PRIMORSKI DNEVNIK
5£TJrT"«ir""‘ - Cena 40 lir
Leto XXII. Št. 227 (6514)
TRST, torek, 4. oktobra 1966
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
in
Danes, jutri številne stavke
pojutrišnjem
v vsej državi
Stavka pomorščakov in posredovanje ministra za delo - Danes stavkajo nameščenci kemijske industrije in državnega monopola - 6. t. m. začetek stavke kovinarjev - Pogoji CGIL za pogajanja s Confindustrio - Splošna stavka v Genovi in demonstracije Genovežanov v Rimu, kjer jih je sprejel predsednik Moro - Interpelacije v poslanski zbornici
RIM, 3. — Danes se je nadaljevala vsedržavna stavka pomorščakov na Italijanskih ladjah. Stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL in Federsindan, se “o zaključila 10. oktobra. Minister za delo sen. Bosco je skli-cal za jutri dopoldne sindikalne Predstavnike, da «bi ugotovil
niožnost prekinitve stavke«, ki ima namen doseči reformo socialnega skrbstva, vprašanje pokojnin in dr. Minister Bosco je obljubil, da bo «izpopolnil» zadevni zakonski odlok že v prihodnjih desetih dneh.
Danes zjutraj se je začela 48-vrna vsedržavna stavka nameščen, rev državnih monopolov, ki so jo Proglasili vsi štirje sindikati. Stav. ka se bo zaključila jutri in se bo nadaljevala 7. in 8. t.m., toda samo v šestih mestih, med katerimi *° tudi Neapelj, Bologna in Florenca. 48-urno stavko so za jutri Proglasili tudi nameščenci kemične industrije. Stavka se bo nadaljevala torej pojutrišnjem zaradi Prekinitve pogajanj za obnovo Vsedržavne delovne pogodbe.
Pojutrišnjem, 6. t.m. se bo začela tudi vsedržavna stavka kovi-Parjev. O tej veliki stavki so razpravljali danes na zasedanju centralnega komiteja FIOM-CGIL, kjer je generalni tajnik Boni pou-
...
Po SESTANKIH CK ZK ŠESTIH REPUBLIK
Danes v Beogradu 5. seja CK ZK Jugoslavije
Izvolili bodo predsedstvo in predsednika ZKJ, ker bo funkcija generalnega tajnika ukinjena
daril, da se bo 6. t.m. .začela vrsta stavk, pčtem ko so bila pogajanja trikrat prekinjena, tako da stavke ne bodo nehale, dokler ne bo pogodba podpisana ali pa dokler ne bo delodajalec sprejel bistvene obveznosti«.
Boni je izrazil željo, da bi na predlog FIM-CISL glede stalnega posvetovanja med sindikalnimi organizacijami kovinarjev, čimprej pristali tudi voditelji sindikata UILM. Tudi aktivisti sindikalne organizacije kovinarjev FIM-CISL so danes razpravljali o tej stavki. Govoril je tajnik Macario ter poudaril, da je potrebno s stavkami izvajati pritisk, da bi «Confindustria odstranila številne ovire za podpis pogodbe«. Vodstvo kovinarskega sindikata UILM v Milanu prav tako pristaja na stavko, vendar pa izraža željo, da bi Confindustria »pokazala čut odgovornosti«. Zaradi tega UILM iz Milana vabi vsedržavno vodstvo, naj odloži začetek stavk za 16 ur po proučitvi rezultatov, ki bodo doseženi na medkonfederal-nem sestanku 7. t.m.
BEOGRAD, 3. — V Beogradu bo jutri peta seja CK ZKJ, na kateri bodo ocenili politično delovanje po brionskih sklepih, proučila predlog o reorganizaciji vodilnih organov zveze in sklepali o Predlogu CK ZK Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine, da *e bivši podpredsednik republike ln tajnik CK ZKJ Aleksander Rankovič iziključi tudi iz ZKJ,
Po predlogu o reorganizaciji vodilnih organov bi CK imel v bodoče predsedstvo, izvršni komite 'n komisije. Predsedstvo bi se u-kvarjalo samo z najvažnejšimi družbeno - političnimi vprašanji, medtem ko bi izvršni komite, kot operativno telo, izvajal sklepe CK in vodil politiko. Na čelu izvršnega komiteja bi bil tajnik, ki bi 0 delu izvršnega komiteja redno pbveščal predsednika zveze. Člani 'zvršnega komiteja ne bi poleg te funkcije smeli imeti nobene druge izvršne funkcije v državni upravi Oziroma v družbeno-političnih organizacijah. Komisije bi imele drugačen značaj kot dosedanje komisije CK, poleg tega bi imele Več samostojnosti.
Po novem predlogu bi se ukinil Položaj generalnega tajnika zveze 'n tajnikov CK. Uvedla pa bi se funkcija predsednika Zveze komunistov Jugoslavije. Podobne reorganizacije vodilnih organov se Predvidevajo tudi za zveze komunistov posameznih republik.
O teh predlogih bodo sklepali centralni komiteji posameznih republik. Kolikor CK sprejme pred-:°g organizacij bo na jutrišnji se-■!' ^voljena kandidacijska komisi-Ja’ ki bo upoštevajoč predloge republiških centralnih komitejev Ustavila listo kandidatov za čla-ne predsedstva in izvršnega komi. e3a. Na seji bodo omenjeni vodni organi tudi izvoljeni.
Odbor za družbeno varnost in narodno obrambo in odbor za organizacijsko - politična vprašanja ivezne skupščine sta na današnji *kupni seji razpravljala i,n spre-J . teze o reorganizaciji službe izavne varnosti, ki bodo služile n* osnova za izdelavo novega ?*kona o tej službi. Po teh tezah 0 služba izgubila značaj .politič-* Policije« in postala strokovna 8 užba, ki se bo borila proti ilegalnemu in organiziranemu so Vražnemu delovanju. Njeno delov-110 Področje bo točno določeno z aakoni. Poleg tega bo njeno delo fmd nadzorstvom ustreznih orga-°v zvezne in republiških skup-; l°, v katerih bodo poleg poslan-ev druibeno-politični delavci. Za P°3le s področja službe državne arnosti bodo poleg zveze odgo-a^a*e tudi republike, n t *.zfavi zveznega tajnika za utranje zadeve bo ob reorganizacij' službe zaradi spremembe značaja službe iz zveznega tajništva odpuščenih okrog 700 nameščen-eev> od katerih je bilo 400 zaposle-
mih v službi državne varnosti. Nekateri bodo upokojeni, drugi pa bodo premeščeni drugam
U Tantovo pismo papežu Pavlu VI.
NEW YORK, 3. — Glavni tajnik OZN U Tant je poslal ob prvi obletnici papeževega obiska v OZN pismo papežu Pavlu VI., s katerim mu izreka priznanje za njegova prizadevanja za mir.
V glavni skupščini je v okviru splošne razprave govoril danes grški zunanji minister Tumbas; zelo obširno je govoril o Cipru. Izjavil je, da sta Grčija in Turčija sporazumno s ciprsko vlado začeli posvetovanja, ki se brez prekinitve nadaljujejo. Posvetujeta se o medsebojnih odnosih in o Cipru. Pripomnil Je, da Grčija v celoti upošteva težnje vsega ciprskega prebivalstva, bodisi Grkov, Turkov ali drugih in pri tem vedno upošteva dejstvo, da je Ciper neodvisna država, članica OZN.
Kard. Lercaro ostane na svojem mestu
BOLOGNA, 3- — Kardinal Ler-caro bo še dalje ostal nadškof bolonjske nadškofije ter bo predsedoval organizmu za izvedbo liturgične reforme. Tako je odredil papež v četrtek, 22. septembra, ko je sprejel Lercara.
Kakor je znano, je kardinal Ler-caro, ki ima 75 let, sporočil 15-avgusta ostavko zaradi starosti. Papež pa njegove ostavke ni spre. jel in je odredil, naj še dalje vodi bolonjsko nadškofijo in omenjeni organizem.
Za 14. t. m. so proglasili stavko sindikati nameščencev trošarinsklh uradov, in sicer za dve uri, 21. t.m. pa za 24 ur, če ne bodo dosegli obnove delovne pogodbe. Za 15. t.m je napovedana splošna stavka zdravnikov zaposlenih v bolnišnicah v vsej državi.
Določen uspeh pa so dosegli sindikati nameščencev pri RAI-TV. S posredovanjem ministra za delo so nocoj podpisali z Intersindom novo kolektivno delovno pogodbo, ki bo veljala do konca leta 1968.
Na sestanku vodstva CGIL Je zvezni tajnik Foa govoril o sedanjih sindikalnih sporih za obnovo vsedržavnih delovnih pogodb in v imenu tajništva predlagal, naj se določijo trije pogoji za pogajanja s Confindustrio na predlog dr. Coste. Ti pogoji bi bili: 1. Medfederalna pogajanja so s CGIL možna samo po ugodno rešenem sporu kovinarjev, in sicer tako, da bi se proučila možnost raztegnitve rezultatov na vso ali pa samo na del industrije. 2. Od Confindustrije je treba zahtevati, naj prekliče veto ki ga je praktično postavila proti razumnemu zaključku pogajanj, ki so v teku; ugotoviti je treba ali ima Confindustria resničen namen učinkovito obnoviti pogajanja s kovinarji in z drugimi kategorijami. 3. Odločno je treba zavrniti sleher-ni poskus, da se sindikatom odvzame njihova možnost, da določajo način in obliko sindikalnega pritiska glede konkretnega poteka reševanja sporov.
V zvezi z znanim sporom glede reorganizacije ladjedelske industrije se je danes z vlakam pripeljalo iz Genove v Rim okrog 400 nameščencev ladjedelnice «Ansaldo», ki so demonstrirali z napisnimi tablami po rimskih ulicah, (Trg Barbe-rini, Tritone, Trg Colonna). Z njimi so bili: genovski župan Pedul-la, pokrajinski predsednik Catta-neo, poslanec Dagnino ter tajniki vseh strank občinskega odbora. Sprejel jih je predsednik vlade Moro. Pogovarjali so se tudi z ministrom Pieraccinljem, ki jim je obljubil ,da bo to vprašanje rešeno tako, da ne bo zmanjšana zaposlenost in proizvodna sposobnost Genove. Obljubil jim je tudi, da bo na prihodnji seji CIPE obrazložil njihovo stališče. Za 6. t.m. je napovedana v Genovi splošna stavka, ki naj bi bila podobna takim stavkam v Trstu.
Poslanska zbornica se je sestala danes samo popoldne, medtem ko se bo senat sestal šele jutri. Na dnevnem redu so bile nekatere interpelacije in vprašanja, med katerimi je omembe vredna interpelacija PCI in PSIUP glede obveznosti tako imenovane «civiln° službe« v Zahodni Nemčiji na podlagi »posebnih zakonov«. Na to interpelacijo je odgovoril podtajnik v zunanjem ministrstvu senator Oliva, ki je dejal, da italijanski delavci v Zahodni Nemčiji ne bodo podvrženi določbam omenjenega posebnega zakona, ker nem-ško-italijanska prijateljska pogodba o trgovini in plovbi iz leta 1957 določa v posebnem členu, da se obveznost po novem zakonu ne nanaša na italijanske državljane. Oliva je dejal tudi, da se v interpelaciji s preveliko lahkoto obtožuje bonska vlada revanšizma in nacizma. Oliva je dejal tudi, da v Zahodni Nemčiji ni diskriminacije proti italijanskim delavcem v korist delavcem iz drugih držav skupnega tržišča, ker gre za še vedno veliko potrebo delovne sile.
Glede izgona nekaterih italijanskih delavcev iz Švice pa je podtajnik Oliva dejal, da je bil eden izgnan zaradi tihotapstva, druge pa so izgnali zaradi »politične propagande, ki je v nasprotju s švicarsko ustavo«. Jutri bodo vladni predstavniki odgovarjali še na
druga vprašanja.
Skupina poslancev KPI bo v kratkem predložila poslanski zbornici zakonski načrt o reformi družinske zakonodaje. Na podlagi tega načrta, naj bi bila podlaga za ločitev zakona dejansko stanje. Sodnik bi se moral omejiti na ugotovitev, da je ločitev trajna in na podlagi te ugotovitve izjaviti, da je zakon razvezan v primeru, da sta zakonca zakonito ločena več kot pet let. Načrt vsebuje tudi določbe za reformo vseh drugih členov civilnega zakona o družinah. Med drugim določa tudi popolno enakopravnost zakoncev, zmanjšanje posega države pri določanju moralnih obveznosti zakoncev, izključitev krivde enega ali drugega kot vzrok za ločitev, ki naj se izreče na podlagi vzajemnega sporazuma in tudi takrat, ko se do-kaže, da je skupno življenje nemogoče. Za nezakonske otroke pa je v vsakem primeru določena možnost njihovega priznanja.
Spopadi v Nigeriji
TaGOS, 3. — V severnem delu Nigerije so bili včeraj novi plemenski spopadi. Baje je bilo včeraj 300 mrtvih. V zadnjih štirih dneh je bilo pri podobnih spopadih o-koli tisoč mrtvih. Večina žrtev je med pripadniki plemena Ibos. Doslej je zaradi plemenskih spopadov najbolj trpelo mesto Jos.
Nov val spopadov med dvema naj večjima plemenskima skupinama v Nigeriji, Hausas in Ibos, se je razplamtel, ko je bila proti koncu prejšnjega tedna začasno prekinjena ustavna konferenca, na kateri naj bi se dogovorili o ukrepih proti popolnemu razcepu v državi. Nemiri so se začeli v sredo, ko so skupine iz plemena Hausas napadle pripadnike plemena Ibos. Včeraj so se v mestu Kano uprli vojaki, ki pripadajo plemenu Hausas in so se pridružili skupinam oboroženih civilistov ter napadali pripadnike plemena Ibos. Danes so upor zadušili.
Organizirali so velik letalski most za evakuacijo pripadnikov plemena Ibos iz mest na severu. Do sedaj so že prepeljali 1500 ljudi s posebnimi letali v druge kraje.
Danes so pripadniki plemena I-bos, ki so jih vse te dni napadali, izvršili napad na dele mesta Port Harcourt, kjer prebivajo pripadniki plemena Hausas. Ubitih je bilo 25 oseb. To mesto je v središču o-zemlja, na katerem strnjeno pre biva pleme Ibos. Napadi so se začeli, ko so prispeli prvi begunci plemena Ibos s področij severne Nigerije.
MOSKVA, 3. — Danes je prispela v Moskvo trgovinska delegacija Zahodne Nemčije, ki jo vodi član zunanjega ministrstva Egon Emmel. Sovjetsko delegacijo pri pogajanjih bo vodil funkcionar ministrstva za zunanjo trgovino. Pogajali se bodo o sklenitvi nove trgovinske pogodbe
PO SE NEPOPOLNIH PODATKIH
Morda nad tisoč mrtvih zaradi ciklona v Pakistanu
v
Odredili so evakuacijo 50.000 ljudi iz mesta Citagong
DAKA, 3. — Po neuradnih podatkih je zaradi ciklona, ki je o-pustošil obsežna področja v Vzhod nem Pakistanu, zgubilo življenje 550 ljudi. Mnogo ljudi pa še pogrešajo in ni izključeno, da je bilo nad tisoč mrtvih.
Prometne zveze s prizadetimi kraji so še vedno prekinjene. Bojijo se, da je utonilo mnogo ribičev, ki jih je ciklon zalotil na morju.
Velikanski valovi v Bengalskem zalivu so odnesli mnogo trupel in veliko število glav živine. Policija je odredila evakuacijo 50 tisoč ljudi iz mesta Citagong. Tisoči drugih ljudi zapuščajo mesto, ker se bojijo razburkanega morja, ki poplavlja cele dele mesta.
je bil Nadjin mož hudo ranjen.
Po prvi policijski preiskavi domnevajo, da je Nadja trenutno zadremala, zaradi česar se je avtomobil zaletel v drog električne na peljave.
Iz Rima pa poročajo, da sta se nocoj na Ulici Appia trčila avtomobila «Renault» in «Bianchina», pri čemer so bile ubite tri osebe. Na kraj nesreče je takoj prišla prometna »oliciia.
Šest mrtvih pri dveh
prometnih nesrečah
FIDENZA, 3. — Davi so zgubile življenje tri osebe, ena pa je bila ranjena pri avtomobilski nesreči, ki se je dogodila na avto cesti sonca blizu Fidenze (Parma). Avtomobil «850», ki ga je vozila 20-letna Nadja Barbon, je nenadoma zadel ob drog električne razsvetljave. Nadja ter njena mati in njen oče so bili na mestu mrtvi, dočim

NOVO SVARILO AMERIŠKEGA SENATORJA
Sen. Fulbrigh t opozarja na ne varnost da se vojna razširi tudi na Tajsko
V tej deželi imajo ZDA 30.000 vojakov - Ponovil je, da morajo ZDA ustaviti bombardiranje Sev. Vietnama • Odložena azijska konferenca • Novi sporazumi za sovjetsko pomoč Hanoju
WASHINGTON, 3. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Fulbright je včeraj izjavil po televiziji, da obsoja postopno ameriško vmešavanje v Tajski, kjer imajo ZDA sedaj nad 30.000 vojakov «in pogosto ma na stotine milijonov dolarjev«. Dodal je, da se boji, da bo to pripeljalo do enakega stanja kakor v Vietnamu.
Zatem je Fulbright izjavil, da ameriški časopisi, z majhnimi izjemami, kažejo ((krvoločnost«, ko govorijo o Vietnamu in povečini kažejo ((pokornost do vladne politike«. Poudaril je, da je njegova dolžnost kritizirati politiko vlade, tudi «če hočejo s tem prikazati, da je izdajalec«.
Na koncu je poudaril, da je treba vietnamski spor rešiti s posredovanjem OZN ter da je treba Kitajsko sprejeti v Združene narode.
Danes je Fulbright nekemu časnikarju ponovil, kar je bil izjavil včeraj. Poudaril je, da morajo ZDA ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, ne do bi čakale ((podobno gesto Hanoja za pojemanje spopada«. Dalje je izjavil, da bi morale ZDA sprejeti osvobodilno fronto kot udeleženko pri mirovnih pogajanjih.
Na drugi strani pa je bivši načelnik glavnega štaba ameriškega letalstva general Lemay izjavil, da bi morali uporabiti ameriške pomorske in letalske sile proti vsem najvažnejšim objektom Severnega Vietnama in da bi morali uničiti severnovietnamsko gospodarstvo.
Tudi bivši predsednik Eisenhower podaja zadnje čase vojnohujskaške izjave. Danes je časnikarjem izjavil, da on ne bi avtomatično izključil uporabe katerega koli orožja in tudi jedrskega, da bi napravil hiter konec vojne v Vietnamu. Dodal pa je, da gre pri vojni tudi za politično plat in da samo vlada lahko odloča, kakšno orožje naj se uporabi.
Filipinski predsednik Marcos, ki se je vrnil danes s potovanja po ZDA in Japonski, je sporočil, da so konferenco sedmih azijskih držav o Vietnamu odložili na konec oktobra. Verjetno bo konferenca 28. ali 29. oktobra, še prej pa se bodo sestali zunanji ministri.
Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara bo odpotoval v soboto v Sajgon, kjer se bo sestal z ameriškim poslanikom Lodgeom in # v»-
vala stanje v Vietnamu in vsa vprašanja, ki se tičejo NATO. Jutri se bo de Murville ponovno sestal z Ruskom, in sicer takoj po sestanku s predsednikom Johnsonom.
lvf1IIIIIIIIIIHl<lll«"IIIIMII,,lll,lllll>lll,ll,llll,il,l,i,,ll,,,lllillll>>,illllllllllllllillilll>,i>liillll>lilllllU><l>llil>>ll>l>l,lll>ll>lilliillll>l>>>iniil>ll,ll,lllil>IIUlUMIIIIIIIIII>,IM>
KONGRES ANGLEŠKIH LABURISTOV
Demonstracije delavcev avtomobilske industrije
hovnim poveljnikom ameriških čet generalom IVestmorelandom.
Včeraj in danes so ameriška letala nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. Bombardirala so tudi demilitarizirano področje. Na kopnem so se ameriške čete včeraj spopadle z močnim odredom osvobodilne vojske na področju o-srednje planote.
Agencija Tass poroča, da Je Sovjetska zveza določila novo brezplačno gospodarsko pomoč in nove kredite Severnemu Vietnamu. Podpisani sporazumi določajo nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama. Sporazume sta podpisala podpredsednik sovjetske vlade Novikov in podpredsednik hanojske vlade Tan Ngl.
Severnovletnamska delegacija Je v Moskvi od 22. septembra. Obiskala je vse vzhodno evropske prestolnice in podpisale sporazume o gospodarskem sodelovanju ter o kreditih in pomoči. Se prej je delegacija obiskala Peking, kjer je podpisala trgovinski sporazum, in severnokorejsko prestolnico. Ko je prispela iz Azije v Moskvo, Je imela tu prvi del posvetovanj s predstavniki sovjetske vlade. Ob povratku z obiska v drugih vzhodnoevropskih prestolnicah se je delegacija ustavila trinajst dni v Moskvi, od koder bo odpotovala jutri. Med tem bivanjem so spopolnili sporazume upoštevajoč sporazume z drugimi vzhodnoevropskimi državami. S tem se je začela koordinacija pomoči, o kateri so se bili sporazumeli na zasedanju držav varšavskega pakta Julija v Bukarešti. Sovjetska zveza se je sedaj obvezala dajati Severnemu Vietnamu tisto pomoč, ki je druge vzhodnoevropske države ne morejo dajati.
Takoj po podpisu sporazumov je Novikov poudaril, da ti sporazumi pomenijo nov dokaz, da Sovjetska zveza in druge socialistične države ne mislijo zapustiti Vietnama. Vo-iditelj severnovletnamske delegacije pa je poudaril, da je sovjetska po moč izraz globokih bratskih čustev do vietnamskega ljudstva, ki se bori proti ameriškemu napadu. Omenil Je, da gre zasluga za sestrelitev 1500 ameriških letal nad Severnim Vietnamom junaškemu sevemoviet-namskemu ljudstvu, toda tudi socialističnim državam, ki dajejo Hanoju potrebno pomoč.
BRIGHTON, 3. — Davi se je začel 65. kongres britanske laburistične stranke ob navzočnosti 1250 delegatov in skoraj dva tisoč opazovalcev. Hotel, kjer biva predsednik vlade Wilson, in poslopje, kjer zaseda kongres, so močno zastražili, da ne bi demonstranti motili dela kongresa.
Začetni govor je imel predsednik stranke Walter Padley, ki je pozval delegate, rtaj ((gledajo preko bližnjih problemov in na ideale, ki nas družijo«. Pripomnil je, da bo vlada lahko ostala dolgo časa na oblasti, če bo stranka pogumno in lojalno obravnavala probleme.
Levičarski poslanec Franck Al-laun je kritiziral dejstvo, da so za četrtek, ko je določena diskusija o mednarodnih problemih, koncentrirali veliko število resolucij o Vietnamu, o Rodeziji, OZN itd., tako da bodo mogoči samo kratki govori. Zahteval Je, naj bi posvetili več časa diskusiji «o problemih, ki zadevajo prihodnost človeštva«.
Po govoru predsednika so začeli obravnavati vprašanja šolstva. Sklenili so tudi, da bodo obravnavali krizo v avtomobilski industriji na področju Midlands.
pred palačo zbralo nad tisoč delavcev avtomobilske industrije, ki so prišli v Brighton s posebnim vlakom. Vzklikali so proti politiki vlade o blokadi mezd. Z njimi je bil tajnik sindikata delavcev pri transportih Franck Cousins. Po kosilu se je Wilson pojavil na vratih hotela in sprejeli so ga s kričanjem. Po zvočniku je izjavil, da želi privatno govoriti z njihovimi voditelji. Pozneje je sprejel delegacijo. Pogovor je trajal več kot eno uro.
Popoldne so na kongresu govorili o raznih nespornih vprašanjih. Današnja diskusija Je bila na splošno Ko je Wilson zapustil sejo, se Je | mirna.
De Murville se posvetuje z Deanom Ruskom
WASHINGTON, 3. — Francoski zunanji minister de Murville, ki je sedaj na obisku v VVashingtonu, se je sestal danes z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. Jutri ga bo sprejel predsednik Johnson.
Današnji pogovor Je trajal več bo M ure. Temeljito sta obravna-
Nova zarota
O •	• • •
v sinji
DAMASK, 3. — Sirski notranji minister je izjavil, da je Jordanija financirala neuspelo zaroto od 8. septembra. Dodal je da so našli dokumente, ki dokazujejo, da je enemu od sestankov zarotnikov prisostvoval tudi jordanski zunanji minister.
Kairski list «A1 Ahram« piše, da je Jordanija ob podpori Sau-dove Arabije in CIA imela v načrtu za ta teden napad na Sirijo. Izvedbo načrta za zrušitev sirske stranke Baas, ki je na vladi, so odložili, ko je polkovnik sirske vojske Talal Asali, ki je pribežal v Jordanijo, prišel v petek v Kairo in sporočil kairski vladi načrte o napadu. Kairske oblasti so sporočile Siriji m drugim arabskim državam te podatke in ponudile pomoč za primer, da bi se napad začel. Zarotniki so nameravali raz.glasiti v Siriji splošno stavko, da bi paralizirali vsako dejavnost. Zatem b> jordanske čete v uniformi sirske vojske vdrle v Sirijo in zrušile sedanjo vlado. List pravi zatem, da je polkovnik Asali izjavil, da je bil vpleten v neuspeli državni udar od 8. septembra.
Tunizija prekinila odnose z ZAR
TUNIS, 3. — Tunizija Je prekini* la diplomatske odnose z ZAR. To je nocoj sporočil državni tajnik za Informacije po seji vlade in vodstva stranke Neodestur, ki ji je predsedoval Burgiba.
Odnosi med obema državama so bili zelo napeti od aprila lani, ko je Burgiba Izjavil, da je naklonjen pogajanjem z Izraelom. Polemika se je zaostrila v zadnjih mesecih, ko so v Tuniziji obtoževali ZAR, da hoče obvladati arabski svet. Tunizija se ni udeleževala dela arabske zveze in drugih arabskih konferenc. Danes so tudi sporočili, da se Tunizija umika iz arabske zveze, ki jo označuje za «satelita Kaira«.
Subandrio obtožuje Britanijo in ZDA
DŽAKARTA, 3. — Danes so bile pred predsedniško palačo v Džakarti nove demonstracije proti predsedniku Sukarnu. Demonstracije so organizirali desničarski elementi, ker so pričakovali, da se bo Sukamo vrnil iz Bogora. Toda predstavnik predsedstva je sporočil, da se predsednik ne bo vrnil ((dolgo časa« v predsedniško palačo v Džakarti.
Vlada je dala vojski ukaz, naj poskrbi za red v skladu s prepovedjo demonstracij. Vojaki in policaji so zelo odločno nastopih proti demonstrantom, ki so vzklikali proti Sukarnu in metali kamenje proti vojakom. Ti so demonstrante razganjali s puškinimi kopiti in z bajoneti. Ranjenih je bilo 40 demonstrantov. Predsedniško palačo so
stražili vojaki v bojni opremi. Pred predsednika Castela Branca. Co-dnevi so bile demonstracije proti sta e silva je star 74 iet Bil je
Costa e Silva novi predsednik Brazilije
BRASILIA, 3. — Maršal Artur Da Costa e Silva je bil izvoljen za predsednika brazilske republike na današnji seji zveznega kongresa. Njegov predsedniški mandat se bo začel 15. marca prihodnjega leta, ko bo potekel mandat
Sukarnu tudi v Bogoru, toda ni bilo hudih incidentov.
Pred posebnim vojaškim sodiščem pa se nadaljuje proces proti bivšemu zunanjemu ministru Su-bandriu. Včeraj je Subandrio izjavil, da je verjetno Velika Britanija lani pripravljala napad na Indonezijo, pomagale pa bi ji ZDA. Izjavil je, da so načrt o tem napadu odkrili med dokumenti, ki so jih našli v hiši nekega ameriškega poslovnega človeka, pripadnika ameriške osrednje obveščevalne službe.
Ta Američan je zapustil Indonezijo lani, takoj nato ko so izdali nalog za njegovo aretacijo. Subandrio je dejal, da je dobil lani anonimno pismo, v katerem je bilo govora o dozdevnem načrtu Britancev in Američanov, da skupaj z njihovimi prijatelji v indonezijski armadi storijo nekaj proti Indoneziji. Takrat je mislil, da je pismo poslal bivši britanski veleposlanik v Džakarti, ker je eden od obveščevalnih oficirjev potrdil avtentičnost pisave. Subandrio je opozoril sodišče, da je upošteval to pismo, ko je lani maja dejal, da ima predsednik Sukamo dokaz o britansko - ameriški zaroti.
Danes je Subandrio izjavil, da je Kitajska skušala v največji meri vplivati na indonezijsko politiko ln jo usmeriti k sebi ter jo ločiti od Moskve in Beograda. Dejal je, da je 16. septembra slišal, da nameravajo komunisti organizirati državni udar za 19. septembra. Dal je izvesti naglo preiskavo ln njegov zaupnik mu je izjavil, da so te govorice neutemeljene. O vsem tem pa ni obvestil Sukama, ker je mislil, da so tudi njemu znane te govorice in tudi zaradi tega, ker jim ni dajal prevelike važnosti.
Obtožnica govori tudi, da je predsednik kitajske vlade Cuenlaj nagovarjal indonezijsko vlado, naj ne vms Sovjetski zvezi dolga sto milijonov dolarjev. Cuenlaj je obljubil tudi podporo Indoneziji v pri. meru angleško ameriškega napada. V zameno je zahteval od Subandria obveznost, da se Indonezija ne bo vrnila v Združene narode.
edini kandidat za predsedniško mesto. Opozicija ni imenovala svo. j ega kandidata.
BEOGRAD, 3.	— Podtajnik v
zveznem tajništvu za zunanjo trgovino Boris Snuderl Je sprejel danes italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija, s katerim se je razgovarjai o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
BONN, 3. — V Bonnu so javili, da se bo podpredsednik Bundestaga in podpredsednik liberalne stranka Dehler sestal v prihodnjih tednih v Beogradu s predsednikom Titom. Liberalni poslanec Zegelman pa bo približno v istem času obiskal Bolgarijo.
IIIIIIIHIIIlUailllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiillliiillllllllllllllllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHillimiltlMI
ŠE ENA DRŽAVA V AFRIKI
Basuto od danes neodvisna država
Odslej se bo imenovala Lesoto - Kongresna stranka bo bojkotirala današnje proslave
MAŠERU, 3. — Britanski protektorat Basuto je od polnoči neodvisen in je dobil ime Lesoto. To ozemlje meri 31.000 kvadratnih kilometrov. Ima približno milijon prebivalcev, od katerih je samo dva tisoč Evropejcev, ki so zbrani v prestolnici Mašeru. Približno 95 odstotkov prebivalcev, ki govorijo je-zik sesoto, Je nepismenih. Ozemlje je popolnoma obkoljeno z ozemljem Južne Afrike.
Ta dežela je zelo siromašna. Njeno glavno bogastvo je živina. Skoraj dvesto tisoč prebivalcev je odšlo na delo v rudnike in tovarne v Južni Afriki.
V ospredju sta dve politični o-sebnosti, in sicer 52-letni Leabu Jonatan, ki je predsednik samuprav-ne vlade, ter vrhovni poglavar Mo-hehleo II., ki bo proglašen za kralja nove države; ta Je voditelj glav-
ne opozicijske stranke, ((kongresne stranke Basuta«. Bodoči kralj je protestiral proti sklepu, da napravijo iz njega kralja, ki kraljuje, toda ne vlada, ter je zahteval nadzorstvo nad zunanjo politiko, vojsko in policijo. Značilno je, da tega kralja podpira levičarska opozicija, medtem ko je ministrski predsednik naklonjen prijateljskim odnosom z Južno Afriko. Zaradi te politike ministrskega predsednika do Južne Afrike je opozicijska stranka, ki jo vodi bodoči kralj, sklenila bojkotirati proslave 4. oktobra. Poleg tega je bodoči kralj izjavil, da bo predstavnici kraljice Elizabete znova sporočil svoje nar sprotovanje ustavi, ki določa, da bo on kralj brez oblasti.
To ozemlje je Velika Britanija zasedla leta 1868 in ga je leta 1895 razg’asila za svoj protektorat.
Medtem ko ameriška letala nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama in demilitariziranega področja, je ameriški senator Fulbright znova obsodil kopičenje ameriških vojakov v Tajski. Izjavil je, da * tem nastaja nevarnost, da se Tajska spremenjeni v nov Vietnam. Poleg tega je ponovil, da bi morale ZDA ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama ter sprejeti osvobodilno fronto k pogajanjem. Na dragi strani pa je bivši predsednik El-senhovver izjavil, da on ne bi avto matično izključil možnosti uporabe tudi atomskega orožja v vietnamski vojni.
V	Moskvi so včeraj podpisali nove sporazume o vsestranski pomoči Severnemu Vietnamu. Hanojska delegacija, ki je obiskala več prestolnic socialističnih držav in je tam sklenila sporazume o pomoči in gospodarskem sodelovanju, je v Moskvi sklenila sporazume o dopolnitvi te pomoči. S tem se je začelo koordiniranje pomoči Severnemu Vietnamu, o čemer so govorili na nedavni konferenci držav varšavskega pakta.
V	VVashingtonu je francoski zunanji minister de Murville začel posvetovanja z Deanom Ruskom. Danes pa ga bo sprejel predsednik Johnson. Nedvomno je mnogo govora tudi o Vietnamu. Včeraj, ob obletnici obiska papeža v OZN je tajnik U Tant poslal papežu Pavlu VI. pismo, s katerim mu izreka priznanje za njegova prizadevanja za mir.
Z današnjim dnem je v Afriki nova neodvisna država; to je Basuto, ki bo dobila ime Lesoto. Na žalost, niso razmere v mnogih, mladih afriških državah še urejene, kar je posledica dolgoletnega kolonialnega zatiranja in netenja notranjih razprtij. V Nigeriji so bili v zadnjih dneh novi plemenski spopadi, med katerimi je bilo mnogo mrtvih.
V	Džakarti se nadaljuje pred posebnim vojaškim sodiščem proces proti bivšemu zunanjemu ministru Subandriu. Ta je obtožil Veliko Britanijo in ZDA, da so pripravljale napad na Indonezijo. Desničarski študentje pa so včeraj ponovili demonstracije proti 8ukarnu.
V	Brightonu se je včeraj začel kongres angleške laburistične stranke. Ob tej priložnosti so delavci avtomobilske industrije uprizorili demonstracije proti Wilsonu in proti njegovi politiki blokade mezd. Pričakuje se. da bo kongres zelo živahen, ker je v stranki sami močna opozicija proti tej gospodarski politiki vlade.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 18, ob 19. uri 20,4; zračni tlak 1011.9 raste, vlaga 80 odst., brez vetra, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes,	TOREK, 4.	oktobra
	Frančišek	
Sonce vzide ob 6,06 in zatone ob		
17.41. Dolžina dneva		11.35. Luna
vzide ob	19.51 In zatone ob 10,56	
Jutri,	SHEDA, 5.	oktobra
	Dunja	
MINISTER PIERACCINI SPREJEL SINDIKALNE PREDSTAVNIKE
Resolucija FIOM zahteva spremembo načrta za reorganizacijo ladjedelstva
Tajniki deželnih lederacij strank leve sredine v Rimu ■ Poslanec Ingrao (KPl) graja vladno politiko o ladjedelstvu - Rotteri (KD) pravi, da ne bo prišlo do zmanjšanja delovnih mest v Trstu
Minister za proračun Pieracoini je včeraj ponovno sprejel predstavnike vsedržavnih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Z njimi je nadaljeval razpravo o vprašanju preureditve italijanskega lad-jedelstva v globalnem smislu in v širšem smislu pomorske politike, fcot jo predvideva poročilo komisije Caron. ki ga sedaj proučuje medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE.
Kot je bilo napovedano, se bo medministrski odbor CIPE sestal danes, vendar je možno, da še ne bo sprejel nobenega sklepa.
V	Rimu so se včeraj mudiii tudi tajniki tržaških slrank leve sredine, ki so imeli stike na strankarskem nivoju i.i z nekaterimi vladnimi predstavi::;;!.
Predvčerajšnjim se je sestal v Rimu osrednji odbor FIOM, ki je med drugim odobril tudi resolucijo o vprašanju ladjedelnic. Besedilo resolucije je naslednje:
»Osrednji odbor HOM odobrava borbene sklepe, ki so bili sprejeti z napovedjo enotne vsedržavne stavke na področju ladjedelništva za 4 oktober. Ta nastop pomeni nadaljnji razvoj številnih in važnih sindikalnih pobud do katerih je prišlo v zadnjih časin v raznih mestih, kjer te industrije delujejo, za obrambo zaposlenosti ter za nadaljnji razvoj prizadetih industrij. Osrednji odbor FIOM poudarja nadalje, da je še vedno veljavno stališče, ki sta ga zavzeli FIOM in sindikalna organizacija ladjedelni-škili delavcev glede pobud, ki jih je treba sprejeti za poživitev ladje-delniške industrije v okviru splošne dejavnosti državnih podjetij na osnovnih področjih industrijskega gospodarstva v državi. Osrednji odbor zahteva nadalje, spričo negativnih smernic načrta Fincantieri in nezadovoljivih ter protislovnih zaključkov poročila komisije Caron, da se čimprej ponovno predela načrt, ki bi ga bilo treba izvajati. Pri tem bi se bilo treba ponovno in podrobno posvetovati s sindikati in to prej. kot bi CIPE sprejel dokončne sklepe. Istočasno osrednji odbor zavrača vsakršno zoperstavljanje med že itak ozkimi lokalnimi interesi ter vsako obliko kapitalizma. Namerava pa se boriti proti vsakršni rešitvi, ki se ne bi skladala z zahtevo splošne učinkovitosti na tem področju. Odbor obvezuje nadalje celotno organizacijo, da podpre akcijo ladjedelniških delavcev, ki predstavlja danes važen doprinos splošni dejavnosti te kategorije za drugačno gospodarsko politiko. Poziva nadalje CGIL, da jjoskrbi za vse oblike koordinacije borbe z drugimi kategorijami, ki so prizadete glede vprašanj obrambe in razvoja ladjedelniške industrije in pomorskega gospodarstva.«
Včeraj je na zborovanju, ki ga je priredila tržaška avtonomna federacija KPI, in z njim praktično začela volilno kampanjo, govoril komunistične prvak Pietro Ingrao, član vsedržavnega vodstva. Zborovanje je bilo na trgu Sv. Antona ter je priklicalo pozornost številnih občanov.
V	svojem govoru je Ingrao pobijal teze demokristjanov glede «protinačrta», ki so ga postavili komunisti v zvezi z reorganizacijo ladjedelniške industrije. Komunistični prvak Je pozval KD na javno debato v kakem mestnem gledališču, kjer bi razpravljali o možnih rešitvah tržaškega problema.
Govornik je zatrdil, da voditelji KD ne razumejo, ali pa se delajo, da ne razumejo, da je danes v nevarnosti in da se razpravlja o vlogi Trsta, ki bi moral nekaj pomeniti na sodobnem industrijskem in pomorskem področju. Govornik je še pripomnil, da gre pri tem za splošne perspektive pomorskega gospodarstva v vsej državi.
Poslanec Ingrao je poudaril, da Trst ne berači: s tem, da brani ladjedelnico Sv. Marka se mesto zavzema za perspektivo razvoja vsega Italijanskega pomorskega gospodarstva In ne samo glavnega mesta Julijske krajine. Spričo tega ne gre za to, da se najde kak nadomestek za likvidacijo ladjedelnice Sv. Marka, temveč je treba popolnoma spremeniti samo usmeritev načrta IRI, kot so zahtevali vsedržavni sindikati delavcev ladjedelniške stroke. S tem, da demokrist-janski voditelji ne sprejemajo te okvirne in splošne ureditve vprašanja ter se zadovoljujejo z drobtinicami, dejansko slabijo upravičene tržaške zahteve, odvzemajo Trstu zaveznike ter spravljajo zadevo na raven malenkostnih razprtij med prizadetimi pomorskimi mesti.
Komunistični govornik pa je še posebej poudaril, da mora o vprašanju končnoveljavno ukrepati parlament. Poslanec Ingrao je še dodal. da je KPI edina stranka, ki zastopa ista stališča v Trstu, v La Spezii, Genovi In Rimu. Ta stranka utegne pomagati Trstu s svojimi silami, ki niso vezane na ozke strankarske interese.
V nadaljevanju svojega govora je komunistični prvak polemiziral z Nennijevim člankom v nedeljski številki socialističnega glasila «A-vantl!«. Med drugim je govornik oporekal možnost, da se dosledno branijo koristi slovenske manjšine z močmi neke stranke, kjer nastopajo ljudje, ki so se za to stvar borili in drugi, ki so bili odločni nasprotniki politike pomirjenja med obema narodnostima.
Na ZDorovanju sta spregovorila še Franc Gombač v slovenščini ln prof. Paolo Šema.
O ladjedelstvu in načrtih IRI je pred svojim odhodom v Rim na kongresu ACLI govoril tudi v pokrajinski tajnik KD dr. Botteri. Pri tem je obravnaval v glavnem možnosti zaposlitve na podlagi teh načrtov. Botteri' je relcfel, da ni nobenega dvema glede ohranitve delovnih mest vseh tistih, ki so sedaj zaposleni v CRDA. Dana so bila zagotovila, da ne bodo odpustili nikogar. Botteri je dejal, da so glede gotovosti zaposlitve na podlagi drugega načrta IRI, ki je sad naporov vseh krajevnih in vsedržavnih sil leve sredine, perspektive mnogo boljše kot tiste, ki jih nudi stališče komunistov in vseh tistih, ki vztrajajo na položajih ne-gibnosti. Ce bi namreč tehniško preuredili ladjedelnico Sv. Marka, tako da bi lahko konkurirala, bi morali znižati število zaposlenih delavcev v njej za okrog 1.000. To bi pomenilo torej, da bi se tudi število zaposlenih v podjetjih IRI znižalo za toliko.
Občni zbor Slovenske skupnosti
Slovenska skupnost je Imela 2.10. 1966 svoj drugi redni občni zbor. Svet je podal pOročilo o preteklem
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiuiiimiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiniiiimiiiiiiiiiiiii
ŽE DRUGI PRIMER V ENEM TEDNU
V smeteh pri Trebčah našli še eno trupelce novorojenčka
Doslej brez uspeha vsa poizvedovanja karabinjerjev, da bi prišli na sled prvi detomorilki
Karabinjerji sodnega oddelka se še vedno ukvarjajo s preiskavo o najdbi trupelca novorojenčka na leupih smeti pri Trebčah, Ki ga je neka ženska našla prejšnji teden, ko je v soboto nekdo, ki je prebiral smeti, našel še eno majhno trupelce novorojenčka. Tokrat gre za osemmesečni zarodek moškega spola, ki so ga občinski uslužbenci mestne čistoče v tovornjaku pripeljali na kraj odlaganja smeti pri Trebčah.
O najdbi so bili takoj obveščeni karabinjerji, ki se bodo morali sedaj ukvarjati kar z dvema primeroma detomora. Karabinjerji so zaslišali občinske uslužbence in tako zvedeli, kod pobirajo smeti v mestu. Sicer jim to ne bo dosti pomagalo, vendar naj ni to bile prve indicije.
Prav te dni so karabinjerji mislili, da so nažli brezsrčno mater, ki naj bi bila zakrivila prvi detomor, toda izkazalo se je, da ženska nima z najdbo prvega trupelca nobene zveze. Karabinjerji so povabili na zaslišanje neko žensko, o kateri so zvedeli, da je izginila z doma, ko je pričakovala otroka. Zenska se je izgovorila, da je morala splaviti zarodek med šestim in sedmim mesecem, kar je nato potrdil tudi sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je opravil potrebne preiskave. Zensko so preiskovalni organi izpustili.
Deželna delegacija KPI na obisku v Ljubljani
V okviru običajne izmenjave obl-skov Je odpotovala včeraj v Ljubljano delegacija pokrajinskega komiteja KP Italije za Furlanijo in Julijsko Benečijo. Šestčlansko delegacijo vodi deželni tajnik P Silvano Bacicchi. Gostje so se v Ljub-
ljani sestali s članoma izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Slovenije Mitjo Ribičičem in Markom Bulcem.
13. oktobra razglas o upravnih volitvah
13. oktobra bodo razširili uradni razglas tržaškega župana o občinskih in pokrajinskih volitvah. To se bo torej zgodilo točno 45 dni pred dnevom volitev, ki bodo 27. novembra. 13. oktobra prične tudi rok za predložitev kandidatnih list, ki zapade 1. novembra. Kandidatne liste za občinske volitve bo treba predložiti na tržaškem županstvu, liste za pokrajinske volitve pa na volilnem uradu prizivnega sodišča. Doslej sta objavila svoji listi KPI in PLI. Sedaj pa že zbirata podpise predlagateljev list. Liberalci so začeli zbirati podpise že včeraj.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 18. uri bosta na javnem zborovanju KPI v Ul Catalani govorila Dario Supancich ln Bruno Zecchhu (oba kandidata za tržaški občinski svet) o temi: «Gospodarski položaj Trsta ln odgovornost strank leve sredine«.
Danes ob 19. uri bosta Ista govornika govorila o isti temi na zborovanju pri Domus Civica.
Danes ob 20. uri bo na trgu na Kolonkovcu govoril F.milio SemUli (kandidat za tržaški občinski svet) o isti temi kot gornja govornika.
političnem delovanju, razčlenil sedanji politični položaj in nakazal smernice za bodoče delo s posebnim ozirom na bližnje upravne volitve. Poročilo je vsebovalo temeljna načela slovenske narodne manjšine, analizo izvajanja sporazuma med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine ter pregled dela izvoljenih predstavnikov. Obravnavalo je dalje vprašanja slovenskega šolstva, razlaščevanja slo-venske zemlje, regulacijskih načrtov, ladjedelnic, odnosov z matično domovino, kakor tudi organizacijska, kmečka, delavska in mladinska vprašanja.
Sledila je izčrpna debata, v kateri so prisotni razpravljati o delu in o doseženih uspehih ter o vlogi Slovenske skupnosti v boju za uresničevanje slovenskih pravic. Govorili so tudi o ciljih, ki naj bi jih Slovenska skupnost dosegla na bližnjih volitvah.
Po razrešnici in izvolitvi predsedstva občnega zbora, sveta in nadzornega odbora Slovenske skupnosti, je bila novemu svetu naložena naloga, naj takoj poskrbi za sestavo kandidatnih list.
Jutri seja deželnega sveta
Jutri ob 9.30 se zopet sestane deželni svet, ki bo ponovno razpravljal o zakonskem osnutku o zaščiti divjačine in o lovu, ki ga je vlada vrnila deželnemu svetu v ponoven pretres. Deželna uprava je hotela s tem osnutkom določiti takšne predpise o lovu, ki :bi ustrezali tukajšnjim razmeram. Na dnevnem redu deželnega sveta so tudi vprašanja in interpelacije.
Danes ob 9.30 Pa se sestane pod predsedstvom dr. Berzantija deželni odbor. Na dnevnem redu je med drugim proučitev kriterijev uveljavljanja državnega zakona št. 614 od 22. julija 1966 o zaostalih področjih v srednji in severni Italiji. O vprašanju bo poročal deželni odbornik za načrtovanje St app er.
Predsednik Saragat bo leta 1968 obiskal Trst
Včeraj je predsednik deželnega odbora Berzanti prejel potrdilo, da bo predsednik republike Saragat uradno obiskal Trst ob 50-letnici združitve mesta z Italijo, to je leta 1968. Po obisku, ki ga bo predsednik Saragat opravil v naši deželi od 19 do 21. t.m. ob 100-letnici združitve Furlanije z Italijo, bo to drugič, ko se bo visoki predstavnik Italije srečal s prebivalstvom pete dežele s posebnim statutom. Vesf je sporočilo deželi predsedstvo ministrskega sveta.
POSLANEC KPI INGRAO NA ZASEDANJU 0 POMORSKEM GOSPODARSTVU
Izvedba načrta Fincantieri bi dvakrat prizadela tržaško gospodarstvo
Prvič zaradi odprave ladjedelniške dejavnosti v Sv. Marku in drugič zaradi ukinitve vseh pomožnih dejavnosti
........_......i
Izvedba najnovejšega načrta Fincantieri, v mejah in po kriterijih, ki so jim pri svojem delu sledili
iniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiunfniiniiiinuuinu
V OBRAMBO LADJEDELSKE INDUSTRIJE
Danes od 8. do 11. ure stavka in povorka delavcev ladjedelnic
Stavki v podjetju FOMT in Machnc z zahtevo po uveljavljenju Confapi
Vsedržavne sindikalne zveze kovinarjev, vključene v CGIL, CISL in UIL, so napovedale za danes triurno stavko v vseh ladjedelnicah. Stavko so napovedale proti načrtom IRI, ki predvidevajo med drugim za Trst zaporo ladjedelnice Sv. Marka. V Trstu bo stavka od 8. do 11. ure in delavci pojdejo po mestnih ulicah v povorki. Delavci iz ladjedelnice Sv. Marka se bodo najprej združili z delavci iz Tržaškega arzenala in Tovarne strojev, nato pa se' jiih bodo priključili še delavci iz raznih delavnic pri Sv. Andreju. Od tšm pojde povorka v mestno središče. Delavci 2. in 3. delovne izmene bodo nehali delati tri ure pred koncem izmene. Na osrednjem sedežu CRDA bodo stavkali od 8.30 do 11.30 ure, medtem ko bodo nehali delati v ladjedelnici Felszegy ob 14. uri. Poleg tega ne bodo opravljali delavci nobenega izrednega nadurnega dela.
FIOM je ob tej priliki naslovila na delavce razglas. V njem pravi med drugim, da je CIPE ob udeležbi predsednika vlade začela v preteklih dneh proučevati vprašanja ladjedelstva, pri čemer sploh ni upoštevala kritik in predlogov sindikalnih organizacij. CIPE je sporočila, da bo sprejela svoje sklepe v najkrajšem času ter je s tem dejansko zavrnila jasne zahteve sindikalnih organizacij, naj se posvetuje z njimi, preden sprejme dokončne sklepe.
Zato so bila posvetovanja z ministrom za proračun Pieraccini-jem le formalna. Minister je namreč poudaril, da hoče vlada rešiti vprašanje ladjedelske preosnove na podlagi zaključkov komisije ((Caron«. Ti zaključki poudarjajo namene IRI, ki hoče skrčiti našo lad-jedelsko industrijo, namesto da bi jo okrepil.
Spričo tega pravi FIOM, morajo delavci protestirati s stavko. To ravnanje je namreč nasprotno interesom gospodarstva v vsej državi in še posebno tržaškega. Delavci bodo s svojo stavko zato branili razvoj ladjedelstva, zahtevali, naj ladjedelnica Sv. Marka nadaljuje gradnjo ladij ter da se Tovarna strojev ne ukine; zahtevali bodo, da se vloga industrije IRI z državno udeležbo v Trstu in v deželi okrepi in ne ošibi ter da se ohrani gospodarska moč Trsta s sedanjo ravnijo zaposlitve ter da se odprejo nove, večje možnosti za zaposlitev nove mlade delavne sile.
Snoči je prejela FIOM iz Rima vest, da je bil včerajšnji sestanek med predstavniki sindikatov in ministrom Pieraccinijem docela neploden, ker ni doprinesel k nobeni spremembi obojih stališč.
• m v
Včeraj so delavci podjetja FOMT stavkali osem ur z zahtevo po uveljavljenju kovinarske pogodbe Confapi za malo in srednjo industrijo. V podjetju Mahne pa so delavci zapustili delo opoldne. Podjetje se je namreč najprej obvezalo, da bo sprejelo pogodbo Confapi, potem pa je postavilo pogoj, da bo veljala le, dokler ne bodo sklenila nove pogodbe Confindu-strie. Zato so delavci zapustili delo iz protesta. Stavkali bodo tudi od danes opoldne dalje.
jine, odločno in nedvoumno poudarilo, da pritiče samo državi, izdajati norme o zaščiti etnično-je-zikovnih manjšin ter da v pomanjkanju izrecnih ustavnih določb dežela na more izvajati te moči.
Ne giede na druge preudarke — je pojasnil dr. de Rinaldini — menim, da je treba nujno upoštevati tako jasen izrek tega visokega sodišča. Iz tega izvira moje nasprotovanje predlogu, o katerem je govoril tisk — je še pojasnil predsednik de Rinaldini — nasprotovanje, ki se bistveno opira na jasen razlog juridičnega značaja in ki bi, če bi ga ne upoštevali, skoraj gotovo privedel privedel do tega, da bi pred ustavnim sodiščem vložili nov ugovor proti notranjemu pravilniku deželne skupščine.
“ Prefektura sporoča, da bo od
jutri, 3. t m. odprt za občinstvo novi vhod v patentni urad v Ul. S. Carlo 1/A (na strani vladne palače nasproti Trga UnitžD. Od jutri občinstvo ne bo več moglo vstopati v urad skozi glavni vhod.
Pojasnilo de Rinaidinija o njegovem nasprotovanju predlogu svetovalca Škerka
Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je dal včeraj neka pojasnila v zvezi z vestmi, objavljenimi v tisku, glede dela odbora za pravilnik, ki mu on predseduje. Dr. de Rinaldini je mislil predvsem na vesti, ki se tičejo predloga svetovalca Skerka, ki je težil za tem, da bi omogočil deželnim svetovalcem, ki pripadajo jezikovni manjšini, da bi predložili zakonske predloge in razpravljali o njih, u-porabljajoč pri tem slovenski jezik.
Predsednik de Rinaldini je dejal, da je ustavno sodišče v nedavni razsodbi, ki jo je izreklo ravno v zvezi z nekaterimi normami notranjega pravilnika deželnega sveta Furlanije - Julijske kra-
Vprašalne pole za referendum KPI
Po sekcijah KPI v Trstu in v pokrajini se nadaljuje razdeljevanje formularjev za referendum, ki ga je sprožila komunistična federacija z namenom, da bi pri sestavi ljudskega programa za Trst sodelovalo čimvečje število meščanov. Vprašalna pola vsebuje okrog 20 vprašanj o najvažnejših vprašanjih mesta in pokrajine, o gospodarski stvarnosti, o nalogah in vlogi javnih ustanov, o stanovanjskih vprašanjih, vprašanjih šole, prevozov, prometa, socialnega skrbstva itd.
tudi v slovenščini. Na sedež federacije prihajajo vsak dan številni odgovori meščanov, ki poleg suhih odgovorov na vprašanja dajejo tudi svoje pripombe, kritike in predloge.
Federacija KPI vabi meščane, naj se za pošiljanje izpolnjenih vprašalnih pol poslužujejo normalne pošte brez frankiranja pošiljk. Kdor ni dobil vprašalne pole, pa bi jo želel izpolniti, jo lahko dobi na sedežu federacija v Ul. Capito-lina 3 in pri vseh sekcijah KPI.
15. oktobra kongres tržaške federacije PSI
Pokrajinsko vodstvo PSI je sklicalo IX. kongres tržaške federacije PSI za 15. oktober.
Na dnevnem redu kongresu so vprašanja odobritve socialističnega zedinjenja ter zadevnih dokumentov, ki jih je na vsedržavni ravni pripravila paritetska komisija PSI in PSDI.
Tržaška Federacija PSI je že poskrbela za sklicanje sekcijskih zborovanj, ki se bodo zaključila 12. oktobra.
S Prefektura sporoča, da je 5. sep. tembra začel veljati sporazum med Italijo in ZAR, ki se nanaša na imetje, pravice in interese Italijanov, ki so bili podvrženi nacionalizaciji, razlastitvi ali sekvestru s
Doslej so razdelili okrog 20.0001 strani oblasti ZAR po letu 1960. In-vprašalnih pol v italijanščini in i formacije na prefekturi v sobi 10.
njegovi sestavljavci, bi dvakrat pri- nju komunističnega poslanca lahko zadela tržaško gospodarstvo: en-1 stekla razprava le potem, ko bo
krat z enostavno odpravo ladjedelniške dejavnosti v obratu Sv. Marka, in drugič z okrnitvijo vseh tistih pomožnih dejavnosti, ki so značilne za proizvodnjo nove ladijske tonaže. Vsaka krivda za takšno nazadovanje pa bi padla na osrednje gospodarske oblasti v državi, ki so v zadnjih letih ravnale z ladjedelniško industrijo z državno udeležbo kakor z bolnikom, ki uživa mamila: namesto da bi ga temeljito pozdravile s primerno investicijsko terapijo, so mu še slabšale zdravstveno stanje z občasnimi injekcijami, ki so mu le lajšale trpljenje — kronično pomanjkanje finančnih sredstev.
Do tega zaključka je prišel včeraj dopoldne med svojim govorom na dvodnevnem zasedanju o po morskem gospodarstvu, ki ga je organiziralo osrednje vodstvo stranke, komunistični poslanec Pietro Ingrao. Pred njim sta podala krajši poročili strokovnjaka Calabria (iz Trsta), ki se je zadržal predvsem ob pomenu, ki ga ima naše pristanišče na stičišču med tremi svetovi, namreč med vzhodnim, zahodnim in »tretjim« svetom, in Di Giuiio (iz Rima); delo zasedanja pa je, kakor rečeno, zaključil poslanec Ingrao. Govornik je v bistvu povzel glavne misli dvodnevne razprave, ki je sledila glavnemu poročilu rimskega strokovnjaka N. Giachinija. Ingrao je izpovedal več kritičnih pripomb na račun razvojnega načrta Fincantieri, ki utegne občutno škodovati vsemu državnemu gospodarstvu — pri katerem pripada ladjedelniški industriji precejšen delež — še posebej pa Trstu, Genovi in La Spezii ter vsem večjim središčem, ki živijo z morjem in od morja. Poleg tega je obtožil vlado, da dopušča počasno kapituliranje javnih organizacij in pobud zasebnemu kapitalu. Do takega razvoja prihaja delno tudi zaradi tega, ker se s temi vprašanji običajno ne ukvarjajo široke množice, ki jih država po navadi ne vpraša za mnenje, temveč le določeni strokovni krogi, ki ne mo rejo biti nosilci vseh interesov v državi.
O načrtu Fincantieri bo po mne-
..............miiiiimiimiiimimiii....i..uninii...................................
V NEDELJO DOPOLDNE V UL CONCORDlfl PRI SV. JAKOBU
Triletni otrok padel skozi okno in umrl zaradi prebitja lobanje
Malček je že lani padel z istega okna 12 m globoko, a takrat so mu zdravniki rešili življenje
Pri Sv. Jakobu, v Ul. Concor-dia 29, se je v nedeljo dopoldne pripetila pretresljiva nesreča, ki je žal zahtevala življenje komaj tri in pol leta starega Umberta Chicca. Mali Umberto je splezal na okensko polico v kuhinji, se s hrbtom naslonil na polknice, porinil zapah, da so se polknice odprle in trenutek nato strmoglavil v praznino ter se po padcu z višine 12 metrov raztreščil na tlaku ozkega notranjega dvorišča. Vse zdravniške nege so bile za malega otroka zaman in tri ure po nesreči je izdihnil zaradi prebitja lobanje.
Bila je usoda, da se je po razdobju enega leta ponovno pripetilo to, kar se je že zgodilo lanskega oktobra, ko je Umberto padel z istega okna na dvorišče. Tedaj so ga zdravniki v otroški bolnišnici rešili, tokrat pa je nesrečni otrok z glavo udaril v tlak in si prebil lobanjo. Zanj ni bilo nobene pomoči več.
V nedeljo dopoldne je 33-letna mati Elisa Begliavaz por. Chicco odšla v mlekarno po mleko in pustila doma svojih četvero otrok: malega Umberta, 7-letno Giulia-no, 6-letnega Danata in 5-letnega Maura. Prav v sobota zvečer je njen mož Nereo odpotoval v Benetke, kjer se je kot pomorščak vkrcal na ladjo. Begliavazova je torej ostala sama z otroki.
Ti niso imeli dosti prostora za svoje igre, saj sestoji Chiccovo stanovanje iz, majhne, temačne kuhinje in sobe. Tudi v nedeljo dopoldne so se otroci začeli igrati, ko jih je mati pustila same. Pri igri je mali Umberto splezal na 80 cm visoko okensko polico in se s hrbtom naslonil na zaprte oknice Potem je z glavo porinil okenski zapah, da so se polknice odprle in nesrečni otrok je padel vznak na dvorišče.
Pri udarcu ob tla se je skozi
okno sklonila stanovalka bližnje stavbe in z grozo .opazila otroka, ki je ležal v mlaki krvi. Hitro je poklicala pomoč in nekaj časa potem so v Ul. Concordia prihiteli bolničarji RK im policisti. Bolničarji so hudo ranjenega otroka nemudoma odpeljali v bolnišnico, če preden se je mati vrnila domov. Malega Umberta so takoj sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer so zdravniki storili vse, da bi mu rešili življenje. Pri padcu si je Umberto prebil lobanjo in vse nege so bile zaman. Okrog 13. ure je nesrečni fantičelc izdihnil ne da bi se zavedel.
Mati je o nesreči svojega sinčka zvedela šele ob prihodu domov, kjer so jo na mostovžu pričakovali policijski agenti. Zadostovalo je nekaj besed, da je spoznala vso kruto _ resnico. Hitro je odhitela v bolnišnico, toda za svojega Umiberta ni mogla storiti ničesar.
Truplo malega fantiča so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Novo akademsko leto centra za teoretsko fiziko
Včeraj Je bila v Trstu ceremonija začetka akademskega leta mednarodnega centra za teoretsko fiziko in mednarodnega tečaja jedrske fizike. Ceremonije sta se udeležila tudi predsednik dežele dr. Berzanti ter vladni komisar dr. Cappelli-ni v spremstvu prof. Gerina.
Sestanek trgovcev s kavo
Grosisti in detajlistl, ki se u-kvarjajo • trgovino s kavo, so se sestali včeraj ob 19. uri na sedežu
v Ul. S. Nicolh in proučili novo ureditev, ki ureja trgovino s tem eksotičnim proizvodom, za katerega manipulacijo je Trst glavno evropsko pristanišče. Zasedanje je sklicalo Združenje trgovcev,da zainteresiranim obrazloži ukrep, ki urejuje promet s kavo ' začel veljati v četrtek, bil sprejet predvsem za tihotapstva s kavo.
in ki bo Zakon je zatiranje
Prihod oficirjev akademije Javnih straž
Včeraj je prispelo v' Trst 76 oficirjev akademije straž Javne varnosti, ki so na študijskem potovanju. Popoldne jih je sprejel conski inšpektor PS polk. Guerra, ki jih je nato spremljal v vladno palačo, kjer jih je sprejel vladni komisar prefekt Cappellini.
Oficirji, ki stanujejo v vojašnici Beleno, so si včeraj ogledali tudi razstavo starinskega orožja, ki jo je uredil Diego Henriquez v devinskem gradu. Danes jih bodo sprejeli predsednik dežele Berzanti, župan Franzil in kvestor Parlato.
V MILANU
so v prodaji pri;
CASIROL1 — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovaril
Pavliha
parlament končal s širšo razpravo o celotnem petletnem načrtu za razvoj vseh gospodarskih dejavnosti v državi. Ladjedelništvo je namreč le del splošnega gospodarskega ustroja, in o vprašanjih, ki so bistvene važnosti za njegov nadaljnji razvoj, se mora izreči parlament, in ne vlada. Na koncu je Ingrao izrazil prepričanje, da bi se Italija, če bi pravočasno krenila na pravo pot, lahko rešila vsakega čuta manjvrednosti, kar zadeva njeno ladjedelniško industrijo. V evropskem in svetovnem merilu bi namreč ta veja njene industrije lahko zavzela vidno mesto, kakor ga je zavzelo njeno železarstvo, ki se je pred leti nahajalo bolj ali manj v istem položaju, za katerega so pravočasno pripravili racionalen razvojni načrt ter ga pozneje tudi resno izvedli.
Šolske štipendije slovenskim dijakom
Sphkc skrbništva je te dni, sp«-, ročno izid natečaja za dodelitev šolskih štipendij dijakom srednjih šol ža ' šolsko leti) 1966-67.' Na' slovenskih srednjih šolah bodo prejeli štipendije: Divna Salvi (klasični licej), in sicer po 150.C00 lir za tri leta, Marija Bemedetti (učiteljišče) po 150.000 lir za dve leti, Breda Pahor (znanstveni licej) po 150.000 lir za tri leta, Lucijana Pečar (srednja šola na Opčinah) po 100.000 lir za dve leti, Slavica čač (srednja šola pri Sv. Ivanu) po 110.000 lir za dve leti in Ana Babič (srednja šola pri Sv. Ivanu) po 110.000 lir za dve leti.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Slavko Škamperle obvešča člane odbora,, da bo v sredo, 5. oktobra odborova seja. Zaradi važnosti se priporoča polna udeležba.
Včeraj - danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 3. oktobra 1966 s- je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 15 oseb.
UMRLI SO: 57-letna Ametia Fabiani, 64-letni Ermenegiido Tample-nizza, 55-letna Glseila Crivelli por. Facchin, 64-letna Vittoria Starec por. Scherlavai, 64-letni C astmo Gelussi, 82-letni Glovanni Fiorentim, 70-letna Emma Keliner por. Pertot, 62-letna Maria Morpurgo, 79-letnl Francesco Puntar, 76-letna Emma Solazzi por. Tamaro, 84-lebni Adriano Petronlo, 7 mesecev stari Umberto Cricco, 39-'letni Piinio Petrozzi, 80-letna Osvalda Fornasaro por. Mistaro, 64-letna Blanca Brandolin por. Apollonio,
Izreden
uspeh!
NOVI CIRKUS
MRK
TOČNI
TRST (UL. S. MARCO) TEL. 41408
☆
Vsak večer ob 21. uri
V četrtek, soboto in nedeljo dve predstavi, ob 16. in 21. uri
OBISK ŽIVALSKEGA VRTA OD 9. DO 14. URE
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Abonmaji za sezono 1966-67 so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792.
Otvoritvena predstava bo 13. oktobra.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklice v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Ad Lloyd, Ul, Orologio 6 — Ul. Dlaz 2; Spon-za, Ud. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Cantauro, Ul. Rossetti 33; Adla Madonna del Mare, Largo Piave 2: SanPAnna, E rta dl S. A n na 10.
LADJE V PRISTANIŠČU
Messapia, A. Usodimare, Aqui-leia, G. Ferraris, Saipa II, Hierax, Italia, Indiana (It.); Fbiješac, Labin, Savudrija, Plod, Piva (Jug.); Iddan (Izr.); Triaina, Iris (Li.); Neptune, Georgios (Gr.); Elvira, Old Oak, Gavilam (Pa.); Millstar (VB); Jupiter (Sp.); Zeitz (Nem.).
Darovi in prispevki
V nedeljo 2. t.m. bi moralo biti pravilno objavljeno:	V počastitev
spomina pok. skladatelja Ivana Grb. ca daruje Drago Pahor 2000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob dragega Ivana Furlana In v spomin drage sestrične Milke Cok-Funlanove daruje Mario Cok 5000 Ur za Dijaško matico.
Gledališča
VERDI
Pr! blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prve štiri predstave glasbene komedije »Rinaldo in campo«, s katero bo skupina Modugno-Scala debutirala v Verdiju 7. t.m. ob 21. uri. Predstave si bodo sledile do 16. t.m. z dvema nastopoma v prazničnih dneh.
V skupini Modugno-Scala nastopajo med drugimi še Vittorio Congia, Giuseppe Porelll, Gino Pagnani In Beniamino Maggio ter cela vrsta plesalk in plesalcev. Glasbo je napisal Modugno, koreografijo je pripravil Herbert Ross,
AVDITORIJ
Danes se pri Utat v galeriji Protti nadaljuje prodaja vstopnic za prvega od treh ljudskih koncertov, ki bo danes ob 21. uri v Avditoriju v Ul. Tor Bandena. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral mladi dirigent Carlo Bagnoli, sodeloval pa bo violinist Salvatore Cicero. Program obsega skladbe:	Strawinsky — Prva
suita (za mati orkester); Mozart — Koncert N. 3 K 216 za violino ln orkester; Soštakovič — Deveta simfonija. Suita Stravvinskega bo v Trstu prvič izvajana.
Nazlonale 15.30 «FBI operazione gat-to» Technicolor. Hayley Mills, Dean Jones.
Excelstor 16.00 «Arabesque» Technicolor. Sophia Loren, Gregory Pečk.
Fenice 15.30 «Le piacevoli notti« — Technicolor. Vittorio Gassman, Gina Lollobriglda, Ugo Tognazzi.
Eden 16.00 «Sette giorn; di fifa» — Technicolor. Zabavni film.
Grattaclelo 15,30 «Modesty Blaise« — Technicolor. Monica VUM, Terence Stamp, Dirk Bogarde.
Alabarda 16.30 «Gli amori di una bionda« Hana Brejhova, Vladimir Pucholt, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammattco 16.30 «11 sapore del peccato« Jean Martin, Joseph Brian Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 ((Arizona Colt«.
Cristallo 16,30 «Mary Poppjns« Technicolor. Film petih Oscarjev. Juhe Addams.
Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 «La matadora« Technicolor. Ester VVilliams, Riccardo Montal-ban.
Capltol 15.30 «Rita la zanzara« Technicolor. Rita Pavone, Laura Efrl-klan, Gino Bramieri.
Impero 16,30 ((Spogliarelilo per una vedova« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16,00 »Nessuno ml pub giu-dicare« Caterina Caselll, Fabrizlo Moronl, Laura Efrikian, Alberto Terrani.
Vittorio Veneto 15.45 «Made in Ita-ly» Technicolor. Alberto Sordl, Vir-na Lisi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 17.00 ((Operazione sottoveste«.
Ideale 16.00 «Mondo senza fine« — Technicolor.
Abbazia 16.00 «Terra dl giganti« — Technicolor. Charlton Heston.
Zveza partizanov — Opčine, priredi dne 9. oktobra 1966 izlet v Dobrovo, Anhovo, Tolmin m Vrsno — Dom Simona Gregorčiča. Prijave se sprejemajo do 5. oktobra 1966 v trgovini pohištva, Opčine. Proseška št. 6. — Odbor.
« * •
SPDT priredi 23. oktobra, v okviru proslav obnovitve društva, izlet s skupnim jubilejnim kosilom ter vabi vse stare člane posebno pa bivše odbornike, da se Izleta ude. leže. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Mali oglasi
THGOVINA pohištva Bruno — op ma za kuhinje m dnevne sobe tz f mike. Lastna Izdelava. Fonderla 9 (blizu bolnice).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (JI. ar. Frančiška 20 Telefon 61-702
Novo:
Zvonarevič:
Psihologija za III. r. gimnazije 380 lir
VZNEMIRJENOST IN ZASKRBLJENOST V TRŽAŠKI OKOLICI
Od okoliških kmetov zahtevajo pretirane davke na parcele, prodane v zadnjih letih
Po mnenju občinskega davčnega urada naj bi se vrednost zemljišč v tržaški okolici v 10 letih povečala na tridesetkrat
Goriško »beneški dnevnik
V POČASTITEV SPOMINA ŽRTEV NACIZMA
V zadnjih dneh so okoličani iz Vasi, ki spadajo pod tržaško obči-n°> začeli prejemati obvestila o ugotovitvah in popravkih, ki jih je občinski davčni urad izvršil na njihovih prijavah, ki so jih morali tožiti pred dvema letoma za vse kupoprodaje zemljišč, sklenjene od h .Januarja 1954 dalje. Lahko si za-huslimo vznemirjenost in skrb vseli Prizadetih, ko jim v obvestilu spo-£?čajo, da bodo morali za parcelo,
Jh so jo prodali že pred nekaj leti,
Plačati davek, ki gre v stotisoče.
Za kaj pravzaprav gre?
Znano je, kakšne ogromne špekulacije so bile pred leti z zemljišči,
Posebej v bližini velemest Mila-ha in Rima. Zato je parlament, naj-urz z namenom, da te ogromne dobičke če ne onemogoči, vsaj obdavči, 5. marca 1963 izglasoval zakon št. 246, ki je uvedel davek na Povečano vrednost gradbenih zem-ijlšč, ki naj ga pobirajo občine.
Tržaška občina je zakon uvedla jata 1964, toda pri tem je bilo reče-"0. da kmetje, ki so prodali nekaj zemljišča v glavnem zato, da si popravijo hišo ali nabavijo kaj opredle, kot se je to dogajalo pri nas, he bodo plačali davka, čeprav bodo hioraji tudi oni prijaviti kupoprodaje.
Kako se pa davek izračuna?
Od vrednosti zemljišča v trenutku, ko je bilo prodano (kar izhaja “ Pogodbe ali točneje iz sporazuma, doseženega s financo po njeni
ugotovitvi vrednosti), se odšteje _________.._________________________ —, ...
vrednost zemljišča 1.1.1954. Ta zad- bi lahko občutno povečale vrednost
'“Ulili
nja se pa izračuna na podlagi katastrske rente ali pa resnične vrednosti zemljišča 1.1.1954, če prodajalec lahko dokaže, da je bilo v tem času zemljišče vsaj 1/3 več vredno, kot bi izhajalo iz katastrske rente. To Je sicer zelo zapletena razlaga, zato jo bomo skušali obrazložiti s primerom.
Neki kmet iz okolice je 13.5.1964 prodal svoje zemljišče za 1.200.000 lir. To je tudi prijavil in kot vrednost 1.1.1954 navedel znesek 800.000 Ur, ker je neverjetno, da bi v desetih letih narasla v naših krajih za več kot 50 odst. Od 1.1.1954 do maja 1964 prodajalec po zakonu lahko doda obresti 5 odst. letno, t.j. 400 tisoč lir ali celo nekaj več, tako da prirastka vrednosti sploh ni, in zato tudi ni davka.
Občinski davčni urad pa tej prijavi oporeka in oceni zemljišče ob prodaji 2.700.000 lir, 1.1.1954 pa po katastrski renti 85.536 lir, kar pomeni, da mu na razliki 2.614.464 lir obračuna davek 305.457 Ur.
To zelo enostavno pomeni, da se Je po mnenju občinskega davčnega urada vrednost zemljišč v tržaški daljni okolici (Bazovica, Padriče, Trebče itd.) v 10 letih povečala za tridesetKrat.
Na tej podlagi se je seveda težko meniti, če bi šlo za trikraten narastek vrednosti, bi lahko razpravljali o razlogih, ki so lahko do tega privedli: npr. Javne storitve, kot so ceste, vodovodi, elektrovodi, ali spremembe regulacijskega načrta, ki
^■iiliillllllllllllllllliiilllllllilllllllliiiiiiiiiiiilliiiiiiililiillllllllliillllllllliillilllllllliliiiiimiiiiilllllllll
SESTANEK ODBORA ZA DEŽELNE FINANCE
Proučitev osnutka o raztegnitvi delovanja zemljiškega kredita
Ustrezni odsek goriške posojilnice naj bi deloval za vso deželo
^ Včeraj popoldne se je sestal v urstu ^tehnično-posvetovalni odbor .3 deželne finance. Odbor je pro-zakonski osnutek, ki ga je vnpravil odbornik Tripani za raz-
vzročil veliko rano in verjetno tudi kostne poškodbe. Ranjenega delavca so kmalu po nesreči z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
ši
ritev pristojnosti odseka za zem-Jjske kredite Pri goriški posojil-?lci na vse področje dežele. Odri iv?1'k Tripani je orisal članom ,1“bora načrt, ki ga bo moral odo-“nti deželni odbor. Tripani je re-!;el> da racionalna kreditna politi-
ka
Predstavlja danes enega od o-
novnih instrumentov za uresni-gospodarske in finančne po-■tike v državi. S kreditno politi-se lahko vpliva na količino in-esticij ter na porazdelitev poso--h na razna področja in na pro--vodne sektorje. Zlasti so važne , tem pogledu specializirane obli-,e srednjeročnega in dolgoročnega redit,a, ki odločno vplivajo na »uspodarski razvoj. Te ugotovitve el)ajo tudi za deželo.
Triparli je nato omenil neke P.uti zemljiškega kredita v deže-*’• Rekel je, da ga sedaj v naj-y®cji meri izvaja omenjena poso-lunica. y omejenem obsegu daje Redite tudi »Istituto di Credito l°hdiario delle Venezie. preko tr-‘Uske in goriške posojilnice. Do-torej ni bilo zavoda, ki bi ueloval v vsej deželi. Zatem je ■JriPani dejal, da bi morali usta-uoviti tudi odsek za kredit za jav-?a dela, ker doslej niso mogle lavne ustanove izkoristiti sred-j ®v, ki jih daje na razpolago de-‘ela, ker niso zmogle niti svojega malega deleža.
Odbornik je tudi retcel, da bi •morali čimprej poskrbeti za to, ?a se podpre zasebno gradbeni-f.Y°> ko gre za gradnjo ljudskih Jus- Ko se zaznamuje v vsedržavni11 obsegu zastoj v gradnjah, je ueželni nakup ene milijarde del-Plc zemljiškega kredita v Gorici me! ugodne posledice Odbornik nato dejal, da je sedaj za razgrnitev kreditov na vso deželo jUina možnost, da se za to poob-asti goriška posojilnica, kakor Predvideva ravno ta zakonski o-
*Putek
Včeraj proslava dneva železničarja*
«
Včeraj je bila v kinu Vittorio Veneto proslava «Dneva železničarja«. Med ceremonijo so podelili diplome in častne značke «v spomin« svojcem padlih železničarjev na delu, diplome za zasluge železničarjem, ki so se ranili ali pohabili v službi, ter zlate kolajne in diplome železničarjem, Id so že 35 let v službi. Navzočim je spregovoril ravnatelj tržaškega železniškega o-krožja inž. Villata. V imenu predsednika dežele dr. Berzantija je pozdravil navzoče deželni odbornik Dal Mas. Vladnega komisarja dr. Cappellinija pa je zastopal podpre-fekt Prosperi.
teh zemljišč, gradnja novih naselij v bližini, itd.
Ko pa ugotavljajo tridesetkratni narastek vrednosti v desetih letih se postavlja sploh vprašanje kriterijev, ki so se jih poslužili In njih upravičenost ter še mnogo drugih vprašanj.
Znano je, da veliki prekupčevalci gradbenih parcel, katerim je bil pravzaprav zakon in davek namenjen, tega ne bodo plačali, ker so ■z odvetniki, ki sl jih lahko privoščijo, dosegli, da je ustavno sodišče oprostilo davka vse kupoprodaje, sklenjene pred 5.4.1963, t.j. ravno v času, ko je prihajalo do naj večjih špekulacij.
Člen 17. zakona pravi, Ga bi morala občina javiti uradno prizadetim svoje ugotovitve in popravke k njihovim prijavam v roku enega leta od prijave. To pomeni, da bi za tržaško občino ta rok zapade! nekako pred enim letom in bi torej sedaj ne imeli pravice terjati davka. Dokler ta vprašanja ne dobijo odgovora, lahko svetujemo našim ljudem, naj pazijo, da jim ne zapade rok 30 dni od prejetja obvestila občinskega davčnega urada, ko lahko vložijo priziv proti ugotovitvam in odmeri davka.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta — kot vedno — članom na razpolago za pojasnila in pomoč in jih bosta pravočasno obvestila o rezultatih posredovanja in naporov za pravično rešitev tega resnega vprašanja.	,
Srečanje bivših borcev v Vilah na proslavi padlih partizanov
Navdušenja domačinov zaradi sodelovanja godbe z Jesenic, ki je igrala tudi v Fojdi in Raščahu ter priredita koncert v Spetru in Ažli ■ Obisk maturantov iz Škofje Loke
Riccardo Tosti v Gorici
V vasi Vile v občini Fojda v Be- vo občinsko podjetje združevalo po-
DcSovanje karabinjerjev v drugi polovici septabra
, V drugi polovici septembra sn *?rabinjerji v Trstu prijavili sod-IJrfn oblastem 33 oseb zaradi raz-m prekrškov' in jih pustili na ,a-asni svobodi. Od teh se bo mo-nV° U oseb zagovarjati pred sod-’*) zaradi povzročitve telesnih >?C"todb pri prometnih nesrečah. !s'?m razdobju so karabinjerji aradi raznih Prekrškov predpt-cestnega zakoniki z globami •Snovali 865 avtomobilistov, ki n0 s’-uono morali plačati 968.030 F,- Nadalje so karabinjerji v zad-!‘n is dneh prejšnjega meseca pravili potrebne forma'nosti pri
V filobusu je padla
Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 70-letno gospodinjo Marianno Bretti por. De Palo s Kjadina 1060, lcl se bo morala zdraviti 8 dni zaradi udarcev po zatilju in hrbtu. Pone-srečenka je povedala, da se je malo prej peljala v filobusu proge štev. 1 proti Trgu Liberta. Ko je filobus privozil v Ul. Carducci, blizu Portici, je moral šofer nenadoma zavreti, da bi se izognil pešcu. Zaradi nenadnega sunka je Bret-tijeva v notranjosti vozila padla na sedež, ga polomila in se pri tem ranila. Ponesrečenko so v bol. nišnico prepeljali v rešilnam avtu.
Tečaji angleščine Italijansko - ameriške ga združenja
y ponedeljek 17. t.m. se bodo začeli novi tečaji angleškega jezika, ki jih prireja italijansko-ameriško združenje za leto 1966-67. Zaradi vedno večjega števila u-čencev, ki se želijo učiti angleščine s pomočjo novih metod in na.i-popolnejših audiovi-zijiskih sredstev, s katerimi razpolaga Ameriški kulturni center, je združenje odprlo letos nove tečaje za konverzacijo z angleškimi in ameriškimi učitelji in poseben tečaj za trgovsko angleščino, ki ga vodi ameriški profesor Izpopolnjeni so bili tečaji za otroke osnovnih šal (3., 4. in 5, razred) za začetnike, vmesne in nadaljevalne, redno pa se bodo nadaljevali tečaji za študente srednjih šol. Tečaji za o-snovne in srednie šole obsegajo 60 ur lekcij po dvakrat na teden od 17. oktobra do 15. junija od 15. do 18. ure.
Tečaji za lingvistični laboratorij (nos-pešeni) so na različnih stopnjah od najosnovnejših do nadaljevalnih in bodo štirikrat na teden v večernih u*UV,' tako da se 'ih lahko udeležujejo tudi tisti, ki so čez dan zaposleni, Ti tečaii omogočalo študentom-začetnikom da se lahko vpišejo v tečaj za konverzacijo že po enem letu in pol študija.
Tajništvo združenja je na razpolago javnosti za informacije in vnisovanje od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30 vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
Huda nesreča delavca v «ltalsider»
Na delu se .ie včeraj ziutraj ponesrečil 35-letni delavec Mario Cra-ievich z Villa Carsia 1075, uslužbenec železarne altalsider« v Skednju. Okrog 11. ure je Craievlch v oddelku za brušenje delal pri velikem brusu. Nenadoma je brus skočil z ležajev in delavca zadel v dimlje. Delovni tovariši so Craievi-chu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Ponesrečenega delavca so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh
. m i n n i milil i mu m n niii m m m   minil milil     miimmimmi
NEDELJSKE PROMETNE NESREČE NA NAŠIH CESTAH
Pri Križu z avtom v drevo pri Orehu pa v obcestni jarek
Pri obeh nesrečah se je lažje ranilo pet oseb - Podobna nesreča tudi pod openskim obeliskom z dvema ranjenima
92
dv
cčRt,nih nesrečah ter nrili tudi a ukradena avtomobila.
S krampom se je ranil
,yč?ra) nopoldne so na ortopediji1 oddelek bolnišnice, kjer se bo horal zdraviti od 8 do 10 dni, v^e.teli 38-letne<ra delavca Antonia Jjhocentiia iz Guissana di Port.o-?rjaro, uslužbenca pri podjetju Ce»egadi iz Padove, ki ima v za-čieia za gradnjo krožnega Pr«dora.
Ihncosnti se je nahajal v predolg Pod Trgom Voiontari Giuliani Ji, vihtel kramp. Nenadoma je z '°d.iem žadel v tračnico ozkega ti-t>' Po katerem premikajo vozičke. ‘Yaitm je odskočil od železja in U6‘avca zadel v levo nogo, mu po-
pri trčenju avtomobila v drevo so se predvčerajšnjim popoldne ranili oče, mati in dve hčeri. Nesreča se je pripetila pri Križu na cesti, ki od pokrajinske ceste pelje na trbiško. Avto je vozil 43-letni Alessandro Furlan iz Ul. Ca-ma-ur 5 na Greti, na ovinku pa je zgubil nadzorstvo in se zaletel drevo. Pri nesreči se je ranila tudi Furlanova 42-letna žena An-na Makovich in hčerki:	18-letna
Sandra in 13-letna Elisabetta.
Vse ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer so Furlana sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi več ran po obrazu in spodnjih udih. Ženi in hčerkama pa so v bolnišnici dali prvo pomoč in bodo okrevale v nekaj dneh.
V Ul. Bo-nomea na odseku ceste med obeliskom in sanatorijem je v nedeljo popoldne avtomobil volksvvagen TS 64920 zdrsnil na mokrem asfaltu in se zaletel v skale na desni strani ceste. Pri nesreči sta se ranila oče in sin, ki sta se peljala v avtu Oba ponesrečenca, 72-letnega upokojenca Giovannija Salmassija iz Ul. Ba-seggio 75 in njegovega sina Sig-frida so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na zdravljenje na nevrokirur-
ški oddelek. Oba se bosta morala zdraviti po 1Q dni.
neški Sloveniji so imeli preteklo nedeljo dopoldne pomembno svečanost. Pred spominsko ploščo devetim partizanom, ki so živi zgoreli v hiši, ki so jo dne 29. septembra 1942 zažgali fašisti, je bila spominska svečanost na ta dogodek. Ploščo so postavili lansko leto na obnovljeno hišo in ANPI iz Pojde in Vidma nameravata poslej vsako leto ob tej obletnici počastiti spomin teh in drugih žrtev, ki so padle v borbi za svobodo in pravico.
Letošnje spominske svečanosti, pri kateri je domači župnik opravil tokrat cerkveni obred in ploščo blagoslovil, se je udeležila precejšnja množica ljudi, predvsem nekdanjih borcev, ki so se zopet po tolikih letih srečali in obujali spomine na takratno borbo. Letošnja proslava pa je imela še poseben poudarek tudi zato, ker se je udeležila tudi godba z Jesenic, ki je, v okviru kulturnih stikov z društvom Ivan Trinko in drugimi kulturnimi ter športnimi društvi iz Čedada in Spetra, prišla na obisk v Beneško Slovenijo. Godbeniki z Jesenic so pri proslavi zaigrali vrsto narodnih in borbenih pesmi, med njimi pesem «Padlim za svobodo« in «Na juriš«. Po 22-letili so tako v tem kraju zopet zaorile partizanske pesmi.
Pred njihovim nastopom pa je imel spominski govor dr. Argen-ton iz Vidma, ki je bil poveljnik ene izmed garibaldinskih edinic, ki so operirale na tem področju. Predstavil pa ga je predstavnik ANPI. Govornik je poudaril pomen narodnoosvobodilne borbe in potrebo, da se v takratnem duhu tudi sedaj borimo za mir in splošen napredek.
Godci z Jesenic so še pred odhodom v Vile zaigrali nekaj pesmi na trgu v Fojdi in tudi po povratku, ter vzbudili splošno zanimanje. Od tu so odšli v znano partizansko vas Raščah ter tudi tam igra-ob splošnem navdušenju domačinov.
Popoldne so Jeseničani odšli v špeter Slovenov, kjer so imeli na trgu koncert domačih in umetnih pesmi, ki ga je z zanimanjem poslušalo precejšnje število domačinov. Še večje pa je bilo navdušenje proti večeru v Ažli, kjer so tudi nastopili na vaškem trgu. Ljudje bi jih poslušali kar naprej in jih niso hoteli pustiti proč, čeprav se jim je mudilo, da se vrnejo z avtobusom preko Stupice in Kobarida domov. Jeseničane je vodil pred. sednik kulturnega društva «Tone Čufar« Jože Varl, godbo pa je dirigiral njen dirigent Noč. To gostovanje bo rojakom iz Beneške Slovenije ostalo v lepem spominu.
V	okviru medkrajevnih kulturnih in športnih srečanj bo v nedeljo 23.. t.m. športna ekipa «Valnatiso-ne» iz špetra gostovala na Jesenicah.
V	nedeljo so bili na obisku v Beneški Sloveniji tudi maturanti gimnazije iz škofje Loke s svojimi profesorji, 46 po številu. Obiskali so najprej Koroško ter prišli preko Kanalske doline v Beneško Slovenijo, kjer so si ogledali predvsem Čedad in špeter. Vodil jih je ravnatelj Rado Jan. Ob tej priliki so si pobliže ogledali razmere v tej deželi in življenje Beneških rojakov. Domačini so jih v večini primerov lepo sprejeli in z zanimanjem poslušali njihovo petje pri kosilu in večerji v domačih gostiščih. škofjeločani so se včeraj vrnili domov preko Gorice, kjer so se ustavili na kosilu in si ogledali mestne zanimivosti. Ob slovesu so izrazili zadovoljstvo spričo toliko poučnih in zanimivih reči, ki so jih videli in spoznali ob tem obisku. Sklenili so, da se bodo prihodnje leto zopet vrnili.
občinjeno avtobusno službo, pogrebno društvo, reklamni oddelek, mestno snago in trošarinski urad, ki bo pričelo delovati L januarja 1967.
Preden pa bodo sprejeli takšen sklep, se bodo morali pogovoriti o ostavki podžupana Marchesana, ki ga bo zamenjal svetovalec PSDI, določen za Marchesanovega naslednika na včerajšnji seji mestnega odbora stranke v Tržiču.
Odobreni sklepi goriške bolnišnice
lariju; nakup omaric za osebje v kuhinji; izplačilo računov za nabavo zdravil; odobritev načrta za popravilo streh in poslopij; izplačilo računov za pisarniške potrebščine; oddaja dobave za radiološki oddelek; nakup orodja za otroški oddelek; nakup naprave za medicinski oddelek; obračun uprave za junij in julij 1966; imenovanje novega asistenta za očesni oddelek; oddaja pleskarskih del za razne oddelke v I., III. in IV. nadstropju; mehanizacija računovodskega urada.
Predsednik Moro 4. nov. v Gorici
Pokrajinski odbor pri deželnem odborništvu za krajevne ustanove je na svoji zadnji seji pod predsedstvom odv. Macorattija odobril med drugim tudi naslednje sklepe:
CIVILNA BOLNIŠNICA V GORICI: pogodba za razkuževanje; ureditev notranjih prostorov v štabu-
NA POSREDOVANJE FEDERACIJE PSI IZ GORICE
Goriška prefektura obvešča, da je predsednik vlade Moro sporočil, da bo obiskal Gorico dne 4. novembra. Ob tej priliki bo prisostvoval odkritju spomenika vojakom, ki ga bodo postavili za Ljudskim vrtom.
Podpora pionirskemu delu psihiatrične bolnišnice
Potrebna je znanstvena obdelava zanimivih podatkov, zbranih v bolnišnici v zadnjih petih letih - Minister Mariotti nakazal 15 milijonov lir
Na posredovanje goriške federacije PSI je minister za zdravstvo sen. Luigi Mariotti sprejel v Rimu ravnatelja goriške umobolnice dr. prof. Franca Bisaglio, ki ga je spremljal član izvršnega sveta federacije PSI iz Gorice Massimo Celile.
Ministru sta prikazala potrebe po obdelavi podatkov, ki jih je goriška umobolnica, prav gotovo prva v državi v uvajanju novih metod zdravljenja, zbrala v zadnjih petih letih novega načina psihiatričnega zdravljenja, ki ne temelji na anglosaškem, ampak modernem in kulturnem načinu dela z bolniki.
V goriški bolnišnici so v zadnjih letih uvedli svobodno kretanje ter samoupravo bolnikov, ki imajo tesne zveze z zunanjim svetom.
Minister Mariotti, ki je priznal potrebo so strogo znanstveni obdelavi zbranih podatkov, je za zahteve pokazal izredno zanimanje. Izrekel je priznanje za dosežene u-spehe v naši bolnišnici ter odredil izplačilo 15 milijonov lir iz državnih sredstev; zagotovil je, da bo s posebnim zanimanjem spremljal terapevtski poskus v pokrajinski u-mobolnici v Gorici.
Goriška federacija PSI nadalje zagotavlja, da bo od ministra za javna dela Mancinija zahtevala financiranje, da se modernizirajo zgradbe v umobolnici.
Seznam
nestalnih učiteljev
Včeraj, 3. oktobra so postavili na oglasno desko šolskega skrbništva v Gorici na vpogled pokrajinsko lestvico nestalnih učiteljev osnovnih šol.
Proti nepravilnemu vpisu se prizadeti lahko pritožijo najkasneje v roku pet dni, se pravi do vključno 7. t.m.
OBČINSKI SVET V TRŽIČU
Avtobus in novi odbornik vprašanji današnje seje
Danes se v Tržiču sestane občinski svet, ki se bo pričel ukvarjati z ustanovitvijo občinskega podjetja, v katerem bo združenih pet občinskih služb. Komisija strokovnjakov bi morala do 15. oktobra sestavili strokovno poročilo, vendar je dokaj v zaostanku s svojim delom ter so jo pozvali, naj bi se pogo-
MIMO «1 Iti8» PKOSEK
predvaja danes, 4. t. m. ob 19.30 uri barvni dramatični film:
II momento della verita
(TRENUTEK RESNICE)
Igra MATEO M. MIQUELITO
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
Na povratku z izleta v Istri sta se predvčerajšnjim zjutraj pri O-rehu ponesrečila 25-letni električar Sergio Malusa iz Ul. Molino a Vento 29 in 27-letni električar Sergio Giovannini s Šalite Pro-montorio 29. Malusi je vozil avto fiat 1500 TS 86721, in komaj je privozil do Oreha, je na nekem Ovinku z avtom zdrsnil po mokrem asfaltu. Malusa je zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zdrvelo proti desni in treščilo v a-kacijo ter jo podrlo, nakar se je prevrnilo po škarpi v jarek. Vozilo se je po zaporednih trčenjih razbilo, oba potnika pa sta imela precej sreče, ker sta se izvlekla iz prevrnjenega avta z lažjimi poškodbami.
Oba ponesrečenca so z rešilnim
avtom odpeljali v bolnišnico, kjer	-	-	.	, . _____ .ocr,n
se bo moral Giovannini na nev- šteje sestajala ul delo pravočas rokirurškem oddelku zdraviti me- i opravila. Navzlic temu se bojijo, sec dni zaradi več udarcev po da se bo sestava zaključnega be-glavi, čelu in zloma desne nad- f lakti. Malusaja so pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi ran po obrazu in udarcev po kolenih. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
Vespist podrl pešca
Ko je včeraj zjutraj 27-letni tiskar Ciro Esposito iz Ul. del Pon-te 7 na zebrastem prehodu prečkal Capo di Piazza, namenjen v turistični urad CIT, ga je z vespo TS 31649 podrl 20-letni Marino Ma-russi iz Ul. Lazzaretto Vecchio 22, ki je vozil proti Trgu della Borsa.
Pri nesreči se je Esposito pobil in ranil po levem komolcu, nogah in hrbtu. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom in ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 5 dneh.
sedila nekoliko zavlekla. Medtem se bo pričela diskusija okoli tega vprašanja. Kakor se je izkazalo, je KD pristala na ustanovitev občinskega podjetja, in to navzlic pomislekom, češ da bo preveč finančno bremenilo občinske finance. Nasprotno pa sta socialistični stranki odločno zagovarjali takšno rešitev ter jo pogojevali s svojim sodelovanjem v koaliciji levega centra. Medtem ko bodo tri koalicijske stranke glasovale za ustanovitev novega podjetja in bodo desničarji proti njemu iz znanih razlogov (svobodna iniciativa, ki je temelj liberalistične politike), se še ne ve za stališče KPI in PSIUP, ki pa bosta skoraj zagotovo glasovala v prid ustanovitve.
Kakor smo že poročali, bo no-
let morajo imeti diplomo iz medicine in kirurgije.
Prošnjo na kolekovanem papirju za 400 lir je treba predložiti do 31. oktobra t. 1. na personalnem oddelku pokrajinske uprave na Kor-zu Italia 55; tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Motociklist podrl dijaka
Pred italijansko gimnazijo v Dre-voredu 20. septembra Je včeraj nekaj pred poldne motociklist podrl študenta 13-letnega Luciana Bruma. ta iz Ul. Gen. Cascion 16. Motociklist se je nekaj sto metrov dalje ustavil, vendar je nadaljeval pot, misleč, da se ponesrečencu ni zgodilo nič hudega.
Brumata so z zasebnim vozilom odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni zavoljo zloma desne noge.
Na županstvu se je ponesrečila
Ko je bila včeraj zjutraj ob 7. uri na delu na goriškem županstvu, kjer je zaposlena kot snažilka, se Je ponesrečila 35-letna Fulvia Per-retta iz Ul. Forte del Bosco 5, ko je padla s stola. V bolnišnici so jo pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca na glavo in dru. gih manjših poškodb.
V razstavišču Pro Loco v gorički pasaži se je zaključila slikarska razstava Riccarda Tostija »z Trsta. Na dolgi poti po svetu, kjer je razstavljal na najrazličnejših kontinentih, se je za hip ustavil tudi v Gorici, kar je povsem zadostovalo, da smo se seznanili z njegovo umetnostjo, ki v skladu s tradicijo beneških slikarjev u-porablja bogat kolorit, zlasti v svetlih odtenkih. Zavoljo tega se je Tosti uveljavil kot »slikar sonca*. Ce so pri kom, potem so pri njem barve glavna komponenta slike. Njegova posebnost so sončni odsevi, najsi bodo na ljudeh, zgradbah ali hribih Pričara jih z enim samim zamahom lopatice. Nič čudnega, če je bila njegova razstava (pred njim se je to posrečilo malokateremu in še to samo figurativnim slikarjem) v Gorici tako toplo sprejeta. Na sliki je Tostijev kraški motiv.
Spodnje Gabrje:	ob delavnikih:
7.40, 9.00, 12.00 in 14.10.
Gorica, s Travnika: ob nedeljah: 13.20, 15.30, 19.00 in 20.30. Spodnje Gabrje: ob nedeljah: 14.00, 16.10, 19.40 in 21.10.
Ptičja razstava v Tržiču
V soboto in nedeljo 15. in 16. oktobra bo v oratoriju S. Michele v Tržiču deželna ptičja razstava, ki jo prireja Pro Loco. Letošnjo razstavo, ki je peta po vrsti, pripravlja omitofilska zveza s sedežem v Ronkah,.
Zimski vozni red mestnih avtobusov
Jutri, 3. t.m. stopi v veljavo zimski vozni red mestnih avtobusov v Gorici, ki jih sedaj upravlja podjetje RIBI. Ob tej priliki so uvedli med drugim tudi naslednje spremembe;
a)	proga št. 5 (za pokopališče) bo imela izhodišče na Travniku in ne več pri pevmskem (npstu;
b)	prevoze za bolnišnice ne bodo več opravljali s progartii CNI in CRI, ampak z na novo uvedeno progo Travnik-naselje S. Anna-So-vodnje-Spodnje Gabrje;
c)	začetek proge Gorica-Sovodnje-Spodnje Gabrje bo na Travniku (in ne več pri pevmskem mostu).
fiorfca
VERDI. 16.30: «Bonny Lake č scom-parsa«, L. Oliver in C. Lynley. Mladini pod 14. letom prepovedan
CORSO. 17.00: «24 ore per ucclde-re», Micky Rooney in L. Baker. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «Col-po segreto«, J. Gabin in Fernan-del. Francoski kinemaskopskl film.
VITTORIA. 17.15:	«La battaglia
dei Mods«, R. Chaine in J. Fuchs-berger. Bavma koprodukcija.
CENTRALE. 17—fcl.30: «L-uomo dl Rio«, J. P. Belmondo in F. Per-learc.
Zimski vozni red avtobusa za Sovodnje
Kot poročamo na drugem mestu, bodo avtobusno progo Gorica-Sovod-nje-Gabrje združili s progo, ki povezuje Travnik z bolnišnicami. Ta proga bo začela obratovati jutri, 3. t.m. Dnevno bo na njej 17 avtobusnih voženj od tega pa štiri s podaljškom do Sovodenj in Gabrij. V naslednjem objavljamo vožnje do Gabrij:
Gorica, s Travnika: ob delavnikih: 7.0«, 8.20, 11.20 in 13.30.
'Tržič
i AZZURRO. 17.30—22: «La battaglia di Algeri«, film .na Pontecorva, ki je v Benetkah prejel zlatega leva.
EXCELSIOR. 17.30—22: «18. spia«, R. Goulet,.
PRINCIPE. 17.30—22: aAmore al-Titaliana«, W. Chiari, R. Vianello in P. Panetli. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 19—22.30: «Stazione 3—top secret«, G. Maharis in R. Bavehart. Kinemaskope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO na Korzu Italija 244, tel. 35-38.
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici najvišja 23,8 stopinje ob 12.50 in najnižja 15,4 ob 2. uri; pov^--'na vlaga 81 od sto.
..................mu..............i....
VAŽNO ZA VINOGKADNIKE
Obvestila ENAL
GORIŠKI FOTOKLUB začenja zopet s svojim delom, člani so se zbrali sinoči ob 21. uri na sedežu Korzo Verdi 115.
IZLET V BENETKE, z avtobusom v nedeljo 16. oktobra. Iz Gorice ob 6.30. Ogled umetnostne razstave v Benetkah in Murana ter otokov. Na povratku postanek v Latisani. Povratek v Gorico ob 22. Vpisovanje na sedežu ENAL, Korzo Verdi 115.
SCI CLUB vabi člane in simpatizerje na sestanek, ki bo na sedežu dne 17. t.m. ob 21. uri. Razpravljali bodo o programu za nastopno zimsko sezono.
Edi Podberščck državni prvak
Edi Podberšček, član Olimpije iz Gorice, je v nedeljo na vsedržavnem lahkoatletskem tekmovanju CSI v Termoliju osvojil državni rekord v disku v kategoriji mladincev z metom 41,56 metra. Uspeh mu daje pravico nastopanju v metih 8. in 9. oktobra na vsedržavnem tekmovanju FIDAL v Rimu.
Prijaviti je treba staro in novo proizvodnjo vina
Vinogradnikom je na voljo Kmečka zveza . Prijavlja se stanje 30. novembra - Rok zapade 30. decembra 1966
Natečaj
za zdravniško službo
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za službo zdravnika pri pokrajinskem laboratoriju za higieno j in profilakso. Prosilci, stari do 35
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je preko prefekture seznanilo župane ter kmečke organizacije o dolžnosti vinogradnikov, da prijavijo novi in lanski vinski pridelek. Prijavo (obrazec A) je dolžan izpolniti vsakdo, ki ima grozdje za predelavo v vino, razne mošte, vina in specialna vina. Prijavljati so dolžni tudi trgovci z vinom.
Letošnjo proizvodnjo vina so dolžni prijaviti tisti, ki sami stiskajo grozdje, ki stiskajo svoje ali kupljeno grozdje, samostojni ali združeni proizvajalci kakor tudi trgovci in industrijci, ki so grozdje kupili.
Prijava mora zaobsegati vse po-drazdelke: celotno proizvodnjo vina, čeprav je bilo delno ali v celoti prodano; vso količino mošta ki se še ni spremenila v vino v času prijave; količino grozdja namenjeno za poznejše «popravljanje vina«. Prijava se napiše v treh izvodih ter se izroči trošarinskemu uradu.
Na obrazu B pa morajo napraviti prijavo o preostali količini lanskega vina, ki ga bodo še imeli v kleteh opolnoči 30. novembra 1966. Prijavo morajo zatorej sestaviti proizvajalci kakor tudi prodajalci. Iz nje mora biti razvidna tudi količina vina, ki so jo določili za prodajo, pa jo še niso izročili. Tudi ta prijava se mora oddati v treh izvodih.
INGIC in druge organizacije tro-šarinskih uradov so že poskrbele za tiskanje obrazcev. Ker mora prijava vsebovati popis stanja dne 30. novembra 1966, jo ne bo mogo-
če izročiti pred tem datumom, ampak po njem, vsekakor ne kasneje od 10. decembra 1966. Po tem dnevu trošarinski uradi ne bodo več izdajali spremnih potrdil tistim, ki niso storili svoje dolžnosti. Roka prijave ne bodo podaljševali, prisojali pa bodo globe, objavljene vsaj na dveh listih.
Izmed treh izvodov vsake prijave bo ena ostala na trošarinskem uradu, drugo bo urad poslal poskusni postaji za vinogradništvo in enologijo v Conegliano (za go-riško pokrajino), tretjo pa pristojnemu kmetijskemu nadzorništvu.
Kakor smo naknadno izvedeli, bo Kmečka zveza, Ascolijeva ulica 1 v Gorici tudi letos sestavljala prijave ter naj se vinogradniki zglasijo v njenem uradu.
Nesreča pri delu v tovarni v Podgori
Včeraj popoldne ob 15.30 se Je ponesrečil pri delu v tekstilni tovarni v Podgori 52-letni Antonio Tosolini iz Ul. Brigata Trapani 8. Med delom mu Je kolesje tekstilnega stroja potegnilo desno roko med zobe in mu zmečkalo kazalec. Z osebnim avtom so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji v Romansu (Gorica) razstavlja od 2. do 15. t. m. slikar Guido Antoni.
SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 9 t. m. visokogorsko turo z lastnimi sredstvi na Vršič in na Mojstrovko. Pojasnila na sedežu društva v Ul. Ascoli 1/1.
Družinski izlet z avtobusom priredi SPD v nedeljo, 16. t. m. Cilj je Istra z obiskom Poreča in Rovinja. Vpisovanje pri Košuti, Ulica Mameli 8; tam dobite tudi podrobnejša pojasnila
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi in spremili na njegovi zadnji poti našega nepozabnega sina, moža in očeta
Ladija Uršiča
se najlepše zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so kakor koli sodelovali pri pogrebu.
Družina URSIC
Sovodnje, 4. oktobra 1966
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da smo včeraj pokopali našo drago
Zorko Bele
Vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni Adi Savelli - CralU, g. Viktorju Prašniku in č. duhovščini.
Sestra Milka in drugo sorodstvo
Gorica, 4. oktobra 1966
ZADEVA IZGINOTJA BEN BARKE
Utemeljena označba «proces v procesu»
V splošnem ni obravnava doslej odkrila ničesar, razen tega da je bil Ben Barka resnično umorjen
Sojenje ljudem, ki so sodelovali v umoru Ben Barke, se bliža koncu, ne da bi se vsa zadeva do konca razčistila. Pravzaprav se razprava zapleta v protislovne izjave tako, kar zadeva obtožene, kot tudi kar zadeva priče same. To, kar zatrjuje ena stran, zanikajo drugi in narobe. V teh žolčnih dvogovorih je bilo tudi več resnih spopadov, ki so vso sodno obravnavo usmerili sedaj v eno, sedaj v drugo smer: sedaj na stran policije in preiskave, drugič spet v smer francoske protiobveščevalne službe, pogosto proti sami o-brambi.
Zadnji preobrat so povzročile žene obtoženih policajev z izjavo, da jih je odvetnik Hayot, ko je bil še Lopezov branilec, nagovarjal, naj zamenjajo obrambo in naj pričajo proti šefom policije. Te izjave so izzvale neprijetne vzdušje v sodni dvorani in nekateri so menili, da se je s tem odprl »proces v procesu«, kot je zapisal neki novinarski poročevalec.
Prva je v tem smislu spregovorila žena obtoženega Souchona, vendar tedaj ni izdala osebe, ki ji je tak postopek svetovala. Zaradi vztrajanja odvetnika obtožbe in še posebej na vztrajno prigovarjanje predsednika sodišča je žena obtoženega Souchona dodala: «Ta 06eba je v sodni dvorani, vendar se bojim povedati njeno ime«.
Povsem razumljivo Je, da Je v dvorani ob tem zavladala napetost. Kdo Je ta oseba? — so se spraševali. Se bolj pa jih je vznemirjalo dejstvo, da priča ne mara imena izdati iz strahu. Mnogi so ugibali, vendar nihče ni prišel
SVEČANOST V TURINU
Prekop
padlih
partizanov
Med njimi 8 Rusov in 4 Jugoslovani
TURIN, 2. — V nedeljo so na torinskem glavnem pokopališču pokopali zemeljske ostanke 65 partizanov, ki so v času druge svetovne vojne padli na raznih področjih Piemonta. Zemeljske ostanke so pred nedavnim odkopali in večino padlih so bivši partizanski poveljniki po raznih znakih tudi prepoznali. Na žalni svečanosti so poleg predstavnikov mestnih oblasti bili prisotni tudi nekateri bivši partizani in predstavniki partizanskih zvez ter predstavnik sovjetskih in jugoslovanskih partizanskih organizacij.
Od 65 padlih partizanov so jih 50 prepoznali. Od teh je bilo 8 sovjetskih državljanov, 4 so bili Jugoslovani, 2 sta bila češkoslovaška državljana, eden pa Francoz.
Na svečanosti je prvi spregovoril general Pazio, predsednik združenja družin padlih partizanov, ki je v svojem govoru poudaril, da so se ti borci žrtvovali za »ideale pravičnosti in svobode«. »Žrtvovali so svoja življenja v neenaki borbi za skupne ideale, ki so povezovali Italijane, Ruse, Čehe, Francoze in vse druge tujce, ki so se znašli v Italiji.«
Turinski župan prof. Grosso pa je prav tako poudaril enotne ideale v borbi proti najhujšemu tiranstvu. Svoj govor je turinski župan zaključil s pozivom, naj bi «neda-njo skupnost idealov povzeli kot opozorilo, da bi njihova žrtev ne bila zaman«.
Na svečanosti sta na kratko spregovorila tudi sovjetski polkovnik Belousov in jugoslovanski generalni konzul v Milanu Vasilij Milovanovič.
do jasnega zaključka. Sele naslednjega dne je Souchonova žena rekla: «Gospod predsednik, oprostite za moje včerajšnje obnašanje. Ta oseba je bil gospod Hayot».
»Imate priče«, — je vprašal predsednik sodišča. «Ne, nimam jih«, je odgovorila ona. «Bila sva sama!«
Samo ob sebi se razume, da je prizadeti Hayot obtožbo gospe Souchon kategorično pobijal in hkrati izražal dvom, da bi bila katera koli priča nagovarjana, da kaj takšnega stori. In tedaj je gospa Souchon ponovno presenetila prisotne: «Imam pričo! Z menoj je bila tudi gospa Voitot!« In ta gospa je žena drugega obtoženega policaja.
In gospa Voitot je to tudi potrdila. Rekla je «Vse, kar je rekla gospa Souchon, je resnica!« Nato je gospa Voitot podrobno prikazala, kje je to bilo in kdaj.
Razumljivo je, da je ob tem nastalo precejšnje razburjenje, nekakšen preplah. Policija je takoj izdala sporočilo, s katerim zanika vsako obtožbo proti svojim vodilnim ljudem, Lopezova obramba pa je zahtevala, da se vsa ta zadeva loči iz procesa, ker — kot trdi —, «to je zadeva, ki se tiče odvetniškega poklicnega združenja, torej odvetniške zbornice, ki je edina poklicana, da o tem sklepa«. Predsednik sodišča je prebral sporočilo policije in zahtevo Lopezove obrambe odklonil.
Ta Incident v vsem tem sporu Je bil resen, če je res tisto, kar so izjavile žene obtoženih policajev, pomeni, da je dejansko obstajala nekakšna zarota proti policiji, zarota, ki je bila sklenjena, da bi kompromitirala njene vodilne ljudi. In obratno: če to ni res, imamo opravka z zaroto proti o-brambi obtožencev. Nekdo je torej hotel nekoga kompromitirati. Toda kdo in koga? To vprašanje je dva dni krožilo po sodni dvorani. Toda Hayot se je umaknil iz obrambe ih čeprav ni prizinal, je s tem na vprašanje dejansko odgovoril.
Medtem pa se Je nabralo mnogo dokazov o krivdi bivšega funkcionarja francoske protiobveščevalne službe Le Roya. Zadeva je šla tako daleč, da je obramba zahtevata. <*»««pMMWttaJJ«K!IWtHšča naj« Lopeza izpusti na svobodo in to z obrazložitvijo, da je bila: Le Ro-yu na procesu dokazana hujša krivda dot je krivda, ki jo prtijo Lopezu. če se načelnik odseka Le Roy more braniti s svobode, ima potem Lopez, torej Le Royu podrejeni agent, še večjo pravico do tega. Tako je trdila Lopezova o-bramba. Predsednik sodišča pa je odklonil tudi ta predlog. Niti pričanje bivšega načelnika protiobveščevalne službe pa ni Le Royu položaja olajšalo. Nasprotno, vse, kar je rekel v dobro svojemu bivšemu šefu, bi se moglo bolj smatrati kot obtožba ne pa kot o-bramba.
O usodi Ben Barke pa še vedno ni nikakega novega znaka. Edina podrobnost, ki je prišla na sodišču na dan in ki je bila prikazana pred nekaj dnevi, bi mogla navajati k sklepu, da je bil Ben Barka umorjen in da so ga zakopali v nekem gozdu v okolici Pariza Na nekem kosilu v neki restavraciji blizu Orlyja je eden izmed Maročanov, ko so zapuščali Pariz, mimogrede omenil, da išče «gozd, v katerem bi zakopal truplo«. Nič gotovega ni, torej, nič ni bilo odkrito, toda danes nihče več ne dvomi ,da je bil Ben Barka resnično umorjen.
M. B.
PREJELI SMO
BtiCHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS. — Biicherrundschau (zvveimonatlich). Jahrgang IX. Nummer 3. Mai-Juni 1966. Mini-sterprasidium. Informationsdien-ste un literarisches Eigentum. Rom.
V Milanu se Je v nedeljo začela razstava, ki nosi ime ((Italijanski bienale orodnega stroja«. Razstava, ki bo odprta do 9. t.m., je na prostorih milanskega velesejma in na njej sodeluje 1100 domačih in tujih razstavljavcev in ne le nekaj nad 600, kot so prvotno poročali. Na sliki velik napis nad vhodom na razstavo, kjer so občinstvu na vpogled največji dosežki na področju orodnega stroja.
Rl|llllllllllllllllimUII|IIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlll||||||||||||||||||lll||||||||||||||||||l1IIIIMIIIIIIIIII||||
V SPANDAUU JE OSTAL LE «NAJDRAŽJI JETNIK»
Vodja Hitlerjeve mladine Schirah bo pisal spomine
Značilna gesta zahodnoberlinskega župana - Nad Hessom bedi cela vojska paznikov, kuharjev in zdravnikov
Zahodnonemška in britanska tiskovna agencija sta 1. oktora objavili vest, da je zahodnoberlin-ski župan Willy Brandt poslal šopek cvetja gospej Hildi Schramm. V zahodnoberlinskem občinskem svetu so županov akt ocenili kot lepo gesto. Kdo je gospa Schramm in zakaj ji je župan Brandt po slal šopek cvetja? Gospa Schramm je hčerka Alberta Speera, Hitlerjevega ministra za vojno industrijo, glavnega Hitlerjevega pomočnika pri oboroževanju tretjega rajha in pri dobavljanju orožja nacistični vojski. In zakaj je Willy Brandt poslal njegovi hčerki cvetje? Zato, »ker se je trudila, da bi njen oče bil predčasno izpuščen iz zapora«.
če pomislimo, da je Willy Brandt v času nacizma kot begunec živel na švedskem in da danes kot mestni župan nekdanje prestolnice tretjega rajha pošilja cvetje hčerki vojnega zločinca, je to ponoven dokaz, da so se razmere v Zahodni Nemčiji v povojnih letih krepko spremenile tudi pri tistih redkih Nemcih, ki bi jim ne mogli očitati sodelovanja z nacizmom. Neki britanski publicist je v zvezi z osvoboditvijo vojnih zločincev Speera in Schi-racha zapisal, da bi bil Speer verjetno obsojen na manj let, bivši vodja nacistične mladine Bal-dur von Schirach pa da bi bil po vsej verjetnosti obsojen na smrt, ker se je naknadno, torej po niirnberškem procesu zvedelo, da je bil veliko bolj sokriv za nacistične pokole, kot se je na procesu zvedelo...
Ne bomo se spuščali v razglabljanja, ali so bili Hitlerjevi ožji sodelavci pravično obsojeni ali ne in ali je prav, da so nekatere predčasno izpustili. Ustavili se bomo le pri nekaterih podatkih dnevne kronike:
Že večkrat je bilo objavljeno, da so zahodni zavezniki predlagali Sovjetom, naj bi zapore v Spandauu v zahodnem Berlinu »izpraznili«. Sovjetska zveza pa je vedno odgovorila negativno in tako bo v tem velikem zaporu odslej ostal samo en jetnik, Hitlerjev prvi namestnik Rudolf Hess, ki je bil na procesu pred 20 leti obsojen na dosmrtno ječo.
Kakor se spominjamo, je v maju 1941. leta Hess »pobegnil« z letalom iz Nemčije na Angleško. Hotel je tam stopiti v stik z britanskimi oblastmi in »posredovati zo konec vojne«. O tem Hessovem
«pobegu» je bilo po vojni veliko pisanega in na procesu v Nurn-bergu je Hess igral vlogo nekakšnega bebca ali vsaj človeka, ki ga je spomin zapustil. S tem si je morda tudi rešil življenje, kajti iz raznih zapiskov in dokumentov, ki so prišli na dan po procesu, izhaja, da Hessa spomin ni zapustil in da so bili njegovi načrti s pobegom na Angleško vse bolj nevarni kot jih je hotel prikazati. Naj bo glede tega tako ali drugače, dejstvo je, da bo sedaj ostal v zaporu v Spandauu in da bo »najbolj drag« jetnik na svetu.
Ko so ob koncu vojne izbrali zapor v Spandauu za jetnišnico za nacistične zločince, so iz njega odpeljali 600 jetnikov, da bi mogli tu dati mesta skupini sedmih Hitlerjevih ožjih sodelavcev. Z leti se je število jetnikov manjšalo. Od vseh sedmih jetnikov, ki so jih sem zaprli po nurnber-škem procesu, je bil prvi izpuščen von Neurath, ki so ga izpustili 6. novembra 1954 in ki je umrl dve leti kasneje, ko je bil star 85 let. 26. septembra naslednjega leta so izpustili na svobodo Roederja, ki je na svobodi preživel še 5 let in dočakal prav tako visoko starost 84 let. Nacistični zločinec Funk je odsedel 11 let in so ga izpustili 16. maja 1957. leta. Tudi Funk je že mrtev, ker je umrl 21. maja 1960. leta. ko je bil star 69 let. 30. septembra naslednjega leta so izpustili iz zaporov admirala Doenitza, ki je bil zadnje dni vojne vrhovni šef propadajoče Nemčije, ker ga je Hitler tik pred svojim samomorom imenoval za svojega namestnika. Od 1956 dalje so v zaporu ostali le trije Hitlerjevi ožji sodelavci, od katerih so dva izpustili v noči med zadnjim septembrom in 1. oktobrom.
Rekli smo, da bo Hess najbolj drag jetnik. Nič čudnega. Zapor v Spandauu je nekoč »nudil streho« 600 jetnikom, danes je ves za samega Hessa. Poleg tega skrbi za Hessa celo množica o-sebja: stražijo ga po en častnik in 32 vojakov ameriške, angleške, francoske ali sovjetske vojske, ki se na straži menjujejo vsake 4 tedne. Nadalje bedi nad njim še 20 jetniških paznikov. Njemu na uslugo je še 17 nameščencev za upravo in kuhinjo. Na razpolago so mu še 4 zdravniki in en duhovnik. Le uradniki so Nemci, vse drugo osebje pa je »zavezniško«. Zdravniki so po en Rus,
Francoz, Anglež in Američan. Podobno je tudi, kar se tiče vojske, ki ga straži, kot smo že rekli. Isto velja za kuhinjo, za paznike. Vse osebje je torej mešano^ Edino duhovnik je vedno isti, neki Francoz.
Če bi hoteli biti nekoliko zlobni, bi mogli reči, da se edino v tem primeru še opaža nekdanje zavezniško sodelovanje med velikimi zavezniki v zadnji vojni.
Pustimo Hessa in njegovo okolje v Spandauu in poglejmo, kaj nameravata «velika jetnika«, ki sta 1. oktobra stopila na svobodo.
Bivši vodja Hitlerjeve mladine Baldur von Schirach je danes star 59 let. SLep je na eno oko, vendar pa še poln življenja, pa čeprav ga je poraz nacizma pobil in čeprav je preživel v zaporu 20 let. Sedaj, ko je r t svobodi, se bo lotil pisanja svojih spominov in hamburška revija «Der Štern« mu je že odkupila spomine, za katere mu je zagotovila čeden honorar, tako da bo za obujanje svojih spominov, tudi za spomine na pokol 300.000 dunajskih in avstrijskih Judov, dobil približno 50 milijonov lir, ki mu jih je hamburška revija »Der ,Štern« pripravljena d '. Ta revija je tudi poskrbela, da je nacističnega zločinca čakalo zasebno letalo in ga z družino vred odpeljalo nekam na počitnice, .stran od ljudi.
Hitlerjev vodja vojne industrije Albert Speer pa ne bo pisal spominov, vsaj za sedaj ne. Tako je izjavil novinarjem, ko je prišel iz zapora. Teda tudi njemu finančno ne bo šlo slabo. Izjavil je, da se bo spet lotil svojega poklica, da bo spet gradil hiše, palače. Pozneje pa, kot je rekel, bo lahko tudi obudil kak spomin, vendar ne za «dnevni tisk, pač pa le za zgodovino«, kot je sam rekel. Prav gotovo bo zelo zanimiva zgodovina izpod njegovega peresa, saj bo lahko razkril še kako tajnost, ki je številnim zgodovinarjem doslej ušla. Za sedaj pa se je tudi on z letalom odpravil — na počitnice. Z njim je odpotovala tudi njegova hčerka Hilda Schramm, ki ji je zahodno-berlinski župan Willy Brandt poslal šopek cvetja za trud, da bi očeta predčasno izpustili iz zapora. Iz te geste bi mogli sklepati, da bivšemu nacističnemu zločincu prav gotovo ne bo težko najti primerno zaposlitev.
Koprski invalidi NOB na obisku pri invalidih v Pragi
Koprska organizacija invalidov iz NOB je v sodelovanju s koprskim avtobusnim in turističnim podjetjem Slavnik organizirala obisk praških invalidov. Namen tega obiska, ki je trajal štiri dni, je bil tudi, vzpostavitev tesnejših stikov s tamkajšnjo sorodno organizacijo in izmenjava mnenj o življenju in delu vojnih invalidov na Češkoslovaškem. Iz Kopra je odpotovalo 49 invalidov NOB, ki so na poti v Prago potovali skozi Ljubljano, Maribor, Dunaj, Bratislavo in Brno do Prage, vrnili pa so se skozi zahodno Avstrijo in nato skozi Trbiž, Videm, Trst do doma.
Koprski invalidi so to srečanje izkoristili tudi za ogled nekaterih kulturnih in zgodovinskih objektov v Pragi in na Dunaju, pri čemer jim je kot mentor dobro služil eden izmed sopotnikov, ki se je za to priložnost primerno pripravil. V pomanjkanju vodiča na Dunaju je to vlogo prevzel znani tržaški rojak Tone Ukmar, ki Dunaj pozna iz dobe, ko je tam živel, pa čeprav v ilegali.
Bivši borci NOB so si z zanimanjem ogledali tudi Bratislavo in Brno in druge kraje, skozi katere so potovali proti Pragi. Posebno so opazili močno mehanizacijo na češkoslovaškem podeželju. Seveda je bilo posebno doživetje obisk Prage in srečanje s praškimi vojnimi invalidi.
Predsednik koprske organizacije invalidov je praškim tovarišem podaril v imenu zveze invalidov umetniško sliko, delo akademskega slikarja Jožeta Pohlena, praški invalidi pa so izrazili posebno zanimanje za zdravljenje v jugoslovanskih zdraviliščih, po možnosti po načelu medsebojne izmenjave.
V Pragi so koprski gostje bili prijetno presenečeni, ker jim je bila za vodiča dodeljena prof. Majorova, ki je po rodu Jugoslovanka in ki jim je prikazala kul-turno-zgodovinske spomenike mesta. Kolikšno je bilo zanimanje Koprčanov za Prago, se vidi iz dejstva, da so se v skupinah razpršili po mestu tudi izven programa in si ponovno ogledali grad, Karlov most, državni muzej in vrsto drugih zanimivosti.
Na poti v domovino so si ogledali še nekaj mest in krajev, kot n.pr. Češke Katovice, kjer so lahko prisostvovali zaključkom vojaških vaj češkoslovaške, vzhodnonemške in poljske vojske. Kot bivši partizani so bili presenečeni, da se sedanja uniforma vzhodnonemške vojske skoraj ne razlikuje od stare nemške uniforme iz druge svetovne vojne.
Češka invalidska organizacija se je koprskim tovarišem za obisk zahvalila.
A. K.
Aldo Donati danes
pred sodiščem
BOČEN, 3. — Jutri bodo pred prizivnim sodiščem ponovno obravnavali zadevo Alda Donatija, ki mu je uspelo, da se je večkrat oženil ali zaročil. Enkrat se je poročil kot alpinski zdravnik, drugič kot častnik atlantske vojske, tretjič kot tajni agent itd. Na procesu Alda Donatija ne bo, ker je trenutno v mesinskih zaporih, toda tokrat ne zaradi takih ali podobnih podvigov, pač pa zaradi nekih drugih goljufij.
V prvih dneh aprila 1961 je Aldo Donati prosil na policiji v Me-ranu, naj mu na osebno izkaznico dodajo pristanek za izselitev v tujino. Na osebni izkaznici je pisalo, da je on zdravnik. Hkrati je predložil neki dokument, da je član neke ameriške enote NATO. Ker se je vse to zdelo funkcionarju sumljivo, je začel zadevo preiskovati in na dan so prišli zanimivi «podvigi» moža, ki je kar na veliko menjaval žene in zaročenke.
......................................................................................................m.............imun........................................................................................
S poti po Italiji
Dnevi in noči velemesta
Prvi dnevi potovanja po Italiji so zapustili prve vtise. Te pa je v bučnih velemestih težko urediti. Hiše. Stavke. Turisti. Zgodovina Zborovanja. Bogastvo. Družba. Luksus. Muzeji. Žene. Psi. Športni avtomobili. Kioski. Revije. Parki. Moda. Reklama. Vodnjaki. Kipi. Cene. Berači. Tovarne. Nasprotja. Pogovori. Mnenja. Srečanja.
* * *
Bledo zelena so polja severne Italije v zgodnjem poletju. Zemlja in nebo sta izravnana v teži, saj je sonce pobelilo modrino in se razlezlo po vsem nebu, zelenje pa je enakomerno prozorno, prav tako brez prave teže kot je nebo brez prave modrine, kot da bi se na vso pokrajino spustila tanka plast sivega prahu Pa se spuščajo le semena platan in topolov, ki lebde v zraku'kot veliki kosmi južnega snega Ovijajo razcvetene vrtnice v vrtovih in parkih. Umirijo se v debelih slojih ob ograjah postajnih poslopij.
Ob železniški progi pa se izmenjujejo predeli posejani z vinsko trto, žitom in topoli. V žitu rde makovi cvetovi Ponekod je skoro več drobnih rdečih glavic kot žitnih klasov. Vinska trta se vzpenja po žičnatih ograjah, ki so pripete na mogočna debla topolov, iz katerih silijo kratki, gosti šopi listov. Kolesa vlaka zdrdrajo čez most, čez reko, ki je razlita v plitvi prodnati strugi čez kanale, ki oblivajo polja, na katerih delajo kmetje z velikimi slamniki na glavi. Vasice .gospodarska poslopja in bela mesta Za nami je ostala sinja beneška laguna. Padova, Verona, robovi Gardskega jezera. Vrsta majhnih železniških posta., kjer čakajo delavci na vlak, kjer se sprehajajo z lahkotnim koragom železničarji, težaki, vojaki in stražniki, prodajalci sladoleda in pijač. V kupejih vlaka pa se moški pogovarjajo o delu in o
dekletih. Dekleta molče. Žene pa glasno razpravljajo o denarju ter o nakupih in o tem koliko zaslužijo njihovi možje.
Sredi lombardskih polj pa stoji orjak, ki butne iz zelenja, ko zapelje vlak na ogromno železniško postajo v Milanu. Pošastna vizija bodočnosti; bodočnosti sestavljene samo iz železa betona in jekla; bodočnosti, ki ji današnji človek šele išče vsebino; bodočnosti, ki grozi, da se izmuzne človeku iz rok. Milan. Velemesto na evropski celini, za katerega pravijo Italijani, da jim ne ugaja, da preveč misli na delo, da je zver in puščava istočasno. Na strehah stanovanjskih blokov so kot ježeve bodice nakopičene televizijske antene, ta jekleni podaljšek možganov, po katerem se ob večerih pretakajo misli jz studiov v možgane ljudi, ki so čez dan stregli strojem v tovarnah v predmestjih Milana. V središču mesta pa se stegujejo proti nebu nebotičniki, ki prebadajo modro nebo nad sploščeno panoramo, podano običajno s stolpi stolnice v ospredju. Pirelli, Galbani, Monteca-tini in nešteto drugih podjetij. Milan je resno, mesto, ki pozna samo delo, mesto, v katerem nihče ne misli na počitek. Kajti v velemestu ima vse svojo ceno. Zrak, voda in sedež na pločniku. Tu Je treba misliti samo na to, da se zasluži' čimveč denarja. Ker le denar nekaj pomeni. Morda tudi ime In tradicija. In iznajdljivost.
Tako se je znašel med številnimi fotografi, ki slikajo turiste pred stolnico, mlad fant, kateremu je cvetel posel, ker sta mu pri delu pomagali dve udomačeni grlici. Ptici sta. mirno sedeli na glavi ali na roki turista, ki je hotel ohraniti v spominu tre-, nutek, ko so ga obletavali golobi pred znamenito cerkvijo. Vsak trenutek se je treba spomniti nekaj novega. Prepričevati. Ponujati. Opozarjati Biti vedno nasmejan. Razpoložen. Biti vedno pred ostalimi. Tako se skušajo znajti vse številne tvrdke, ki ponujajo avtomobile, stroje za gospodinjstva, kavo, milo, šampone, parfume, špagete. Popusti, nagrade, dodatki, obljube. In ob koncu tedna morda nekaj ur počitka ob jezerih zakritih v modrini pred-verja Alp-Lugano, Como, Garda. Tam je Zrak mil in nežen, Alpe s pridihom Sredozemlja. Na ta čudovita jezera, pa lahko vrže človek le bežen pogled. Saj se tu brez denarja ne izpolni nobena želja. Na svetu je pač še mnogo panoram, ki šo narejene le za debele denarnice.
Tipajoči so prvi koraki v velemesrtu. Med šesterorednimi
kolonami avtomobilov, med semaforji in osamljenimi pešci. Vse ceste pa se stekajo proti trgu k stolnici, proti opernemu gleda, lišču. Turisti posedajo ob mizicah v pokriti Galeriji med stolnico in Scalo. Pred blestečo milansko promenado. Luksusne prodajalne nakita, bari, gledališča. Zvečer Pa ulic, na katerih ste se podnevi že znašli, ni mogoče prepoznati. Kot da so vsa ta zaspana sivo rjava pročelja željno pričakovala noči. Kot da je dremajočo pošast prebudil mrak, v katerem so Se zalesketali milijoni iskrečih se oči Ce se tedaj znajdete pred nebotičniki novega mesta vas prevzame strah. Majhni in izgubljeni pod žarometi, pod novimi, neznanimi, dimenzijami, pod skrivenčenimi steklenimi pročelji, v bučeči reki vozil. Tedaj odpove vsak čut za orientacijo, za čas, za razdalje.
Zopet na promenadi pred stolnico. Slepi prodajalec ob mizici. V izložbi obleke iz Gane, Japonske, Indonezije. Zadnja moda. Hčerke milijonarjev in prodajalke v trgovinah. Manekenke. Študentke. Igralke. Polagoma zamira v ušesih ropot vozil, glasov. Velemesto zapoje svojo simfonijo, ki te prevzame kot zrak, kot množica ljudi. In tedaj se znajdeš popolnoma sam. Zaveš se, da te nihče ne pozna, da ti ne poznaš nikogar. In če bi postal zrak, čfe bi tisti trenutek izginil v nič, ne bi tega nihče opazil. In nič se ne bi spremenilo na svetu. Ali morda kdo za hip zastane, ko zdivja ambulantni voz skozi križišča in med zavijanjem sirene utripata modri lučki.
In nato za hip pomisliš, kje so pomaranče cenejše. Da bi bilo dobro kupiti še kilo kruha. Zaželiš si, da bi povečerjal v restavraciji, med vodnjaki, cvetjem in marmornatimi kipi. V veletrgovini si dekleta ogledujejo zadnjo modno novost — lasulje iz umetne snovi. Pred vami pa se počasi izoblikuje, vedno bolj se pogreza s spomin tip ženske z milanskih ulic: Nežne, krhke, blede. Skladne in vitke postave. Mehke, gladke poteze na ovalnem obrazu, ki je ves angelski, s pogledom uprtim v tla. Dolgi, razpuščeni lasje, sive, globoke oči. Velike trepalnice. Sen slikarjev, ki so slikali Madone je torej resničnost. Stoletja so slikali Madone na cerkvena okna, stene, oboke. Slikali so dekleta in žene, ki so jih za kratek hip uzrli na ulici. Slikarji, kiparji, pesniki, pisatelji. Vselej pa so se poročale s plemiči. S
(Nadaljevanje slediT	BORIS VISNOVIC
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
G. Laurenti pri Sandriju
Sandri nadaljuje v svojih izložbah razstavno dejavnost, pričeto pred nedavnim z hvale vrednim namenom, seznanjati našo javnost tudi Z manj vidnimi tria. slami snicarji. taen takih je Giorgio Laurenti. Prikazal pa je pokrajine v akvarelu in nekaj srednje velikih olj.
Giorgio Laurenti nam sicer ni povsem neznan, saj je pred leti razstavljal v Občinski galeriji na razstavi mestnih redarjev. Vendar pa tedaj samo akvarele, ki tudi tokrat prevladujejo. Ampak med temi akvareli srečamo sedaj prvič tudi oljnate slike kar dobro izdelanih pokrajin, ki v svojem rahlem impresionizmu dajejo slutiti višje razvojne možnosti njegovega pokrajinarstva. Ni dvoma, da prefinjeno olje «Zo. ra nad Krasom» in pa •Kraški gozd jeseni» zadostno pričata, z jasnostjo odločnih potez in pa umerjeno skladnostjo barv, o slikarski nadarjenost. Smo celo mnenja, da bi Laurenti v oljnatem slikanju, kot nam ga sedaj podaja v nekaj primerih, dosegel prav gotovo višjo umetniško raven, kot pa v težavnejšem načinu ustvarjanja z vodnimi barvami.
Ako primerjamo akvarelne liste iz njegove zadnje razstave, z nekaterimi iz sedanje, potem opazimo, da je medtem vsekakor napredoval. Znaten nap redek jasnosti in sproščenosti podajanja je Zlasti viden v listih «Dolina Sestrieri., «Zora na Padri-čah. in v bolj pestrem delu • Gozdna pot«. Višek pa se nam odkriva v odličnem, mehko in s pristno neposrednostjo izdelanem pogledu na jezero Barsis. Ako bi Laurenti nadaljeval v tej smeri, mu smemo prerokovati dobre u-spehe.
Presenetil pa nas je to pot s svojimi oljnatimi slikami, ki po
svojem čvrste n slikarskem zaletu obetajo, da bodo s časom privedle Laurentija med vidnejše tržaške pokrajinarje, če bo to on le hotel. Odločitev, torej, Kako nadaljevati svojo umetniško pot do izrazitejše popolnosti, pri. pada le njemu samemu. Dosegel jo bo, če se ne bo na začrtani poti prepogosto oddihaval in tako zgubljal začetni zalet. Težava pa je v tem, da se Giorgio Laurenti zaradi svojega poklica n,e more predati slikarstvu. To mu je za sedaj samo sredstvo Prijetnega oddiha po službenih dolž. nostih. Manjka mu torej več raz. položljivega časa. A tudi to se da p-emostiti z večjo požrtvovalnostjo.
MILKO BAMBIČ * ♦ *
MILAN, 3. — Sodni proces med založnikom Feltrinellijem in gledališkim umetnikom Volontejem se je zaključil s spravo. Sodnik dr. Pro-caccini bo tožitelja in toženca sicer še enkrat poklical, da uredila medsebojne finančne zahtevke, sicer pa je stvar med njima rešena.
Spor med znanim založnikom in gledališkim umetnikom je nastal v zvezi s Hochuthovim sNamest-nikoms, ki je dvignil že toliko prahu. Kakor smo ob času poročali, je Volonte hotel to polemično delo uprizoriti v nekem rimskem gledališču. Nastopil pa je rimski prefekt, ki je uprizoritev preprečil, češ da Rim, v katerem je tudi sedež vesoljne Cerkve, ni primeren za kaj takega. Hochuthovo delo namreč prikazuje papeža Pija XII. v vse drugačni luči kot to prikazuje Cerkev, posebno v zvezi z odnosi pokojnega papeža do vojne in nacizma. Ker bi Volonte bil moral ob uprizoritvi dela plačati Feltrinelliju določeno vsoto, in tega ni storil, ga je Feltrinelli tožil. Toda Volonte je na to zahtevo ugovarjal, da dela zaradi višjih sil ni mogel uprizoriti in sporni stranki sta se pobotali.
1		 .....	..J										
E—	mm |bi|	gj	lij							mm [eH
TOREK, 4. OKTOBRA 1966
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Popevke treh rodov; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel »Le Tigri«; 17.20 Glasba za vaš transi-stornik; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Fagotist Vojko Cesar; 18.55 Za vedro razpoloženje; 19.30 Zvoki, uglašeni na temo; 20.00 Šport; 20.35 F. Alfano: «Legenda o Sakuntali«, opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba;
22.45	Črni cvet, jazzovska revija.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; Pet solistov Carla Pacchiorija; 14.20 Legende o Krasu.
Koper
7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15, 19.15 - Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL;
10.15	Vesela glasba; 10.35 Zborovsko petje; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po jeljah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Madžarski orkestri:
15.45	Pesmi Danila Bučarja; 16.00 Za mlade poslušalce; 16.30 Glasbena galerija: 17.15 Prijetna glasba; 17.40 Današnji pevci; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester May: 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav;
8.45	Ciganska glasba; 9.00 Ope-
retni spored; 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Orkester; 10.05 Operna antologija; 11.00 Zvočni trak; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 15.10 Godala in pihala; 15.45 Orkester Saura Sili ja; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.10 Simf. koncert; 18.35 Lino Benedetto; 18.55 Znanost in tehnika; 19.18 Oddaja za delavce; 20.20 Diego Fabbri:	«Orbife»;
21.25 Evropska lahka glasba; 22.00 Pizzetti. »Umor v katedrali«.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Dnevnik; 8.40 Poje Ornella Va-noni; 9.10 Harmonikar Gianferra-ri; 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.40 Orkester Derby; 10.20 Ansambel Papetti; 10.35 Policijski kvizi; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tail: 15.00 Zbori; 15.15 Vrtiljak
pesmi; 15.35 Koncert; 15.35 - 17.00 Kol. dirke; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 16.55 Neapeljske pesmi; 17.35 Papeževa molitev za mir; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Kurt Weill in njegove pesmi; 21.00 Angleške plošče; 21.00 N. Rotondo in njegov ansambel; 22.10 Glasba v večeru.
/.7. program
18.30 Holzbauerjeve skladbe; 18.45 Španska kultura; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na sporedu Bartok in Saint-Saens: 21.25 Viottijeva prva sonata; 21.50 Španci zasedejo A-meriko.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 - Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Najdaljša pot; 9.25 Veliki zabavni orkestri; 10.15 Iz Massene-tove opere «Werther»; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Amerikan-ske koncertne skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel Vilija Petriča:	13.30 Priporočajo
vam...;	14.05 Dunajski klasiki;
15.20 Zabavni intermezzo; 15.40 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Romantična klavirska sonata; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavne melodije; 18.50 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor »Lira« iz Kamnika; 20.20 Radijska igra — Fred von Hoerschel-mann: Solina; 21.35 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 S festivala za sodobno komorno glasbo; 23.05 »Los Swingle Singers«.
Ital. televizija
10.50 Nabožna oddaja iz Assi-sija; 15.30 Kol. dirke: 17.25 Pa peževa molitev za mir; 18.30 Spored za najmaljše; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »II mercante di schiavi«; 22.30 Filmske kronike;
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Oddaja za motorizirane ljudi; 22.00 Mahler-jeve skladbe.
Jug. televizija
17.55 Mali strah bav bav — lutke; 18.40 Kulturna reportaža; 19.00 Svet na zaslonu; 19.40 Obzornik;
20.00	Na obhodu — angl. film; 21.40 Knjiga na Slovenskem; 22.30 Poročila.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo veliko bo napora, uspehi pa bodo bolj skromni. Več pozornosti ljubljeni osebi bi ne škodovalo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne tvegajte finančnih transakcij, če niste trdno v sedlu. Harmonija v zakonskem življenju, odnosno v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kar zadeva poslovno življenje, je bolje igrati z odkritimi kartami. Utrdili boste svoj položaj.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se lotite neprijetnega dela, si zagotovite sodelavce. Neki vaši prijatelji vas zvabljajo na slabo pot.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Tudi če kaj ne gre prav, ohranite mirno kri. Pismo, vest ali kaj podobnega od daljnega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sami ne boste zmogli vsega, zato pokličite koga na pomoč. Če ste slabe volje, poiščite si družbo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zakaj bi se lotevali dela, ki vam ne zagotavlja uspeha. Držite se raje ob strani. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) S svojo intuicijo boste vnaprej videli, kaj gre in kaj ne. Nezadovoljstvo v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V vašem obnašanju se pozna, da kaj ne gre prav. To drugič priknj-te. Prijetna vest od ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S sodelovanjem drugih boste laže izvozili. Tudi v ljubezni vam bo zelo prijetno.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite na muhavost sodelavcev ali predstojnikov. Da bi ohranili v družini mir, se tudi vi potrudite.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če nočete škodovati sebi in drugim, drugič raje molčite. Preveč poslušate srce in premalo razum.
V DEŽJU PRED KONCEM ZAKLJUČENO ATLETSKO TEKMOVANJE SŠI
STADION «PINO GREZAR»
Ekipna zmaga Škamperla (104,5 točke) pred Cankarjem (70) Barkovljami (55), Sokolom (52), Bregom (46,5), Zarjo (26)
Za njimi so se uvrstili še Kras, Rojan, Olimpija (Gorica) in Opčine - Nove rekorde iger so dosegli Švab (1500 m), Neubauer (palica), Fučka (kopje, krogla), Batigel-lijeva (višina) - Doslej je Pavletičeva dosegla na slovenskih športnih igrah čez 20 zmag
Drugi dan atletskega tekmovanja XX. slovenskih športnih iger je bil Prav tako uspešen kot prvi. Postavljenih je bilo kar 6 novih rekordov Iger, in to kljub neugodnemu vremenu; močni dež je najprej še bolj razmehčal vse atletske naprave in nato celo predčasno pregnal tekmovalce in sodnike z igrišča. Udeležba v drugem dnevu ni bila tako velika, ker so se mnogi ustrašili vremena, število nastopajočih pa je bilo vseeno zelo veliko.
Prvi so stopili v areno tekači za Progo 100 m. Startali so v štirih skupinah in prvi trije so se uvrstili v polfinale. Predtekmovanje na 100 m je bilo seveda zanimivo bolj zato, ker je bila borba za tretje mesto v vsaki skupini navadno zelo izenačena. Najboljši čas je v četrtini finala dosegel mladi Brežan Rado Sancin in sicer 11”8.
Rezultati:
Moški
100 m:
1.	SKUPINA
Rado Sancin (Breg) Ivan Susič (Olimpija) Slavko Žerjal (Breg Boris Žerjal (Breg)
2.	SKUPINA
11”8
12"2
13”
13”1
12”7
13”2
13”8
12”1
12”2
1.	Franko Drašič (Škamperle) 12”5
2.	Iztok Furlan (Barkovlje) 12”6
3.	Vojko Komar (Kras)
4.	Ladislav Komar (Zarja)
5.	Stojan Ražem (Zarja)
3.	SKUPINA Ivo Pertot (Sokol)
Učo Jurkič (Škamperle) Bogomil Gabrovec (Sokol) 12”6 Stojan Prašel (Breg)	12”8
Karlo Valentič (Breg) 14”
4.	SKUPINA
1.	Aleksander Košuta
(Cankar)	12”4
2.	Duško švab (Cankar) 12”7 3 Angel Krmec (Škamperle) 12”8
4.	Damjan Pertot (Sokol) 12"9
5.	Ivan Radovič (Sokol) 14”5 V polfinalu se nista predstavila
dva atleta: eden je pravkar končal tek na 1500 m, drugi pa je skakal s palico.
Izidi:
1.	POLFINALE
1.	Rado Sancin (Breg)	12”2
2.	Ivan Susič (Olimpija) 12"6
3.	Bogomil Gabrovec (Sokol) 13”2
4.	Duško Švab (Cankar) 13"9
2.	POLFINALE
1.	Aleksander Košuta
(Cankar)	12”
2.	Ivo Pertot (Sokol)	12”
3.	Učo Jurkič (Škamperle) 12”1
4.	Franko Drašič (Škamperle) 12”2
,|iiniJmimiimmiiimmminimnmnmimini!iiminiiiuiiiiiiiimiiimiimiiimiiii!i!iiiii*,,i,,I,,,,*,iii,,"i
Naši atleti
OLGA PAVLETIČ (P.d. «S. Škamperle* *)
že dolgo let najboljša tekmovalka na športnih tednih. Doslej je osvojila že 21 prvih mest in bo brez dvoma še nekaj let na Prvem mestu z osvojenimi naslovi. Letos je imela vsekakor ostrejšo konkurenco kot prejšnja leta in doživela je celo poraz v skoku v višino. Igra tudi v prvi odbojkarski ekipi Bora v prvi ligi. NADJA FILIPČIČ (P.d. «S. Škamperle*) članica štafete 4x50 m, ima 16 let in obiskuje drugi razred trgovske akademije. V šoli je solidna, s športom pa se aktivno ne u-kvarja.
KSENIJA NIEBRANDT (P.d. «S. Škamperle*)
Obiskuje zadnji razred klasičnega liceja. V šoli je bila do sedaj vedno uspešna in želimo ji, da bi tudi maturo srečno opravila. Pred časom je bila aktivna odbojkarica pri Boru, sedaj pa je ta šport opustila, čeprav se ji je obetala prav lepa bodočnost. Pripomogla je do zmage štafeti 4x50 m.
norci zavadlal
(P.d. «S. Škamperle*)
Zmagala je v štafeti 4x50 m. Je aktivna športnica. Igra nam-reč v prvi odbojkarski ekipi Bora v prvi ligi. Pred leti je bila med najboljšimi na vseh atletskih tekmovanjih športnih tednov, sedaj pa dobiva vse več konkurentk v vseh panogah, kjer nastopa. Po poklicu je učiteljica, 'kima je s Kontovela.
ULJANA BATIGELLI («Kras» — Zgonik)
Najmlajša zmagovalka letošnjega atletskega tekmovanja IX. slovenskih športnih iger in obenem Potencialno atletinja z veliko bodočnostjo. Glede na starost, bi že sedaj, ko verjetno ne trenira sistematično, dosegla solidne rezultate v deželni konkurenci, z redno vadbo pa bi postala do prihodnjega tekmovanja nedosegljiva v večini panog.
IVO PERTOT («SokoI» — Nabrežina) Absolvent na fakulteti za arhitekturo univerze v Ljubljani. Ima 26 let, je pa pri nas kot športnik zelo malo znan, čeprav je za domače razmere vrhunski športnik. 2 atletiko se bavi okoli 10 let, vi-Sek pa je dosegel med študijem v Ljubljani, kjer je na 100 m zabeležil odličen čas 10”9. Takih časov sedaj ne dosega več. V Ljubljani je trener pri Olimpiji. ALEKSANDER KOŠUTA (P.d. «1. Cankar*)
Njegov izkupiček sta dve zmagi (4°0 m in štafeta) in drugo mesto na 100 'm. Ima 18 let in spada Pmd najboljše domače atlete. 2al zadnje čase ni preveč marljiv Pa treningih, sicer bi lahko dose-?®1 veliko boljše rezultate. Po po-”Ucu je zobotehnik, navdušuje pa Se za moderno lahko glasbo. OUšKO ŠVAB (P.d. «i. Cankar*)
Eden najbolj uspešnih atletov Pa letošnjih igrah v atletskem ekmovanju. Poleg zmage v teku hri1500 m in v štafeti Je osvojil 001 drugo mesto v teku na 400 m in tretje na 110 m z zaprekami- Ima 20 let, po poklicu pa je skar. Duško Je aktiven atlet pri oru in je prav pred kratkim do-Zel prav lepe rezultate. V petek e bo za daljši čas poslovil od nas. aka ga namreč vojaška suknja. RORIS košuta (P.d. «i. Cankar*) član zmagovite ekipe Cankarja v švedski štafeti. Ima 17 let in bada v domačo atletsko elito. Za-adi poškodbe Je nastopil samo v afetl. Obiskuje realno glmna-Je pa tudi gojenec Glasbene batiče, kjer igra violino.
"IARIo RAPOTEC («Breg»)
Ima 20 let in Je bil pred dvema atoma prvi domači specialist v mtN hoji. z aktivnim športom ® Je seznanil pri veslanju. Veslal ,,b®r ni, krmar pa je bil v trža-Klfl čolnih, ki so osvajali državna Prvenstva. Zanimivo Je, da vesla jeSov brat Emil (drugi v hitri
hoji) v italijanskem četvercu. ROBERT CANTE («Sokol» — Nabrežina*)
Ima 16 let in je aktiven atlet pri tržaškem klubu C.S.I. V kategoriji naraščajnikov spada med najboljše zaprekaše v deželi. Po poklicu je študent, obiskuje pa višjo pomorsko šolo.
GUIDO NEUBAUER (P.d. «1. Cankar*)
Ima 22 let in je vsestransko dober športnik. Pred leti Je bil aktiven atlet in je dosegal v skoku s palico prav dobre rezultate. V tej panogi je bil tudi deželni prvak. Kasneje se je posvetil bolj odbojki. Najprej je nastopal pri Boru, sedaj pa igra za Llbertas v drugi ligi. Je študent na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Ugaja mu moderna lahka glasba, zanimajo pa ga tudi knjige, ki obravnavajo socialne problem«. * oo "j'	*
BORUT SPACAL («Barkovlje»)
Domači najboljši skakalec v višino, ki pa Je boljše rezultate dosegal lani. Je tudi aktiven košarkar in odbojkar. Ima 19 let, uspešno je končal realno gimnazijo in bo letos obiskoval medicinsko fakulteto tržaške univerze.
EMIL SEDMAK («Sokol» — Nabrežina*)
Z 32 leti je najstarejši zmagovalec v atletskem programu IX. slovenskih športnih iger. Za seboj ima blestečo športno kariero. Kot metalec kladiva že nekaj let sistematično osvaja naslove deželnega prvaka, bolj slučajno pa nastopa v metu diska vendar vedno z velikim uspehom. Na lanskem športnem tednu Je tudi osvojil prvo mesto, letos pa Je dosegel obenem tudi odličen osebni rekord. Po poklicu je uradnik na nabrežinski občini. Doma je Jz Križa, kjer živi z ženo in dvema otrokoma.
RADOVAN FUCKA («Barkovlje»)
Eden prvih atletov, ki so prodrli v vrstah Bora. Izkazal se je takoj kot odličen metalec. Pri 16. letih je na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto, visoko pa se je uvrstil tudi v metu diska. Leta 1964 je napredoval v metu krogle in diska, naslednje leto pa krogli in kopju. Letos ni do pred kratkim nastopal, povratek k tekmovanju pa mu je prinesel srečo in krepko Je popravil osebni rekord v metu diska. Fučka ima sedaj 19 let in pričakuje se, da bo osebni rekord z resnim treningom še krepko popravil. Igra tudi odbojko v prvi ekipi Bora. Navdušuje se za baetles-glasbo.
3.
4.
5.
6.
Ksenija Niebrandt Norči Zavadlal (Škamperle) 3,36 Anica škerlavaj (Cankar) 3,22 Skl
Sonja Barej (Škamperle)
S skrajnimi napori v cilj na 100 m
5.	Slavko Žerjal (Breg)	12"9
6.	Vojko Kocman (Kras)	13”
Finale Je bil po pričakovanju zelo razburljiv. Trije najboljši: Sancin, Pertot in Košuta so se takoj ločili od ostalih in večali prednost. Malo pred ciljem je bil še prvi Sancin, prehitel ga Je nato Košuta med njiju pa se je v zadnjem hipu vrinil Pertot, ki je v naletu po cilju še padel na tla in zmagal v sicer ne preveč dobrem času 12”.
1500 m:
Tek na 1500 m je bil bolj zanimiv, kot se je pričakovalo. Najprej je močno potegnil član Olimpije iz Gorice Devetak, jasno pa je bilo, da bo kmalu omagal. Dva kroga pred koncem ga je Švab dohitel in prehitel. Cankarjašu se je tesno za petami držal še Goričan Palla. Pričakovali smo oster finiš, Palla pa ni imel dovolj moči, da bi resno ogrozil Tržačana, ki je zmagal v času novega rekorda iger.
Izid:
1.	Duško švab (Cankar) 4’38”l (nov rekord iger)
Guido Palla (Olimpija) 4’38”6 Armando Germani (Barkovlje)	4’52”6
Angel Krmec (Škamperle) 4’58”3 Damjan Pertot (Sokol) 4’59"8 Walter Kobal (Kras) 5' Severin Devetak (Olimpija 5’4”
Ženske
Palica:	>■ ■
Skok s palico ni bil posebno zanimiv. Nastopili so,namreč samo štirje atleti, od katerih je bil le Neubauer dober. Neubauer je res premočno zmagal nad Furlanom, ki je popolnoma razočaral, kot že v prvem dnevu na zaprekah. Fabjan je tekmoval solidno.
Izidi:
1.	Guido Neubauer (Cankar)	3,20
(nov rekord iger)
2.	Iztok Furlan (Barkovlje)	2,60
3.	Boris Fabjan (Rojan)	2,50
4.	Jože Kogoj (Olimpija)	2,00
Kopje:
Met kopja je bil na zadovoljivi višini, vendar smo pričakovali od zmagovalca nekaj boljši rezultat kot 49 metrov. če je Fučka nekoliko razočaral, je lepo presenečenje pripravil 16-letni Lucijan Bogateč z Opčin, ki je dosegel skoraj 47 metrov. Ostali so dosegli normalne rezultate, povprečje pa je bilo tudi med tekmovalci, ki se niso uvrstili v finale, precej dobro za atlete, ki se s metom kopja le slučajno bavijo. Izidi:
1.	Radovan Fučka (Barkovlje)
(nov rekord iger)	49,00
2.	Lucijan Bogateč (Opčine) 46,77
3.	Guido Neubauer (Cankar) 42,63
4.	Stojan Udovič (Škamperle) 42,30
5.	Pavel Kodrič (Breg)	41,33
6.	Boris Fabjan (Rojan) 41,05
Krogla:
Tudi v metu krogle ni Fučka dosegel posebno dobrega rezultata. Znamka 12,44 m res predstavlja nov rekord iger, pred kratkim pa Je isti metalec dosegel skoraj za cel meter boljši rezultat. Sedmak je dosegel normalen rezultat, ki pa je veljal drugo mesto. Vsi ostali so veliko zaostali.
Izidi:
1.	Radovan Fučka (Barkovlje)
(nov rekord iger)	12,44
2.	Emil Sedmak (Sokol) 11,04
3.	Darij Svetlič (Sokol)	9,49
4.	Franko Drašič (Škamperle) 9,11
5.	Vojko Kocman (Kras) 8,80
6.	Miran Švara (Breg)	8,78
Višina:
ženske so nastopile v dveh panogah za posameznice. Prva, skok v višino, se je srečno končala, skok v daljino pa je bil prekinjen zaradi naliva, ki je popolnoma preplavil Igrišče in ga spremenil v bazen. V skoku v višino je utrpela Pavletičeva poraz po dolgih letih premoči. Premagala jo je zelo mlada atletinja iz Zgonika Batigelli Liljana, ki je premočno zmagala in tudi dosegla nov odličen rekord iger: 1.33 m. Pavletičevo je premagala tudi Sonjp Barej, od te skakalke pa smo pričakovali za 10 cm boljši rezultat.
Izidi:
Liljana Batigelli (Kras)
(nov rekord iger)
Sonja Barej (Škamperle)
Olga Pavletič (Škamperle)
Norči Zavadlav (Škamperle) 1,20 Tamara Caharlja (Sokol) in Julka Bezeljak (Škamperle) 1,20 Daljina:
V skoku v daljino so vse tekmovalke žal lahko opravile samo en skok, in zato nimamo jasne slike o moči mlajših atletinj. Lestvica je bila sestavljena na podlagi edinega skoka. Zmagala je Pavletičeva 3,99 m. Sonja Lukač je skočila 3,83, ostale tekmovalke pa so občutno zaostale. Možno je, da bi v nadaljnjih skokih še katera dosegla boljše rezultate. Ne vemo pa, v kakšni meri bi te nove znamke vplivale na končni rezultat:
Izidi:
Olga Pavletič (Škamperle) 3,99 Sonja Lukač (Breg)	3,83
(Škamperle)	3,37
AIIIIIMIIIIinuillltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIUlUlJIlimillimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllHii
Košarkarski turnir SŠI se prične v četrtek
Za košarkarski turnir v okviru SŠI se je prijavilo 10 ekip, in sicer: Škamperle, Rojan, Kras, Cankar B, Barkovlje A, Doberdob, Sokol, Bar-kovlje B, Breg in Cankar A. Orga-nizatorji so moštva razdelili v pet skupin in pri tem so upoštevali nosilce skupin, ki so Škamperle, Doberdob in Cankar A.
Skupine pa so:
1.	SKUPINA Škamperle Rojan Kras
2.	SKUPINA
Cankar B Barkovlje A
». SKUPINA
Doberdob
Sokol
4. SKUPINA
Barkovlje B Breg
Cankar A
SREČANJA (do polfinala)
6. oktobra (četrtek), ob 20. uri: Rojan — Kras: sodnika Spacal in Lakovič, zapisnikarja Krisčak in Vodopivec.
Ob 20.30: Barkovlje B. — Breg: sodnika Zavadlal in Lakovič, zapisnikarja Tavčar M. in Šušteršič.
9.	oktobra (sobota), ob 20. uri: Škamperle — zmagovalec v tekmi Rojan - Kras: sodnika Spacal in Lakovič, zapisnikarja Vodopivec in Šušteršič.
Ob 20.30: Doberdob — Sokol: sodnika Zavadlal in Spacal, zapisnikarja Vodopivec in Ambrožič.
10.	oktobra (ponedeljek), ob 20. uri: Cankar B — Barkovlje A: sodnika Zavadlal in Lakovič, zapisnikarja Kriščak in Tavčar M.
Ob 20.30: Cankar A — zmagova lec v tekmi Barkovlje B - Breg: sodnika Zavadlal in Lakovič, zapisnikarja Kriščak m Šušteršič.
PRAVILNIK
Tekma: 2 polčasa po 20 čistih minut, v primeru neodločenega rezultata bosta ekipi odigrali 2 podaljška po 5 minut. Odmor: 10 minut. Ekipe se morajo predstaviti na igrišču 30 minut pred začetkom tekme. Igralci pa morajo biti v enotnih dresih in s številkami (zadostuje samo na hrbtu). Ekipa, ki se ne predstavi 10 minut po navedenem urniku, izgubi tekmo p.f.
1,33
1,20
1,20
Štafeti 4x50 (ženske) in 400x300x200x100 (moški)
Ostaneta še štafeti. V ženski 4x50 m so domače atletinje pokazale seveda splošno neznanje v tehniki predaj in so dejansko s predajami izgubile na času, ne pa pridobile. Posebno nesrečne so bile predstavnice Brega, ki so bile izločene tako v prvi skupini zaradi padca, v drugi pa zaradi menjave izven predpisanega prostora, žal ni bilo mogoče izvesti finala v tej panogi, ker je dež vse pokvaril in lestvica je bila sestavljena na podlagi časov iz predtekmovanja:
1.	Škamperle A (Niebrandt, Filip-
čič, Zavadlal, Pavletič) 31” (rekord iger)	31”
2.	Zarja (Schwamberger, Saška
Križmančlč, Marija Križman-člč, Vodopivec)	31”2
3.	Cankar A (Švab, Haering, Rogelja, škerlavaj)	31”4
4.	Sokol	32”6
5.	Škamperle C	33"5
6.	Cankar B	33”8
Moška štafeta 400x300x200x100 m
bo res šla v zgodovino. Nastopilo je osem postav, ki so šle na Igrišče v najhujšem nalivu, ko je bilo teka-llšče že spremenjeno v pravo jezero. Fantje so se junaško pognali v tek in navdušili številno občinstvo, ki se je zbralo v drugem dnevu na tribunah občinskega stadiona. V prvi predaji Je imelo P.d. Škamperle nekaj prednosti, v naslednjih pa so cankarjaši zamudo nadoknadili in gladko zmagali. Izidi:
1.	Cankar (Boris Košuta, Duško
švab, Aleksander Košuta, Guido Neubauer)	2’14”1
2.	Škamperle (Krmec, Drašič, Jurkič, Orel)	2’18"3
3.	Breg (Valentič, Žerjal, Sancin.
Prašel)	2'23"3
Kras	2’27”
Olimpija	2’32”6
Sokol A	2'35”3
Zarja Sokol B
Ekipna lestvica
1	Škamperle točk	104,5
2.	Cankar	70
3.	Barkovlje	55
4.	Sokol	52
5.	Breg	46,5
6.	Zarja	26
7.	Kras	20
8.	Rojan	14
9.	Olimpija	13
10.	Opčine	8
Pri vhodu v občinski stadion pri Sv. .Soboti so v soboto popoldne odkrili ploščo (gornja slika), s katere je razvidno, da se doslej ta stadion imenuje po Pinu Grezarju, nekdanjem tržaškem nogometašu, ki je pozneje kot član moštva Torina našel smrt pri nesreči na Supergi. Slovesnosti se je poleg drugih predstavnikov oblasti udeležil tržaški župan dr. Mario Franzil, ki je imel tudi nagovor (srednja slika). Po odkritju plošče pa je na povabilo občinskega odbornika Dušana Hreščaka v spremstvu deželnega in občinskega odbornika za šport ter drugih funkcionarjev prišel še na stadion, kjer je nekaj časa prisostvoval nastopu slovenske mladine, ki je tekmovala v atletiki v okviru Slovenskih športnih iger (spodnja slika: od leve na desno: občinski odbornik Hreščak, župan in prof. Pavletič) uuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii iiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiimiiiMtmiiiiimiiiii mini iiimu iniiui m iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiHiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiniiii m m iiiiim iiruiiiiiiiiiiii mi iiiiiiu iminiii iiiiiiuiim
ŠPORTNO DRUŠTVO V TREBČAH JE OŽIVELO
V prijateljski tekmi so Brežani premagali požrtvovalne Trebence (6:1)
Izgubili pa so mladi Brežani proti ekipi Cremcaffe (3:1)
Goli: v prvem polčasu: 2’ Bubnich (B), 20’ Rodella (B), 26’ Gra-honja (B), 43’ Ralza (B), 45’ Cuk Marcelo (P); v drugem polčasu 25’ in 43’ Bubnich (B).
BREG: Balos; Kozina; Petaros; Švara, Maver, Valentič Milan Rodella, Ralza, Grahonja, Bubnich, Žerjal.
PRIMOREC: Kralj Aldo (Kralj Mirko); Kralj Alfred, Milkovič. Mužina Tulio, Kralj Bogdan, Kralj Renato; Možina Doro, Kralj Edi, Cuk Marcelo, Cuk Riko, Sosič.
V nadaljevanju priprave na bližnje prvenstvo III. kategorije so odigrali Brežani v nedeljo prijateljsko tekmo proti ekipi Primorca iz Trebč. Srečanje je bilo organizirano v vzdušju prijateljskih in solidarnostnih vezi, ki ravno v teh dneh tako tesno vežejo vsa naša slovenska športna društva na Tržaškem ter kot moralna podpora na novo oživelem športnem društvu v Trebčah.
Zal vreme ni privabilo pričakovanega števila gledalcev, kljub močnemu «navaluv> Trebencev.
Tekma je bila zanimiva kljub različni tehnični in taktični stopnji obeh moštev. Brežanom je bil nedeljski spopad dober trening. Vendar ne smemo misliti, da se niso požrtvovalni Trebencl potrudili. Zaigrali so dober nogomet in dali vse iz sebe; manjka pa jim še
mnogo izkušenj, saj sestavlja ekipo par «starih* nogometašev kot Mužina Tulio, Kralj Renato in Cuk Riko, katere vsi dobro poznamo, vsi ostali pa so zelo mladi in treba jim je še mnogo treninga.
Rezultat je brez dvoma točen in prikazuje dejansko stanje na igrišču. Sojenje je bilo komaj zadostno.
Prijateljsko vzdušje, ki je prevla-dovalo med tekmo in po tekmi v gostilni ob kozarčku novega potrjuje željo in potrebo po takih srečanjih in medsebojnih obiskih.
* * *
BREG: Žerjal Mario; Kuret Silvan, Gerli Herman; Bandi Fabio, Slavec Vojko, Lovriha Milan; čuk Mario (Berdon Vladimir), Zahar Branko, Veljak Franko, Cuk Igor, Kocijančič Boris.
Za Breg je dosegel gol v 10’
Bandi.
Po dveh zaporednih zmagah so doživeli v nedeljo mladi Brežani poraz proti homogeni ekipi Cremcaffe,ki je predstavila v Boljuncu zelo organizirano moštvo, urejeno v vseh odsekih in z dobro telesno kondicijo.
Ekipa gostov je zaslužila zmago deloma tudi zato, ker so domačini zaigrai' podrejeno igro ter odpove, dali v nekaterih ključnih odsekih. Zlasti je šepala sredina igrišča, ki je bila v prejšnjih nastopih največja sigurnost; v obrambi pa je manjkal režiser, ki bi napravil malo reda in preprečili nekatere zmešnjave, ki so se tako često pojavljale. Iz splošne povprečnosti sta se rešila le Bandi, ki je dosegel krasen gol v 10’ prvega polčasa in Slavec, ki je pokazal izredno dobro voljo; Veljak pa je bil preveč sam in premalo serviran, da bi lahko izkoristil svoje realizatorske zmožnosti. Naj velja ta poraz kot šola za bodoče nastope, Prihodnjo nedeljo bodo morali mladi Brežani v Milje, kjer se bodo pomerili ob 9 uri z ekipo Fortituda, ki trenutno vodi na začasni lestvici.
Tekma juniorjev, ki bi morala biti ob 11.30, je odpadla zaradi slabega vremena.	v. P.
KOŠARKARJI BORA V LJUBLJANI
Odlična tekma z mladinsko ekipo Slovana (56:73)
S tekme Primorec . Breg: gol Dušana Rodelle
Ženski mladinski reprezentanci
Z. Nemčija 121 Italija 84
V Padovi se je dvoboj juniorskih ženskih reprezentanc Italije in Zahodne Nemčije končal z zmago Nemk s 121:84. Samo na 200 m in v disku sta zmagali Italijanki, vse ostale zmage pa so pobrale Nemke.
MOTOCIKLIZEM
Koprčan Adrijan Bernetič je letos najbrž najuspešnejši jugoslovanski motorist. Na nedeljskih tekmah za prvenstvo Hrvatske in Slovenije v Mariboru je zmagal v kategorijah motorjev do 50 ccm in do 125 com. Dober uspeh je dosegel tudi Jože Bernetič iz Sežane, ki Je osvojil prvo mesto v kategoriji do 175 ccm, medtem ko Je bil v kategoriji motorjev do 250 ccm peti.
Košarkarji Bora so v nedeljo gostovali v Ljubljani, kjer so se spoprijeli z močno mladinsko ekipo Slovana. Kar štirje igralci mladinskega moštva nastopajo namreč tudi v prvi ekipi in naloga borovcev je bila torej vse prej kot lahka. Plavi pa niso razočarali, izgubili so sicer s 17 točkami razlike, toda v korist ljubljanske peterke Je nedvomno igralo več faktorjev. Predvsem igrišče, katerega seveda domačini poznajo do zadnjega kotička. Slovan je ravnokar zaključil športno sezono in je torej na višku forme, medtem ko se borovci šele pripravljajo na promocijski turnir, ki ix) v decembru. Ljubljančani igrajo celo vrsto let skupaj, medtem ko so naši predstavniki začeli gojiti košarko šele pred enim letom. Rezultat 56 proti 73 je torej več kot zadovoljiv uspeh za Borovo ekipo in razveseljivo dejstvo za začetek nove športne sezone.
Kaj pa Ljubljančani? Slovan je tehnično dobra ekipa, s sorazmerno visoko povprečno višino igralcev. Dva člana sta bila namreč višja od našega Ambrožiča; vsi ostali pa so bili solidno nad 1,80 (dobro, da je mladinska ekipa!) Predvsem sta nas presenetila njihova centra Rojc in Sušnik, ki sta bila tudi glavna strelca svojega moštva. Prvi je namreč dal 28 točk, vendar pa nam Je bolj ugajal Sušnik zaradi dobre tehnike in nadarjenosti. Sušnik je nato zvečer nastopil s prvo ekipo Slovana proti Olimpiji. (Za kroniko: Olimpija je zmagala s 108 proti 81). Slovan pa ima bistvene težave za svoj obstoj. Vsi močnejši člani — in seveda tudi mladinci — raje pristopijo k Olimpiji, kjer ima-J° vsCJ° možnost, da se uveljavijo v državnem in tudi mednarodnem merilu. In zato smo veseli, da je uspelo trenerju Slovana Soku ustanoviti to homogeno mladinsko ekipo, ki bo kmalu zamenjala hitro, toda sorazmerno staro prvo moštvo.
Toda vrnimo se k tekmi.
Slovan je bliskovito začel in popolnoma zmedel borovce, ki so v prvih desetih minutah dosegli le eno točko, medtem ko so sl Ljubljančani nabrali že 20 točk. Plavim Je zares trda predla: s takim povprečjem bi se tekma končala v najboljšem primeru za borovce z rezultatom 90:33. Toda nato so si Borovi predstavniki kmalu opomogli in to predvsem po zaslugi Sava Spacala, ki je z lepimi koši prekinil uspešno serijo Slovana in tako moralno dvignil plave, da so sl nabra-
kar 15 točk. Prvi polčas: Slovan-Bor 39:20.
Borove! pa so presenetili nasprotnike v drugem delu igre s celo serijo protinapadov, tako da je moral trener Slovana ponovno poklicati na igrišče Sušnika in vrsta košev v korist Ljubljančanov se je neusmiljeno vrstila. Nasprotniki so stalno zabijali koše iz kombinirane akcije (trikotnik.) na desni ali le-vi strani rakete, proti kateri je bila Borova obramba neuspešna. Plavi pa so odgovarjali s protinapadom, kar je večkrat spravljalo v težavo nasprotne igralce, ki pa so vseeno ohranili enako razliko v koših. Srečanje se je namreč zaključilo z rezultatom 73:56 v korist Slovana.
Pohvaliti moramo igralce Slovana za korektno igro, ki so jo odvi-jali skozi vso tekmo in tudi zaradi športnega odnosa do borovcev, ko so jih v uvodnem delu igre visoko zmagovali. Zares simpatična ekipa!
Postavi
BOR: Zavadlal (6), švara, Ambrožič (2). Spacal S. (24), Rudež (2), Spacal B., Oliviero (2) in Lakovič (20).
SLOVAN (ml.): Jurišič (14), Modic (4), Dobrojevič (6). Rojc (28) Sušnik (14), Ravnikar, Borzatta (7) žitnik in Breskvar.	*
Končni rezultat Slovan ml. — Bor 73:56 (39:20).
—edson—
Žensko košarkarsko evropsko prvenstvo
BUKAREŠTA, 3. — Rezultati ženskega evropskega košarkarskega prvenstva: Holandska - Italija 48:45 (23:18); SZ - Madžarska 78:33 (39:18); Bolgarija-Z. Nemčija 75:30 (32:15); Jugoslavija - Francija 74:60 (31:36); Romunija-Holandska 86-67 (36:25); CSSR - Jugoslavija 74:56 (30:31); Romunija - Poljska 66:64 (35:35). Prejšnji rezultati: SZ - Italija 87:26 (35:15); Poljska - Madžarska 72:52 (34:25), Romunija . Holandska 88:65 (36:25); V. Nemčija -Z. Nemčija 101:51 (47:17); Bolgarija - Francija 63:56 (26:24).
• * •
TOKIO, 3. — V finalu vzhodne cone za Davisov pokal je Indija premagala Japonsko s 4:1 ter se
li v zadnjem delu prvega polčasa kvalificirala za medeonski finale.
								
ALIGA					BLlfiA			
IZIDI					IZIDI			
Inter—‘Atalanta				5-0	•Livorno—Piša			2-0
•Cagliari—Bologna				4-0	•Messina—Padova			1-1
Juventus—‘Fiorentina				2-1	•Modena—Genoa			1-0
•LR Vicenza—Foggia				3-1	Arezzo—‘Palermo			3-0
				1-0	•Potenza—Reggiana			1-0
					*Salemitana—Catania			3-0
•Milan—Mantova				2-2	•Sampdoria—Novara			3-1
Napoli—'Roma				2-0	•Savona—Reggina			0-0
•Spal—Brescia				1-1	•V a rese—Catanzaro			2-0
•Torino—Venezia				0-0	•Verona—Alessandria			1-1
LESTVICA					LESTVICA			
Inter	3	3 0 0 11		0 6	Varese	4	4 0 0	7	0 8
Juventus	3	3 0 0	7	1 6	Potenza	4	3 10	4	1 7
Napoli	3	3 0 0	4	0 6	Livorno	4 Sampdoria	4	2 2 0 2 2 0	4 6	1 6 2 6
Cagliari	3	2 10	6	0 5	Modena	4	3 0 1	4	4 6
Torino	3	12 0	2	1 4	Arezzo	4	2 11	6	2 5
Milan	3	12 0	4	3 4	Messina	4	2 11	5	3 5
Mantova	S	12 0	4	3 4	Genoa	4	2 0 2	3	2 4
Bologna	3	111	6	5 3	Padova	4	12 1	3	2 4
Lazio	3	111	2	5 3	Alessandria	4	12 1	5	4 4
Fiorentina	3	111	«	3 3	Piša	4	12 1	1	2 4
L. Vicenza	3	10 2	1	4 2	Reggina	4	12 1	1	2 4
Venezia	3	0 2 1	2	3 2	Palermo	4	112	3	7 3
Brescia	S	0 2 1	1	2 2	Salemitana	4	10 3	3	5 2
Roma	3	10 2	1	3 2	Reggiana	4	0 2 2	2	5 2
Spal	3	0 12	2	4 1	Savona	4	0 2 2	1	3 2
Atalanta	S	0 12	1	8 I	Verona	4	0 2 2	1	5 2
Foggia Inc.	3	0 0 3	1 12 0		Novara	4	0 13	2	6 1
Lecco	3	0 0 3	0	6 0	Catania	4	0 13	1	6 1
HOKIJ
ITALIJANSKO PRVENSTVO A LIGE
CANDY MONZA
italijanski prvak
Odločitev je padla v zadnjem kolu ■ Tržaški Ferroviario je izpadel iz A lige
Tudi prvenstvo v hockeju se je končalo s sobotnim kolom, čeprav bo potrebna Se dodatna tekma za predzadnje mesto. Candy iz Monze Je tudi letos osvojil prvo mesto, čeprav se Je moral tokrat hudo potruditi in je le v zadnjem kolu odpravil najhujšega tekmeca. Tržaški moštvi sta letos ubrali povsem različni poti. Trlestina je zaigrala kot se spodobi in bi lahko z malo večjo srečo dosegla naslov prvaka, Ferroviario pa je popolnoma razočaral in končal prvenstvo na zadnjem mestu, zaradi česar bo moral drugo leto igrati v B ligi.
Borba na vrhu lestvice Je bila zelo ostra. Trlestina se je celo leto dobro držala in zelo Je kazalo, da lahko doseže tudi najvišje mesto, žal je obramba odpovedala prav v odločilnih srečanjih, saj je v zadnjih
...im......................iiiiiimiiiiiiiu.in...■•■■■um....
V DRUGEM KOLU ITALIJANSKE C LIGE
Triestina se ni spremenila slaba igra in 1:1 z Entello
Tržačani, prvi v vodstvu, so zelo popustili v drugem delu
TRIESTINA: Colovattl, Martlnelli, D’Erl, Kuk, Sadar, Canzian, Ridolfi, Seal a, Ive, Beorchia, Gentili.
ENTELLA: Svabini, Giordan, Vezzoso, Delle Piane, Nadalin, Piquč, Cavicchioli, Musiello, Uzzecchini, Pittofrati, Comini.
SODNIK: Beccaria (Lecco).
STRELCA: v 42’ Ridolfi (T), v 71' Uzzecchini (E).
Približno 2000 gledalcev. Teren slab zaradi deževja. Kotov 6:4 (3:2) v korist Entelle. Sodnik je opomnil zaradi grobih prekrškov Vezzosa, Dalle Piane, Nadalina in Uzzecchinija (vsi Entella).
Prvi nastop Triestine na stadionu
z novim imenom «Pino Grezar» je hudo razočaral prisotne gledalce, ki so pričakovali od domačega moštva veliko več. Trlestina Je tudi v nedeljo pokazala, da še ne zdrži vseh 90’ in je kakor v prejšnji tekmi s CRDA popustila v drugem delu. Nedeljski nasprotnik je bil precej skromen in po polčasu je vse kazalo, da bo Triestina z lahkoto spravila v žep obe točki. Poleg Ridol-fijevega gola je namreč Triestina zadela še prečko in nekaj golov zgrešila le za las. Nasprotniki pa so izvedli le nekaj protinapadov, predvsem prek nevarnega levega krila Cominija, toda Colovattl je s krasnimi posegi rešil lastna vrata. V drugem polčasu je Triestina popustila in gostje so prejeli v roke iniciativo. Kljub temu ne bi prišli do gola, ko bi Canzian ne prepustil Uzzecchinija samemu sebi in mu dal možnost, da je prišel nezar varovan pred Colovattija. Pri tem pride do vprašanja, zakaj je sploh Caciagli spremenil v drugem delu
postavo in premestil Kuka, najboljšega tržaškega branilca, k Pittofra-tiju in postavil kot stoperja Canzia-na, ki je še lani igral v napadu.
Glavna hiba Triestine je na vsak način četverica, ki ima v rokah sredino igrišča in ki je danes preprosto propadla pred elementarno igro' ftššpfbtnikov: Beorchia, Scaia in Canzian oz. Kuk niso prišli do besede, tako da Je bil napad popolnoma odrezan od ostalega moštva in je moral po žoge kar v obrambo. To bi ne bilo tako hudo v drugih primerih, saj tako Gentili kot Ive rada startata s sredine igrišča, ko bi posebno levo krilo ne imelo tako slabega dne. V napadu se je odlikoval le Ridolfi, ki je neutrudljivo strahoval nasprotno obrambo.
Obramba je imela danes v Colo-vattiju najboljšega igralca, čeprav sta se tudi mladi D’Eri in Kuk dobro obnašala. Martinelli je v začetku večkrat klonil Comlniju, izkazal pa se je v drugem delu, ko je izvedel nekaj prodorov. Mnogo
A SKUPINA (
IZIDI
•Legnano—Trevigliese	1-1
•Marzotto—Pro Patria	2-0
•Mestrina—Biellese	0-0
•Monza—Como	1-0
•Piacenza—CRDA	0-0
Udinese—‘Rapallo	3-1
Treviso—‘Solbiatese	1-0
•Triestina—Entella	1-1
•Verbania—Cremonese	1-0
Prihodnje tekme (9. oktobra) Biellese - Solbiatese; CRDA - Mestrina; Como - Le gnano; Cremonese - Rapallo; Entella - Piacenza; Pro Patria - Monza; Trevi-gliese . Triestina; Trevlso - Verbania; Udinese - Marzotto.
:lige					
LESTVICA					
Trevlso	2	2 0 0	4	2	4
Monza	2	2 0 0	4	0	4
Udinese	2	2 0 0	4	1	4
Marzotto	2	110	2	0	S
Biellese	2	110	1	0	3
CRDA	2	0 2 0	1	1	2
Entella	2	0 2 0	1	1	2
Le gnano	2	0 2 0	1	1	2
Mestrina	2	0 2 0	1	1	2
Verbania	2	10 1	1	1	2
Triestina	2	0 2 0	2	2	2
Rapallo	2	10 1	4	4	2
Como	2	0 11	0	1	1
Piacenza	2	0 11	0	1	1
Trevigliese	2	0 11	1	4	1
Solbiatese	2	0 11	1	2	1
Cremonese	2	0 0 2	2	4	0
Pro Patria	2	0 0 2	1	S	0
napak je zagrešil Sadar, ki bi v 54, skoraj povzročil avtogol, Canzian pa je popolnoma razočaral.
Gostje so zaigrali skromno toda z odločnostjo in na koncu dosegli to, kar so želeli. Na sredini igrišča so popolnoma zagospodovali nad nasprotniki in s tem olajšali delo obrambe. Napad Je slonel na Comi-nijevlh in Uzzecchinijevlh prodorih. Sodnik je žvižgal preveč in s tem škodil igri, ni pa zagrešil velikih napak.
Triestina je takoj prešla v napad in v 5’ sta Gentili in Ridolfi prvič spravila v zadrego nasprotno obrambo, toda strel Ridolfija je bil prešibak. Prva velika priložnost je prišla v 15’, ko je Ridolfi spretno prestregel Scalov kros, toda žoga Je zadela prečko. Tudi nasprotniki so izvedli nekaj lepih akcij in dve Sadarjevi napaki bi bili skoraj odločilni. V 18’ je Colovattl s krasnim skokom odbil v komer Cominijev strel, v 22’ pa je moral istemu igralcu pod noge. V 41’ sta imela Gentili in Scaia izredno priložnost, toda njuno trenutno negotovost je izrabil Vezzoso in rešil. Minuto kasneje pa je Ive lepo prestregel Gentilijev strel s kornerja, z glavo podal Ridolfiju in ta je spravil žogo v mrežo
V drugem polčasu je Entelli ušlo izenačenje le zaradi hladnokrvnosti Colovattija, ki je na črti odbil žogo, katero je Sadar pomotoma usmeril proti vratom. Triestina je znova potisnila nasprotnike v o-brambo in skoraj dosegla gol v 22’ in 23’. V 26’ pa je Entella izenačila: Pittofrati je žogo preusmeril na desno, kjer je Uzzecchini ušel Canzianu in neubranljivo streljal v vrata. Triestina je reagirala toda zaman. V 28’ je Ridolfi z glavo prisilil Scabinija na lepo parado, vratar nasprotnikov pa je moral poseči še v 34’, ko je Ive streljal od daleč. Do konca ni bilo nato več priložnosti.
uk
petih kolih do takrat neporaženo moštvo doživelo dva poraza, in to prav na tleh direktnih nasprotnikov Amatori Modena in Candyja. Glavni vzrok teh neuspehov je bila slaba kondicija Prinza, ki je nastopil le v drugem delu prvenstva, potem ko se je prej umaknil s športnih aren bodisi iz družinsko-poslovnih razlogov bodisi zaradi nesporazumov z vodstvom Triestine. Dejstvo je, da je Prlnz, ko se je vrnil, pokazal hudo pomanjkanje kondicije in se nikakor ni mogel povezati z ostalimi igralci. On in Cervo sta igrala vedno na isti liniji, to Je bolj v obrambi, tako da Je ostala sredina igrišča prazna in sta morala napadalca sama po žoge. Martella-ni je na vsak način tudi letos zablestel, medtem ko je par Pockay Perok zaigral pod normalnim nivojem. Cervo je z vso svojo izkušenostjo rešil Triestina, posebno v prvih tekmah, ko je bil mladi Fabbris še zmeden. Mari Je kakor vedno hladnokrvno nasprotoval nasprotnim napadalcem in tudi pomagal Triestini v najhujših zagatah.
V soboto je imela Trlestina še nekaj možnosti, da pride do naslova. V goste je sprejela nevarno Novaro, medtem ko sta se v Monzi srečali Candy ln Amatori.
Triestina je zaigrala odločno, toda tudi nasprotnik je napel vse svoje sile, zato lahko rečemo, da je ta bila ena najlepših tekem letošnjega prvenstva. Domačini so le v zadnjih minutah prisilili nasprotnike k predaji, potem ko so bili ti že dvakrat v vodstvu. Zal pa je v nedeljo zjutraj Modena za las klonila Candyju in je bila tudi ta zmaga Triestine zaman.
Ferroviario pa je po mnogih letih obstanka v A ligi, kjer je večkrat zablestel in bil strah in trepet tudi najmočnejših moštev, porazno zaključil letošnjo sezono. Samo enkrat je letos Ferroviario pripravil presenečenje, ko je na svojem terenu premagal prvaka Candyja. Napad je letos popolnoma odpovedal, predvsem zaradi slabih nastopov Spessota ln Bissolija, medtem ko si Gregori zaradi svoje požrtvovalnosti in spretnosti zasluži res občudovanje. Skoda, da je ta igralec že v letih. Mnogo krivde za neuspehe pa ima vratar, ki se zelo hitro demoralizira in je v nekaj primerih, predvsem v odločilnem srečanju z Arengom, pokvaril to, kar so ostali napravili dobrega.
Da bi bil zanj zaključek prvenstva čim bolj neslaven, pa Je Ferroviario poskrbel v zadnjem solu, ko je Spessot surovo napadel sodnika, ki ga je izključil do konca tekme. Tako je propadlo še zadnje upanje, da doseže Ferroviario vsaj delno pozitiven rezultat, s katerim bi imel še nekaj možnosti za obstanek. Drugo leto bo treba začeti vse znova, po možnosti z novimi silami, ker se je pokazalo, da stari igralci niso več zmožni, da bi se upirali konkurenci mladih sil.
PO ŠESTEM KOLU V JUGOSLOVANSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Sarajevo in Vojvodina zmagala v gosteh Že četrti poraz ljubljanske Olimpije
Lepa zmaga Nove Gorice - Koper in Izola še nepremagana
Prejšnjo nedeljo je jugoslovanski državni prvak — Vojvodina — moral prepustiti prvo mesto na lestvici Sarajevu. Položaj se tudi to nedeljo ni	spremenil,	ker sta	obe
moštvi odpravili svoja nasprotnika z 1:0. Plen Sarajeva je postal Zagreb, Vojvodina pa si je v Beogradu privoščila kar	Partizana.	Za-
grebški Dinamo, ki je bil gost v Nikšiču,	je	odpravil tamkajšnjo
Sutjesko	kar	s 5:0,	kar očitno	ka-
že, da to črnogorsko moštvo še ni za prvo ligo. Poraz na domačem igrišču pa je morala občutiti tudi ljubljanska Olimpija, in to pred re. kordnim številom gledalcev. Štirje. porazi v šestih tekmah — to je |
res lep (!) dosežek Olimpije v tem prvenstvenem tekmovanju. Hajduk, ki zaradi suspenza svojega igrišča ni mogel igrati z Beogradom doma, je svojega nasprotnika tudi na Reki dovolj gladko odpravil. Rijeka je pustila obe točki Radničkemu v Nišu in enako Vardar sarajevskemu željezničarju. To sta bili tesni zmagi, medtem ko je hujši poraz utrpel Čelik v tekmi z Veležem v Mostarju.
* * *
Tudi pretekla nedelja je bila razmeroma ugodna za primorske nogometne enajsterice, ki tekmujejo v republiških ligah. V prvi slovenski ligi je Nova Gorica prepričlji-
iiiniiimiiimiiiiimmMiiiimmiimiiiiuiimnmiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmnniiimiiiimiiniiiiiiimiiiiimiiiiiii
Tri moštva še nepremagana
Lestvica italijanske A lige je že dobila svojo fiziognomijo. Inter je krepko na vrhu lestvice skupno z Napolijem in Juventusom. Milanska enajsterica ni imela v nedeljo velikih problemov, da je odpravila A-talanto z visokim rezultatom 5:0 in tako žela tretjo zaporedno zmago. Omeniti pa moramo, da je uspelo Danovi in drugim vzdržati kar 50 minut in šele nato so Interjevi igralci prešli v vodstvo po zaslugi Mazzole, ki je bil nato še enkrat uspešen. Dva gola je dal Domen-ghini, poleg tega pa je Poppi zakrivil avtogol. Pomembni sta tudi zmagi Juventus in Napolija. Turin-ska ekipa je v nedeljo gostovala na igrišču Fiorentine, kjer je tesno, toda zasluženo zmagala nad domačo mlado enajsterico. Končni rezultat Juventus-Fiorentina 2:1, gole pa so dali Salvadore in De Paoli za Turinčane, medtem ko je bil uspešen za Fiorentinp Hamrin, Napoli pa je zmagal v Rimu in popolnoma zadovoljil številne navijače, ki so si kot vedno polnoštevilno prišli kar iz Neaplja ogledat svojo ekipo. Sivori pa je v nedeljo ponovno zablestel, dosegel je krasen gol, zadel prečko in bil nedvomno najboljši na igrišču. Drugi gol za Napoli je dal Brača, mlado levo krilo, presenetljivo odkritje v vrstah Napolija. Katastrofa Bologne, ki je morala štirikrat kloniti Cagliariju, ki je imel v nedeljo v Rivi nedvomno svojega najboljšega moža. Riva je dosegel tri gole in popolnoma osmešil svojega direktnega nasprotnika Furlanisa. Tudi z Milanom ni šlo vse v redu. Rivera in drugi
ZURICH, 3. — Žrebanje je dolo-
štev iz velesejemskih mest. Italijanski in jugoslovanski klubi I igrali po tem razporedu:	Od
(Dan.) - Napoli, Sparta (Pra; Bologna, Juventus - Vitora Set (Port.), Niimberg (Z. N.) ali
Dunfermline Athletic (Škot.)-Špar-tak (Brno) ali Dinamo. Tekme i morajo odigrati do 3. novembra.
	■i -?-f.	~— -Z —	-	.	...	—		
	fn&NJjMrjA		I f i 1	el | e J
	Atalanta — Inter	2	1. — 1. Parioli	i
Cagliari — Bologna		1	2. Milkori di	Jesolo	1
Fiorentina — Juventus		2	2. — 1. Nuvoloso	1
LR Vicenza — Foggia		1	2. Porter	2
Lecco — Lazio		2	3. — 1. VVilliam	2
Milan — Mantova		X	2. Draja	2
Roma — Napoli		2	4. — 1. Vezzone	2
Spal — Brescia		X	2. Stelvio	1
Torino — Venezia		X	5. — 1. Fellamasa	X
Livorno — Piša		1	2. Grafeo	1
Modena — Genoa		1	6. — 1. Taymir	1
Palermo — Arezzo		2	2. Blomet	X
Salernitana — Catania		1	KVOTE	
KVOTE			12 — 2.713.354 lir	
13 — 303.015.000 lir			11 —	84.792 lir	
12 —	3.404.000 lir			10 —	8.426 lir	
niso mogli prek neodločenega rezultata proti skromni Mantovi, ki je letos novinka v A ligi. Nasprotno, prav igralci Mantove bi lahko povzročili presenečenje, saj so proti koncu tekme celo nadvladali svojega nasprotnika. Milan je obupno zaigral v obrambi, kjer sta bila Noletti in Rosati popolnoma negativna. Lepo zmago pa je dosegla ekipa Vicenze na račun Foggie, ki je v treh tekmah dobila kar 12 golov. Nepričakovano zmago pa je dosegla enajsterica Lazia, ki je žela celotni izkupiček na igrišču Lecca. Rimski predstavniki so prišli do gola z enajstmetrovke, ki jo je realiziral Marchesi. Ost: 'i srečanji pa sta se zaključili z neodločenim izidom. Torino namreč ni mogel spraviti na kolena sorazmerno šibke ekipe Venezie in tekma se je tako končala brez zadetka. Tudi tekma Spal-Brescia se je končala z neodločenim rezultatom. Ekipi sta realizirali vsaka' pb en zadetek. Brescia pa si je V več primerih zapravila zmago, kar je seveda izkoristil Spal, da je 8 minut pred koncem tekme izenačil z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Massei. Razveseljivo dejstvo tega kola je, da so ekipe dosegle rekordno število golov tega prvenstva, in sicer 25.
V nižji ligi nadaljuje osamljena svojo pot enajsterica Vareseja, ki je v nedeljo z 2:0 premagala Ca-tanzaro in tako ostala z osmimi točkami r.a vrhu lestvice. Izreden podvig pa je napravil Arezzo, ki je žel neoporečno zmago kar na igrišču Palerma (3:1) in se tako solidno dvignil na lestvici. Tudi Po-tenza je v nedeljo zmagala in tokrat na račun Reggiane in tako ohranila drugo mesto na lestvici. Toliko pričakovana tekma med Mo-deno in Genovo se je končala z zmago prve ekipj, toda ligurski predstavniki so nedvomno v nedeljo imeli precej smole, predvsem pa so našli na svoji poti v nedeljo res izrednega vratarja Colomba, ki je reševal nemogoče situacije. Verona se je morala zadovoljiti z neodločenim rezultatom z Alessandrio, prav tako Savona in Messina, ki sta imeli v fsteh Reggino oz. Padovo. Slabi nastopi Catanie se nadaljujejo. Tokrat je sicilsko moštvo klondo Salernitani kar s tremi goli razlike. Povsem drugače pa je s Sampdorio, ki je v nedeljo žela ponovno zmago na račun Novare. Zmagal je tudi Livorno proti Piši (1:0).
—edson—
vo premagala mariborskega Kovinarja s 4:0 in tako deli drugo mesto skupaj z Ljubljano in mariborskim Železničarjem. Goričani so letos v dobri formi in če bodo tako nadaljevali, imajo realne možnosti za eno izmed prvih štirih mest.
Razen za Novo Gorico je na Primorskem veliko zanimanje tudi za zahodno skupino druge republiške lige, kjer tekmuje kar pet primorskih moštev. V nedeljo je bilo v središču pozornosti srečanje med Tolminom in Koprom. Mnogi so pričakovali, da bo Kopru tokrat spodrsnilo in da bo doživel poraz. Te prognoze bi se skoraj uresničile, saj so domačini odlično začeli in tudi dosegli vodstvo. Pozneje pa je prišla do veljave kondicija gostov m tekma se je zaključila z zasluženo zmago Kopra 2:1. Glavni konkurent Kopra Izola je gostovala v Hrastniku in dosegla neodločen izid 1:1. To je vsekakor lep uspeh, saj so moštva zasavskih rudarjev znana po svoji ostri in požrtvovalni igri ter je tam zelo težko osvojiti točke. Tabor je na domačem igrišču mnogo boljši kot na tujem. V nedeljo je morala to priznati tudi Litija, ki je izgubila srečanje v Sežani z 1:4. Tekma Primor je-Kamnik se je končala 1:1. Domačini so sicer računali na dve točki, toda gostje so se dobro branili in rezultat je realen. Vodstvo na lestvici je prevzel Koper, vendar je vprašanje, koliko časa ga bo obdržal. Moštvo je sicer zdaj v formi, vendar je veliko vprašanje, kako bodo pokrili vrzeli, ko so nekateri igralci odšli k vojakom ali na drugo službeno mesto.
1:1
1:0
8?
0:1 (0:0 1:1 (0:D 0:0
1:4 (0: j 0:1 (0:1 4:1
(2 M
Amaterji
JUGOSLAVIJA : Z. NEMČIJA
V okviru nogometnega tekmovanja za pokal amaterskih reprezentanc Evrope sta v Sisku reprezentanci Jugoslavije in Zahodne Nemčije igrali neodločeno (0:0), medtem ko je v Salzburgu Avstrija krepko premagala Anglijo s 3:0 (2:0).
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Olimpija—C. zvezda	0:1	(0:1]
Zagreb—Sarajevo	0:1	(0:J
Radnički—Rijeka	1:0	(M
Hajduk—Beograd	4:1	(L*
Partizan—Vojvodina	0:1	(0:0
zeljezničar—Vardar	1:0	(0:0
Sutjeska—Dinamo	0:5	(0:4
Velež—Čelik	3:0	(l:0|
Pari prihodnjega kola: Beograd' Olimpija, C. zvezda - Zagreb, S» rajevo - Radnički, Rijeka - Vel® Vojvodina - Hajduk, Vardar - Part1 zan, Dinamo - željezničar, Celil' Sutjeska.
II. ZVEZNA LIGA (ZAHOD)
IZIDI
Bosna—Slavonija Sloboda—Trešnjevka Leotar—Aluminij Varteks—Segesta Borovo—Maribor Borac—Famso Lokomotiva—BSK Šibenik—Istra Pari prihodnjega kola: Istra-B0* na, BSK - Šibenik, Famos - LoK°' motiva, Maribor - Borac, Segesta Borovo, Aluminij - Varteks, Ruda1" Bratstvo, Trešnjevka - Leotar, SI* vonija - Sloboda.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIG«
IZIDI
Slavi ja—Rudar	2:1	(Ujj
Svoboda—Triglav	5:1	(21$
N. Gorica—Kovinar	4:0	(S:*‘
železničar—Mura	0:2	«0:*.
Branik—Celje	1:6	(Uj,
Ljubljana—Slovan	3:0	(0!»!
Pari prihodnjega kol«: Rudar-Sl* van, Celje - Ljubljana, Mura - Bi* nik, Kovinar - železničar, Trigla* Nova Gorica, Slavija - Svoboda.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
I	IZIDI	.,
Tolmin—Koper	1:2	(H)
Tabor—Litija	4:1	(31
Hrastnik—Izola	1:1	(L
Primorje—Kamnik	1:1	(L
Ilirija—Jesenice	5:2	(30
Svoboda (š.)—Zagorje 4:4	(20
Pari prihodnjega kola: Koper-Z® gorje Jesenice - Svoboda š.. K«? nik - Ilirija, Izola - Primorje, L"1 Ja - Hrastnik, Tolmin - Tabor.
in""
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiniiiiiiimmiimmiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiii
Sovodenjci so izgubili na domačem igrišču
V nedeljo popoldne se je na so-vodenjskem igrišču odigrala nogometna tekma med domačo ekipo in Portuali iz Trsta. Ta je prva pripravljalna tekma letošnje sezone na domačih tleh. Tekma se je zaključila v korist gostov s 4:2; prvi polčas 1:1. Sicer pa rezultat nikakor ne odgovarja poteku igre, kajti zadnje tri gole gostov so zakrivili branilci zaradi nepožrtvovalno-sti. Tudi napadu manjka še precej; vsem skupaj pa manjka obilo treninga. Oba gola za domače barve je zabil srednji krilec Edi Marinič s preciznima streloma s precejšnje razdalje.
Da je bilo malo domače publike, moramo pripisati dvema pogreboma prav v istem času.
Za nedeljo je predviden trening, ki je zelo potreben vsem igralcem.
Naj omenimo še tekmo naraščajnikov, ki so kljub požrtvovalnosti izgubili na domačih tleh z gostujočo ekipo «Ardita», ki je sedaj na drugem mestu na lestvici, s 3:0. Dvajset minut pred koncem so še naši malčki vztrajali pri rezultatu
0:0 z desetimi igralci; nato je P*] del prvi gol, ki je vidno prizad* našo obrambo, da je popustila. * so izrabili gostje, da so zabili f dva gola. Moramo pohvaliti tuj naše malčke in priporočati to1" njim trening.
SAND*
ATLETIKA
Na tradicionalnem srečanju koatletov Primorske, Gorenjske J Zasavja v Novi Gorici je zmag* Gorenjska, Primorska pa je o*'10 jila drugo mesto. Atleti Dolenj**!
niso sodelovali, ker so bili zav*1 z nastopom v tujini. Rezultati
bili povprečni predvsem zaradi •*? bega vremena. Od primorskih ^ movalcev se je odlikoval Med**, šček, ki je osvojil prvo mesto teku na 100 in 400 metrov. Do^ sta bila tudi Žorž in Orel ter a*9 m izolski veslač Lazar, ki je v te ku na tri tisoč metrov osvojil drt‘ go mesto. Zenske tekmovalke so 5 tokrat slabo odrezale, saj niso 0 svojile niti enega prvega mest*'

W. SOMERSET MflUGHflM	_
ČUDOVITAŽENSKA
Hiša je imela razgled na vrt. Nad sprejemnico sta bili dve spalnici, nad tema pa še dve sobi, ki bi se mogli preurediti v otroško spalnico in sobo za igro. Michael je bil z vsem zadovoljen; tudi cena se mu je zdela sprejemljiva. Julija je bila v zadnjih štirih letih toliko prislužila, da je prevzela nase vse stroške za preureditev hiše. Spala sta v eni izmed dveh spalnic.
« Na bo treba veliko novih stvari za tvojo spalnico,« je rekla «Marsikaj potrebnega je že tukaj. Kljub temu boš dobil novo pohištvo za spalnico od Maplesa.«
«Samo ne zapravljal preveč,« se ji je smehljal. «Sicer pa meni ni potrebna posebna spalnica.«
želel je spati z njo v isti postelji. Daši ni bil kdo ve kaj strasten človek, je bila v njem precejšnja merica nežnosti in neke vrste živalske potrebe, da čuti v bližini njeno telo. To Je zanju nekaj časa bila naj večja sreča. Zdaj je njo motila že misel na to.
«Oh, mislila sem, da vse dotlej, ko dobimo punčko, ni potrebna skupna spalnica, dotlej se otresiva vseh teh neumnosti. torej, dokler ne bo vse to srečno za nama, je
tako bolje za otroka... Na to nisem VIII.
Je utihnila vojna vihra, je Michael
slekel vojaško sulknjo; hitro potem je dobil vlogo v gledališču. Na odrske deske se je vrnil kot izvrstnejši igralec, kakor je bil tedaj, ko jih je ob začetku vojne zapustil. Nevsiljiva neskrbnost, katere se je bil navadil v vojski, mu je odlično pristajala. Bil je možat, naraven, zmeraj dobro razpoložen mož, s sproščenim nasmeškom in prisrčno vedrino. Posebno odlično je igral salonske komedije. Njegov lahki glas je dajal drznejšemu besedilu poseben prizvok; čeprav se mu ni nikoli posrečilo prepričljivo zaigrati ljubimca, je zlasti šaljive ljubezenske prizore igral na način ,ki je bil občinstvu še posebno všeč. Znal je zaigrati snubitev, kot da je to posebna šala, izpovedati ljubezen tako, kot da se zaradi tega tudi sam sebi zdi zelo smešen. Nikdar ni poskusil igrati koga drugega kot samega sebe. Posebno dobro je znal zaigrati dobro živeče, uglajene ljudi, gardne častnike in mlade vetrnjake, ki skrivajo za mnogimi hibami tudi dobre lastnosti. Gledališki upravniki so ga imeli radi. Poglavitno mu je bilo, da je zaposlen, in mu je bilo naposled vseeno, kakšne vloge igra. Boril se je za plačo, ki se mu je zdela primerna njegovemu delu, in če si te ni mogel izposlovati, se je raje zadovoljil z manjšimi dohodki, kakor pa da bi ostal brez dela.
Delal Je preračunljivo. V zimi, ki je sledila neposredno vojni, je izbruhnila epidemija gripe. Umrla sta mu oče in mati. Tako je podedoval njuno premoženje, najmanj štiri tisoč funtov; in če je k temu prištel še svoje in Julijine prihranke, je bilo vsega skupaj kakih sedem tisoč funtov. Toda gledališke najemnine so medtem zelo poskočile, temu primerno so se povečale plače igralcev in gledališkega osebja. Temu je sledilo vse drugo, tako da Je bilo zdaj veliko teže voditi lastno gledališče kakor pa pred vojno. Vsota, ki bi bila poprej popolnoma zadostovala za ustanovitev gledališča, zdaj sploh ni prišla več v poštev. Preostalo jima ni nič drugega kakor čakati, da si najdeta kakega bogatega družabnika. 8 tem se ne bi izpostavljala nevarnosti, da bi zaradi
nekaterih razumljivih začetnih neuspehov preprosto propadla. Trdno sta bila prepričana, da je možno v vsakem času najti denarnega človeka, ki bi bil pripravljen podpisati ček s precejšnjo vsoto, in sicer zavoljo podpore določenemu gledališkemu delu ali pa bi to storil pod pogojem, da se določeni ljubki osebi, ki je vzbudila denarnikovo zanimanje, poveri glavna vloga. Michael in Julija sta vsa leta v šali mislila, da se bo kakšna starejša gospa zaljubila v Michaela in mu denar no pripomogla k lastnemu gledališču. Že zdavnaj jima je sicer postalo jasno, da ni ravno lahko najti tako staro gospo, ki bi pomagala mlademu igralcu stopiti na lastne noge, zlasti ne, če je ta igralec že oženjen z igralko in ji je poleg tega še popolnoma zvest. No, končno se je le našla taka stara gospa, ki je bila pripravljena posoditi denar — ni bila niti še tako stara — samo da ji ni ugajal Michael, temveč Julija.
Gospa de Vries je bila vdova; majhna, debelušna ženska z lepim židovskim nosom in prelepimi židovskimi očmi. Bila je zelo energična in vitalna, istočasno zanesena in trezna, z nekoliko moškim obnašanjem. Gledališče je bilo njena strast. Ko sta se Michael in Julija odločila, da poskusita srečo v Londonu, je gospe de Vries pisal Jimmie Langton — kateremu je v stiski tudi že večkrat priskočila z denarjem na pomoč, ker bi sicer moral zapreti gledališče in ju priporočil. Julijo je že videla igrati v Middlepoolu. Gospa de Vries je zbrala okrog sebe družbo, da bi svoja varovanca seznanila z gledališkimi upravniki, ju odvedla v svoj čudoviti dom v bližini Guildforda, kjer ju je obdala s takim razkošjem, kakršnega nista nikdar poznala. Michaela ni imela posebno rada, Julija pa je prejemala ovetje, s katerim je Dolly de Vries krasila njene sobe in se obenem veselila darov — torbic, škatlic za nakit, verižic in poldraguljnih zaponk — s katerimi jo je obsipavala. Kazalo je, da Juliji sploh ni prišlo na misel, da bi utegnila imeti Dollyna radodarnost kakšen drug nagib kot samo občudovanje njene igralske nadarjenosti. Ko je
Michael odšel na bojišče, je Dolly vztrajala na tem, da Julija preseli k njej v njeno hišo na Montag Squaru, t.o<*9 Julija je to željo, polna hvaležnosti, zavrnila tako ljubezni''0' da se je Dolly z vzdihi in solzami v očeh umaknila ter jo -e bolj občudovala. Ko se je rodil Roger, jo je Julija pro5i19 za botro.
Michael je dolgo premišljeval o možnosti, če bi mu hot0 la Dolly de Vries posoditi potreben denar, toda bil je dov0*' razumen, vedel je, da bi tega nikakor ne storila iz nafc'° njenosti do njega, marveč do Julije. Julija pa se je te?8 branila:
«Gospa Dolly nama je storila že toliko dobrega, da ie ne	morem prositi	kaj takega.	Razen tega	bi mi bilo sil110
neprijetno, če bi mi prošnjo zavrnila«.
«To bi lahko bila zanjo ugodna kupčija. Tudi v primer0' če	bi izgubila svoj	denar, tega	nikakor ne bi bridko občuti'8
Ti	jo prav zlahka	pregovoriš,	da bi dala	potreben kapita1'"
To je verjela	tudi Julija.	Michael je	bil namreč gl«]'8
ozadja Dollyne ljubeznivosti do Julije precej naiven; m JuW se ni zdelo potrebno, da bi mu podrobno razlagala, kaj *e za tem skriva.
Michael pa nikakor ni bil takšen človek, da bi puS^j propasti načrt, ki si ga je vtepel v glavo. Dolly ju je nalašč povabila v Guildford, da bi skupaj preživeli nedelj0 Tja sta se odpeljala že v soboto po predstavi z novim avt0 mobilom, ki ga je Julija darovala Michaelu za rojstni d*0' Bila je topla in lepa noč. Michael je pravkar odkupil tri dališka dela, ki so bila obema všeč — čeprav se mu je trg*'! srce, ko je podpisoval denarno položnico — in zvedel je tt>° za neko gledališče, ki bi ga mogel najeti po precej sprej«10 ljivih pogojih. Vse je imel, razen denarja. Poskušal je P*8 govoriti Julijo, da bi izkoristila ta izlet v njuno korist.
(Nadaljevanje sledi)
bolje, da spiš sam.«
«Ce misliš, da Je niti pomislil...«
Kmalu zatem, ko
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________^
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — vnapr8' četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — * ■ SFRJ- AD1T D2S,” Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin! enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprtvnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške 18
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSocietš Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik) STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst