vsako rušenje in izkopava* nje; prepovedana je tudi katerakoli uporaba podzemskih jam in duplin; ravnotako je zabranjeno vsako kop U cen je materijala in vsako drugo višanje zemlje in zidov; prepovedano je tudi vsako delno sekanje gozda.«: Za izvrši* tev teh del je treba zaprositi dovolje* nja pri vojaški oblasti. V veljavi osta* nejo tudi vsi drugi zakoni, tičoči se gradbenega dovoljenja za taka dela.
Čl. 3. določa, da vojaško oblastvo po ugotovitvi, da ne ovirajo vojaške obrambe in tudi drugače ne nasprotu* jejo varnosti meje. daje dovoljenje za izvršitev v čl. 2. navedenih del proti vknjižbi v zemljiški knjigi, da intere* sent proti odškodnini poruši izvršeno napravo na vsako zahtevo.
Čl. 4. Planinske koče, bivša nemška, sedaj italijanska državna last, se pod* rede upravi vojnega ministrstva.
Čl. 5. Gradnjo in otvoritev obrata v novih planinskih kočah dovoljuje vo* jaško poveljništvo. Če se ni preskrbelo dovoljenje, sme vojaška oblast vsak čas odrediti pomšenje ali zatvoritev koče.
Čl. 6. Vojaška oblast sme odrediti »radi javnega interesa, ki se je pozneje pojavil«, porušen je dograjenih naprav v pasu A, nad in pod zemljo, dogradiš tev obrambnih naprav in ustanovitev potrebnih servitutov za dostop in do* voz. Odškodnina se določi v smislu zakona od 25. junija 1865, št. 2359.
Čl. 7. določa stalno nadzorovanje nepremičnin, podzemeljskih jam in du* plin po vojaški oblasti. Za vsak celotni ali delni prenos (prodajo) lastninskih pravic na nepremičninah, ustanovitev užitka in uporabe ter stanov-lskih pra* vic (n. pr. pravice do kotu), dednega zakupa, v splošnem vseh pravic, ki povzročajo prehod lastninskih, posest* nih in najemninskih pravic je treba odobritve s strani pristojnega prefekta. To velja tudi za izvršilno prodajo. Če ni te odobritve, so vse tozadevne po* godbe brez pravne veljave. Prefekt odo* bri take predloge v roku treh mesecev po zaslišanju mnenja vojaške oblasti. V slučaju zavrnitve mu ni treba navesti razlogov. Dovoljena je pritožba na mi* nistrstvo.
Čl. 8. Prefekt da vpisati vse orne* jitve v zemljiški knjigi.
Čl. 9. Vojaška oblast sme odrediti vsak čas razlastitev nepremičnin in pra* vic, navedenih v čL 1. in 5. Za razla* stitveni postopek velja zakon od 25. junija 1865., št. 2359. //. poglavje: Druge lastninske pravice, ki so iz vojaških ozirov omejene.
Čl. 10. določa, tfa se smejo v pa* su B graditi nove ceste, železnice, mornariške naprave, velike industrijske na* prave ter izvršiti regulacijski in razšir* jevalni načrti le z izrecnim dovoljenjem in po predhodnem sporazumu z voja* ško oblastjo. Vsaka zgradba, ki izpre* minja stanje nepremičnin je podvržena dovoljenju vojaške oblasti. Vojaška oblast sme odrediti tudi razlastitev ne* premičnin v smislu čl. 9.
Končne določbe.
Čl. 11. Proti odločbam vojaške ob* lasti in prefekture je dovoljen rekurz po predpisanem instančnem potu.
Čl. 12. Prestopki teh in bodočih, na tem odloku slonečih določil se kaznu* jejo z globo od 100 do 2000 lir, v težjih slučajih z zaporom do 6 mesecev. Ob* last sme tudi odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške prestopnika.
IMPERIJALNA KONFE-RENCA.
— London, 31. jul. (Izv.) Vlada ?e sklenila, da skliče tekom meseca avgusta imperijalno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o tesneišem sodelovanju dominijonov pri splošni angleški zunanji politiki. Konferenci bodo prisostvovale vse tri velike stranke spodnje zbornice.
Vse je odvisno od Radića...
Republika v monarhiji. — Radić ne bo zaprt, ker bi nova vlada z njim zaprla tudi svoja vrata v skupščino. — Radićevci so in
niso za novo vlado.
— Beograd, 31. julija. (Izv.) Še vedno dominira vprašanje Radičeve stranke Davidovićevi vladi celokupno politično situacijo. Včeraj sta podpredsednik HRSS Predavec in dr. Maček po dvodnevnih posvetovanjih s šefi ožjega bloka odpotovala nazaj v Zagreb. Vladini krogi trde, da sta podpredsednika zadovoljna s posvetovanji in da sta že prejela od vlade garancijo, s pomočjo katere bo vlada izpremenila na Hrvatskem administrativni režim. Vlada je pristala na zahteve radičevcev, da so na Hrvatskem izvrše številni odpusti, premestitve in vpokojitve državnih uradnikov, ki niso po godu HRSS. Tudi glede vprašanja Radićevega povratka je vlada Radićevim zastopnikom dala garancije, da državne oblasti ne bodo delale Radiću zaprek. Dr. Maček je tozadevno izjavil novinarjem, da Radiću tudi doslej ni bil zabranjen povra-tek v državo in da se bo moral zagovarjati samo za neke tiskovne prestopke. Tako vladi prijazni krogi. Z druge strani pa se trdi, da Radićevci Še niso pristali na vstop v vlado in da jim vlada še ni da'a zadostnih garancij ter da niso sklenili ničesar definitivnega. Radićevci zavlačujejo sklepe, da od vlade izsilijo čim več koncesiji. V tem oziru ie značilna izjava, ki sta jo dala podpredsednika HRSS beogradskemu dopisniku vodilnega angleškega lista »Ti-mesu«, ki se glasi: »Vlado bomo pod" pirati dotlej, dokler nam bo prožila garancije in nudila možnost izvrševanja našega republikanskega programa.«
Tudi "Politika- piše o Radićevem povratku in pristavlja iz zanesljivega vira. da je vlada ugodila zastopnikom HRSS in da ne bo zaprla Radića. Vlada smatra, da je Radić zakrivil samo neke tiskvone pogreške, ki pa ne zahtevajo preventivnega zapora. V ostalem naj narodna skupščina odloči, ali se Radić izroči sodišču.
— Zagreb, 31. julija. (Izv.) Danes sta prispela v Zagreb podpredsednika HRSS Predavec in dr. Maček. Zdi se, da sta dosegla s šefi opozicijonalnega bloka popolno soglasje. Vaš dopisnik se je v tem oziru razgovarjal s podpredsednikom Predavcem, ki je izjavil: Javnost popolnoma napačno tolmači naše konference v Beogradu. Mi se nismo pogajali, pač pa smo se kot prijatelji razgovarjali. Naš sporazum ni do danes. Mi se radujemo, da je prišlo do sedanje situacije. Davidovičeva vlada je naša vlada.   Vlado bomo podpirali,
ker ž njo soglašamo. Jutri se vrši seja vodstva stranke, na kateri bova poročala o vtisih, ki sva jih prejela o novi vladi. Zadnje pismo, ki smo prejeli od Radića, je datirano z dne 23. julija. To pismo se je že objavilo. Istočasno pa smo prejeli tudi pismo za vodstvo stranke, v katerem javlja Radič, da je dovršil misijo v Moksvi in da se je ob priliki vstopa v selj'aško internacijonalo izvojeval popolno samostalnost ter popolne svobodne roke glede taktike in politike svoje stranke. Poroča tudi, "da je dal zagotovila, da se ne bo angažiral za vlado. Iz pisma sledi, da je popolnoma zdrav.
— Beograd. 31. jul. (Izv.) Interes celokupne javnosti je koncentriran na Radičevce, o katerih se splošno trdi. da so gospodarji situacije. Zlasti se povdar-ia. da je nova vlada na milost in nemilost izročena Radfcevi stranki. V informiranih krogih se tudi že govor! o zelo težavnih pogojih, ki so tih stavili Radićevci novi vladi za ev. pomoč proti stari naciionalni koaliciji. Za prihodnje dni se pričakujejo senzacionalne podrob«. nosti.__
Borzna poročila«
Zagrebška borza.
Dne 31. julija. Sprejeto ob 13.
Devize:  Curih 153375—15.6375.  Prag* t 247.30—250.30. Pariz   4.20—425. Newvotk 83.50—84.50, London 368.30—371 JO, Milan 362.30—365.30. Dunaj 0.11725—0.11925.
Valute: dolar 8230. lira 360—363.
Efekti: 7% inv .pos. 1921 64.50—; 65.25, 3Va% drž. rente za ramu štetu 121.50 —122.50, Ljub. kred. 220—250, Contralna banka 33—34. Hrv. esk. banka 121—125, Kred. banka. Zagreb 123—125. rffp. banka 62.50—63.50, Jugobanka 110—113, Praštedt-ona 915—920, Slavenska banka 110—112, Eksploatacija 112—119, Šećerana Osijek 990—1000, Tsis o*. H. 73—75. Nihag R9. Gut-man 770—772.50, Slaveks 275—280. Slavonija 91—93, Strojne tov. 150, Trboveljska 490—500, Union, paromlin 725. Vevče 140. 7SOZEMSKE BORZE. — Curih. 31. julija Današnja borza: Beograd 6.45. Praga 16, Newyork 539.50 23.73. Pariz 26.85. Milan 23.35," Berlin 1.29. Duna? 0.0076.
— Trst, 31. julija Predborza: Beograd 27.40—27.45 London 101.60—101.80 Pari?: 115,50—116, Ncwvorlc 23.075—23.125, Curih 427.50— 42850, Dunaj 0.0325—0.0328. Praga 68.35—6« .60.
— Dunaj, 30. julija. Devize: Beogra'd $43_846. London 312.100—313.100. Milan 3064—3076, Newyork 70.9.35—71.185. Praga 21011—2110, Curih 13.145—13.185, — Valute: dolar 70.460—70.860, lira 3070—3090, dinar 835—841, Češka krona 2090—2106.
VLADIMIR LEVSTIK:
11
Mri na jekla.
Take poti še nisem doživel, prijatelj, in tudi jaz je več ne bom. Tu, v meni, je bilo vse raz* mesarjeno in zadavljeno; nič več ljubezni ne sovraštva ne volje ne sramu . • . Nekaj dušečega, sivo blatnega se je zgrinjalo nad menoj in nad solnčno okolico ter mi zalivalo oči, možgane in srce. O kesanju — ne duha ne sluha. Čemu? Vsak človek, brate,  mora enkrat v svojem življenju spoznati, da je kanalja. Bil sem lopov in čutil sem se lopova, kaj bi tajil! Toda mar ni bil vrag tudi v nji, v tej ženi, ki je širila okoli sebe pogubo kakor  strupena  drevesa  na  Sumatri   ali Javi? Dobnik je izkrvavel od nje, za vdan sem bil jaz in po svoje tudi Stoklas, njen mož; vse zapore* doma nas je sežigala na grmadi, da bi ohranila sama svoj mir in ji ne bi bilo treba preveč trpeti. A nisem je klel , saj ni bila sama kriva. Drugi so jo pripravili do tega.  Ako ni smela umreti, da ne bi upropastila vrlih roditeljev,   je imela vsaj pravico blazneti. In blaznost je prava beseda, jeli? Klicati mrtvega iz grobne tišine in si ovijati ledja z njegovimi gnilimi mrliškimi rokami — to je pač onkraj mej vsakdanjega, zdravega razvrata; je v nekem pogledu ogromno, reci kar hočeš.
Vsekako je izumila najsmelejšo slast, ki je kdaj pretresala človeško bitje!
Kar živim, nisem uzrl v človeški duši takih brezden in takih demonskih globin. Jelva pa, ki sem jo večkrat plašno ošinil s pogledom, je oči* vidno že izmerila vse prepade in doumela njihov peklenski mrak. Z dvignjeno glavo, zamaknjenim bleščanjem v očeh in blodnim smehljajem na ustnicah je stopala zraven mene nizdoli, kakor bi hitela gola in vroča v njegov ledeni objem . . .«
Kapetan je premolknil. Njegove oči so nekaj časa srepo strmele vame in prsti, s katerimi je neprestano grebel po mizi, so mu krčevito drgetali. Vse je pričalo, da se bliža višku in koncu svoje povesti.
»Vso pot nisva pregovorila besedice,« je povzel; »ko pa sva stopila iz gozda, se je ona zdajci vzdraraila. Na njeViih ustih je zaigral pri* ljuden nasmeh, in kakor da se ni nič zgodilo med nama, je jela nadaljevati Brezpomemben razgovor, ki sva ga dopoldne po naključju prekinila. O, ženska! Pripravljala je sebe in mene. da bi se vrnila med ljudi z običajnim družabnim obrazom! Res ostrmel sem nad to previdnostjo, ki je bila tako umestna in celo velikodušna — po vsem, kar je bilo . . .
S potvorjeno živahnostjo sva prikramljala v gradič. Bankar in njegova gosta so naju čakali pri malici na grajskem mostovžu, v katerega so mahali skozi obokana okna zeleni odrastki divjih
trt. Stoklas se je delal presrečnega, da me vidi; opazil pa sem tudi vrtajoče poglede, s katerimi je kradoma meril zdaj mene, zdaj njo. Zabava se je kmalu razvila in rekel bi, da nisem slabo izpolnil Jelvinega ukaza. Igral sem komedijo, čeprav je bil v moji glavi cel kaos, kakor pred ustvarjenjem sveta. Še vedno sem čutil okoli sebe nevidno silo, ki me je zavela v današnji doživljaj; sredi lahko* miselnega besedovanja me je tiščalo v ustih kakor žvala in z vsako jasno mislijo, ki je posvetila v soparico mojih možganov, sem se strahoma vpra« seval, kaj še bo.
Pri večerji smo moški veliko pili; zdelo se mi je. da bankar premišljeno zaliva NikoliČa in da utegneta imeti z Ljubo kak poseben namen. Tudi Ljuba je vrlo pogledala v kozarec: smejala je do iznemoglosti, cvilila, pela, igrala v salonu na klavir, in ko nas je ogrnil somrak, je zdajci predlagala, da bi klicali duhove. Gospa Nikoličeva je namreč vneta spiritisrka in njeni poseti pri Stoklasovih so se tudi v P . . . neizogibno konča* vali s sejami. Jaz, ki nisem veroval v take beda* rije, sem časih iz vljudnosti prisede! in skrbel za to, da je bila mizica ustrežljiva. Moji brezbožni prsti so predstavljali ranjko teto. u j ca v peklu, obešenega morilca, madame de Pompadour in krepostnega Casanovo. Tako sem zaslovel v naši družbici kot medij. Ljubi in Nikolicu se je kar mešalo od uspehov in celo Jelva je po moji krivdi dokaj predaleč zabrela v praznoverje; zmrdoval
se je edini Stoklas in niti on ne iz razumnosti, ampak zato. ker je tak materijalist, da ga z nad* naravnimi pojavi niti opehariti ne moreš. In tako ni bil nihče presenečen, ko je po okusni jedi in dobri pijači prva okrogla mizica zbudila v histe? ričnem ženščetu staro prijateljstvo do duhov.
»Gospod kapetan bo z nami,« jc gostolela; »take prilike ne smemo zanemariti.«
»Neslanost, porečeš. Nu prav, o tem ni dvo* ma. Toda že v začetku naše neslanosti sem opazil razna čudna dejstva, ki so se nekam dosledno nizala drugo k drugemu in so — kakor sem uvide! pozneje — zavratno "smerjala dočodke tja, kamor so naposled prispeli. Zlasti me je iznenadilo to, da smo mi trije: ona. Stoklas in jaz, že od kraja ravnali drugače, nego je bila naša navada, in počenjali stvari, ki gotovo niso mogle biti naš svobodno premišljeni namen. Bankar, ki se je prejšnje krati zmerom norčeval iz sej, je pristal nocoj kakor avtonomat in sam molče prinesel mizico v salon. Jelva, dotlej radovoljna in malone verna udeležnica mojih čarovnij, se je tisti večer zdrznila, ko je Ljuba omenila duhove; dobro sem videl, da ji misel nanje v tem trenutku ni bila samo nevšečna, marveč da je zbudila v nji globok in zagoneten strah; potlej pa se je mahoma vdala, sela za mizico in jela neučakano prositi, da bi začeli. Z menoj je bilo podobno: seja mi je bila najprej zelo všeč, a nato se je zdajci nekaj obrnilo v meni in že sem bil najbolj navdušen izmed vseh".
Stran 2.
Stev. 174.
Minister Petrovič postavlja .Slovenca" na laž!
Vladni komisar dr. Krejči^ni odstavljen ! — Noben uradnik še
ni vpokojen ali premeščen.
— Beograd, 31. jul. (Izv.) Danes dopoldne je vaš dopisnik posetfj notranjega ministra Nastasa Petroviča in ga opozoril na »Slovenčevo« vest z dne 30. juL, glasom katere je notranji minister odstavil ljubljanskega vlad. komi-
sarja dr. KrejSega in imenoval dr. Perica za vladnega komisarja. Notranji minister Je izjavil vašemu dopisniku, da ta vest ne odgovarja resnici. Notranji minister nI kompetentan, da izdaja take odredbe, ki spadalo v delokrog veB-
da do odhoda Nj. Vel. krati a na Bled ni bil podpisan niti en ukaz, s katerim bi se vršna kaka tozadevna teprememba v   statusu   slovenskega   uredništva. V
koga župana. Notranji minister Je nada He demantlral vesti o predstojećih umirovljen ji m afl premestitvah državnega oradnršrv a v Slovel in je povdarSal,
notranjem ministrstvu se tozadevno sploh nI storilo nHI enega koraka, ker ministrski svet o tem še nI sklepal. (Po
vsej priliki gre za nesoglasje, k! je izbruhnilo v ministrskem svetu. Posebno naglasa neka druga informacija iz Beograda, da se DavMovKevi pristaši odločno upiralo persekuctjski pofltflrJ, ki bi jo radi uvedli v Sloveniji klerikalni ministri Z druge strani čujemo, da je Nj. V. kralj Aleksander izrazil željo, da uradnjštvo ne premešča! Op. ur.)
rVprvem triumfu...
Beogradski listi proti vladi. —: Vlada pripravlja deklaracijo. —? Zemljoradniki še ne vedo kam. — Pred preganjanjem naci-
jonalistov,
— Beograd. BI. julija, (IzvJ Današnja »Samouprava«,   glavni organ
NRS- prinaša uvodnik > Vlada nacijo-nalnega izzivanja« in pravi, da bo vlada Davidovića poostrila pieniensko borbo. Proti temu se bodo morali boriti pristaši nacijonalne ideje. Politika državnega in narodnega edinstva ima za' sabo večino naroda. Nihče nI ugotovil, da bi se bila sedaj veČina naroda odrekla tej politiki. Prihod Radića, Spahe in Korošca na vlado pomeni v očeh veČine našega naroda uničenje državne avtoritete, državne in narodne ideje. Srbi ne bode molčali, enako ne bodo mirovali napredni Hrvati in Slovenci, dokler se ne osvorJode Stjepana Radića. V nacfjonalnem oziru pomeni ta vla-'da prvovrsten škandal.
Tudi »Vreme« kritizira vlado Ljube Davidovića v članku »Sestava nove vlade«, ki ne more biti kabinet bratskega sporazuma, ker ne vsebuje predstavnikov večine srbskega naroda in je brez zastopnikov Hrvatov, Slovence pa zastopa samo stranka, ki zagovarja teorijo treh narodov. V novi vladi so 'dobili zastopniki bosanskih muslimanov prekomerno moč, ki ni v nobeni zvezi z njihovo moralno kvalifikacijo.
— Beograd, 51. julija. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne je vlada razpravljala o stilizaciji deklaracije, ki se bo prečkala na prvi seji Narodne skupščine dne 6. avgusta. Deklaracija je že v glavnih točkah izgotovljena. Ob 16. sta bila sprejeta min. predsednk Davi d ović in zim. minister dr. Marinko vi ć očf Nj. Vel. kralja, v avdijenci, kateremu sta predložila besedilo deklaracije. Za Sanes ob 16. pa je napovedana druga seja min. sveta, na Icaterf bo min. svet izgotovil definitivno redakcijo deklaracije. Ministri odklanjajo novinarjem Izjave glede vsebine 'deklaracije. Skupščina se sestane v sredo 6. avgusta ob 9. dopoldne, nakar bo vlada pre-cltala deklaracijo in po diskusiji posta-vila1 vprašanje zanprace. Min. predsednik je osebno obvestil skupščinskega predsednika Jovanovića o definitivneirt terminu novega zasedanja. Jovanović je še tekom včerajšnjega dne pozval poslance Narodne skupščine, da se pravočasno udeleže prve seje. Pri tej priliki je Jovanović izjavil, da odstopa celokupno predsedništvo Narodne skupščine. Na njeno mesto bo vlada kandidirala rrmistra Pečica, ministrstvo javnifi clel pa bi prevzcT demokra? Rafajlović.
— Beograd, 31. julija. (Izv.) Vaš dopisnik doznaka iz zaupnega vira. da bo vladna deklaracija zelo obsežna. S posebno pažnjo bo vlada v deklaraciji
obdelala naše notranje-politične razmere ter odnošaje med Srbi Hrvati in Slovenci Vlada g. Davidovića bo izrecno naglašala hrvatsko vprašanje ter počr-tala potrebo njegove skorajšnje likvidacije, V deklaraciji pa se bo vlada izogibala vprašanja državnopravne ureditve in revizija ustave. Vlada pravi, da si je v tem oziru postavila samo program medsebojnega zbližanja. Pozneje ko se sprejmejo najvažnejši socijalni zakoni in ko se duhovi pomirijo, bo vlada predložila Narodni skupščini znani Marinko v Icev načrt, ki predvideva široko samoupravo in decentralizacijo administrativne oblasti Ta projekt je služil za podlago pri ustanavljanju opozicijonalnega bloka In ž njim soglašata i SLS i JMO. Diplomatski krogi pričakujejo s posebno pažnjo tiste odstavke deklaracije, ki bodo govorili o zunanji politiki. Glavne misli teh odstavkov so že znane iz preciznih izjav zunanjega ministra dr. Marinko-viča.
— Beograd, 31. julija. (Izv.) Včeraj je odpotoval v Ljubljano z večernim br-zovlakom minister saobraćaja Sušnik. Takisto sta iz Beograda odpotovala v Sarajevo odnosno v Banjaluko minister financ dr. Spaho in minister za socialno politiko dr. Šefkija Behmen. Vsi trije so izjavili, da potujejo v resortnih zadevah, v resnici pa gre za instrukcije strankarskih organov SLS in JMO v Ljubljani in Sarajevu.
— Beograd, 31. julija. (Izv.) Včeraj je glavni ožji odbor zemljoradniške stranke završil diskusijo o novi situaciji. Stališče zemljoradniške stranke napram novi vladi določi šele klub zem-Ijoradniških poslancev, ki se sestane 5. avgusta- Splošno prevladuje mnenje, da bodo zemljoradniki podpirali novo vlado le v toliko, koilkor se bo držala svojega programa.
— Beograd. 31. julija. (Izv.) Notranje ministerstvo je izdalo strogo naredbo na vse podrejene oblasti, da pazijo in preprečujejo spopade plemenskega značaja. Danes so krožile vesti, da bo notranji minister g. Nastas Petrovič razpustil Orjuno, Srnao in Ha-nao radi tega, ker izzivajo spopade in plemenska nasprotja. Vaš dopisnik je vprašal dr. Spaha, ali so te vesti resnične. Dr. Spaho je odgovoril, da ta verzija ni resnična. Nekaj trenutkovv nato je prispe! v ministrsko predsedništvo notr. minister g. Nastas Petrovič, ki je odgovoril, da se o tej zadevi še ni sklepalo .Istočasno pa je izjavil, da vlada ne Ho trpela druge oborožene organizacije, razun državne oblasti in vojske, ker je državna oblast, ki mora paziti na red, ne pa kaka organizacija.
BEOGRADSKA? »POLITIKA* PROTI KOROŠCU.
— Beograd, 31. jul. (Izv.) Današnja -Politika« prinaša karikaturo Slovenije, ki jo črta, kakor da je natrpana s sa-mrrrri cerkvami in samostani, na strani pa stoji srbski seljak in vzklika: »To Je torej tista zapadna prosvetna politika, kf nam io oznanjalo S t > venci!«
Zdi se, da bo beogradski tisk nadaljeval kampanjo proti Korošcu do zmage in da bo mož faktično primoran zapustiti to ministrstvo!
TAKA JE »POSLOVNA'« VLADA!
— Beograd, 31. jul. (Izv.) Današnja vDemokratija«, službeni organ nove vlade, javlja, da bo vlada prečrtala deklaracijo na prvi šefi Narodne skupšStaie m da bo skupščino nato odgodna za mesec dni.
DAVIDOVICEVI DEMOKRATI NEZADOVOLJNI Z LASTNIM MINISTRSTVOM,
— Beograd, 31. Jtd. (Izv.) Danes dopoldne je bflo v demokratskem klubu nekoliko živahnejše. Opažalo se je, da vlada med poslanci verJka nezadovoljnost radi sestave novega rrrmistrstva. Večina poslancev ostro kritizira, da je Davidović izročil klerikalcem najvažnejše portfelje. Zdi se, da bo nova vla-
, da zelo kratkotrajna.
IZPREMEMBE V VATIKANSKI DIPLOMACIJI. — POVEČANJE ŠTEVILA KARDINALOV.
— Rim, 31. jul. (Izv.) »Tribuna« poroča iz dobro informiranega vatikanskega vira, da se v kratkem izp remene vatikanska (HplorrcatiČna mesta, zlasti v Berlinu. Parizu in v latinski Ameriki, najbrž v Argentiniji. Papež namerava rmenovati dva nuncija za kardinala, s Čhner bo izpopolnil Število kardinalov na stalno število 70. Morda bo papež tudi to število prekoračil in imenoval še druge kardinale.
TRŽAŠKI »PICCOLO« O SITUACIJI V BEOGRADU.
— Trst, 31. jul (Tzv.) Današnji >H Plccolo dela Sera« prinaša poročilo iz Beograda, v katerem opisuje razvoj politične krize in njen sedanji proMzorni razplet. Pašič je sta! na stališču, da Narodna skupščina ni več delazmožna, do-Čfan je zagotavljal Davidović kralju, da Je zmožna dela. Kralj je Davidovifcu dal priHko, da svojo trditev dokaže. Davidović bo pa prt tem ftnel težko stališče, ker mu bo nasprotovala kompaktna na-cljoftalna večina, d očim se bo moral naslanjati na Radičevo kooperacijo. Za to kooperacijo bo moral delati težke dolgove m dajati obsežne koncesije, ker bodo Radićevci na vsak način hoteli iz-
vajati svoj republikanski program. Ali pa ima tudi v tem oziru Davidović kako pooblastilo od kralja, je zelo dvomljivo! Kriza se ie torej samo odgodila in celo poostrila. Sedaj se šele začenja boj med pristaši nacijonalnega edinstva, ki so ustvarili Jugoslavijo, ji dali ustavo in položili temelje državnega in narodnega edinstva ter med federalisti.
BEOGRAD PROTI BOSANSKIM MINISTROM.
— Beograd. 31. jul. (Izv.) Celokupno beogradsko časopisje nadaljuje kampanjo proti bosanskim ministrom dr. Spahu in dr. Hrasnici, ki jih dolži zelo težkih moralnih m nacijonalnih prestopkov. Prvemu očitajo znane spolne zablode, drugemu pa, da je v Kragujevcu dal streljati srbske seljake. Beogradsko časopisje zahteva, da ministra odložita svoja mesta in da se opereta pred javnostjo.
POSLANICA NOVEGA ZUNANJEGA MINISTRA MUSSOLINIJU.
— Rim, 31. jul. (Izv.) Včeraj dopoldne je jugoslovenski poslanik v Rimu Antorrijeviić izročil ministrskemu predsedniku Mussoliniju poslanico novega zunanjega ministra dr. Martnkovića. v kateri ta izjavlja, da bo nova jugoslo-venska vlada rudi vnaprej gojila prijateljske odnošaje z Italijo. Mussolmi je odgovoril na poslanico z brzojavko, ki jo je izročil ministru dr. Marmkoviću italijanski odpravnik v Beogradu Sola. Mussolini izjavlja v svojem odgovoru, da se bo tudi z italijanske strani skrbelo zato, da postanejo odnošaje med Italijo in Jugolavijo vedno boli prisrčni in da ostanejo današnji prijateljski odnosa ii tudi v bodočnosti nedotanjeni
SEJA ITALIJANSKEGA MINISTRSKEGA SVETA.
— Rim, 31 jul. (Izv.) Za petek 1. avgusta dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta. Prvotno se je glasilo, da se bo na seji razpravljalo o rezultatih londonske konference. Ker pa italijanska zastopnika ministra De Štefani in Nava še ne bosta v Rimu. se bo seja posvetila izključno notranjemu položaju. Na seji se usvoji tudi definitivni načrt za uvrščenje fasistovske milice v redno vojsko. Tudi se na seji pripravijo vsi odloki, katere bo nato par dni pozneje vlada predložila velikemu zboru fasistovske strane.
DVOBOJ MED GIUNTO IN BENCIVENGO.
— Fim, 31. jul. (Izv.) V častni zadevi med generalom Bencivengo in posl. Oiunto je nastopila izprememba. Posl. Oiunto sta zastopala posl. Igliori in bivši tiskovni šef, sedaj zaprti Cessare Rossi. Posl. Giunta bo moral imenovati nova zatopnika, nakar se bo častna zadeva z generalom Bencivengo rešila z orožjem* Značilno je, da si je bil posl. Giunta izbral kot sekundanta bas težko okrivljenega Cessara Rossija, kar potrjuje intimne stike, ki so obstojali med bivšim tiskovnim šefom m posl. Grunto.
NOVA VOJAŠKA RAZDELITEV PRIMORJA-
— Rim, 31. jul. (Izv.) > Gaz zeta Uf-ficiale* objavlja odlok vo.mega ministra, ki odreja popolnoma novo teritorijalno razdelitev Primorja v vojaškem oziru. Področje tržaškega armadnega zbora se razdeli na tri divizije, na 13.. 14. in 15. divizijo. Teritorijalno področje 13. tržaške divizije obsega vse ozemlje tržaške province, nadalje iz istrske province koprski in btstrski sodni okraj, izvzemši občini Matulje in Jelšane, ter komenski okraj iz furlanske province. Področje 14. goriške divizije, ki se nahaja v Gorici, obsega furlansko provinco, izvzemši Tolmezzo. Pordenone, sodne okraje Gemona (Humin), Pordenone, Bovec in komenski okraj. Področje 14. puljske divizije obsega istrsko provinco, izvzemši koprski okraj, kvamersko provinco, bistriški okraj in občini Matulje m Jelšane.
PONESREČENA KAZENSKA EKSPEDICIJA.
— London, 30. julija. (Izv.) Včeraj je zašel na severni meji Indije oddelek angleškega zračnega brodovja, obstoječ iz šest edinic, ki je imela nalogo, da bombardira vas nekega gorskega rodu, v gosto meglo. Štiri letala so padla na tla. Posadko so prebivalci ubili, deloma pa ujeli.
DENAR ZA EVROPO.
— Washington, 30. julija. (Izv.) Član parlamenta Porter je izjavil uredniku »United Express«, da bo nemško posojilo pomenilo prvi korak k posojilom, ki jih bodo začele ameriške banke dajati poedinim državam Evrope. Pogoji bodo isti kot pogoji nemškega posojila:
REKLAMA S SIROMAŠTVOM.
— Budimpešta, 31. jul. (Izv.) Bivši minister Albert Barta je zaprosil birdi-peštanski magistrat da mu izda ubožno spričevalo, ker sicer ne more dovršiti procesa, ki so mu ga naprtili nasprotniki.
MUSSOLINI O NORMALIZACIJI.
— Bologna, 31. jul. (Izv.) Danes se vrši v Bologni zbor 85 fašijev. Min. preds. Mussolini je poslal poslancu Ar-tinettiju pismo, v katerem ga prosi, da v njegovem imenu pozdravi zborovanje boloniskih fašistov. V pismu govori Mussolini tudi o normalizaciji Italije in pravi, da je fašizem izvrševal normalizacijo' v vseh ozrrih. Ščitil je zakone, kaznoval protizakonitosri. uvedel vlado več strank, s tem, da je sprerel najod-ličnejše predstavnike italijanskih strank v fašistovsko vlado in v faŠistovsko stranko. Fašizem je v letih 19. 20 in 21 žrtvoval veliko število svojih najboljših pristašev in je 22. leta celo tvegal revolucijo. Danes ne more odstopiti od svojih velikih pridobitev. Sama Bologna izkazuje 46 naiplemenitejših žrtev. Vsak korak nazaj bi bil nemogoč.
ITALIJANSKA OPOZICIJA O MATTEOTTIJEVEM PROCESU.
— Rim, 29. julija. (Tzv.) Z o žirom na izjave fašistovskega poslanca Farrinaccija, da bo tekom Matteottijeve^a procesa odkril zveze, ki so obstojale med bivšim iašistov-skSm tajnikom in sedaj zaprtim Cesare Ros-sijem in opozicijonalnimi poslanci, izjavlja posl. Zamboni v današnjem »Popolu«, da bi bila preiskava Matteottijevega procesa vse drugače uspela, da so drž. oblasti takoj storile svojo dolžnost. Po*l. FHJero v Milanu je n. pr. poslal k drž. pravdniku osebo, ki bi bila dala vse podatke o Matteottijevem ubojstvu. Ta pa ie izjavil, da sc noče vmešavati v zadevo in da Volpija ne aretira, tudi če bi ga našel na cesti. Nadalje bi bila preiskava lahko ugotovila, da so posl. Mat-teottija najprvo zbadali z bodali, da ga prisilijo k izpovedi, nato mu pa zabodli bodalo v tilnik in ga končno zadavili. Truplo so položili v navadno krsto in pri tem zdirobili Matteottiju roka Volpi se je bahal. da je prejel 50.000 lir in da ie opravil slab posel. O Putati bi bila policija lahko izvedela vse podrobnosti, da je zaslišala njegovo priležnico. Dumini se ie pred pričami izjavil, da je v celem ubil 7 do S oseb. vse po nalogu visokih fašistovskih funkcionarjev. Tudi ve policija, da je izjavil Dumini. da bo pobegnil v inozemstvo, da pa bo prej odstopil redakciji »Ardšta« dokumente o spletkah fašistovskih funkcionarjev. Na koncu pristavlja Zamboni poročilo o razgovoru z D* Annunziiem. ki mu ie izjavil: *?em zelo žalosten radi te smrdeče ruševine« (s čimer ie mislil fašizem.)
MEHIKA JE PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
— Mehikanska vlada je priznala sovjetsko Rusijo.
BIVŠA CESARICA ŽITA SE PRODAJA FILMU.
— Budimpešta, 31. jul. (Izv.) Bu-dipeštanski listi poročajo, da prejema bivša cesarica Žita 3000 dolarjev na mesec in da kljub temu tarna, da ne more izhajati in prosi madžarske magnate, da ji pomagajo. Drugače bo primorana, da se proda neki ameriški filmski dražbi, ki ji ponuja velikanske honorarie, ako nastopi v historijskem filmu, v katerem se predočuje propast Habsburga. Listi pristavljajo, da je Žita nemara sprejela amerikansko ponudbo in honorar.
Politične vesti.
= Ne sporazum, pooštrenje spora! O Davidovićevi vladi priobčtrje »Vreme« članek, v katerem izvaja med drugim: »Resno se bojimo, da bo imel Da-vidovićev kabinet za posledico pooštrenje odnosajev med Srbi. Hrvati in Slovenci. To pooštrenje je razumljivo, ker je stopila v opozicijo radikalna stranka s samostalnimi demokrati, ki predstavlja veliko stranko m ki ima nesporno pravico, da govori v imenu srbskega naroda.. - Mesto politike sporazuma grozi opasnost še ostrejšega spora med pristaši državnega in narodnega edinstva in med partikuJarističnimi in separatističnimi težnjami... Ta kabinet je odvisen od Ferad Drage in od Nemcev, v njem sede ljudje, ki vzbujajo pri Srbih zelo neugodne spomine, tako da je upravičen dvom v koristnost celega tega eksperimenta. Naš notranji položaj ni v nobenem oziru izboljšan s pojavo Davt-dovićeve vlade. Laglje bi trdili, da je položaj poslabšan. Vera, da se bo enotna kraljevina vzdržala v smislu in duhu ustave iz 1. 1921, je radi pojave tega kabineta omajana. Danes se lahko vprašamo, je-H ustava zasigurana pred morebitnimi rzrrremembarrrL A če se to vprašanje pojavi, je razumljivo, da bodo tudi Srbi morali pred temi neprestanimi navali hrvatskih in slovenskih par-tikularistov iznesti svoje zahteve in Izreči svojo besedo. A njihova beseda je, in naj se govori o bratstvu in edinstvu kolikor se hoče, najvažnejša in najusodnejša!« — To se pravi — notranje razmere se ne morejo urediti brez srbskega del našega naroda, katerega predstavlja po s voli pretežni večini radikalna stranka.
= Čudna logika. »Slovenec« je poročal v torek, da bo nova vlada glede zunanje politike orijentirana v smislu pomirjevalnega dela Mac Donalda fn Herriota. Danes pa piše dr. Koroščevo glasilo: »Komaj je prišla radikalna (Her-riotova) vlada v Franciji na krmilo, že je napovedala boj cerkvi. Ni počakala,
da bi se nesigurni položaj Francije uredil, brez ozira nanj je zapalila požar boja doma. Katolicizem preživlja v Franciji težke čase. Vse šole od ljudskih pa do kat Miške univerze v Parizu, morajo vzdrževati iz lastnih sredstev, konkurenca min časopisov z raznimi kričečimi bulvardnimi žurnali je zelo težka, eden pariških katoliških dnevnikov »La libre Parole« je celo moral prenehati.« — Torej nova jugoslovenska vlada, ki jo vodi faktično katoliški duhovnik dr. Korošec, o katerem pravi »Slovenec«, da je bil on kot najmočnejše zdravilo proti strupu iz Judeje potreben prosvetni minister, se hoče orijentirati po Heiriotu, ki preganja cerkev fn duhovščino. Kolobo-cija, da ji ni primere. Morebiti se spomni »Slovenec«, da ie med zunanjo in notranjo politiko razlika. Je že res, toda notranja politika vsake posamne države se ravna v prvi vrsti po smernicah mednarodne politike, po položaju v drugih državah, ki pa izvzemši morda Avstrijo ni nič kaj ugoden za klerikalne račune.
= Hinavci — za pravico! Današnji »Slovenec« čuti. da ie včeraj in predvčerajšnjem prestopil meje dostojnosti in da ie delal grdo krivico najboljšim slovenskim upravnim uradnikom. Zato piše danes doslovno. >Bilo je tako, da je sedel na tem ali onem stolu, človek, pošten in značaien. ki nikakor ni bit -klerikalec«, bil pa ie ali strokovnjak, bil je poštenjak, bil je pravičen, dostikrat pa je bil vse skupaj: strokovnjnk in poštenjak in pravičen.« Komaj pa je prišla na vlado Davidovićeva vlada s svojim slovenskim klerikalnim pod repkom, pa je »Slovenec« začel govoriti, da ti ljudje niso strokovnjaki, da ti ljudje niso poštenjaki, da ti ljudje niso pravfcni. Na ta način se je včeraj »Slovenec ^zagnal v velikega župana dr. Baltiča. poštnega direktorja dr. Debeljaka in še druge. Danes ga je sram!
= Značilna potovanja novih ministrov. Iz Beograda poročajo, da je včeraj odpotoval novi prometni minister g. Sušnik v Ljubljano, in sicer, kakor pravi današnji ^Slovenec«, da pregleda delo ljubljanskega ravnateljstva. Fnako sta v Bosno odpotovala tudi muslimanska ministra dr. Spaho in dr. Behmen. Ta potovanja so zelo značilna! Komaj so ministri sedli na ministrske stolčke, niso čutili druge potrebe, kakor da stečejo k svojim strankarskim organizacijam in da tamkaj razpravljajo o merah, ki naj v državni upravi ojačajo partizanske pozicije. Prometni minister g. Sušnik gotovo ni imel nobenega drugega ravnateljstva v celi državi, kjer bi bilo pregledovanje in nadziranje tako potrebno, kakor v Ljubljani! Kaj železnice v Dalmaciji. Bosni aH Južni Srbiti! Največje železniško zlo je v Ljubljani. Tu je treba pod firmo pregledovanja ravnateljstva obuditi klerikalno železničarsko organizacijo itd. Enaka je tudi misija ostalih dveh bosanskih ministrov! Vlada »zakona, reda in pravice«.
— Obsodba komunistov v Monako-vem. Poročali smo. da se je vršila v Monakovem razprava proti komunistom, kateri so imeli svoja zborovan:a in so se razgovarjali o organizaciji stranke, čeprav je bila oblastveno prepovedana. Obsojeni so: deželni poslanec Ootz na 6 mesecev, deželni poslanec Buchs na 1 mesec in pisatelj dr. Frank na 7 mesecev zapora. Drugi obtoženci so obsojeni na zaporno kazen 5 dni do 6 mesecev. Obsojencem se je uračunil preiskovalni zapor.
•M KAK
Poizvedbe.
—Izgubila se je ▼ nedeljo 27. t. m. po« poldne od 3. do 4. ure damska rlata zapest* niča t uro od kolodvora Domžale do Doba, Pošteni najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v pisarni tovarne g. Josipa Krmpotiča na Viru ali pa v upravi »Sloven* skega Naroda*.
Oarila.
— M«sto venca na kreto pok. dr. Jo. •ipa L*Tren51ča Je izročil naJi opravi «a »Družbo sv. Cirila in Metodac g. dr. Bres. krar 50 dinarjev.
— Uprava našega Usta je prejela za C. M. D. Din 50 od g. dr. Viktor Breskvarja mesto venca g. drju. Josipu Lavrenčiču. — Iskrena hvala!
Današnje prireditve v Ljubljani,
KINO TIVOLI: »Moč krvi.« (H, del.) KINO LJUB. DVOR: *Ljubav in zločinstvo* (Paramount film.)
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/L Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/IL Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka),
Prosveta.
Ženske univerze v Ameriki.
K številu karakterističnih posebnosti A -lerikanccv spada tudi njihovo izredno hrv enenje po izobrazbi. V tem tekmujeta rac C seboj oba spola in ženske prav nič no sapa "-jajo za moškimi. Ni evropske države, ki bi i o mogli primerjati Ameriki po številu visokih šoL Zadošča če omenimo, da imajo v Ameriki samo ženske na razpolago nad 200 institutov in kolegijev, v katerih je 30 tisoč slušateljic in 2700 profesorjev in docentov. Med vsemi temi ženskimi univerza« mi so najbolj znamenite štiri: Wcllesley Collcge v bližini Bostona, Bryn Maror blizu Filndelnie. ki je glede prosvetnega delo« van in * - največje mesto, Smith College, " mesta Northampton In konč* no * T1ege v dolini jezera Hudson,
sever 3 od Newyorka.
V ameriških univerzah poslušata navad« no oba spola skupno predavanja. Pred ne* kaj leti je hotel rektor univerze v Chicagi premestiti slušateljice v posebne prostore. Ver.dar pa se mu nI posrečilo, ker se je moral ukloniti zahtevam veČine akademi* kov, ki so videli v tem kršitev akademske svobode. Sb'^ateljice so stale v skupnih pre* dava^nicah. Pozneje pa je pridobila ta ideja mno<jo privržencev in univerze so začele graditi nova poslopja, namenjana samo za ženske, ki hodijo na nredavanja istih pro* fsorjev kakor moški. Tako je bila urejena harwardska univerza, kjer je zdaj poleg univerze za 6000 akademikov še Radeliffe Collcge za 400 slušateljic. V Columbijl je polrg moške univerze tudi ženski Bernard Collcge. Amerikanci so navajeni, da se nji* hove hčerke na univerzi ne samo uče, tem« več da tudi spe. Zato Nordchiffe College, ki nima stanovanjskih prostorov za slušate* ljice, ne uživa posebne popularnosti. V njem se vri samo 300 slušateljic.
Kakor večina prosvetnih zavodov, so bile tuđi ženske univerze v Ameriki zgrajene ln opremljene s pomočjo privatnih prostovoljnih prispevkov. Leta 1871 je za. pretil zakonski par Duran. ki Je Izgubil edinega sina, vse premoženje v znesku SC0.000 dolarjev za prosvetno delo med ženskami. S tem denarjem Je bil zgrajen prvi TVellesIev College sredi ameriškega protestantizma v Bostonu. Skoraj ob istem času je zapustila neka Sofija Smith, malo Izobražena, toda zelo vneta za prosveto, 850.000 dolarjev za ustanovitev ženske visoke 8ole v Northhamptonu. Tako sta bila ustanovljena dva znamenita kolegija, Sijih namen Je bil poleg visokošolske Izobrazbe 5e studii« o socljalnem življenju. Kadar govore o teh dveh Ženskih univerzah, tr. dljo Amerikanci vedno, da se jim posreči z njuno pomočjo izkoreniniti prostitucijo ln socijalno zaostalost ženske. Navzlic lz. rečni želji ustanoviteljev, naj služIta obe univerzi samo kot svobodna tribuna, a ka. tere naj Sirijo profesorji poleg znanosti Se plemenita krščanska Čustva ne oziraje ee na nesoglasja med katoliki In protestanti, nima verski moment na univerzi v Northamptonu večjega pomena. Od vseh verolzpovedanj je najti tu samo krSčan. eko. V Wellesley pa Je med alusateljlcaml 18 različnih sekt, med njimi celo budisti.
Francoski novinar Louls Madelaln, ki Je posetll obe visoki Soli, opisuje življenje ln delovanje teh ženskih univerz. Smatra Ju za središče ženske izobrazbe v Ameriki. Veličina teh ameriških institutov na polju prosvete presega vse, kar pozna v tem ozi. ru Evropa. To niso samo univerze, temveč pravi prosvetni zavodi, ki zavzemajo ogro. men prostor. Madelaln Je rabil tri ure, da Je prišel od postaje, ki stoji pred parkom Coliega, Wellesley, do glavnega poslopja. Ves park je podoben rajskemu vrtu. Tu jo vse polno redkih rastlin In dreves. Poslopje zvezdarne Je tapecirano z zelenim ža_ metom, v paviljonu za muzlko so zbrani najrazličnejši Instrumenti. Poleg ogromne dvorane je velika knjižnica, kjer je zbrana na kovinskih policah malone vsa svetovna glasbena literatura. Enako knjižnico Imajo skoraj vsi paviljoni, vsak po svoji speeljaL nostl. Zgradbo teh ogromnih poslopij je financiral znani bogataa Carneglll. Ko bo ee posvetni krogi zatekli k njemu, Je dejal:
Dobro, dam vam 125.000 dolarjev, pod pogojem, da dobite kjerkoli še drugih 125 tlroč. Nekaj let pozneje Je prekoračila vsota prostovoljnih prispevkov vsako pri. čakovanje. Za knjižnice se Je nabralo 600 tisoč dolarjev.
V ogromnem parku okrog bostonske univerze se nahaja nad 60 poslopij. Nekatera so za knjige In druge učila, druge za starinske slike in kipe, tretje za botanlč. no zbirko itd. Z eno besedo, vse panoge znanosti in umetnosti so našle tu gosto, ljubna vrata. Poleg teh poslopij za učila In druge zanimive zbirke Je v parku vec stanovanjskih hiš za slušateljlce. To so krasni dvorci v renesančnem slogu iz rumenega marmorja s črnimi ornamenti.
Nekoliko drugačna Je univerza.Smith Coliega. Zgrajena v divni dolini, kjer le*.l mesto Northhampton, Je podobna detskl Igrači. Sredi poslopij se dviga visoko nad okolico univerza. Tu nI večjih stanovanjskih hiš, zakaj slušateljice stanujejo v sku« pinah po 15—20 v lepih hišicah blizu me. sta. V univerzitetnem poslopju Isto bogastvo učnih pripomočkov, kakor v Wellesley Collegu. V skupnem stanovanju Ima vsaka slušateljica posebno sobo, kjer nemoteno gospodari. Angleško pravilo o nedotakljL vost človeške svobode je tu ostro in stro* go uveljavlieno. Slušateljlce Imajo lahko privatne knjižnice. Vprašal sem nekoč nadzirateljico-Francozinjo. KI je opazila, da neka slušateljica stalno sprejema kot gosta mladeniča da.ll Je znana s tem člo_ vekom. Ne. je odgovorila. Moja mati ga pozna, jaz pa se ne zanimam za vse njene znance.
Kakor akademiki, tako se tudi vse ameriške slušateljlce višjih semestrov strastno zanimajo za sport In cenijo v člo. veka t prvi vrati energiio in značaj. Ko Jim
Je hotel Mađelaln predavati o cesarici Jo. sefini, so slušateljce odklonile to predaval nje ter ga naprosile, naj Jim predava rajal o Napoleonu, ki Je vzor in učitelj energije. Ko sem govoril o Napoleonovih besedah, pravi Madelaln, a katerimi Je učil. kako mora biti človek energičen, ko aem pripovedoval o njegovih delih, v katerih je pri. šla njegova energija do popolne veljave, sem videl, kako so se zasvetile oči vseh 900 slušateljic. Poslušale ao me tako napeto, da ni bilo v dvorani niti najmanjšega Suma. Oboževanje energije se je razvilo med njimi tako daleč, da so vse dvorane okrašene s kipi mož, ki so se proslavili v tej ali oni državi s svojo energično voljo in kremeni tem značajem.
Navzlic krasni opremi In čudovitemu redu, niso cene posebno visoke. Za vso oskrbo plačujejo slušateljice 500 dolarjev letno. Sevedi so med njimi tudi take, ki jim je ta cena previsoka. Tem Je uprava znižala stanarino m hrano od 500 na 300 dolarjev. Dobivajo sicer enako hrano In tudi stanovanje se ne razlikuje od onih prve skupine, nimajo pa pravice do poseb. ne postrežbe. Pospravljati morajo same. Nekatere ubožne slušateljlce pa strežejo celo bogatim In si zaslužijo na ta način to. liko, da lahko nadaljujejo svoje studije. Značilno Je za ameriške običaje, da ta okolnost prav nič ne moti prijateljskega razmerja med slušateljico_deklo in njeno gospodinjo. Na ples in druge prireditve, ki jih posečajo slušateljice z navdušenjem, prihajajo vse v enakih oblekah.
Dasi so ženske univerze v Ameriki splošno dostopne in razkošno opremljene z znanstveno-pedagoškiml pripomočki, vendar ne morejo doseči svojega cilja ln ne nudijo onega, kar zahteva rava izobraz. ba. Videli ste vse, kar predstavljajo pri nas mlada dekleta, Je dejala Madelainn preizkušena ravnateljica. Videli ste vse urade in laboratorije. Vse to jim preseda Ne da bi se zanimale za delo, ne znajo čr. pati iz vseh teh modernih naprav toliko elementov prave izobrazbe, kakor bi stori, le ženske v Evropi. V Ameriki predstavlja ženska  akademska  Izobrazba  pravi kaos.
življenje samo potrjuje to. Od 12.00 slušateljic, kl so absolvirale tekom zadnjih 25 let Smith College, iih je bilo komaj par sto, ki so znale uveljaviti svoje znanje v praktičnem življenju. Vse druge so porabile svojo akademsko naobrazbo zelo proz. zinično — omožile so se in ostale v kuhinji. Toda tudi na tem polju ne rodi višja Izobrazba dobrih sadov. Ameriške ženske, ki so dovršile visokošolske studije, ne kažejo prav nobenega veselja do gospodinjstva. Zelo visoko cenijo sebe ln zato nočejo Ime. ti otrok Postati mati, to pomeni za tako žensko odpovedati se vsemu sportu. Vzgajati deco, to Je zelo dolgočasno za žensko, kl ima diplomo. Američanke se Izogibljejo dece In čim bolj so naobražene, tem manj Imajo otrok,
*   * *
Mednarodni wi\M za duševno sodelovanje.
Ženeva, 29. julija.
Tekom sobotne seje komisije za duševno sodelovanje je prečital predsednik Bergson pismo francoskega nauč-nega ministra Francois Alberta, v katerem ugotavlja, kako visokega interesa je ne samo za znanstveni ln umetniški svet. marveč za vse Človeštvo zapri-četo delo komisije za duševno sodelovanje: dostavlja, da se je morala komisija omejevati na to, da je dajala inicijative, ker ni imela sredstev, da bi vsak načrt temeljito proučila in ga skušala udejstviti.
Glede na to izjavlja francoski minister imenom vlade in zavedajoč se soglašanja pri vsem francoskem narodu, da hoče dati komisija na razpolago materijelna sredstva, da bo mogla svoje načrte gotovo in lepo izpolnjevati. Francoska vlada bi rada stavila predlog, da naj se ustanovi v Parizu mednarodni zavod za duševno sodelovanje. S posredovanjem Društva narodov bi nakazala potrebni denar kakor tudi prostore za ustanovitev in obrat tega organizma. V to svrho želi, da se izdela nemudoma organizacijski načrt za tak mednarodni zavod.
Vsi člani komisije so sprejeli pismo z velikim odobravanjem in zahvalo francoskemu ministru. V razgovoru se je naglašalo, da mora biti bodoči zavod kot pomožni organ komisije strogo mednaroden.
— Podružnica Udruženja vojnih Invalidov v LJubljani sklicuje na dan 3. avgu.
sta ti. Izredni občni zbor, ki se bo vršil neglede na število članstva ob 8. zjutraj v restavraciji »Zlatorog« v LJubljani. Gospo, ska uL 3 s istim dnevnim redom, kl je bil določen za izredni obč. zbor, sklican dne 20. julija ti., kateri se pa veled manjkanja enega glasa nadpolovične večine nI vršil. Vseh članov podružnice tudi onih ki Imajo funkcije v višjih odborih. Je dolžnost da se !zr. obč zbora udeležijo, da tako enkrat za vselej likvidiramo neznosno razmerje in spor v notranjosti organizacije. Upravni odbor.
_ Mestna Orjuna št. Jakob »Krakovo«
Trnovo poživlja vse svoje brate ln sestre na važen sestanek, kl se vrši v petek 1. av» gusta ob 20. (8. zvečer* v gostilni pri Mra* ku. Rimska cesta. Udeležba obvezna. — Zdrava! .
Sokolstvo.
— IX. Zlet sokolske župe Novo mesto dne 2. In 3. avgusta v Novem mestu. S po. nosom pripravlja novomeško sokolsko društvo letošnji veliki župni zlet v rodnem kraju svetovnega prvaka br. Leona Stuk_ lja. Vse priprave so v polnem teku. Dviga. Jo se že tribune, godbenl paviljon, veselic. nI paviljoni, telovadišče, vse po najnovej. ših predpisih. S ponosom bo sprejelo Novo mesto našo zmagovito mednarodno vrsto, saj se ono mogoče največ pripomoglo k svetovnemu uspehu. Pod okriljem novome, škega društva sta vzrastla prvak prvakov br. Leo Stukelj In br. MIha Oswald. Onadva sta bila med prvimi, ki sta ponesla ju. goslovensko Ime po celem svetu. Zmagova. lec br. Leo Stukelj. naš ožji rojak, je odnesel svetovno oceno telovadcev. Razumljivo Je, da so prijave vseh društev naše župe, kakor tudi sosednjih, intenzivne. Vse vodi le ena misel: videti pri nas polnošte. vllno olimpijske zmagovalce z bratom Leo. nom načelu. Ugodne zveze z vlaki bodo go. tovo pripomogle priti tud! onim, kl se še niso odločili, da nas posetijo. Razen red. nega vlaka v Karlovac ob 21.20, odhaja druga garnitura Istega vlaka ob 24. urL Proti LJubljani Je zelo ugodna zveza ob 22.25. Vsakemu udeležnlku bo tudi mogo. če prisostvovati akademiji in beneški noči v počaščenje naših ollmpijcev. Z grmenjem topičev, raketi, umetalnim ognjem ln lam. pijonl prikazali se bodo vsem posetnikom ponočni čari naše divne krške doline. Po. lovična vožnja za udeležnlke kakor običaj, no. Vsakdo si nabavi legitimacijo pri pri. stojnem društvu. Kličemo Vam zato 8e enkrat: Na svidenje- Informacije: Zletna pisarna, Narodni dom. Novo mesto.
— DrugI naraščajskl dan Gorenjske ao. kolske župe. kl se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta na Bledu obeta biti nad vse sija. jen. Javne telovadbe se udeleži, kakor čujemo tudi kralj z vsem dvorom.
— Sokoli jezdeci se vabijo na važen se* stanek v petek dne 1. avgusta v Narodno kavarno. Dnevni Ted: Zagreb in interno. Udeležba obvezna. Zdravo!
V nedelio vsi na razvitje
naraščajskega prapora
v Šiški.
•1888
Julijska Krajina.
— V Košani pri Postojni je bila italijanska zastava raztrgana in vržena na neko streho. Pričela se je preiskava in trije so bili aretirani. Prebivalstvo je nabralo denar za novo zastavo, katera je bila te dni slo* vesno postavljena na mesto prejšnje. Zup* nik je zastrvo blagoslovil; pri slovesnostih so bili navzoči zastopniki vseh oblasti in vršili so se tudi govori, običajni v obmejni krajini. Kdo je zastavo raztrgal se ne ve in najbrže se tudi ne bo izvedelo. Ni izklju« čeno, da je domaČe ljudstvo pri tem povsem nedolžno!
— V Vitovtjah nad šempasom je bil v GleŠčičevi družini, hišna št. 14, večen pre* pir med bratoma Filipom in Ivanom. Sled* njega je imela mati mnogo rajši. Te dni je v prepiru Filip streljal z revolverjem na Ivana, pa ga k sreči ni zadel Filipa so aretirali.
— Izlet na Triglav priredi goriška sek_ clja  Italijanskega   planinskega  kluba za dne 2. in 3. avgusta ti. Z izletom je združen planinski teden od 3. do 10. avgusta ti.
— Kolajne za gozdarsko razstavo v Tolminu. Trgovska goriška zbornica pred. loži razstavi v Tolminu na razpolaganje v svrho odlikovanja najboljših razstavljalcev lz gozdarstva Sest velikih kolajn In sicer 2 zlati in 4 bronaste.
— Obisk kraških Jam se zelo veča v zadnjem času. Poročajo zlasti o obilnem posetu jam pri Opčinah. pri Divači ln v škocljanu. Zadnje mesce so obiskale te Jame družbe iz češkoslovaške, Iz Avstrije, lz Nemčije, Iz Madžarske In Iz Švedske. Za avgust In september se pričakujejo novo skupine turistov, ki si ogledajo čudovite kraške jame. V dneh 20. in 29. avgusta ter 7. septembra priredi upravna komisija ško. cijanskih jam posebno razsvetljavo. Ob tej priliki se otvorljo tudi postranske jame.
Vloga klerikalizma v Alzaciji-
Loreni in pri nas.
ii.
V Strasbourgu, 25. julija.
Oglejmo si sedaj, kakšen Je verski položaj v Alzaciji In Loreni, ki se Še ni spremenil, odkar sta ti dve provinci bili zopet združeni s Francijo in ki bi ga hoteli vzdrževati klerikalci nespremenjenega še nadalje.
V verskem ozira velja v omenjenih provincah faktično Še vedno francoski konkordat, ki je veljal v Franciji L 1870, ko sta bili ti dve provinci odstopljeni Nemčiji in kateri konkordat je prišel ob veljavo v Franciji po omenjenem letu! V smislu tega konkordata prejemajo duhovniki v Alzaciji in Loreni še danes od strani države letne plače od 5000 do 25.000 frankov. Število kongre-gacij je tam naravnost neverjetno. A kar je najhujše, to je ustroj šolstva. Javne šole so konfesijonalne. V vsakem kraju obstoji po potrebi katoliška, protestantovska oziroma Židovska šola. V vseh teh šolah je verski pouk obvezen. Pouk vrš! učitelj pod nadzorstvom Župn'ka, pastorja al! rabina, ki so opravičeni vstopiti v šolo vsak čas. Posvetne šole so preoovedane. Da je učenec oproščen verskega pouka, za to je potrebno posebno oblastveno dovoljenje. Očeta, ki ne bi pošiljal svojih otrok k verskemu pouku, obsodijo na .globo ali celo na zapor. Duhovniki Ima-
jo pravico kaznovati telesno učence ter jim je to pravico priznalo najvišje sodišče. Nemški zakon pa, ki je tudi še v veljavi v Alzaciji in Loreni, ne priznava posamnikom pravice svobodomisel-stva ter igra vera tam vlogo v vseh javnih aktih in pojavih. Tako stanje, ki je v nasprotju z vsemi načeli svobode, je od največje koristi za kler, ker mu zagotavlja gospodstvo tako v zasebnem kakor v javnem živlenju. Naravno je torej, da se alzaški in lorenski kler poslužuje vseh mogočih sredstev, da si ohrani te privilegije.
In sedaj prihajam k zaključku tega svojega dopisa in k vzroku, ki me je nagnal, da vam ga pošljem. Ko Čitain tu v tujini, daleč od svoje domovine, članke in domače vesti, ki jih prinaša »slovenski Narod« skoraj vsak dan proti klerikalni stranki v Sloveniji, prihajam do neizogibnega zaključka, da je kle-rikalizem povsod enak. Njegova domovina je povsod, kjer so dani pogoji za njegovo nadvlado. »Ubi bene, ibi pa-tria« — to mu je geslo; domovina in narodnost so mu povsod le sredstvi, ki naj služita njegovim posebnim ciljem. V Alzaciji in Loreni se mu cede siine po polnih egiptovskih loncih, ki mu jih je nudila Nemčija, pri nas istotako po egiptovskih loncih ki mu jih je p. ud;! a pokojna Avstrija. Republikansko Francijo straši z monarhijo, monarhistično Jugoslavijo z republiko. Navidezno načelno si nasprotujoči dve politiki, sta v bistvu enaki. Domovinstvo, narodnost, monarhizem, republikanstvo so klerikalizmu le sredstva, cilj pa mu je vedno in povsod eden in isti. kakor sem ga označil gori in ki je jasen vsakomur, ki zna misliti s svojo glavo. »En Slovenie c'est tont comme chev nons en Alsace et Lorraine, ce qui concerne le elericalisme. Vo'la tont!« — bi rekel Francoz. (V Sloveniji je vse, kakor pri nas v Alzaciji in Loreni kar se tiče klerikalizma. To je vse!) In to je vse, kar sem hotel dokazati Čitateljem »Slovenskega Naroda« s tem dopisom.
Izpred sodišča.
— Smola in sreča. Delavec Ivan Mandič Iz Novevasi pri Ljubljani je Imel smolo. Sel je 19. junija skozi Vič in se ustavil pod oknom trgovca Janeza Meseca. Odprl je okno, — on sicer trdi, da Je bilo okno žo odprto, ker ve, da bo v tem slučaju kazen manjša, ln Je ukradel iz trgovine vrečo, v katero je naložil za 651 kron sladkorja, za 72 kron cikorije, 3in pol kg masti ln kave in pa 250 cigaret. Imel pa je smolo, da je srečal na cesti stražnika in ta radovednež ga je vprašal, kaj nosi v vreči in od kod hodi. Ker mu Mandič seveda nI mogel pred. ložiti nobenih računov, je moral iti z njim na stražnico. Tam so mu vzeli vrečo z bla. gom in ga shranil' v skladišče, njega pa so zaprli, dasi je trdil na vse pretege, da Je kupil blago od nekega prijatelja, ki se Še ni navadil dajati trgovskih računov. — Pa Je Imel smolo. — Drugo jutro je p.»gre. Bil trgovec Mesec blago. Gotovo ni blago, slavljal tatu in robantil jc nad lopovi ves dan. Se isti dan pa Je bral v ljubljanskem dnevniku, da je pri.ieia policija nekega Mandiča. kateremu Je zaplenila na cesti na Viču vrečo blaga. Hftcl je mož na policijo, kjer Je dobil vse ukradeno blago lepo v vre. čo zloženo zopet nazaj. Imel Je srečo, da je čital liste. Pred sodiščem se je zagovarjal Mandič, da je napravil to v pijani razpo. sajenosti, in ker se je dokazalo, da je bil res malo pijan in ker Je Skoda poravnana, Je dobil samo dva meseca težke ječe. tako da je Imel zopet srečo.
— Podjeten Invalid. Hrovat Adolf, ob. llkar, doma iz Andritzer pri Gradcu, sedaj Hrovat Peter, ker je prestopil v pravoslav_ no vero, ki Adolfa ni^a v koledarju svetnikov, invalid, ki pa lahko dela, je ugledal pred Invalidskim domom trokolo invalida* Alojzfja Žagarja, vredno 5000 Din. Ker mu Je bilo kolo v8eč„ Je poskusil, kako bi se on vozil ž njim po mestu. Toda že pred vratmi Je padel v roke stražniku, kar ga Je tako razjezilo, da se mu je strgal lz rok z besedami: »Ti smrkolln ne boš mene are. tiral.« In to ga je spravilo na obtožno klop. Ker pa se nesreča r3da druži z nesrečo, se Je ugotovilo med preiskavo, da je ukradel Hrovat tudf ključ od dekliške meščanske Sol«? v Šiški, zakaj ne ve nobeden in tudi on ne pove, in da Je po Šiški precej nadležno beračil. In Se ena ovadba Je prišla. Na Bin. kostno nedeljo je Sel mož po starem pur* garskem običaju dopoldne k Fajmoštru na golaš in je spil tudi par ča§ vina. Ker nista bila z natakarico dosti znana, jo ni hotel srečati v veži je skočil invalid skozi okno na prosto. Imel pa Je tudi pri vsej svoji podjetnost! zopet emolo. Pri obravnavi se je zagovarjal invalide Pero, da se je hotel peljati ž žagarjevim trokolesom na Bled h kralju, kl bi mu gotovo dal avtomobil. Ker se mu ni mogla dokazati poskušena tatvina trokolesa, je bil obsojen Hrovat radi ključa beračenja in žalitve stražnika na 1 meseo zapora. Mož Je kazen obsedel s preiskoval, nlm zaporom.
— Tat Iz navade Že večkrat radi tat. vin© kaznovan Lud. Šuštar je bil obsojen zopet na dve leti težke Ječe, ker je ukradel posestnikn Ivanu Gorščlču v Novi vasi Ust. nfco. v kateri je bilo precej denaria in pa zlato amerikansko uro, vredno 2000 Din. Njegov znanec Jurij Vlnšek pa Je to uro po ceni kupil, kljub temu. da bi lahko vedel, da Šuštar ure bržkone nI dobil na pošten način. Obsojen Je bil radi udeležbe tatvine na 4 mesece ječe. Ker ima Seštar več tat. vin na vesti bo proglašen pri prvi tudi naj_ manjši tatvini za tatu, kateremu je prešla tatvina že v navado ln pride pred porotno •odteče.
V imen« znkena, reda in
pravice...
... ogovarja »Slovenec«, da je takrat (na Zaloški cesii) državna oblast nastopila v varstvo zakona in življenja državljanov proti tistim, ki so nastopili proti obstoječemu redu. da pa je pod ar. Bal tičem državna oblast rušilce zakona celo ščitila, da so zakon lažje gazili. Nam je v predmetnem slučaju popolnoma vse er.o, kdo je dr. Baltič in kaj je zakrivil, če je sploh kaj zakrivil kot veliki župan. O tem naj sodi poklicana instanca Tudi nas ne zanima, kdaj ga nameravajo klerikalci sramotno (?) odsloviti. Pribijemo pa ponovno, da so klerikalni mogotci zapovcdali streljati slovenske delavce na Zaloški cesti v imenu tistega zakona, reda in pravice, ki ga danes sami zlorabljajo in gazijo. »Slovenec« sicer poje visoko pesem pravnemu čutu našega ljudstva, ki pa ne zahteva restitutio in inte^rem v tem smislu, naj zavlada zdaj v imenu zakona, reda in pravice klc-o-komrnvstični teror in brezobzirno preganjanje napredne javnosti, temveč naj nova vlada ne dela nobene razlike med državljani tega ali on.-^a političnega prepričanja, naj vzpostavi red in mir, če ga d"^lej res ni bilo. zlasti pa raj stopi na prste titim, ki hočejo na vsak način pahnit] državo v vrtinec krvave meščanske vojne. In tu naletimo baš na tist! moment, ki je za vlado zakona, reda in pravice, ali bolje rečeno za klerikalno strahovlado vel .značilen. Mi smo če opetovano povedali, da bi klerikalci brez komunistov nikoli ne prišli do državnega krmila. SLS je potrebovala komuniste zato, da pridobi na svojo stran slovenski proletarijat, ki je mislil, da ga vodijo pošteni zaščitniki njegovih interesov, pa se je temeljito zmotil VMill so ga navadni politični pustolovci, ki so prodajali njegovo kožo in vadljali za njegove življenjske interese kakor svetopisemski farizeji. Kdor je več ponud'1. tistemu so prodali delavstvo. Klerikalci so ponudili največ, ponudili so politične koncesije in komunisti so se jim udinjali. Kakšne bodo posledice in kdo pride pri tej kupčiji končno na svoj račun, to pokaže Šele bodočnost. Na vsak način pa se SLS temeljito moti če misli, da bodo komunisti vedno le igrača v njenih rokah. Pride lahko čas. ko ugrizne kača najbolj občutno tistega, ki jo nosi zdaj v nedrih. Cerkveno bogastvo in klerikalne banke so tudi stebri kapitalizma, i ki spadajo pod bistveno točko komunističnega programa glede odprave privatne lastnine.
Tako stoje stvari danes in klerikalci se zaman trudijo dokazati, da ščitijo' pravni čut slovenskega ljudstva. S puh-; lirni frazami lahko žonglirajo med ljud-, mi. ki so politično zanikani. Dokazov; za to, da eksperimentira nova vlada, i Čije spiritus agens je dr. Korošec, v! imenu zakona, reda in pravice ne samo z obstoječim pravnim in socijalnim redom, temveč z državo kot celoto sploh, je nobroj. Naj navedemo tu samo enega. Dobro informirani praški »Narodni Listy« poročajo v zadnji številki o tem. da so ustanovili bolšjeviki na Dunaju nov tiskovni organ »La Federation Baicanioue«. List. namenjen komunist':č-ni propagandi na Balkanu, financira Moskva. V prvi številki je objavljenih več prevratnib proklamacij, med njimi tudi manifest makedonske revolucionarne organizacije in manifest osrednega federativnega odbora. V teh proklamaci-jah se ugotavlja, da je začela makedon-. ska organizacija zadnje čase energično akcijo proti Cankovi vladi za to, ker se je slednja sporazumela s Pašič-Pri-bičevičevo vlado glede skupnega nastopa Proti boljševiškemu pokretu na j Balkanu. Makedonska organizacija slovesno izjavlia. da pristopi k enotni fronti vseh revolucionarnih odborov na Balkanu z namenom, da se ustanovi Federativna ba!kanska republika« vseh balkanskih narodov, kot enotna državna tvorba, ki bi bila odvisna od moskovsko vlade. V istem listu je obiavHen s'ičen manifest v imenu črnogorskega osvobodilnega pokreta, ki ga je podpisa] Orlo-v!<5, nadalje manifest hrvatskih komunistov, podpisan od Došena in \Vaiten3, ki pozivata tudi madžarski narod, naj se pridruži tej novj organizaciji.
V imenu zakona, reda in pravice vprašamo novo vlado, posebno ra klerikalne ministre, Če jim je znano, da stoji balkanski polotok na pragu socijalne revolucije? In če jim ?e to znano, kako naj zakon odobrava predsto.lečl razpust Orjune in drugih nnc»lonaI?st:čnih organizacij, kako naj razumemo in tolmačimo gonjo proti Sokolstvu In kakšno zaupanje naj ima miroljubna jugosUu venska javnost do mbristror, ki so de facto že razveljavili zakon o zaščiti države s tem, da dovoljujejo razpuščer?! komunistični organizaciji prirejati javne protestne shode? Sicer pa se ne čudimo temu eksperimentiranj z ognjem, ker poznamo SLS, ki bi se zvezala tudi s hudičem, samo da dobi v svojo oblast Slovenijo. Čudimo se pa kroni, ki ne vidi kam vodi njo rn državo nova vlada zakona, reda in L.iru.
\
suan 4
»SLOVENSKI  ffARODt   dne i   avgusta 1^:4.
srev.~ tri
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 81. julija 1924.
Legenda o »največjem prijatelja Slovencev«.
Kdo je bil to? »Slovenec« se je pred desetimi leti zaklinjal, pri tej trditvi je ostal tudi med vojno in tudi Še Po prevratu je sicer sramežljivo, a ven dar dovolj odkrito namiga val, da je bil ta »največji prijatelj« Slovencev nihče drugI kakor bivši avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Slikal ga je »Slovenec« kot vzor človeka, kot kondenzirano modrost in pamet, kot moža, ki je združeval v sebi vse vrline in sposobnosti, ki jih sploh more imeti umrljiv človek, skratka kot bitje, ki je samo še Bosni enako.
Te legende in bajke je nato v se bolj rafinirani obliki širil med ljudstvom mlajši njegov bratec »Domoljub« in mu vcepil končno prepričanje, da je bil mož ki je padel kot žrtev atentata v Sarajevu, kakor polubog.
O tem, po klerikalnem mišljenju legendarnem junaku Franu Ferdinandu je preteklo nedeljo v Pragi govoril senator Vaclav Klofač. V svojem govoru je na vsa usta povedal, da ni bil nihče tako vesel in zadovoljen radi umora Frana Ferdinanda kakor dvorna kamarila na Dunaju. Pa zakaj? Cujmo! Klofač je ugotovil med drugim:
Fran Ferdinand je bolehal na progresivni paralizi, bil je torej neozdravljivo duševno bolan ter bi bil končal v umobolnici, ako bi mu ne bila slučajno usoda določila druge smrtL Zato so na Dunaju vse poskusili, da bi ga zakonitim potom odstranili. Ko vse to ni pomagalo, so imeli v načrtu takozvano domačo revolucijo. O sarajevski nevarnosti so merodajni krogi na Dunaju vse prav dobro vedeli, vendar pa namenoma niso ničesar ukrenili v njegovo varstvo. Takratni šef pokrajinske uprave v Bosni general Potriorek se je od mrtvega trupla Frana Ferdinanda vrnil k oficirjem z besedami: »Gospoda moja! Zgodila se je velika neprijetnost, toda pojdimo sedaj — zajutrkovat!«.
Klofač je nadalje razkril o Franu Ferdinandu še tele zanimivosti: »Drugi dan po smrti Frana Ferdinanda so izvršili na cesarjev ukaz temeljito hišno preiskavo na gradu Konopištu. Pri tej priliki so zaplenili razne spise, ki so starega cesarja skrajno razburili in razjarili. Pred vsem je cesarja Frana Josipa vznemirilo dejstvo, da je Fran Ferdinand ponudil cesarju Viljemu za slučaj vojne suženjsko službo in si zato izgovoril posebne koristi za svojo rodbino. Za oba njegova sina bi se naj ustanovili dve novi državi, izmed katerih ena bi liaj segala od gališke meje do Soluna, druga pa bi naj združevala Poljsko in Ukrajino...
Takšen je torej bil »največji prijatelj Slovencev«! Bil je bolan na umu in sčasoma bi se nru bil, kakor je to naravni proces pri progresivni paralizi popolnoma omračil duh. In tega duševno bolnega moža, ki je mislil samo in izključno na koristi svoje rodbine, ki je snoval načrte o novih državah, zzoV za svoja sinova in ki niti v saniah ni mislil na Slovence, je slikalo klerikalno časopisje kot ideal in vzor človeka, kot največjega prijatelja in zaščitnika Slovencev!
Ali se je potem čuditi, ako riše sedaj isto časopisje državnike in politike, ki so osnovali našo državo in jo žele napraviti veliko in mogočno, kot združitev vsega zla. kot propadle ljudi, ki jim je lastna korist vse, blagor celokup-nosti in države pa deveta briga?!
★  ★ ★
— Kralj Aleksander na Bledu. Včeraj je Nj. Vel. kralj Aleksander odpotoval iz Beograda na Bled. V Ljubljano je vlak prispel ob 10. Na kolodvoru ga je pozdravil vel. župan dr. Vilko B a 1-tlč, s katerim se je vladar dlje časa razgovarjal. V informiranih krogih trde, da odpotuje najbrž kralj skupno s kraljico za nekaj dni v Dalmacijo, kjer bo prisostvoval svečanemu sprejemu angleške flote in da bo pri tej priliki kraljevsko dvojico spremljal po Dalmaciji predsednik vlade g. Davidovič. Sredi avgusta odpotuje kralj v Topolo, da se 16. avg. ob obletnici smrti svojega očeta udeleži s celim kraljevskim dvorom in celokupno kraljevsko vlado spominskih svečanosti.
— Prestolonaslednik Peter lahko obolel. Po vesteh iz Beograda je prestolonaslednik Peter lahko obolel. Z ozirom na to je Nj. V. kralj Aleksander včeraj nanagloma odpotoval Iz Beograda.
— Grozna stvari pridejo na dan!
Nova metla, ki jo vihti dr. Korošec v Beogradu, da po znanih klerikalnih metodah očisti Avgijev hlev, je naletela s pomočjo prometnega ministra Sušnika na strašne nepravilnosti. Cujte in strmite, kaj je ugotovila ta metla na podlagi aktov! Orjuna se je namreč na svojih izletih v Trbovlje, Lesce In drugam vozila za polovično cenol Kaj pa orlovske In druge klerikalne organizacije? AH niso W!1 nikoli ddežni
Sušniku bi svetovali, naj malo pobrska Še po drugih aktih. Novi minister bo moral uvesti temeljite remedure, pravi »Slovenec«. Radi verjamemo. Te remedure bodo tako temeljite, da se napredne organizacije odslej menda sploh ne bodo smele voziti po državnih železnicah, zato pa bodo klerikalna društva In zasebniki deležni vseh »pravic«. Je pač tako. Zakoni so menda za to tu, da jih lahko ljudje po svoji volji zlorabljajo.
— Nazori »Slovenčeve« redakcije. V današnjem »Slovencu« čitamo črno na belem: »Poštni uslužbenci Imajo lahko kakršnekoli klube hočejo. Pač pa spadajo ▼ disciplinarno preiskavo uslužbenci, ki so podpisali oklic, v katerem se hujska zoper opozicij onalne stranke.« — Na podlagi takih nazorov o svbodi političnega prepričanja in združevanja je včeraj redakcija »Slovenca« zvalila celo golido svojih ogabnih denuncijacij na naše najboljše poštne in upravne uradnike.
— V Rogaški Slatini je bilo dne 23. ju* lij« t. L navzočih 1541 gostov. Splošen obisk do tegs dne znaša 3150.
— Za odpravo tujk v govoru. Agilni krotek za odpravo tujk »Ođvađa« v Sovođ. nji je nabral za Jugoslovensko Matico ponovno Din 51. Hvala nabiralcem in dara. ralcem.
— Rakek skupna železniška postaja z Italijo? Iz Beograda poročajo: Ministrski svet je imenoval posebno komisijo, ki ima preiskati možnost kompromisa med našo državo in Italijo o vprašanju našel'evania italijanskih podanikov v kraiih oddaljenih do 50 km od meje. nadalje o vprašanju, da se določi Rakek za skupno železniško postajo obeh kraljevin. V komisiji so strokov-n;akl vseh zainteresiranih ministrstev. Ako naša vlada ugodi italijanski zahtevi, se bodo skoraj po vsej ljubljanski oblasti lahko svobndno naseljevali Tfaliiani.
— Požar v Sublčevi ultcl. O. Malhape nam piše: V notici k požaru v Subičevi ulici je bilo navedeno, da bo se nahajale V mojem skladišču večje zaloge Ipirita ln baje tudi bencina. Resnici naljubo ugotav. ljam, da se v mojem skladtšCu parfumov ni nahajala niti ena kapljica bencina, ker ga Bploh ne uporabljam. Kar se tiče Spiri. ta, ga je bilo v skladišču samo toliko, koli. kor je bilo Izgotovljene^a blaga. špirita samega tudi nI bilo pri meni nič. Na dvorišču sta bila pač dva soda za Špirit, toda bila sta prazna. Kaj je bilo v skladišču g. Muleca. kjer Je začelo goreti, ml ni znano, dvomim pa, da bi bil on Imel bencin ali ftplrft.
— Pozor Interesentom, posestnikom in
industrijskim podjetjem ob Gradaečlcl. Ko. misija o uravnavi Gradaftčlce od vtoka GllnSčice do Izliva v Ljubljanico bo nada_ ljevala svoj ogled v petek dne 1. avgusta ti. Sestanek komisije točno ob 9. uri na mostu ob Izlivu GllnSčice v GradaSčlco. Vodja komisije: Okrajni komisar Veliko, nja.
— Obletnica matura. Maturantje 1. drl.
gimnazije v Ljubljani letnik 1904 obhaja 20. avgusta ob 20. zvečer v hotelu TJnion dvajsetletnico mature. Podrobna pojasnila daje prof. A. Prebil, Zrinjskega cesta »t. 3 /II.
— Tisoč in ena noč na Bledu, ho ena najlepših točk razsvetljave, kar Jih zmore pirotehnična umetnost. Videli bomo med drugim tudi Sivo sliko, predstavljajočo narod, ki se poklanja vladarju, čigar slika, s lavor jem ovenčana, se bo zabliščala v tiso« čerlh lučicah In ognjlh. zlva slika se bo pokazala v bajni bengalični ln«. Izvajana bo od domačinov. Vladarjevo sliko pozdra. vi sto strelov iz topov, ki bodo ▼ to posebno svrho pripeljani na Bled. Slamost se otvori s 20 častnimi, pozdravnimi streli. Na Bledu je ie danes vse živo in zavedni Gorenjci se pridno pripravljajo na slavno, stl, kakorSnih Bled Se nI videl.
— Pogreb dr. Lavrenčiča. Včeraj pop. so položili zemeljske ostanke pok. dr. Lav* renčiča k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. Udeležba občinstva pri po* grebu je bila izredno Številna, kar je dokaz velikih simpatij, ki jih je užival pokojnik ▼ vseh slojih ljubljanskega prebivalstva. Toč# no ob določeni uri je prispel voz s duhov* niki, ki so krsto blagoslovili, nakar je pev* ski zbor Gospodarskega in političnega dru* itva za dvorski okraj, katerega predsednik je bil pokojnik dolga leta zapel turobno, ▼ srce segajočo ia los ti nk o »Vigred se povr* ne«. Nato se je razvil žalni sprevod. Za kr» sto so stopali pokojnikovi sorodniki in znanci, dalje veliki župan dr. Vrtko Baltič, komisar mestne občine dr. Krejči, predsed* nflc odvetniške zbornice dr. Majaron, zastopniki raznih oblasti in korporacij. So* kol L, ksterega član je bil pokojnik, je bil zelo Številno zastopan. Posebno itevilno so se udeležili pogreba njegovi stanovski to* variši — odvetniki. V sprevodu smo dalje opazili zastopnike demokratske stranke, re* prezentante notarske zbornice, zastopnike
tipografske organizacije, odbornike dru* itva tiskamarjev itd. Povsod, koder se je
premikal Žalni sprevod, je mnogobrojno občinstvo delalo špalir. Na Martinovi cesti so pevci zapeli Se poslovilno žalostinko, na* kar je žalni sprevod krenil proti Sv. Križu, kjez so položili pokojnika ▼ prerani grob.
— MrzTo vreme tudi v Itattji. Iz Milana poročajo o izredno hlsdnem vremenu, ksr Je v Italiji v tem času nekaj posebno nenavadnega. V nedeljo je bil def in padala je toča, potem ie ostalo vreme neugodno m v torek Je bflo temno*oblačno, deževalo Je neprestano hi nastopil je občuten mraz. Ljudje hodijo okoli oblečeni kakor ▼ pozni Jeseni In se ne morejo načuditi hladu kon* eem julija, ko Je sicer velika vročina in pohiti kdo* le note te
— Mesto atrumiee »gorele. Se včeraj
smo poročali o strahovitem požaru, ki je vpepelil mesto Strumlca. Ogenj je izbruhnil ▼ sredini mesta na več krajih. Centrum mesta je bil do večera uničen. Zgorela je vojašnica, lola. dalje j« uničen županski urad. Pri gašenju Je sodelovalo orožnIStvo, vojska ln prebivalstvo, vendar ni uspelo ognja omejiti. V mestu je nastala silna pa. nika. Več žensk je znorelo in več oseb je zadobilo lažje opekline. Da.ll se Je prime, rila kaka smtna nesreča. Se ni ugotovljeno. Požar je izbruhnil najprej© v neki slale!. Čarnl, v kateri so se nahajali sodi s benci. nom in petrolejem, ki so eksplodirali. Ogenj se Je nato bliskovito razširil. Prebivalstvo vedri pod milim nebom. Skoda Je ogromna. Zanimivo je, da je to te drugi slučaj, da Je S trumi cp popolnoma pogorela. Leta 1918. so mesto zažgali Grki.
— Incidenti povodom pogreba Marka Zovka v Zagrebu. Včeraj popoldne se je vršil svečan pogreb Marka Zovka, Id je pa« del v spopadu z Berislavom Angjelinovi* čem. Truplo pokojnikovo je bilo odeto v hrvatsko trobojnico z znakom Hanaovcev. Pri pogrebu, Id je bil pravzaprav odmev separatističnega gibanja, je prišlo do demonstracij že na pokopališču. Več govor* nikov je priseglo, da maSčujejo smrt Zovka. »Hočemo osveto!« so kričali sfanatizirani Hanaovci. Med tem se je oglasil neki trgov« ski pomočnik in izjsvil »Nočemo osvete«, nskar se je omladina navalila nanj. Nastala je panika, dokler se ni končno pojasnilo, da je omenjeni pomočnik to izrekel v raz* burjenostJ in naglici. Omladina je nato od* šla v mesto, kjer pa je policija zastražila vse dohode. Demonstranti so predrli poli* cijski kordon in navalili na »Narodnu ka* vanu«, katero so demolirali. Baje so se v tej kavarni shajali OrjunaSL Lastnik ima okoli 60.000 Din Škode. Demonstranti so hoteli nato oditi na mesto, kjer je bil Zov* ko ustreljen, kar pa je policija preprečila. Demonstranti so rudi kričali »2ivela hrvat« ska republikal« »Dol Jugoslavija 1« itd. Po« lici j a je Sele pozno zvečer vzpostavila red.
— Smrtna k<>sa. V Sp. Šiški Je 30. t m. umrla gospa Marija Stoparjeva, vdova Jelene, posestnlca, znana zlasti pod domačim imenom Gričar. Pokojnica Je bila skrbna gospodinja in blaga mati. Njeni znanci In prijatelji so Jo visoko čislali in spoštovali. Pogreb bo ▼ petek 1. avgusta ob 15. s Celovške ceste 63 na pokopališče k Sv. Krlzu. Bodi JI ohranjen prijazen spomin!
— Vd°va pok. Slajpaha, ki Je padel v Trbovljah kot žrtev komunističnega terorja, je povila, kakor nam poročajo, krepkega dečka.
— Javna varnost v Rožni dolini. Pišejo nam: V Rožni dolini se Je pojavilo zadnje čase več sumljivih elementov, ki ogrožajo javno varnost Izvršenih je bilo že več po-skušenih vlomov v stanovanja, ki pa so bili vsled opreznosti stanovalcev preprečeni — Včeraj so skušali tatovi dvakrat vlomiti v vilo, last g. Bischofa, bili pa so prepodenl. — Prebivalci Rožne doline prosimo, da varnostna oblast ukrene vse potrebne korake In da odpomore neznosnim razmeram.
— Izenačenje koledarja. V minstrstvu ver se Je sestala komisija, ki Ima nalogo proučiti načrt za izenačenje koleda-rja, ki ga le vsem državam predložila Liga narodov.
— SenzacIJonalen proces v Gradcu. —
Včeraj se je pričel v Gradcu proces proti Baronici AHcI Konrad - Konrads-h e I m, kJ Je ob dolžena, da Je dne 29. februarja t 1. povodom neke zabave v njeni hiši ukradla grofici Alici HeTbertstein 76 biserov v vrednosti nad 60 mi H Ionov a, K. nadalje Je obtožena, da je 7. februarja t L ukradla v hiS VVelsersheim grofici Evge-niji Attems 26 biserov v vrednosti 25 milijonov a. K. Obtoženka Je prvo tatvino priznala m Izjavila, da le bisere grofice Her-bertstein prodala za 55 milijonov nekemu dunajskemu trgovcu Evangelistu. Od te svote Je 20 milijonov naložila pri zavodu »Nor-dTsch-OesteTreichlsche Bank*, 10 milijonov Je porabila za svoje gospodinjstvo, dva ml-TJona Je poslala svoji hčerki, pol milijona pa le darovala neki slromaSni deklici. Tatvino biserov pri grofici Attems obtoženka zanika, vendar pa Je tudi ta tatvina nepobitno dokazana. Kot priče so bili zaslišani sami graški aristokrati, med temi tudi grof In grofica Cbormskv. Obravnava Se nI končana.
— Prijeta pobegla kaznjenca. Orožniki so v Središču ob Dravi prijeli dva nevarna kaznjenca, pobegla iz kaznilnice v Le-poglavl na Hrvatskem. Pišeta se Ivan Stan-kovlć in Anton Markovlč in sta bila obsojena radi ropa na 15 let Ječe, katera kazen Jima ie bila znižana vsled amnestije na 6 let Pobegnila sta z dela, Id sta ga Imela na prostem m tta se več dni potikala v krajih okoli Drave.
— Radi žalosti v smrt. V Cernomereu pri Zagrebu je izvrSil 301etni Vilko TabuS grozen samomor. Zabodel si Je nož v srce. Bil je v družbi prijateljev in Je bil popol* noma miren. PosluSal je razgovor ostalih. Nenadoma pa Je potegnil nož m si ga z vso močjo porinil v levo stran prsi. Preplašenim prijateljem je smehljajoč izjavil, da je za« dovoljen, ker lahko umre. čemu je izvrSU samomor ni ugotovljeno. Po izpovedbah njegovih prijateljev je hrepenel za ženo, ki živi v Bosni ln s katero že tri leta ni živeL
— Toča. V nekaterih krajih Dalmacije je padala gosta toča, ki je uničila vse pri« delke. Trpela so zlasti sela Vodice, Vrulje in Bilice. Vsi ti kraji so trpeli tudi od poplave, ker se je utrgal oblak.
— Prijet tat. Meseca oktobra so bile H gostilne Drašček v Bohoričevi ulici ukradene gosli vredne 1500 D. Policija le aretirala t-ito v osebi delavca Antona Korna, ki Je tatvino priznal.
— Tragična smrt orožnika. OrožnlSki narednik Vaša Nikolič Je dne 26. t. m. sku* paj s drugim orožnikom kontroliral don a v« sko obal pri baSkem selu Gložanina glede lovenja rib. Naletel je na skupino dečkov, ki so lovili ribe brez dovoljenja. Orožnik Jim je hotel odvzeti več rib. čemur so se dreke uprli V prepir se je vmešaval tudi i
seljak Pavle Frank, braneč dečke. Ker se Frank na orožnikov poziv ni hotel odstraniti, je ta potegnil puško, ki pa se je nena« doma sprožila in krogla je zadela njega samega. Orožnik je bil takoj mrtev. Seljak Frank je bil aretiran.
— Tragična smrt V torek popoldne se Je s petrolejem polila in zažgala nekoliko slaboumna 49-letna delavčeva vdova Katarina Kasteilc. Vso ožgano in v plamenih Je našel nesrečnico v njenem stanovanju v Trnovski ulici št 6 uradnik Burger, ki Je čul obupne krike in le vdrl skozi okno v stanovanje. KasteliČevo Je nato s pomočjo pa-santov prenesel na prosto in so Jo zavil! v mokro rjuho. Prepeljana le bila v bolnico, kjer pa Je podlegla poškodbam. Samomor Je izvršila v napadu hpne blaznosti.
— Vremenska napoved. Do 31. julija Zvečer oblačno, deževno, hladno ln zapadni vetrovi. Napoved vremena za dalj časa ni zanesljivo. Splošno pa bo slabo vreme Se trajalo.
— Najcenejše In najnovejše obleke se
dobe samo šelenburgova ulica St 3 pri Gričar & Mejač.
7000 SLEPARIJ FOTOGRAFA IZ PANČEVA.
Beogradski policiji je zopet padel v roke tip skrajno prefriganoga in drznega sleparja, Id ima glede števila svojih sleparij brezdvomno jugoslovenski rekord. Izvršil je tekom zadnjih dveh let nič manj nego 7000 sleparij. Podjetni slepar se piše Mita Stoj a novic fotograf iz Pančeva. Pojavil se je pred dvema letoma v Beogradu in je pričel tam zbirati naročila za povečanje fotografij. Kupčija je izvrstno cvetela. Ljudje so naročevali fotografije in večina mu je dala 100 Din are na roko. Stojanovič si je nabral več tisoč dinarjev in nekega lepega dne je izginil iz Beograda. Naročniki na« ravno povečanih fotografij niso videli. Ms« lo kasneje se je pojavil Mita v Novem Sa« du. Opustil Je svoje kupčevanje s fotografijami in se lotil drugega posla, ki pa je bil seveda v zvezi z fotografiranjem Spoznal se je z neko modistko in ji obljubil zakon. Pripovedoval ji je, da ima v Beogradu svoj stelije, k* bi ga rad povečal. Zato potrebu-je denarja. Modlstka je imela nekaj kapita* la in mu je posodila 6000 Din. Mita je denar vzel in se odpeljal na Dunaj — tako je vsaj trdil. Izstopil pa je fe v Subotlci. Nikdar več ga ni videla prevarana modi* stka. V Subotici se je Mita nanovo loti! »posla«. Na ulici je naletel baš na fotografa ki je fotografiral orjunaški sprevod. Mita Je pristopil, se jel Ž njim razgovarjarl, mn natvezil, da Ima v Beogradu velik »atellje«, pod imenom »Luna«. Rekel mu je, da išče kompanjona. Fotograf je takoj stopil z njim v zvezo In mu izročil »aconto« 3000 dinarjev. Mita je zopet izginil iz Subotice. Zatem je prepotoval vsa mesta Jugoslavije, bi je v Ljubljani in v Zagrebu. Tam je zopet lovil naročnike za povečanje fotografij. Končno ga je zopet zaneslo v Beograd, kjer se Je lotil izredno originalnega posla. Nabavil si Je od raznih fotografov slike uglednih in bogatih Beograjčank. Izrezal Je glave ln jih prilepil na fotografije nagih žen. Tako zlepljene slike je nato fotografiral in dobil je slike dočitnih dam v Evinem kostumu. Nato Je odšel Mita s temi fotografijami na posel. Pojavil se je pri da« ml, čije fotografijo je imel v roki in se predstavil kot policijski agent.
»Oprostite milostljiva«. je rekel, »imam v rokah dokumente, iz katerih je razvidno, da vi zelo razuzdano Živite.«
»Milostljiva« ga je ponavadi nahrulfla in izjavila da je to laž.
»Ni laži je odvrnil cinično Mita in pokazal presenečeni dami njeno fotografijo v Evinem kostumu. No da ni bilo Skandala, je vsaka dama raje plačala 1000 Din, ki jih je zahteval Mita za molčanje. Tako je pre* fr?*?nee izsilil večje vsote od raznih dam. Ali končno je prišel pustolovec v roke pra« vice. Nekega dne je uradnik ministrstva financ Miodrag Gurič spoznal v Miti onega agenta, kateremu je pred dvema letoma izročil 200 Din are za povečanje fotografije. Da! ga je aretirati In sedaj premišljuje Mita svoje doživljaje v beogradski glavnjači.
TZ CELJA«
—c Občinske volitve za mesio Celja so bile razpisane v sredo 30. julija, — Vršijo se dne 28. septembra.
—e Kretanje nalezljivih bolezni v mea stu Celju od 20. do 27. julija, ikrlatlnka: ostalo 6. ozdravela 2, ostanejo v oskrbi i.
-—e X. carinska konferenca se vrti da. nes v četrtek ob 20. zvečer t prostorih »Javnega skladišča ln prevozne drulbec.
—c J. A. D. Triglav. Dne 8. avgusta se vrli v Celju zborovanje delegatov J. A .D. Triglava. Zagreb In njega podružnic. Pozi. vajo se delegati, da se zborovanja sigurno udeleže!
—c Iz celjskih zaporov sta pobegnila zopet dva Jetnika. Krivo Je to, da so zapori celjskega okrožnega sodišča v zanemarjenem poslopju, ki bi potrebovalo temeljitega popravila.
—c Vlom pri Selnici. V noči od 27. na 28. t. m. so vlomili neznani storilci pri posestniku Franu Suhiju v Kumarevcih pri Selnici. Odnesli so nekaj obleke in perila v vrednosti 2000 D.
—e Koncert. Dne 1. avgusta v petek priredi g. Vek. Janko v Mestnem gledališču v Celju ob priliki svojega odhoda od eelj. gledališča koncert. Iz prijaznosti sodeluje domačinka gdč. Kocuvanov a, konser. vatoristka m g. Ciril Pregelj ob klavir. Ju. Na sporedu so: Orieg, Rublnsteln. Lajo_ ▼le, Osterc, Pregelj, Oerblc. Pavčle, Vllhar, dr. B. Ipavec, Allablef ln drugi. Na sporedu so le neprolzvajani samospevi gg. Osterea ln Preglja Prt priljubljenost! g. Janka Pre. glja pri naSem občinstvu je pričakovati kar najboljši obisk. Je pa tudi morallčna dolžnost vseh gledaliških obiskovalcev, da se eddollrjo g. Janku sa vse prijetne gledalL ike večere, ki so Jih doživel! pri operetah »Tri mladenke« In »Mamselle NKouche«. ▼stopnice se lahko rezervirajo v knjigarni Gorica* m Leekovlek.
IZ MARIBORA.
Ravnatelj drž. železnic dr. Borko In stanovanjsko vprašanje. Te dni se je v Mariboru mudil novi ravnatelj državnih ie_ leznlc g. dr. Borko. Dosedaj si Se nI znal pridobiti nobeden njegovih prednikov tudi ne pod upravo Juž. železnice z ljudomilim nastopom ln zanimanjem med železničarji tudi nižjih kategorij sploSnih simpatij in zaupanja, kakor se je to posrečilo g. dr. Borku že pri prvem svojem posetu v Mari, boru. Simpatije in zaupanje prihajajo po. sebno od tod, ker ljudje vidijo, da se nori ravnatelj tudi osebno zanima za vprašanja, ki so vitalnega pomena za železničarje. Pre_ Je so bl!1 prosilci v vojnih zadevah veza. ni na dolgo ceremonljelno pot posrednikov ln referentov; zdaj jim je osebno na razpo_ lago ravnatelj sam, da se lahko nanj obračajo. Tudi za stavbeno akcijo se ravna, telj iivo zanima, za to je tudi obljubil s vsemi močmi podpirati akcijo stavbene družbe »Mojmlr«, zlasti ko Je zvedel, da je v Mariboru nad 100 železničarjev, ki nimajo stanovanj.
—m Rop v graščin] pri Dravogradu. V noči od torka na sredo se Je graščini Buch. steln pri Dravogradu vtihotapila večja družba oboroženih roparjev, ki Je med tem ko so domači igrali v sosedni sobi karte, v drugI sobi neopaženo oropala vse dragoce. nostl v vrednosti 200.000 Din. Služkinjo, ki se jim Je postavila v bran, so obstrelill na levi nogi. Ravno v tej graščini Je najbrže Ista tolpa že dvakrat poskusila svojo sre_ 6o, a obakrat jih je odgnala Junaška služ kinja, ki je tudi to pot z revolverjem težko ranila enega roparja, katerega so pa drugi tovariši takoj odnesli. Da niso obstrelill služkinje, bi se jim tudi to pot ne posrečil rop. Orožništvo celega okraja zasleduje roparsko tolpo.
—m Preureditev tržnega nadzorstva. Ena dolgotrajnih ssplošnih želi se najbrže vendarle uresniči Je ob zaključku poslovanja sedanjega občinskega sveta. Zelja namreč po preureditvi tržnega nadzorstva. Načrt bi se bil že IzvrSil, da nI prišla vmes znana HInterlechneTjeva afera. Kakor izvemo, se bo tudi ta zadeva končno rešila v občinski seli v petek dne 1. avgusta. Pri tel priliki se bo odločilo definitivno, name-ščenje tržnega nadzorniku. Tudi se namerava urad tržnega nadzorstva premestiti na zanj najprimernejše mesto v prostore, kler Je bila dosedaj gostilna, svol čas pa Zgla-silni urad. torej prav na Olavnl trg. Občinstvo že željno pričakuje, da se vzpostavi na živilskem trgu red.
Proslava osvobojen)? Prekmurja.
Dne 9. in 10. avgusta t. 1. prirede ▼ Murski Soboti in Beltincih proslavo petletnice osvobojen j a Prekmurja.
Ker je ta proslava za Prekmurje velikega nacijonalnega pomena in je sveta dolžnost nas vseh, da proslavimo spomin za svobodo Prekmurja padlih junakov na časten in dostojen način, zato pozivamo vse narodno občinstvo k številni udeležbi.
Proslava obsega v glavnem nasled* nji spored:
1. dne 9. avgusta 1924. ob 20. v M ur* ski Soboti slavnostni sprevod s baklja« do in vojaško godbo po mestu in ns pokopališče, kjer se vrSi proslava tu pokopanih, za svobodo Prekmurja padlih junakov;
2. po sprevodu svira vojaška godba v Murski Soboti do polnoči;
3. dne 10. avgusta 1924 se vrši ves dan proslava v Beltincih z ljudskim taborom, kjer nastopijo govorniki po* samnih odposlanstev.
Prosimo v slučaju odziva pravočas* nega obvestila najdalje do 4. avgusta 1924. o številu gostov in času prihoda, da lahko preskrbimo dovozna sredstva od kolodvorov in prenočišča.
V informacijo naj služi, da ima osebni vlak, ki dospe vsak dan okrog poldneva preko Čakovca v Dolnjo Len* davo po§tno«avtomobilno zvezo z Bel* tinci in Mursko Soboto.
Zato priporočamo dopotovanje v Prekmurje preko Čakovca in Dolnje Lendave. V kolikor ne bi zadostoval poštni avto, se bo po predhodnem ob* vestilu poskrbelo za druga prometns sredstva.
Organizacija prekmurskih dobro vol j cev.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR
Poslano/
Neki ljubljanski veeučlllfikl profesorji la kroga onih« ki so ie nedavno moji rod. bini v njenem lastnem domu povzročali ne. I zmerno gorja, me pošiljajo sedaj v penzl. jon češ, da sem zapustil svojo rodbino. Njim ln vsem onim, ki so s njimi, pravim: Ma. terljelno dobiva moja rodbina sorazmerno, kolikor je dobivala prej. Ljubim svojo rodbino kakor sem jo ljubil prej, vendar ml velika rodbinska tragika ne dopušča, da bi a svojci normalno živel. Prosim svoje pri. j atelje ln neprijatelje, naj spoštujejo veli. člno moje tragedije ln naj ne segajo v njo s posvetnimi besedami aH celo s blatnimi rokami. Morda spoznajo celo omenjeni so. spodje profesorji, da Imajo važnejšo nalo. go nego is Ljubljane v Zagreb prenašati vesti ne ia ljubezni do moje rodbine, nego Is mržnje proti meni. Zagreb
Prof. dr. Fr. Ileilfi. • Za ta apas w edaiitv0 ne
Gospodarstvo.
To in
Napisal T e.
U ITIakedoniji.
Zvečer ob 10. sem odpotoval z brzovla. kom Iz Beograda v 452 km oddaljeno Skop. lje. Prijazni sprevodnik dal nama je. bila sva dva. kope, kjer sva si primerno uredila za dolgo pot. V Topčideru sva zadremala, vzbudila Bva se blizu Niša. V Nišu na po. staj ni restavraciji sva vžiJa dobro kavo z i maslenim kruhom. Po tričetrturnem odmo. ru se je vožnja nadaljevala in vlak je pihal z veliko brzino mimo Leskovca, Džep, Vranjske Banje, Kumanova, opoldne smo bili
v Skoplju.
Tu treba čakati na vlak do ene po pol_
noči. Dovolj časa. da si človek ogleda me. sto in pokusi makedonska jedila. Na tur. ške čase spominja mesto, ki se razprostira na obeh straneh Vardarja. Proti postaji je več precej lepih hotelov, ta desna stran je obljudena večinoma s pravoslavnimi, na le_ vi strani pa so mohamedanci s svojimi mo_ sejami. Slednji so imeli baš praznike, bilo je meseca maja, zato pa se je gnetlo okoli mošej polno občinstva. TJbožne 2ene in otro. ci so stali pred mošejo in prihajajoče bogatejše mohamedanske vernike prosili miloščine. Delili so navadno po pol dinarja, samo ako je bil kak otrok simpatičnejši, je dobil več. Neko malo deklico, okrog 10 let staro, lepe rasti in krasnega obrazčka, so prihajajoči z zanimanjem ogledovali in ma_ la krasotica je dobivala darila tudi do 5 dl_ narjev. Grdo so jo gledali drugi otroci in v neopazovanem trenotku jo je marsikateri sunil v hrbet ali v prsi. Med mohamedanci sem videl mnogo krepko zraščenlh mož s ponosno hojo. Zvečer so imeli gledališče. Predstavljala se je -»Koštana«. Kakor mi je nekdo zatrdil, je ta T.Koštana* še živa in je vsa igra vzeta iz resničnega življenja. Koštana je bila izborna pevka in Vujo, sin bo. gatega Srba, se je zaljubil v njo. Oče j« nasprotoval, končno pa je sam obiskal cL. gansko tolpo v gozdu. Koštana mu je pre* pevala tako dolgo, da je bil starec ves iz sebe in ji je daroval več zlatnikov. Sin ni odnehal, oče je v jezi streljal nanj. Da bo konec prepira in nemira, je načelnik obči_ ne prisilil Koštano, da se je poročila z ne. kim ciganom....
Okrog polnoči je odšel vlak
proti Ohridu.
Ta železnica ima samo 60 cm široki tir. Napravili wo jo Nemci. Vagoni so mali. ozki in pomanjkljivo opremljeni. Z ne baš prijetnim občutkom som sedel v viak, v katerem mi je bilo prebiti celih 24 if. Pra_ vili so mi, da včasih skoči s tira stroj ali kr»k vot. Stroji so iz Nemčije, močni. po_ sehne konstrukcije in vodijo precej naglo turti pavzpror. Odpotovali smo ob 2. popol_ noči. Povabili so me v svoj voz orožniki, ker je bilo v drugih natlačeno makedonskega ljudstva. Na spanje ni bilo misliti Orož. niki so govorili o raznih rečeh, posebno pa so se zapletli v razgovor o kačakih in nji_ novem delovanju. Govorili so lepo razločno, tako da sem prav lahko sledil njihovemu pripovedovanju. Oorožniki so bili sami Ma. kedonci. Vlak vozi počasi do 12 km na uro, a prevoziti ima do Ohrida 234 km. Od Skop. lia se vzpenja po časi do Gljumčina. potem vozi hitreje do Tetova. Od Tetova do Gosti. varja vodi ravna cesta blizu Vardarja. Te_ tovska dolina je precej široka, na obeh stra neh se dviga do 1500 m visoko hribovje, popolnoma golo. Nobena trava ne raste na njem. Neprijetno dirne potnika ta golicava in misli si. koliko bogastva bi bilo lahko tu. toda Turki so uničili gozdove, dež je spral zemljo s hribov in trebalo bi kdore koliko napornega dela tekom desetletij, da bi sa_ Čela izginjati golicava. Od Gostivarja se železnica počasi vzdiguje premagujoč vedno večje strmine. Od Zinanice se prično ser. pentine. Vozimo se počasi, vedno višje in gledamo pod seboj proge, ki se vije kot ka_ ča preko pobočja. Slednjič prispemo nasedlo, postaja Blkovik. Višine okoli 1600 metrov. Od tu se vije železnica proti Kiče. vti. Sedem postaj, vedno navzdol. Mesto leži na podnožju gore. Od tn jrre Kelean*ea malo časa po ravnini, potem se zopet vzpne do postaje Preseka na približno enaki v:ši„ ni z Bikovikom. Pod Preseko se je vlak vstavil. Kaj je bilo? Neki voz je skočil s < tira. Hitro dvigala, ki so pri rokah, in voz je
ono.
sopet na mestu in vozimo se dalje pTtrtl Ohridskemu jezeru. V Podmolju se Spleza:.
razdvoji, ena proga '.ece pro".i ObrMu, druga pa proti Strugi. Pozno v noč <=cm do. spel v Strugo, staro mesto s 4000 prebival, ci. Za časa turškega gosp>is:\*n je bila v Strugi spodnja bolgarska gimnazija. Radi šolstva je tod še vedno nekaj »bugarašev«. k» pa pozabljajo na nekdanje č»se In da bi se zavarovali proti vs*kl neprijetnosti, s© vp.frujejo v radikalno straako. Mesto je na severni strani Ohrida* ga jezera. ;z kate. rega teče Crni Drim. Jezero kakor struga črnega Drlma leži risjs &<sgo meste Struga in vse ozemlje nad 10.000 ha je močvirje, kjer so prava gnezda za komarje, ki raz. širjajo malarijo. Beograiska vlada je vsta_ novila na otoku v reki Drimn m il ulSao stanico. Vodja te stanice je angleški bakle, riolog dr. Temer. Neki inženir je izdo'a! načrt, kako bi se to močvirje os iš.le. Oh. rldsko jezero meri 278 krni, skosi jezero te. če Crni Drim. ki izvira blizu samostana Sv. Nauma ter se izteka pri Strugi. Voda je čista kot kristal. Cela Struga pije ver" i » jezera. Plemenite ribe so v njej in sicer v taki množini, da bi se lahko pošiljale po vsej Jugoslaviji, ako bi bila naša prometna sredstva ugodna. 17 vrst rib je v Jezeru. Imenujejo se: letica, kresnica, čista riba, koran, postrva. belvica. mrena, jegulja, pi. ca, klen. šaran, grunec, skobolj. moranec. plaftica. skobust in sljunec. Jegulje so iz_ redno velike in mastne. Za osnšitev stru*_ ke^a polj« je preračunjenih 12 milijonov dinarjev. Poglobila bi *e struga Črnega Drima za 1 meter pri Iztoku in v tem raz. merju 12 km na daleč. Jezero bi se zmanj. šalo za okrog 50 km2. Pravijo, da je jezero 800 m globoko. Ohrid šteje 20 do 25.000 lju. di, leži pod položnim hribom na zapadni strani pa meji zelo strmo na jezero. Na hri_ bu je razvalina gradu ohridskih paf. ogrom na skoraj 1 km dolga. Hiše so take kot w Strugi, napravljene po enem slogu, navadno pletene in ometane z malto, pri tleh pa. Iz opeke, osušene na solncu, zidane so le red_ ke. Samo šole, vladlkovina in nekatere dru. ge stavbe so lepše. Pri vhodu v mesto na. pravlja sedaj neki Amerikanec moderno zgradbo. Tudi luka je zelo primitivna in še to so napravili Nemci. Po jezeru plove edi. no mali motorni čamac na bencin z imenom »Kraljevič Marko«, ki je last nekega Rusa. Ribiške ladjice so kar navadno sbite z desk. Mohamedanci imajo najlepša remljišča, mline itd., kar so si svojčas z lahkoto odkupili od kristjanov.
SV. NAUM.
Nad vse krasen je izlet k Sv. Naumu, ki leži na južni strani Ohridskega jezera, pri izlivu Črnega Drima. Sv. Naum je ob_ širno samostansko poslopje z obsežnim go_ spodarstvom. Sezidano je na strmi skali nad jezerom. Velik del samostana je bil porušen v vojni, v njem so bili za časa vojne Francozi, na levi strani proti Podgradcu so bili Avstrijci, na desni pa Bolgari, ki so ga oboji obstreljevali. Cerkvica na sredi samostana z grobom Sv. Nauma je ostala ne. poškodovana. Sv. Nanm je bil učenec Sv. Cirila in Metoda. V cerkvi so različne slike, seveda tudi Sv. Cirila in Metoda, na vseh slikah so grški napisi. Pri vhodu nad samo. stanskim portalom je naslikan kmetic z drevesom, v katero sta vprežena vol in medved. Vladika dr. Nikolaj iz Ohrida, ki je bil tudi z nami pri Sv. Naumu, ml je pra_ vil. da je bil medved kmetu pojedel vo\a. zato pa je Sv. Naum ukazal medvedu, da mora kmetu služiti dve leti in medved je izvrševal vsa najtežja dela. po odslužen: dobi pa se je vrnil v svoj brlog, četrt ure proti vzhodu izvira Crni Drlm. Na senožeti pod izvirom sem videl neizmerno število želv. četrt ure proti zapadu je monastir. kjer je živel Sv. Naum, to so Štirje zidov! ob jezeru in na tem prostoru Izvira izpod skale bister studenec. Tam Je sedaj meja med Jugoslavijo in Albanijo. Albanci za. htevajo. da bi se meja raztegnila do izliva Drima tako da bi Sv. Naum pripadel Alba. niji. Tvjudstvo. ki živi po vaseh okrog Sv. Nauma, se vse odločno upira tej albanski nameri In neki pop mi je zatrdil, da so kri. vi albanske zahteve pravzaprav Angleži, katerim so Albanci odstopili ribji lov v Oh. ridskem jezeru, spadajoč v albansko sfero.
InsRrlraife v ..Slov. Narodu"!
Gospodarska kriza in obrambena sredstva.
Kaj trgovec ve o večnosti, pravi Bonaventura o Veroniki Deseniški. In prav ima! Bistvo trgovine je naglost in živahnost. Čudovito hitro se izpre-nrinjajo prilike. Res, velike okretnosti je danes treba v kupčiji. Kaj vse smo doživeli v razdobju zadnjih deset let! Gospodarski velikani so šli v nič. Mogočne gospodarske stavbe so se kar sesedle. Stara bogastva so izginila čez noč. Nemško gospodarstvo, ki je veljalo za model solidnosti in previdnosti, je zrahljano v svojih temeljih. Poznavalci nemških razmer trde, da ni več nekdanjih dalekovidnih vodnikov v gospodarstvu.   Mogočna   kriza je zajela gospodarstvo v celi Evropi. Najboljše glave iščejo izhoda iz splošne zagate. Zaupanje in vera v trgovini, kupčijski kredit, ki je fundament gospodarskega življenja, je opasno omajan. Vsa stara, po dragih izkušnjah pridobljena modrost ne zaleže. Celo največja svetovna podjetja s staro tradicijo   prihajajo v mučne zadrege in iščejo podpore. Denarni mogotci omahujejo. Svet je izgubil ravnovesje in preudarnost Prego-reča želja po hitri obogatitvi je bila po vojski dolgo nevarno godilo, zapeljala je na zdrsi a pota mnoge finančne vodnike in privedla do nevarnih drč. Veliki polomi v Avstriji, Nemčiji, Ogrski v gospodarskih podjetjih vseh vrst, v denarstvu, trgovini, industriji so zadnje Čase postali tako številni, da so vzbudili zahtevo po državni oblasti. Državna oblast v Avstriji ni mogla več oklevati, preveliki interesi so prišli v igro. Represijo zahtevajo sedaj proti brezmejni svobodi v Avstriji. Parlament že dolge tedne pripravlja zakon, ki naj uvede vse večjo materijalno odgovornost upraviteljev velikih denarnih zavodov, tako voljenih kakor nameščenih. Zahteva se tudi izdatnejše varstvo manjšine v gospodarskih podjetjih, katera so osnovana v obliki delniških družb. Ne gre seveda brez odpora v tem boju, »kjer se korist zadeva ob korist in tarejo trdno stvari sveta«. Ni lahko najti pravo pot iz meteža, ki je nastal po gospodarskih polomih. Cujejo se radikalni glasovi, ki tirjajo take odredbe, katere morda niso slabo mišljene ali bi mogle seči vendar predaleč in napraviti večjo škodo nego korist zadeva ob korist m tarejo trdo strasti, marveč premišljeno in po redu. Dolga leta je res vladala v velikih go-spodarskah upravah prevelika svoboda. Dokler so pri tem zadovoljivo izhajali tudi širši krogi občinstva, dokler ni bilo izgub na borzi in izgub na strani prebivalstva, ki je vlagalo prihranke kot vloge v denarne zavode ali kupovalo papirje ter jih hranilo v depo tih pri zavodih, je bila potrpežljivost velika in ni bilo nevolje, čeprav so finančni krmarji in pilcije pogosto ravnali le preobiestno in preveč mislili nase. Kritika in odpor sta prišla, ko je zlato dobo lahkih zaslužkov zamenjala suha doba izgub in nesreč.
Dolga vrsta denarnih zavodov malega in srednjega obsega, nebroj denarnih mešetarjev in barantačev. trgovskih !n industrijalnih firm je zapadlo gospodarskemu poginu, ko so se začele v Avstriji kazati praktično posledice na veliko zasnovane špekulacije y francoskih frnrkih, ki je imela svoje ležeče v Be-rolinu in na Dunaju. Ko je bilo mogoče pregledati veličino izgub, odgovorni faktorji niso mogli mirno gledati nevarnega procesa. Prišlo je do intervencij ob posredovanju vlade, največjih denarnih zavodov, med njimi naciionalne banke, da se zajezi preteča splošna poplava m
Izadrži gospodarsko katastrofo.   Ta nastop je bil tvegan, vodil pa je vendar do relativnega pomirjenja ob preudarnem sodelovanju novinarstva. Šlo je za največje gospodarske interese. Da se ni posrečilo ustaviti nevarne vihre, bi prišla v nevarnost cela skrbno zasnovana sanacija   Avstrije. Državnim financam je pretila silna nevarnost če bi bilo napredovalo gospodarsko uničevanje. Iz teh intervencij vodilnih zavodov je pa nastajala nova opasnost. Grozil je pogin podjetjem srednje velikosti. Moč in bogastvo v redkih rokah nj zadovoljiv pojav ne socijalno ne gospodarsko. Tako je prišlo do novega projekta, do osnovanja  centrale  denarnih zavodov na Dunaju, katera naj bi bila posrednica do centralnega kreditnega vrela, ki ga predstavlja nacijonalna banka kot emisijski zavod s svojimi velikimi denarnimi zalogami. Pri tej kreditni posrednici bo sodelovala   država,   poštna hranilnica, vodilni denarni zavodi. Projektirani zavod naj bo hkratu kontrolni in zaupni organ. Poleg tega je začel v Avstriji tudi še v tem pogledu drug režim, da je vlada trda ob izdajanju koncesij za nove denarne zavode ter da kaže trdo roko, kadar odloča o novih emisijah delnic. Dunajska borza že dolge mesece ne kaže prijaznega lica, promet je oslabel in tendenca je vseskoz   obrnjena navzdol. Za trgovanie na borzi za nove papirje skoro ni dobiti dovoljenja. Inozemskim vrednostnim papirjem je pot na to borzo, ki je itak po domači borzi dovolj obremenjena, za dalj časa zaprta. Posledice teh okolnosti   seveda občuteva tudi naše denarstvo. Sredi teh nemirnih časov je avstrijska krona ostala mednarodno trdna. Razlika proti švicarskemu franku izvira  odtod,  ker je švicarski frank pridobil blizu 40 točk napram denarnemu suverenu  — amerikanskemu elolariu.
*  * *
—g Ribarski zakon. »SI. NL« je priobčil pod tem naslovom članek g. inž. agr. Benedikta Vvenka, v katerem rekapitulira glavne določbe kranjskega ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1. 1888 št. 16 kranj. dež* zak. iz 1. 1890 ter pristavlja, da se je ta zakon z finančnim zakonom, ki je vstopil v veljavo dne 1. avgusta t L razširil na vso Slovenijo. Da ne bo prizadeta javnost napačno poučena, sem primoran ugotoviti da žal veljavni finančni zakon ni ustregel splošni želji ribarskih krogov po takem razširjenju še dokaj modernega kranjskega rib. zakona, dasi se je s strani poklicanih faktorjev (kmetijskega oddelka bivše pokrajinske uprave in poljeprivrednega ministrstva) stavil tozadevni predlog. Zato se položaj v ribarskopravnem oziru za mariborsko oblast nf fzpremenfl. Želeti pa je z ribarskostrokovnega kakor ri-barskogospodarskega stališča, da se ribarstvo tudi v mariborski oblasti uredi po modemih načelih bodisi že z enotnim državnim ribarskim zakonom, kojega osnutek leži izdelan že davno pri ministrskem svetu, bodisi z razširjenjem veljavnega kranj. ribarskega zakona- — Dr. Fran Spiller-Muys, rib. ref.
—g XIV. in XV. poročilo Hmeljarskega društva v žalcu, žatec, ČSR. 26. julija 1924. Danes smo vnovič pregledali večino naših nasadov in se prepričali, da je njih stanje večinoma prav zadovoljivo. Vreme je bilo prav spremenljivo. Nekaj je bilo vročih dni in toplejših noči. Dne 22. tm. je bila nevl_ hta z burjo. Od navedenega dneva se je pa zrak ohladil in so noči prav hladne; toplo, mer kaže večkrat le 5 stopinj toplote. Hme_ lju to ne mjsja in tvarjanje kobul le počasi izvršuje. Sploh je stanje rastlin v enem in istem nasadu prav različno. Takšni nasadi ne bodo dajali toliko pridelka, kot se je prL
čakovalo. So pa tudi nasadi, ki bodo dajali polno letino. Rabili bi aojao toplejše dneve in tople noči, da bi lamogel vea cvet prehajati t kobule. Z obiranjem bomo pričeli sele kopcem avgusta. Upanje na dobro le. tlno je precej u#odn© ta bo lata precej pre_ segala lansko. Cene se lanski pridelek 1800 do 4000 KC za 50 kg. Mednarodna konfe. renca sr^dnjeevropejskih hmeljarskih orga. nisacij se bo vršila dne 16. avgusta ti. v zatcu. — Savez hmeljarskih društev. — Žalec v Savinski dolini SHS. dne 1, avg. 1924. Večkrat padavine ra hladne noči (ca 7 stopinj R) so povzročile, "da je hmelj v tvorbi kobul neljubo obtfCal. Temeljita sprememba vremena k boljšemu je potem, takem nujno potrebna, oe se to zgodi. pri. delali bomo letos — pri povečani nasejalni ploskvi — morda toliko kot lani; v na_ sprotnem slučaja bo pa letošnji pridelek več ali manj zaostal za lanskim če tudi se bo v zgodaj obrezanih nasadih obiranje pričelo okrog 15. avgusta, se pr»cne splošno obiranje Se le par dni pozneje. — Drufttve. no vodstvo.
—g Turško gospodarstvo. Tnrška vla_ da se trudi, da bi ustvarila in dvignila do_ bro gospodarstvo po vseh pokrajinah. Na otoku Kurš-Adasl so nasadili v ogromni množini tobaka in letošnji prvi pridelek je precej dober. Neka turška družba prične graditi železnico Samsum.čeharšembe in Samsum_Alacam. Dolgost teh novih črt znaša 150 km in imajo namen pomagati gospodarstvu v plodonosni pokrajini.
—g Največji trust za žito. V Chicagu se izvrši fnziia petih največjih podjetij, ki kupcu jejo z ameriškim žitom. Združi se 5000 kmetjskih zadrug. To bo ogromen trust s kapitalom 40 milijonov dolarjev.
—g Ruaija reorganizira svojo mornari, co. Po zadnjih poročilih lz Moskve namerava Rusija v prvi vrsti reorganizirali svo_ jo mornarico v črnem morju. Zgradijo se najmodernejše ladije po vseh vojnih pre_ izkušnjah. Tudi mornarica v Baltiškem morju se reorganizira, tako da se bo Rusija s svojo mornarico začela bližati velesilam. Ukazana je konstrukcija štirih mo. dernih dreagnoughtov. Sest krlžark, 24 torpedovk in več podmornikov in manjših ladij. Izdelajo se tudi nova pomorska leta„ la.
—g  Nemška  avtomobilska industrija.
Iz Mannheima poročajo, da beleži Benz. Gessellschaft, ki deluje zopet skupno s družbo za Daimierjeve motorje za preteklo poslovno leto čisti dobiček 39.671 bilijonov mark. Dobiček se prenese v račune prihodnjega leta. Dividenda se ne izplača, (lani 300%).
—g Japonci zvišujejo carino na lu. ksusne predmete. Japonski zakon, ki določa 100% povišek na carino za luksusno blago, se v kratkem objavi. S poklicane ja_ ponske strani se povdarja, da ni Izdan ta zakon morda v svrbo varstva japonske Industrije ali pomnoirtve carinskih dobod_ kov. marveč samo v svrho omejitve vpo_ rahljanja  luksusnih predmetov.
—g Nova trgovska pogodbe med Nem čijo in Španijo. Nemški listi beležijo z zadovoljstvom, da se je končno izvršila špan_ sko.nemška pogodba, ki stopi v veljavo 1. avgusta. Nemčija si je znala priboriti za svoj promet najboljše pogoje. Sedaj se iz. deluje v Španiji načrt za ustanovitev veli. kega trusta v kovinski industriji. Pri tej kakor tudi v drugih industrijah sprejemajo Spanci nemške ponudbe in tako se napoveduje velika nemška udeležba v bodočem industrijskem udejstvovanju v Španiji.
—g Oddaja izdelervanja bluz za orož* nike. Pri komandi 8. žandarmerijskega pol* ka v Ljubljani se vrši 13. avgusta druga ožja ustmena licitacija radi izdelave bluz za orožnike v količini do 50.000 Din iz od države dobavljenega sukna, event. tudi ostalega blaga, potrebščin, če sc te licitacije udeleže vsa i štirje interesenti. Natančni v smislu zakona sestavljeni pogoji so intere* sentom najpozneje do 12. avgusta t. I. med uradnimi urami na vpogled v pisarni po* veljstva 8. žandarmerijskega polka v Ljub* Ijani. Bleiwcisova cesta št. 3, pritličje, des* no. Neobhodno potrebno je, da se intere* sentje že preje informirajo in da si pravo* časno preskrbe potrebne dokumente. Legi* timiranje s čisto navadnim starim obrtnim listom ne zadostuje. Dajanje pojasnil itd. na dan licitacije je izključeno.
Nočno lekarniško službo imajo:
G. Piccofi. Dunajska cesta;
A. Bakarčič, Karlovska cesta.
ševiških rokah. Ljudje so brali le ta, kar je ugajalo ljudskim komisarjem. Vse drugo je bilo prepovedano priobče-vati. In po teh poročilih je šlo vse kakor namazano. Ali od ušesa do ušesa je nosila ljudska govorica iz Petrogra-da grozote in strahovitosti tja do tihega domovja pevke v Gatčini.
Čitali smo takrat francoski roman iz velike revolucije, knjigo, ki jo ie bila prinesla Tatjana iz Pariza, in nahajali smo v nji opoj razuzdane groze.
V romanu je bila opisana vila nekega pesnika v Louveciennes. ki je vel tik pod sekiro giljotina v miru in zadovoljstvu, dokler ga rri poklicala ljubezen in ura njegove usode v Pariz... in pravim vam... vsi trije smo se primerjali v duhu njemu in to je nas zabavalo.
Saj veste, Človek, zlastf Se umetniško navdahnjen, je čudno bitje. Draži ga vse, kar je groznega. Va banque s smrtjo lahko poslane zanj v gotovih razmerah senzacionalen trenutek.
Tako je bilo takrat tudi z nami v tisti vil! v Gatčini. Noč za nočjo smo pričakovali, da nas posetijo rdeči gardisti. Drhteli smo v mislih vsi trije pred tem dogodkom in smo si mislili med seboj, da se v gotovem smislu veselimo tega.
Bil je dih pod krvnikovo roko, o katerem je govoril nekoč, če se prav spominjam, neki nemški pesnik. Cisto gotovo sem slišal nekoč o tem v nekem berlinskem gledališču.
»Res je.«
Napotil sem se torej tisti večer iz Petrograda in sem prispel v vilo.
Sprejela sta me s šalo:
Ali ste videli? ali pa: Vendar jih niste privedli kar s seboj?
In sem odgovoril:
So že naročeni. Kaj jih še ni bilo tu? Bilo je grozno. To je bil začetek norosti. Histeričnosti, vam pravim, ki more izvirati samo iz razkroja najfinejših možganskih delcev kot posledice dolgega trpinčenja... ne mislim tega psihološko, ne, to, kar mislim, je več, je finejše...
Živeli smo na ognjeniku in v nasprotju s kmeti iz Torre in Bosco smo vedeli to.
Toda usoda se bliža vedno takrat, kadar človek ne misli nanjo.
Bele noči, v katerih" je Fedor Ivanovič igral svojo opero, dočim so bila okna odprta in smo poslušali z enim očesom njegovo muziko, z drugim pa še bolj budno lovili korake rdečih gardistov, so potekale, ne da bi potrkala surova roka na vrata in zahtevala, naj
ji odpremo. Že so postajale noči zopet temne in poletje se je bližalo koncu. Fedor Ivanovič in Tatjana sta se pečala zelo resno z mislijo, da bi se povrnila v jnesto, dasi sem jima odločno odsvetoval. Naslikal sem jima ondotno življenje ter ju svaril. Zdelo se je vse zaman. Resno sem se razjezil. Nič m pomagalo.
Jutri se preseliva, je dejal Fedor Ivanovič.
Toda zaman sem čakal, da me po-setita v Petrogradu.
šele Čez Štirinajst dni sem prišel zopet v Gatčino.
Vile nisem mogel več spoznati. Bila je oropana. Hodil sem po sobah, ki so mi bile tako mile. kakor po razvalinah, ki jih je zapustil potres v Messini od nekega gradu. Tako približno je bilo tudi tu..
Žive duše ni bilo nikjer. Nikogar. In Bi mi mogel povedati, kaj se je zgodilo. Kolikor je bilo v okolici še ljudi, so se poskrili v strahu v svoja zavetišča, zakaj boljševiška kontrolna komi-sija je temeljito opravila svoj posel.
Vstopil sem v sobo s stensko omarico. Vrat ni bilo več in globoka odprtina, Črna in prazna, mi je zijala nasproti kakor razpoka v lavi, ki jo je zarezal uničujoči element razbrzdanih prirodnih si!.
Fedor Ljubo v:
Zuerl.
(Nadaljevanje.)
O izobilju v majhni Tatjanini vili fe davno ni bilo ne sluha ne duha. Vendar pa je bilo znosno. Tu in tam se je pojavil mesečnik, ki je prinesel za fantastično ceno kako malenkost. Prinašal je skrito pod obleko, kar so mu ponudili na prodaj kmetje iz okolice, zakaj boljševiška kontrola je bila zelo stroga.
Fedor Ivanovič in Tatjana sta imela nekaj denarja. S svojih gostovanj, na katerih sem ju spremljal, sta bila prinesla več tisočakov, in bila sta dovolj pametna, da nista menjala bankovcev, niti jih naložila v banko, marveč jih shranila doma v omaro, da bi si mogla v slučaju potrebe za razmeroma neznatno vsoto, ki je še preostala, kupiti na kmetih vsaj kako malenkost
Fedor Ivanovič je bil tudi na tem polju čuden stiskač, ki je že v mirnem času vedno trdil, da Človek nikoli ne sme zaupati vsega tujim ljudem, ker ne more vedeti, kaj ga še čaka.
Tako je ležal denar v stenski omarici in razen mene ter obeh Bagovih ni vedela živa duša zanj.
Pri tem prepovedanem zakladu se je začela vsa nesreča.
Vse bančno premoženje je bilo že davno zaplenjeno. Boljševiki so izdali dekret, ki je zahteval v imenu ruskega naroda..., kmetov in vojakov — oddajo privatne lastnine.
Tudi Fedor Ivanovič je čital ta dekret. Smejal se je. Svaril sem ga, in Tatjana Bagova je drhtela.
Boljševiška kontrola je bila na potu.
Bele noči v vili so mi postale neznosna muka. Imel sem nem občutek, da se pripravlja strašno zlo, toda ni bilo moči, da prerežem zaveso med menoj in Bagovimi, ker sem vedno iznova mislil sam pri sebi. da bo znamenita Tatjana, ki sem ji bil dolžan toliko hvaležnosti in ki jo je svet nekoč tako občudoval, morala iskati nekega lepega dne zaslombe pri meni.
Tatjana1 pa je bila zaljubljena vanj, kaEor on vanjo... in zato je bila slepa.
Ce je sedel Fedor Ivanovič tiste noči na balkonu in igral pri odprtih oknih svojo opero, me je zagrabila naenkrat groza za vrat ter me stiskala z železnimi prsti in Olga Mihajlovna je šklepetala z zobmi od strahu.
Nekoč so prišli, morali so priti.
Toda Fedor Ivanovič se je smejal in igral dalje.
Tisk je bil pod najstrožjo cenzuro. Ze davno so bile vse tiskovine y boU-
>3^ </
Pazite na razliko
tned fcožrjfml potplati in Palma Kaučuk potplati In petami. Prednosti proti kožnimi potplati bo večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična *l>        la ugodna hoja* ter niska
edino fc >Pi
„Golor",
najSoljša, neškodljiva BAR«
ivTA ZA EASE, Glavna zaloga drogerija X. FCANC, Ejubljsna. —. Razpošilja tudi po posti« 2922
Hranžer
z večletno prakso, ki aranžira tudi na mednarodnih velesejmlh, Išče aranžerska dala za IV. Ljub. velosejm. Cenj. ponudbe pod .Perfektni aranžer— 4827■ na upravo Slov. Naroda.
Pisemski
OOOOOGCOO--:
priporoča
Narodna fcnjiprna.
Inseriraiie v „SIov. Narodu"
Arnošt Wey, dioničko društvo,
Boškovičeva 40.
ozor!
Javljamo, da je naša nova jesenska in zimska kolekcija v pripravi. Poznana je vsakemu krojaču nasa nedosegljiva izbira
IPP^ sukna in pritiklin
Cene osobito prikladne. Cene osobito prikladne.
Kolekcije pošiljamo resnim reflektantom, izključno krojačem brezplačno.
Naročite potom dopisnice. Naročite potom dopisnice.
479i Arnošt Ney d. d.
^+*Ht ^il§g
COKOLPPM t BONBONI eOGNfie M&DICINpL JfMfiiCfl RUM CHINP ČPJ
^rC"*R"^<H^SR NOJBOLJU KVfHJmilVm RODU I §
r«.. * -*
+
4873
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena in skrbna soproga, mama, stara mama, tašča in teta, gospa
posestnica
danes, 30. t. m. ob 9. dopoldne v 63. letu po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 1. avgusta t. 1. ob 15. popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 63 na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnico poznali, jo priporočamo v blag spomin.
Sp. Slaka, dne 30. julija 1924.
Ant. Stopar, soprog. — Jožo Jelene, sin. — Anica Jelene, Tončka Felber roj. Jelene, hčere. — Pepca Jelene roj. Malgaj, sinaha. — Leo Felber, zet. — Lea, Mlrlca, vnukinje.
aal a* prUoil
ItlHLI OGLHSI
Cana  malih oglaaov
vsaka beseda 30 para. — Najmanja
pa Din 5 —
Dekle,
snažna, zdrava, stara do JO let — se sprejme ta* koj /a lahko hišno delo v boljšo hišo. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 4872
Službo
želi spremeniti samosto* jen izrezovalec vzorcev iSchnittmacher). — Po* nudbe pod »Ve sten/4885« na opravo »Slovenskega Naroda«.
Ljubljanski veletrgovec manufakturne   stroke — išče    vpeljanega, strogo solidnega
potnika,
Ponudhe pod »Manufak* tura'4889« na upravo »SI.
Naroda«.
Lep postranski
zaslužek
se nudi potnikom in krajevnim z a s t o p* nikom, ki bi hoteli pre* vzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrd* ke. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in r. natanč* no navedbo, katere tvrds ke in stroke sedaj zasto* pajo, je "ooslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Lep postranski zaslužek/4820«
Sprejmem čevljarskega pomočnika
za fino delo. — Anton Logar, Ljubljana, Dalma* tinova ulica 7. 4862
Služba občinskega tajnika
je razpisana v občini Št. Vid na Cerknico. Kdor želi prevzeti to mesto, naj se oglasi v tamkajšnji pisarni, in sicer najkasne* je do 10. avgusta t. L — Plača po dogovoru. 4334
I    prodam g
Moška obleka,
dobro ohranjena — se proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4^69
Osebni avto,
šfirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh. Gradaška ulica št. 22. 4802
Foto-aparat
9 X 12 s potrebščinami prodam za 750.— Din. — Jevšek, hotel »LTnion« soba 41. 48S6
Ceno se proda pes
(angleški czitor) čiste pasme, dober čuvaj, lo* vec in tudi dresiran. — Poljanska cesta 59. 4878
I    Kupim I
Motorno kolo
s priklopnim sedežem — »Indian«, »Harley*David* son<f, »Re.\« ali »Tri* umf« zadnjega tipa, sa* mo zelo dobro ohranjes no — kupim. — Ponad« bc 7. natančnim popisom na upravo »Slov. Naro« da« pod »Motorno kolo 4884«.
Fabrikantje,
trgovci, veleposestniki ! Nudi se Vam prilika, da kupite amerikanskega či* stokrvnega psa za ču* vaja ali osebno obrambo. Pes je 14 mesecev star, visok, izvanredno hud in zvest ter deloma tudi dresiran. — Cenj. ponud* be pod »Radi preselitve 4752« na upravo »Slov. Naroda«.
I  Stanovanja |
Stanovanje
(soba tn pritikline^ dobi dotični, ki plača najem* nino za dve leti naprej. — Ponudbe pod »Sta.no* vanje/4879« na upravo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
in hrano se sprejme go* spod. — Ambrožev trg 1 (gostilna). 48S7
Odda se lepa
mesečna soba
za gospoda — si. avgu* stom. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4S80
I K«
remicnine
I
Trgovska hiša
z dvema lokaloma v me* stu — se proda. — Cenj. ponudbe pod »Trgovska hiša 4789« na upravo »SI. Naroda*.
Hiša,
pripravna za vsako obrt. tudi za trgovino, na le* pem prostoru tik železni« ške postaje, s pol orala zemlje — se takoj pro* da. — Lastnik Franc Fuhrman.  Poljčane. 4SS2
Razno
i
Na hrano
»e sprejme gospod (go* spodična). — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 4877
Ivan Seliškar,
strokovni urar Ljubljana, Trž3ška C. 8
4808
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* jalki na Bledu. — Naro* Čila je poslati na »Ate* lje ročnih del* — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl, Schweigho» fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jeri* ca   Hubad,   roj Dolenc,
Prostovoljna
javna dražba
se vrši dne 6. avgusta t. 1. ob devetih predpoldne v Ljubljani, Zvonarska uli* ca št. 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (m otoci kijev") novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montiranje na navadna kolesa. 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pi* salni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili. 2 stružnice za železo, pri* pravne za male mehani* ke. 2 električna motoria itd. 4783
Dr.
r
ne ordinira od 1-avgusta do 16. avgusta 1924.
SAMO
pravi pa tet I -rani Marinarovl
šumeči limonad-ni bonboni so
najboljši za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
Josip Vitek
LJubljana, Krekov trn 8
Edino
36 T/IV
nadome.ti In prekosi oko« In rodilnoat mesa v hrani.
mehanična delavnica (popravlfalnlca)
L. BARAGA, LJubljana,
Selenburgova   ulica S-
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hnttor
Dunajska oesta 6-11
v hiši lekarne Plccoll.
Vabilo
k
Posojilnice za Bled in okolico
r. z. z tu z.
na dan 16. avgusta 1924 ob pol 21. zvečer v gostilni Zrlmac.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobritev rač, zaključka za leto 1923.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Sprememba pravil.
5. Raznoterosti. Opomba: Ako bi ta zbor
ob določeni uri ne bil sklepčen, začel se bo pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Bled, 1. avgusta 1924.
4883
Načelstvo.
Pmw*n» žaga*
IVAH ZAKOTNIH i»!uJ™
Telefon 379    mestni tesarski mojster    Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Tovarna furnirja«
Dober don!
Ali že veste najnovejše?
Tvrdka 3934
A. Sinkom nasl.
je ravnokar dobila novo pošiljatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah.
Kdor se zanima za
4871
i 25
O 25
svojih Izdelkov v SOLUN, naj vpošlje oferte in pogoje na upravo Slovenskega Naroda pod šifro .SOLUN-4871
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam p. n. odjemalcem, kakor cenj. občinstvu, da sem prevzel staroznano
pekarijo Potočnik, Sv. Petra o. 5.
4874 IVAN JAKIN, pak. majatar.
Modna manufakturna trgovina
Janko Češnik
Lingarjeva u. — Ljubljana — Stritarjeva u.
prodaja
vsled preida letne sezije svojo ostalo zalogo po jako znatno znižani ceni. 4496
Štev. 1111/1924.
4335
Mestno županstvo Kočevje
razpisuje službo
obratouodje
na mestni elektrarni in vodovodu«
Obratovodja mora biti zmožen vseh elektrotehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in od-montiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in akumulatorno baterijo. Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne.
Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let.
Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta.
Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference.
Mestno županstvo Kočevje, 28. julija 1924.
Zupan: Ivan Novak, 1. r.
TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJANA
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovanaka Bistrica
Cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000--
x Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
irzojav
li Trgovska
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE
Konjice Meža-Di
in tisk »Narodne tiskarne««
0R