GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 3. NOVEMBRA 1939 LETO VL, ŠTEV. 86 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 14. se;a obeh zborov OLO, dne 30. oktobra 1959 Uročilo o problematiki industrije gradbenega materiala v okraju Ljubljana (Poročilo je podal Ostoj Tuma, predsednik Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala) .Na 12. seji Mestnega sveta je dne 2. oktobra 1959 ined dru-obravnavano tudi poročilo o r°®lizaciji polletnega plana izgradil® stanovanj v Ljubljani, ki ga L® Podal podpredsednik OLO tov. *|tanc Drobež. V dodatnem poro-Cl*u predsednika Sveta za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana tov. 'anca Pipana in v razpravi po j“cK poročilih je bilo zlasti poudar-resno pomanjkanje nekaterih gradbenih materialov, pred-,8®"i pa cementa, steklu, betonskega 'e*a in sanitarne opreme. Ker na navedeni seji nisem bil l?Vzoč in ker se obravnavana pro-jetnatika nanaša na vse področje Jeraja, bom danes skušal analizi* sedanje stanie, pojasniti ukre-ff.Svcta za gradbeništvo in indu-i f'jo gradbenega materiala OLO 1 Doljana in obenem navesti pred-zj8e, ^ki so potrebni, da se situacija {pristojnost Sveta za gradbeništvo •odostrijo gradbenega materiala »r j° z«“oo, je naloga Sveta za 'Cu»štvo in industrijo gradbe-, Sa materiala opravljati zadeve . P^točja gospodarske dejavnosti tl». ene »n projektantske opera- Ite ik*er proizvodnje in uporabe OfH' Cn.?ffa materiala s smotrno ko-v 'nacijo vseh vej te dejavnosti <0 *Uu ustvaritve možnosti in pota/?7 za povečanje proizvodnosti in C^lnosti v gradbeništvu. Te na-so bile določene v 1. členu Šali a 0 spremembah in dopolnit-k statuta okraja Ljubljana z dng "ovembra 1957. 2. Splošna problematika Ir !? Poročila P° realizaciji plana H^obeuištva in industrije gradbe-r9e? oiateriala v okraju Ljubljana S te Polletje 1959 je razvidno, da ruzdol»ji' ni bilo ovir za rcali-jeltj0 *n izgradnjo gradbenih ob-irW|V tor proizvodnje v industriji jheu^oega materiala in je bil plan hiotn-11* Polletju so nastale resne tov le, tako da je ogrožena dovršila "okaterih gradbenih objektov fri^olizaeijc plana. Kot je znano, l>et0‘"JJkuje predvsem cement in S*eklt • ZL‘lczo, zn finalna dela pa Sik/' 'nstalaeijski material in pre-6 zmogljivost obrtništva. '^(j^loB.tega je treba poudariti, da oija pl(,na gradbeništva, predlo dokončanje objektov, ovi-Ma^ouiajhnc zmogljivosti obrtnih 3. Ukrepi, kjer je svet pristojen za posege Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala je pod-vzel že v začetku leta primerne mere za zagotovitev redne proizvodnje v industriji gradbenega materiala, kakor tudi za povečanje kapacitet te industrije. Ker pa je gradbeništvo gospodarska panoga, ki zavisi od najrazličnejših drugih vej gospodarstva, Svet za gradbeništvo in njegovi organi ne morejo neposredno zagotoviti nemotene dobave potrebnih materialov v zadostnih količinah. Predvsem ni mogoče neposredno vplivati na tržišče v pogledu redne dobave cementa, ker uravnavajo tržišče — tako notranje kot zunanje — drugi organi. Prav tako uravnavajo proizvodnjo in prodajo betonskega železa organi izven kompetenc tega sveta. Enaka je situacija s steklom. Stanje rekonstrukcij in problemi proizvodnje gradbenega materiala pri posameznn podjetjih v pristojnosti sveta so naslednji: a) Ljubljanske opekarne — obrat »OPEKAt Podjetje je v rekonstrukciji od leta 1958. Gradbena dela so zaključena in je treba izvršiti le še montažna dela. Obrat bo šel v pogon 1. aprila 1960, kar predstavlja polletno zakasnitev. Proizvodnja bo po rekonstrukciji povečana za 9.080.000 enot. roizvodnosti in 1» Opekarna Črnuče Prvotni investicijski program je bil spremenjen, to je namesto adaptacije krožne peči bo postavljena nova krožna peč, tako da znašajo investicije za celotno rekonstrukcijo 77,000.000 din (poprej 38,800.000 din). Dela za rekonstrukcijo obrata v redu potekajo in je podjetje že investiralo 45,000.000 din lastnih sredstev in iz posojila stanovanjskega kreditnega sklada, ‘ni pa še prejelo sklepa JIB za posojilo iz SIS v višini 22,564.000 din. Ako bo dobilo podjetje ta sredstva takoj na razpolago, bo šlo rekonstruirano podjetje v pogon junija 1960. Proizvodnja opečnih izdelkov se bo v letu 1960 povečala za 2 milijona enot, v letu 1961 pa za 4 miljone opečnih enot in bo končna proizvodnja znašala skupno 7 milijonov opečnih enot. Gradbena dela so končana. Domača oprema bo dobavljena do konca leta 1959, uvozna oprema pa je odvisna od odobritve posojila iz splošnega investicijskega sklada. c) Opekarna Radomlje Podjetje ima urejeno celotno dokumentacijo za rekonstrukcijo obra- ta, nima pa še gradbenega dovoljenja, ker banka še ni izdala sklepa o odobritvi posojila iz SIS. Gradbena dela bo izvajalo podjetje Slovenija ceste. Domača oprema bo dobavljena do konca leta 1960, za uvozno opremo pa so dogovori v teku. Rekonstruirano podjetje bo šlo v pogon predvidoma aprila 1961. Po rekonstrukciji se bo kapaciteta podjetja povečala za 3,5 milijona opečnih enot. Kreditna sredstva za pokritje lastne udeležbe v višini 55,900.000 din bosta dali občini Kamnik iu Domžale. č) Opekarna Ribnica Kredit iz SIS za rekonstrukcijo je bil nedavno odobren, glavni projekt za ostrešje peči in umetne sušilnice bo pa v kratkem predložen v revizijo. Ni še urejeno, kdo bo dal kreditna sredstva za pokritje lastne udeležbe, ali okraj ali občini Ribnica in Sodražica. Pogodbe za dobavo domače in uvožene opreme podjetje še ni sklenilo. Ce bodo kreditna sredstva dana pravočasno na razpolago, bo podjetje šlo v pogon sredi leta 1960. Proizvodnja se bo v letu 1960 povečala predvidoma za 50*/» (v letu 1958 je znašala 2500 milijonov kosov opečnih enot). d) INDOP Ljubljana Investicijski program za gradnjo nove tunelske opekarne na Smodi-novcu v Ljubljani je potrjen, glavni projekt za rekonstrukcijo obstoječe ceste, za napravo nove ceste in za ureditev platoja opekarno pa je tudi že odobren in ima podjetje že gradbeno dovoljenje. Za objekte delavnice, garaže, trafopostaje in upravne zgradbe bodo projekti vloženi do 51. oktobra, za glavni pogonski objekt pa do 15. novembra t. 1. Gradbena dela bo izvajalo GIP Gradis. Ljubljana, s katerim ima podjetje sklenjeno preliminarno pogodbo. Glede domače opreme ima pod* jetje sklenjene dobavne pogodbe, ki bodo realizirane do septembra 1960. Opreme iz uvoza bo dobavila firma Lingl, pogajanja se na vrše o kooperaciji s tovarno II.R Železniki in firmo Lingl ter še niso zaključena. JIB še ni dostavila sklepa o dodelitvi posojila. Ovira obstoji torej v tem, da še ni bilo rešeno vprašanje sistema umetnih sušilnic, da banka še ni odobrila kreditov iz SIS, da se krediti iz lastne udeležbe ne morejo črpati in da Gradis nima dovolj prostih zmogljivosti. Vrednost gradbenih del za leto 1959 znaša 74,000.000 din. Po sklepu bančne komisije mora podjetje v poizkusni pogon 1. oktobra 1960, v redni pa I. aprilu 1961. Proizvodnja v letu 1960 bo znašala 9,000.000 opečnih enot Zmogljivost opekarne bo znašala 12,000.000 opečnih enot, in sicer po asortimentu 80®/* zidnih nosilnih elementov in 20°/« tenkostenskih stropnih elementov. e) Industrij a gradbenega materiala Zagorje Podjetje ima potrjen investicijski program. Ker ni mogoče opreme dobaviti iz domače proizvodnje, b5 podjetje hidrirno napravo uvozilo. Uvoz iz Madžarske ni mogoč, ker jo dobavni rok predviden šele v I. polletju 1961. Podjetje ie v razgovoru s firmo Forindus Milano, ki bo opremo dobavila in montirala do 30. inarca 1960. Firma bo dobavila tudi kompletne projekte in gradbene načrte. Podjetje bo šlo v poizkusni pogon v predvidenem roku, L j. 1. junija 1960, v redni pogon pa 1. septembra 1960. Proizvodnja se bo v letu 1960 povečala za 5500 ton, v letu 1961 pa za 15.750 ton. Pogodbo za posojilo bo podjetje sedaj podpisalo z JIB. Obrat mora iti v pogon istočasno z obratom za lurglii opeko, ker je hidrirno apno sestavina za opeko. f) Apnenica Dobrepolje Geološki zavod opravlja sedaj globinska vrtanja, ki bodo predvidoma končana do konca tega meseca. Ko bodo za nov kamnolom ta globinska vrtanja končana, bo šele podjetje dalo v izdelavo glavni projekt Industrijskemu biroju. To bo zavleklo gradbena dela, ki jih bo podjetje vršilo v etapah (železniški tir, most, cesta, objekti). V poštev pride samo domača oprema, za katero podjetje še nima sklenjene dobavne pogodbe. Sklep o odobritvi posojila je podjetje dobilo in bo sklenilo z banko pogodbo o najetju posojila. Podjetje bo šlo v pogon 1. aprila 1960. g) Kresnička industrija apna Kresnice Rekonstrukcija obsega ureditev ceste, ureditev kamnoloma in nabavo mehanizacije (dumper, bager, vrtalni stroj itd.). Glavni projekt, ki ga izdeluje Projektivno podjetje Novo mesto, bo gotov do srede novembra. Domača oprema je že naročena, za opremo iz uvoza pa so sklenjene pogodbe in bo drobile« dobavljen konec decembra 1959, vrtalni stroj pa do 1. junija 1960. Podjetje no prejelo kredite Iz okrajnega investicijskega sklada za leto 1959 v višini 36,000.000 din. Rekonstrukcija kamnoloma je izredno nujna, in je potrebno pripravljalna dela izvršiti že v tem letu, da lahko ostal plan proizvodnje na isti višini v naslednjem letu. Uspeh rekonstrukcije bo povečanje proizvodnje v letu 1960 za 2000 ton apna, v letu 1961 pa bo znašalo povečanje apna 8000 ton. Začetek proizvodnje po rekonstrukciji je predviden s 1. decembrom 1961. h) Cementar — Ljubljana Podjetju je poverjena ureditev centralne gramoznice — centralne separacije za gramoz. Glavni projekti za jekleno konstrukcijo separacije in za upravno poslopje bodo gotovi do začetka decembra t. 1. Gradbena dela bodo predvidoma gotova do 30. marca 1960 in jih bo iz- Vajalo SGP Slovenija ceste, montažna dela pa Metalna Maribor. Končni rok za izvršitev del je predviden 31. julija 1960, ko bo separacija šla y pogon. Zn domačo opremo so že sklenjene pogodbe, v katerih so določeni dobavni roki v L, oziroma II. četrtletju 1960 in ne bo zakasnitve. Uvoženi bodo vodni separatorji (reax), za katere še ni komercialnega soglasja. Montaža je predvidena v juniju 1960. Podjetje je prejelo sklep o odobritvi posojila in bo v kratkem sklenilo posojilno pogodbo. Poizkusna proizvodnja je predvidena v avgustu 1960. Polna zmogljivost gramoznice bo znašala 64 tisoč kubičnih metrov peščenih agregatov. Problem obstaja v tem, da zadržuje hitrejšo realizacijo izdelave glavnih projektov, nadaljnji problem pa je v plačilu odškodnine za zemljišča, ki je določena po 200 dinarjev kvad. meter, to pa bo nedvomno dvignilo investicijske stroške, ki niso predvideni v investicijskem programu. i) TERMIKA Ljubljana Rekonstrukcija predvideva proizvodnjo izolacijskih materialov v Škofji Loki in opremo montažnih ekip na terenu in vsebuje samo nabavo opreme domače proizvodnje. Gradbena dela niso predvidena. Pogodba za posojilo bo podpisana v tem mesecu, z vložnimi investicijami pa sc bo proizvodnja povečala v letu 1960 na 80,000.000, v letu 19G1 pa na 161,000.000. Podjetje namerava izvršiti še nadaljnjo rekonstrukcijo obrata. j) GRADI S, obrat gradbenih polizdelkov Rekonstrukcija obrata gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov se je pričela v letu 1958. Celotni investicijski stroški znašajo 175,950.000 din. V letu 1958 je bilo investiranih 44,450.000 din, v letu 1959 pai bo investiranih 131,500.000 dinarjev. Gradbena dela in tudi nabava opreme v redu poteka ter bodo dela izvršena do konca leta. V posameznih fazah je šlo podjetje v poizkusno obratovanje že prej. Proizvodnja bo porastla v letu 1960 na 443,420.000, t. j. za 330% nasproti letu 1958, od česar odpade 255,506.000 dinarjev ali 58% v korist stanovanjske izgradnje, kar znaša približno petkratno povečanje v korist stanovanjske izgradnje nasproti letu 1958. k) Termoelektrarna Trbovlje Za nov obrat elektrofilterskih proizvodov pri TE Trbovlje je odobren investicijski program, idejni projekt in glavni projekt. Pri idejnem projektu je bila odobrena varianta za vertikalni tehnološki proces. Izvršen je tudi predviden odkop hriba. V pogledu dobave strojne opreme ne do zadržkov razen zn stiskalnico, ki je naročena v tovorni ILR Železniki, ki je ponovno premaknila dobavni rok. Obrat bo šel v pogon predvidoma meseca aprila 1960. l) Izolirka Ljubljana, obrat ST RANIT plošč Zaradi pomanjkanja kvalitetnih Izolacijskih plošč je Svet zn gradbeništvo zagotovil izgradnjo obrata za proizvodnjo Strnmit plošč. Glavni projekt je izdelan in potrjen. Pogodbe za redno dobavo proizvodnega materiala (slame) so sklenjene. Nabavljeno je opremo, ki je bila na mestu preizkušena in prevzeta, obrat pa bo šel v pogon v začetku naslednjega leta. m) Opekarna Mengeš Podjetje pripravlja dokumentacijo za rekonstrukcijo opekarne in je bil investicijski program že potrjen od Izvršnega sveta LRS. Celotna proračunska vrednost znaša 108.334.000 din. Glavni projekt je v delu. Za rekonstrukcijo je potrebna domača in uvožena oprema. Podjetje je že sklenilo pogodbo za vacuum stiskalnico in je dobavni rok oktober 1959. Stroške bo kril občinski investicijski sklad. Po izvršeni rekonstrukciji se bo proizvodnja povečala od 2,8 milijona na 5,2 milijona opečnih enot. Zvezno investicijsko posojilo še ni odobreno. n) Vrhniške opekarne Vrhnika Podjetje bo rekonstruiralo opekarski obrat na Verdu. Izdelalo je investicijski program in znaša investicijska vsota 30,560.000 din. 9 milijonov dinarjev bo krilo podjetje iz lastnih sredstev, za ostalo pa bo najelo posojilo. V prvi fazi izgradnjo bo povečana proizvodnja od 3,35 milijona na 7,05 milijona enot letno. o) LIP Ljubljana, obrat Borovnica Podjetje je pričelo z gradnjo leta 1953 in so bili do leta 1959 zgrajeni naslednji objekti: žagalnica, polovica krlišča z verižnim transporterjem, od servisnih delavnic kotlovnica in trafopostaja ter obrat lamelno vezanih vrat in sušilnic. Za dograditev potrebuje podjetje 102.102.000 din investicij, od česar ima podjetje 12,000.000 lastnih sredstev, ostalo pa misli črpati iz stanovanjskih kreditov. Poizkusna proizvodnja je predvidena 1. januarja 1960, redna pa 1. oktobra 1960. Končna proizvodnja bo znašala 30.000 kompletnih vrat in 30.000 kompletnih vratnih kril letno. Proizvodnja v letu 1959 znaša po 10.000 vrat in vratnih kril. p) Stavbno mizarstvo Ljubljana Podjetje ima v načrtu prestavitev obrata iz Slomškove ulice v Škofljico, kjer bo postavilo obrat stavbnega pohištva. Predračunska vsota po potrjenem investicijskem programu znaša 268.324.000 din. Podjetje ima trenutno zagotovljena lastna sredstva v višini 15,874.000 dinarjev. 20.000.000 din v preventivnem skladu DOZ, 15,000.000 din pa se bo najelo posojila iz stanovanjo-kreditnega sklada. Prva faza investicij bo končana v letu 1960. ako bo rešeno vprašanje kreditov. Pripravljalna dela bo podjetje finansiralo iz lastnih sredstev. Asortiment so okna, zavese, drvonitke in vhodna vrata. r) KLI Logatec Podjetje predvideva rekonstrukcijo mizarskega obrata v tovarno oken. Predračunska vsota je 75 milijonov din. Podjetje ima lastnih sredstev v višini 10,000.000 din, ostala sredstva pa naj bi dobilo iz stanovanjskega kreditnega sklada. Investicijski program je potrjen od Izvršnega sveta LRS. Rok za začetek del je predviden meseca marca 1960 s) Toplovod Ljubljana Podjetje predvideva rekonstrukcijo centralnih obratov no Trati zn izdelavo montažnih elementov vodovodne instalacije in centralne kurjave. Predračunska vsota znaša 166.281.000 din, od česar odpade na lastno sredstva 66,581.000 dinarjev, na investicijsko posojilo 01.0 po 99.700.000 din. Investicijski program je potrjen od Izvršnega sveta LRS. glavni projekt po je izdelan in predložen v revizijo. š) Elektrosignal Ljubljana Podjetje dograjuje jnkotočno in šibkotočno delavnico, ter nabavlja potrebne stroje in orodje. Vrednost celotnih investicij je 217.000.000 din in namerava podjetje v letu 1959 investirati približno 78.000.000 dinarjev. Zmogljivost podjetja se bo v letu 1959 zaradi vloženih investicij povečala za 70%. Tabelarični podatki o investicijski izgradnji in proizvodnji v industriji gradbenega materiala po XVI., XXVI. in XXX. natečaju LRS so razvidni iz tabele. Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala OLO Ljubljana je v zvezi z akcijo zu povečanje proizvodnje deficitarnih materialov anketiral podjetja, ki se ukvarjajo z industrijo gradbenemu materiala. Ob tej priliki je ugotovil, da so podjetja pravočasno izpolnila pogoje natečaja, da pa še vedno niso prejela od JIB definitivnih sklepov, da so posojila odobrena. Ker je večina sredstev, garantiranih s strani okrajnih in občinskih ljudskih odborov, negotova, zahteva JIB v najnovejšem času posebne pogodbe, sklenjene med investitorji in komunalnimi bankami o osigura-nju okrajnih in občinskih skladov. Za investicije v opekarski industriji si mora investitor do 31. januarja 1960 oskrbeti polog v iznosu 30% celotne lastne udeležbe. Zaradi premajhnih zmogljivosti obrtnih delavnic je Svet za gradbeništvo ponovno interveniral pri raznih organih, du bi se te zmogljivosti povečale, uspehi pa so neznatni. Razen tega so te zmogljivosti slabo izkoriščene zaradi nerednih dobav nekaterega materiala, predvsem stekla, instalacijskega materiala in sanitarne opreme. Da bi se izboljšalo to stanje, je gradbena operativa delno povečala nekatere lastne obrtne delavnice, vendar s tem ni rešeno to pereče vprašanje. Tudi uvajanje nekaterih tipskih elementov (okna, vrata, montažne stopnice itd.) za zdaj še ne vpliva znatno na izboljšanje. Ne glede na povedano je predvideno investiranje''v obrtnih podjetjih in obratih približno 70,000.000 dinarjev za nabavo strojev in opreme. V ta namen so bila dovoljena iz republiškega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš kreditna sredstva v višini 35,000.000 din s tem, da polovico celotnih investicijskih stroškov krijejo podjetja sama. Krediti so bili dodeljeni naslednjim podjetjem: Instalacija, toplovod, Elektrosignal, Gradis, Kovinar, Kleparstvo in elektroinstalaterstvo ter Parketarska zadruga v Ljubljani. 4. Ugotovitve, kjer svet ne more vplivati Na podlagi spredaj obrazloženega stanja in na osnovi podvzetih ukrepov so podane naslednje ugotovitve: 1. glede poenotenja proizvodnje instalacijskega materiala, okovja in deloma opreme so priprave v teku in bodo vidne v letu 1960; 2. še vedno izvažamo proizvode, ki jih sami potrebujemo, po drugi strani pa jih uvažamo, ker so obstoječe zmogljivosti premajhne; 3. s skorajšnjo uporabo osnovnega zidnega gradiva z minimalnimi tolerancami nastopa vprašanje pod-ometnih in vgrajenih instalacij. Tanki ometi namreč ne dopuščajo klasičnih podometnih izvedb. pač pa so podani ukrepi za zboljšanje; 4. kljub ponovnim ugotovitvam in že delno uspelim realizacijam investitorji in projektanti premalo upoštevajo nujnost širokega uvajanja industrijsko izdelanih sanitarnih vozlišč; 5. pri uvajanju novih stropnih konstrukcij vzlic številnim poskusom še ni rešeno vprašanje primernih podov; 6. najtežje je doseči pravilno koordinacijo proizvajalcev raznovrstne- ga materiala za gradbeništvo, ker manjkajo za to ustrezni organi, »* bi mogli odrejati proizvodnjo P° količinah in asortimentih. V tem pogledu se predvsem pogreša na vse! instancah resor gradbeništva. Poseben poudarek je treba dati kooperaciji med proizvajalci, in2e' stitorji, projektanti, urbanisti, kreditnimi skladi, komunalno banko n0, 5. Predlogi Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala smatra, d® je treba za zagotovitev realizacij” plana v gradbeništvu in za zboljšanje sedanjega stanja upoštevati naslednje predloge: 1. organizirati je treba pregk® potreb po vseh materialih vsaj 28 objekte družbenega standarda in 28‘ gotoviti njihovo proizvodnjo in E?" rabo potom ustreznih organov. , I* prijem bi bil nujen že pri planit8' nju, ki naj ne bi bilo samo fina0c' no, ampak tudi materialno; 2. kjer dopuščajo lokalne prilikf' je treba omejiti izdelavo zid®1!!' stropnih in drugih konstrukcijski” elementov na samem gradbišču o®' roma celo v sami stavbi ter zamenjati ta način z industrijsko izdela2 teh tipiziranih elementov v speci81* nih obratih. Industrijski način >2' delave teh elementov omogoča zna ' ne prihranke cementa, ker edino > način zagotavlja uporabo agregat0 pravilno granulometrijskega sestav* 3. investitorji, predvsem Za2°, za stanovanjsko izgradnjo in Za2°, za zadružno gradnjo, naj bi že 0 naročilu programov in projektov 28 htevuli obvezno uporabo čimveč m dustrijsko izdelanih elementov; 4. glede na skorajšnjo obsczB proizvodnjo lurglii zidakov mora Zavod za stanovanjsko izgradnjo1 Zavod za zadružno gradnjo v 5°®°' lovanju z Zavodom za raziska2” materiala in konstrukcij LRS * zdaj pripraviti primerne projekt Isto velja za strnmit plošče; ^ 5. s 1. novembrom 1959 mora K misija za ■ revizijo investicijski programov pri OLO Ljubljana vezno zahtevati pri stanovnnjsk j objektih uporabo le takih oken,,., jih je mogoče zastekliti z dvom1^ metrskim steklom, pri tem pa Oj!, števafi tovarniške dimenzije * Dokler ne bodo zagotovljene komisija za revizijo investicij8^ voljne količine 3 nun stek programov dovoljuje uporabo stekla le v izjemnih in posebej u meljenih primerih; ^ 6. postopoma naj se preide k 0™ rabi tapet; . ij, 7. komisija zn rdvizijo investi^, škili programov mora načeloma lite vati uporabo emajliranega s?,e, nita, emajliranega lesonita, P° .Ljli nih tapet itd., namesto keran'|Cfgi oblog. To zahtevo narekujejo P® postrani premajhne zmogljivosti, jj,, čar jev, po drugi strani pa no2* ijb / čini grajenja, pri katerih ni del’ ometov; m 8. republiškim forumom je predlagati, da je treba t,.,rn'!,f0; niro zn vse faze projektiranja n®rjji gradenj in rekonstrukcij v indij8 je gradbenega materiala. Prouči*'^ tudi možnosti kooperacije pr°* odnosno Industrijskega biroja 8 r fe jektantsko organizacijo, ki ®.jfg-ukvarjoln izključno s Pr°I p»1°' njem industrije gradbenega 1 riala; odi?8! 9. podjetja kot neposredno .jjfij vorni Čini tel ji za izvedbo i®v Vfl t6 morajo pod vzeti vse mere, pravočasno realizirajo investi® J p6< XVI.. XXVI. in XXX. zveznem tečaju. , Pri tem naj investicijska Čimprej sklene definitivne p0!* te** J® oskrbi sklepe o končni odobritvi Investicijskih posojil po natečajih. ustvariti je treba intenzivno obojestransko povezavo investitorjev z JIB; .10. glede na najnovejše zahtevke JIB si morajo investitorji oskrbeti !udi pogodbo s komunalnimi bnn-»ami o osiguranju okrajnih in »Minskih skladov. 54. , Na podlagi 1. odstavka 15. člena 'n 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in v zvezi s 3., 8. in 150. členom temeljnega zakona o prekrških (Ur. bst FLRJ št. 2/59) je okrajni ljudski Odbor Ljubljana na seji okrajnega ‘bora dne 30. oktobra 1959 sprejel ODLOK o javnem redu in miru za okraj Ljubljana I. Splošne določbe 1. člen Vsakdo se mora vesti tako, da ne ®!®ti dela, razvedrila in počitka dru-•jb' Varovati mora družbeno disci-Puno, vzdrževati snago, paziti na *Ulianji izgled naselja in ne sme Jpožati ljudem zdravja in delati Kode na javnih nasadih. ..Dobrine iz prejšnjega odstavka , 'vajo upravnokazensko varstvo po ,em odloku. H. Varstvo reda in miru 2. člen Prepovedano je: . L na javnem ali zasebnem pro-‘:®*U z uporabo radijskih aparatov kakršnihkoli drugih naprav ali I® drug način občutno motiti oko-*'co ali sicer delati po nepotrebnem etji hrup ali ropot ali razgrajati; i. 2. motiti na kakršenkoli način ali Nikoli nočni mir in počitek ljudi °b 22. do 5. ure. .Izvzete od prepovedi po prejš-jUh točkah so motnje, ki izvi-iz oblastveno dovoljene poli-■ c®e, družbene ali gospodarske dednosti. Občinski upravni organ, ki je j '*t°jen za notranje zadeve, lahko Odločbo prepove ali omeji uporabo j^arneznih naprav iz točke 1. tega na, če je potrebno zavarovati ne-fcin’C2° del° 'n ljudi v bli- |j»V bolnišnic, sanatorijev, okreva-f|) ■; *ol, uradov ali iz prometnih “Zlogov. lil. Varstvo družbene discipline 3. člen ‘Vepovedano je: la j’ m°titi javne shode, zborovanja druge javne prireditve; 6 *• izzivati k pretepu, neredu ali .'ePiru, smešiti, nadlegovati ali božati državljane; Pr v z»drževati se kljub opominu dovoljenega obratovalnega Pro$fT gostinskih in prireditvenih »rafii^bditi v gledališčih, kinemato-drugi i?vn'h vozilih in povsod Pov^j ' kjer je kajenje izrecno pre- l krošnjariti; z*ta n sl°Piti brez dovoljenja v j ali kraj, če je vidno ozna-liij ' “J je vstop tja prepovedan, '°*isti ° PrePovc“d izdana iz javnih Carstvo ljudi In premoženja p 4. Člen Spovedano Je: J.Poškodovati ali odstraniti javkah *u8,?e *uble ali druge javne °ktasit 8*°r