Stev. 81. V Ljubljani, v soboto, 11. aprila 1942-XX Leto VII. Ukl|a(B> pooblattenka n tflikrat]« Hal()anikp^a to to]e|i | Uredilltvi la ipiivi: lopttarjeva t, Ljubljana | Concessloaarla eacloilTa pel to pobBHcfU 9) prorenlenaa itoliane izvorni Uniona Pnbblidta ttaliana S. A_ Milana | Bedazlone Amrninistrazione K.opltar]eTa t, Lobiana = ed esterai Uniona hibblldU Itallana & A. Milano. SpedMone hi abbonaaimia postala Poštnina plačana v gotovini Ob obletnici prihoda italijanske vojske v Ljubljano m m A\ tako gladiko od rok, kakor 60 mnogi pričakovali. Ker so se oblasti bale velikih številk in stroškov, ie Gruber naredili proračun na najnižji znesek. Medtem 6e je zemljišče krog Ljubija™ zelo podražilo in tudi delavske mezde so poskočile za tretjino. Razen še drugih neprilik so morali delavci odkopavati 1042 m dolg, debel in zaokrožen dilu-vialni gramoz. Prvotni proračun za prekop je bil naknadno še znižan in V60ta nekaj čez 63.000 gld je komaj zadostovala za most, ki ga je Gruber naj-prvo sezidal. Novi most je je bil sezidati z 11 loki m je stal 50.000 gld. Bil ]e najimenitnejši, kakršnega ni bilo še v deželi. Po petih letih dela, ko je bil prekop že za več kot polovico dograjen, so proračun prekoračili že za dobrih 75 tisoč gld. Kranjski stanovi so bili za. radi teh stroškov nezadovoljni. Nekateri gospodje so celo predlagali, naj 6e prekop zasuje. Pravijo, da je bila tudi cesarica nezadovoljna, vendar pa je ukazala, naj ee kopanje nadaljuje. Javno je napadel Gruberja Hacquet ter mu očital ukvarjenje z alki. mijo in pomanjkanje prave kontrole nad izdatki. Zdi ee, kakor bi še danes nekateri pisci radi podtaknili Gruberju denarno špekulacijo pri kopan' prekopa, ker omenjajo, ko pripovedujejo o Hacque-tovem napadu, češ, da ei je ob istem času Gruber sezidal vilo pod Rožnikom in veliko »Virantovo« hišo na šentjakobskem trgu. Toda predsodki zoper Gruberja 60 nadvladali vsa njegova odlikovanja, ki jih je dobil od raznih strani. L. 1777. ie sestavila cesarica posebno preiskovalno komisijo, m pc«eben dvorni odlok je raz. rešil Gruberja nadaljnjega vodstva in vmešavanja v kopanje prekopa. Nadaljevalna dela so bila poverjena podpolkovniku Struppi ju. Dvorni odlok je zahteval določen proračun m zagotovilo, da bo e proračunano V6oto prekop res dovršen. Struppi je sestavil proračun za 72.291 gld in zajamčil dovrsi-tev prekopa. Struppi je kot vešč inženir re6 točno in izvrstno dovršil prekop. Otvoritev prekopa 60 zelo slovesno obhajali v Ljubljani 255. nov. 1. 1780. V. Steska pa je k dovršitvi prekopa dodal naslednje: »Struppijevo delo je bilo seveda mnogo lažje, ker je bil pritisk največji med Ljubljanskim gradom in Golovcem, mianjšipa zunaj te tesne dolinice, kjer je bil 6vet 6koraj popolnoma raven. Težji in mučnejši del ie prekopal Gruber.« Cesarica ni doživela otvoritve prekopa, pač pa je bilo prvo sporočilo, ki ga je prejel Jožef II. iz Kranjske, novica, da je Gruberjev prekop dovršen. Najbolj pa so se veselili prekopa Ljubljančani in Barjam, ker je voda na Barju po otvoritvi prekopa takoj znatno upadla, da so mogli deloma osušeno močvirje obdelati in zasaditi, Ljubljančani pa ob nalivih l#hko mirno 6pati. V ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol ?. uri zvečer bo v veliki Filharmonični dvorary koncert komornega dueta, ki ga tvorita pianist Dallo-piccola in violinist Mnterassi. Ta komorni koncert, ki nam bo nudil veliki umetniški užitek, bo imel naslednji spored: 1. Tartjni — Anlanto e presto assai (prosta harmonizacija Dalloipicco-lijeva); 2. Ravel — Sonato; po tej točki bo kratek odmor; 3. Stravinski: Dno concortante/4. Brahms: Sonata v d-molu — opus 108. Oba koncertanta sta odlična umetnika, ki stalno koncertirata v komornem Duou. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice. Nega nog. Dovolj ste trpeli, poskusite že en. krat kopališče »Sion«, Dekamč. Tone Gaspari: Birma »Preljubo veselje, oj kje si doma —« Skoraj zapela je. Nič ee ji ni zataknilo, nikamor ni pogledala, nobene zadrege. Glasek, kakor bi trkal jx> krožniku, je celo prehitro drdral, da ga je bilo komaj razumeti. Bilo pa je prijetno in smo prisluškovali, kakor bi pesmice ne bili Še nikoli slišali. Zadrževal sem dih, dokler ni končala. Sele, ko 6e je spet usedla, smo se zavedeli, da jo moramo pohvaliti. Zaploskali smo. Ptički 60 lička zardela, ni vedela, kam bi šla z očmi. Botri se ie 6 d mo smejalo. Vzela je steklenico, s palcem vtisnila stekleno kroglico in natočila šumeče rumene pijače. »Takole,« je dejal, »ti ei že zaslužila! Kar odžejaj ee!« Boter me je (»gledal čez ramo. Molče me je z očmi vprašal: »No, kaj pa ti?« Prikimal sem. »Bom!« sem tiho dejal. Pošepetati sem mu še hotel pesem, toda že je odmaknil glavo ter potegnil iz cigare. »Zdaj pa drugi!« je gospa botra odločila. »Potico že režejo!« Prav za prav nas je ta botra dostikrat 6amo motila. Neprestano 6e je v vse vtikala, nikomur ni dala do besede. Vendar sem Čutil, da bi bilo brez nje kakor na 6edmini. Nekje od gasilskega doma sem se je oglasila kratko trobenta. Skočil bi bil rad, ali premaknil 6em se le na 6tolu. Kakor nalašč sem se tisti trenutek domislil vojakov in takoj nato pesmi. »To bom, to!« ml je polglasno ušlo. Nič se nisem več kujal in obotavljal. Postal 6em tako odločen, da sem že izzival ostale, kdo 6e še upa. Pocukal sem botra za suknjič: »Mlade vojake, bom.« — »Kar daj!« mi je pokimal. Pripravil sem 6e, da bom vstal, pa je hkratu vstal tudi Brkin. Hitro 6em 6e potuhnil. »Naj ta prej!« eem ei mislil. Gospa botra je pošep. nila tako, da 6mo vsi slišali: »Fant je s Koroškega. Komi bo!« Bil je velik, pa tudi v ramah širok, kakor vsak, ki ima e privzdigovanjem tovorov opravka. Črne oči 60 se mi zdele pod črnimi obrvi globoke, | nič otroške, celo fantovske ne. To je bil obraz odraslega, izkušenega človeka, ki mu deklamiranje ni nič kaj pristajalo. »Spar-ta!« Umerjen, nizek, odsekan glas. Pravo nasprotje Ptičke. Zdaj je zanimanje naraslo: Roke je naslonil predeč na mizo in poka&ljal, kakor bi ne vedel naprej. Utihnili so še oni, ki so si nekaj prigovarjali. Janezu ee je ta začetek zdel smešen, ker je pogledal pod mizo in se piosmehljal Otroci smo se spogledali, odrasli pa 60 z resnimi obrazi čakali. Pri Ptički prej so bili vsi obrazi nasmejani kakor pri fotografu, zdaj pa so 6e vsi zresnili, kakor bi stal prerl njimi govornik z važnimi 6jx>ročili. Spar-ta sfa.ro me-sto bi-lo, ki juna-kov je zre-dilo, hrabrih si-nov 6lavni broj —« Z glavo je kimal, privzdigoval rame, poudarjal jx»*mezne zloge kratko in odsekano, da eem ee domislil zajca, ki na mestu poskakuje. Razen resnega glasu mi ni nič ugajalo. Podvomil eem, ali 6ploh deklamira. Kolikor sem videl, so ga nekateri po. slušno spremljali. Moj boter je prekrižal desno nogo Čez levo, postrani gledal proti stropu tako. da je z levim ušesom prisluškoval in 6pušča1 okrogle oblačke iz cigare. Preveč njemu ni bilo do te Sparte. Ker eem opazoval Brkinove kretnje, nieem mogel slediti vsebini. Zadnjo kitico je vrhu tega tudi on hitro zmlel, daje bilo pesmi nenadoma konec. Priklonil se je ter sedel. Samo gospa botra ni zaploskala; drugi smo ga glasno pohvalili. »Kakor na odruU je končno posmehljivo rekla. »Saj je že igral. Kajne?« ga je pogledala botra Minca. »Pri ,Desetem bratu’ menda?« je boter pripomnil. »Za gonjača 6em bil!« je potrdil Brkin in zamahnil z desnico, češ, to ni nič. »Letos bo nastopil pri ,Ro-. kovnjačih’.« Gospej botri ni bil ta razgovor po vo-» lji; zamrmrala je, ko ee je obrisala po obrazu: »Saj ree, za rokovnjače je!« Odpila je iz kozarca. »Kaj čakate? Naprej!« Pogledala je mene. Čutil sem, da ima hujše oči in večjo moč kakor moja teta; kajti nekaj me je sfimo vzdignilo, začutil sem, da 6tojim, ter 6e zavedel, da govorim. Nisem videl ne obrazov ne salona. Tudi mislil nisem nič. Besede 60 6ame prihajale iz ust, nekatere glasneje, druge tišje. Gledal &em nepremično v 6teno, pa 6em videl namesto slike le črno piko. Pri zadnji kitici 6e je spet V6e razmeglilo. Prikazale eo se radovedne oči, nepre. tnični obrazi. Pogumno sem končal e klicem: »—vojaki bomo mi zares!« Nisem pogledal okrog, ko sem sedel. Samo slišal sem odobravanje. Mislil sem si pa: »Hvala Bogu, jaz 6em rešen!« Postrani 6em le ujel z očmi, da tudi moj boter premetava velike svoje dlani. Po večini je imel roke v žepu, da je cvenkljal z drobižem, ali pa je z desnico držal cigaro, levo pest pa je naslonil na rob mize. Oovorii nikoli ni dosti, kolikor ee spominjam. Ploskal je tedaj ter me hvalil napram svoji sosedi: »Dobro je strobental!« — »Sram ga je preveč!* je morala ugovarjati botra. »Se bo že odvadil, ko se bo oženil!« Oba sta ee zasmejala. Medtem mi je boter natočil iz steklenice. Izpil sem poln kozarec do dna; tedaj sem ee čutil spet vedrega. Janezu sem skrivaj namignil, da je on na vrsti. Odkimal je. Pomagalo pa ni. Kakor bi se bili dogovorili, so vsi zahtevali, naj se izkaže Janez. Gledal je pod mizo ter odkimaval. »Saj veš,« ga je boter nagovarjal, »potico boš dobil!« — »Mar mi je!« ie trdovratno odmajeval. Mo. rebiti ni verjel v f>otico. AH to vem, da smo vsi otroci jioleg 6ladke pijače 6anjali samo še o potici. Tudi na odpustke in na uro nisem več mislil. Izpraševal 6em se, zakaj že nimam ko6a medene potice, ko sem vendar deklamiral. Boter je Janeza le pregovoril. Videl je, da je ena izmed obljub, ki mu jih je ves ča6 obetal, Janezu omehčala trmo. Nič kaj rad ni vstal. Kakor bi mu šlo na jok, je neodločno izpregovoril: »Vstanite, vstanite, zaspanci, k molitvi sklenite roke, pod nebom pojejo škrjanci in 6once visoko je že —« Prenehal je, požrl v zadregi elino ter premišljeval. V tej tišini so 6e odprla vrata. Na velikih pladnjih 6ta prinesla natakarica in gostilničarka kot zvezdo narezano potico. Otroci smo iztegnili vratove, Janez je pokašljal in hitro eddel. Ntnče pa ni bil e tem zadovoljen. Gospa botra nam je nalašč takoj razdelila tri kose s pripombo: »Kakor 6mo rekli: Kdor bo deklamiral!« Nekateri 60 privzdignili rame: »Seveda, kakor smo rekli! Danec smo V6i eno!« Gostilničarka se je naslonila zadaj na Brkinov stol in poslušala. Botra Minca pa je menila, naj še Janez pove do konca, potem naj gredo otroci na eonce. »Saj jim ne gre od 6rca!« je povedala resnico. Janez je moral spet na noge Oči 60 mu postale žalostne, zmedene. Menda ni nič več mislil na pesem, temveč je skušal doumeti krivico, ki se je nekaterim zgodila, ker ni60 še dobili potice. S|>loh ni bil več ubran za kako deklamacijo. Zdaj mislim, da se včasih dogodi, da se tako človeku celo potica upre! Počakal je, dihnil va6e mnogo 6ape od hudega in pohitel, da bi bilo prej konec: »Že maček na mizi kadi 6e, pod mizo pa močnik preži —« Jaz eem prenehal s potico ter odkimal, da ni prav. »Oho!« 6e je začudil Janezov boter. Hitro j« fjoizkušal Janez popraviti: »Že močnik na mizi preži — Ne!« se je obrisal pod no6om. »Že miza na mačka preži —« Postal je zares zmeden. Z jokavim glasom se je lovil, da bi ee rešil iz zanke: »Že v močniku maček kadi se —« Oospej botri so se ramena potresla od pridržanega smeha. Omizje se je začelo v smehu vsekavati in kihati. Moj boter je mahoma 6egel j>o ko6u fvotice ter ga pomolil Janezu: »Tal« ie tvoj! Najbolje 6i ti povedal. Nž, jej! (Dalje^ Stev. 81. »SLOVENSKI DOM«, dne 11. aprila 1942.XX. Stran S . ^• _____________ Nekaj še neobjavljenih pisem jezikoslovca o. škrabca Razmere na ljubljanski orglarski šoli konec preteklega stoletja naključju Kem dobil v roke nekaj pisem, p. Stanislava škrabca, ki jih je pisal bratu Mihaelu, poznejšemu občinskemu tajniku v Ribnici. Prva datirajo v leto 1878 in v njih starejši brat uči in daje nasvete mlajšemu. Pisana eo zelo zanimivo in v mnogokaterih pogledih so važna. Nobeno izmed teh pisem Še doelej ni bilo objavljeno. Orglarska šola v 19. stoletju (18. I. 1878.) Dragi brat! Kar se tiče orglarske šole, sem bral v poslednjem listu »Zgodnje Danice< dopis, ki Ti ga nočem, ker mislim, da Ti >Danica« težko v roke pride, vsaji po večem tukaj zapisati. >Kalcor Je-znano, obiskuje v Alojznlci 19 učencev orgljarako šolo. Učenci so iz raznih krajev. Naj-inlajšl Je star 18, najstarejši 32 let. Sinovi so kmetskih revnih, nekateri prav ubožnih starišev. Tudi v tej šoli se zahteva, da so učenci doma predvideni s potrebnimi knjigami, muzikalijami in ako le mo-goče, f glasovirl. Več učencev pa je, ki si tega zavoljo revščine omisliti ne morejo. Prav v srce ee mi smilijo, ker nekateri so potožili, da še zajutrka, ne večerje, ne potrebne obleke, ne denarja nimajo, da bi stanovanje plačali. Komu bi se priden učenec ne_ smilil, videti ga, da v zimskem času zmrzuje, i k. ln zen v 50,0 bodi* Ak0 sin stariše prosi, da bi mu pomagali, dobi navadno odgovor, le potrpi, tudi nam se slabo godi, saj ne bo dolgo trpelo, tecuijansko društvo Jih podpirati ne more, ker je ze ve« denar izdalo za najpotrebnejše redi, za orgije z 8 spremeni, za dva glasovira, harmonium, pospravljanje sob, kurjatav, za luč v zimskem Času itd., vzelo je že 50 gld. na posodo. Vsak bralec teh vrstic lahko spozna, kam to kaže. Darove za orgljar-sko učence kaj rada sprejemata čč. gg. Janez Gnjez-da, prefekt, in žiga Bohinec, kne*oIkofi,JsJri tajnik v Ljubljani. Bog nakloni tu in tam dobrih src.< Zraven pristavlja uredništvo še tole: »Te vrstice smo sprejeli iz prav zanesljivih rok. Se bolj, ko spis 6am, je nas ganilo to, kar smo slišali ustmeno. Marsikateri izmej teh pridnih učencev so res veliki reveži. Marsikateri gospodje so Obljubili podporo brž ko se šola začne za orgljav-ce, naj bi zdaj blagovolili spolniti obljubo, ko je velika sila. Enako je želeti, da bi 6e dosti novih udov (za Cecilijansko društvo) oglasilo ter bi prišlo več dohodkov. Tudi duhovniki po deželi, kterim bodo učenci pozneje služili, naj bi se zdaj spomnili te dobrotne naprave in njenih učencev, zlasti pa tam, od koder so učenci. Kteri pa je v Ljubljani pripravljen, kakemu učencu kaj pripomoči k živežu ali v denarju, lahko odda pri omenjenih gospodih, ali če mu Je bolj na roko, po naši misli, tudi č. P. Angeliku, ki uči glasbo v tej napravi.« Iz tega si boš, dragi brat! sam lahko posnel, kako je s to orgljareko šolo Učijo se v njej, ako se ne motim, po dve leti. Ako bi bil Ti dober pevec, mogoče da bi hrano za opoldne dobil v kloštru, ker jo le takim dajo, ki jim hodijo pet na kor. Za drugo pa bi se že od doma moralo skrbeti, in mislim, da bi se Janez ne branil, saj bi zavoljo tega to!ovo ne prišel na boben. Kakšen sold bi Ti morebiti ludi jaz poslal za priboljšek; dosti seveda He moreni po mojih sedanjih dohodkih; saj si moram tnPr* vsem pritrgovati, da morem le najpotrebnejše nove knjige si omisliti ter v svojem nauku popol. rtpma ne zaostanem. Je križ v vsakem ~*°rni na svetu, v tem ta, v drugem drugi. P. Škrab ec nadaljuje s poizvedbami (Brez datuma.) Za natančneja pojasnila glede orgija reke Žole 6em pi6aj v Ljubljano p. Angeliku, ki v imenovani šoli obijanje uči; kedar dobim kaj odgovora, Ti bom pisal, kako in kaj. Mislim pa, da bi Ti prav storil, če bi se posvetoval z gosp. (ehanlom, ki gotovo tudi kaj vedo o isti soli, in imajo tudi pri takih rečeh tehtno besedo. ^ Trški mežnar in orgljar (šolmašter) ee že oba darsta, m kedor bo te dve službi vkup dobil mi 6lil bi, da mu ne bo treba kruha stradati Pa 'ke bi jih ti tudi ne dobil, gotovo je, da bi bilo zate dobro, ako bi skušal gosp. tehanta si pridobiti zavetnika; oni bi ti enako dobro službo lebko kje drugej preskrbeli, ako bi doma ne bilo mogoče. Nar prej pa to 6tvar 6am dobro premisli in pa z očetom 6e posvetovaj. P. Angelik odgovori p. Stanku (3. III. 1878.) »Orgljarska šola bo 6tala na trdni podlagi, ker Jo bodo podpirale farne cerkve; tega 60 nas zagotovili tukajinji škof. S 1. oktobrom vsako leto 6ebodo sprejemali učenci. V tej šoli 6e uči petje, glaeovir, orgljanje, teomagaJ; ali ee ve, da ne smeš pozabiti, da je le malo v moji moči. To pa je gotovo, da je človek v vsakršnem 6tanju lahko srečen, ako si prizadeva svoje dolžnosti spolniti in kršansko ljubezen 6kazovati V6em ljudem, s keterimi ima opraviti; kdor pa ne zna nikdar zadovoljen biti, ta je nesrečen ravno tako v bogastvu kakor v uboštvu. AK si že kaj govoril z gospodom tehantom? Rad bi izvedel, kaj so Ti povedali; piši mi torej kmalu, ako imaš kaj čas. Mihael je obiskal gospoda dekana Dragi brat! (3. V. 1878.) . To me jako veseli, da si bil pri g06jx>du tehan-tu in da so te dobro sprejeli; pri Tvojem namenu je to neobhodno potrebno, da si jih znaš pridobiti, za kaj oni ti lahko največ pomagajo. Kedaj pojd 6pet kaj v farovž, sporoči jim moj poklon in pri. poročen je. Da je tudi Šimanov Tone popravljen za te kaj poskrbeti, to je lepo od njega, tudi jaz mu bom hvaležen zato. _ Zastran hrane še nesem pisal v Ljubljano in je tudi malo nerodno pisati, preden se ve, kedo bo gvardijan; upam pa za trdno, da mi prošnje ne bo odrekel, naj bo že ta ali ta. Opomniti pa moram, da, kolikor 6e spominjam, ne navada v Ljubljani tudi zvečer dajati košte; za večerjo bi 6e torej moralo drugače 6krbeti. Zalibog, da Ti jaz z denarjem ne bom mogel skoraj nič jx>magati, ker sem lani mnogo več izdal, kakor sem prislužil, in ker 6ploh ne dobivam več kakor za naj silnejo potrebo. Vendar, kar bo v moji moči, to Ti bom iz 6rca rad storil. % (Nadaljevanje 6ledi!) v«. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Togat Raznoterosti iz sodne kronike CURA INFIUENZA. ZDRAVI HRIP0. NE-NEVRAIGIE, REUMATISMI VRAIGIJE, REVMATIZEM LOMBAGGINE e rapido- TRGANJE V LEDJIH Inmgto mente ne calnra i dolori p«trebnim kg po 1.45 lir. Naj ob tej priliki poudarimo hvalevredno skrb občinskega komisarja g. Rudeža, ki ob V6aki priliki in vedno posveča veliko 6krbi občinskemu uradu in občanom. Dne 15. aprila bo v Ribnici dogon za govedo in svinje. V kratkem bodo začeli v Sodražici nadaljevati z regulacijskimi deli. Za koruzo samo uležan gnoj. Inž. P. S. piše v »Oraču«: »Ako nismo za koruzo že jeseni podorali hlev6lo gnoj, 6 me mo spomladi podorati le dobro uležan gnoj; svež hlevski gnoj pospešuje, da 6e razvija bubna snetjavost, ki napravi pri koruzi toliko škode. + Andoljšek Jože. V ljubljanski bolnišnici je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni 35 letni posestniški 6in Jože Andoljšek p. d. Dolinarjev iz Brež. Pokojni je bil vse Življenje vzoren in delaven fant, dokler ga ni vrgla bolezen na bolniško posteljo, kjer je leto dni Bogu vdano prenašal trpljenje. Pred meseci je že nekoliko okreval, da 6e je njegova ljubeča mati že veselila 6inove vrnitve, jsomlad pk je 6 svojim življenje dahnila tudi v njegovo oslabljeno telo, da se je okrepil, ko je stopil nekaj dni po Kristusovem vstajenju v novo življenje, ko se je njegova duša preselila k Njemu, kateremu je pokojni dobri Jože posvetil vse življenje. K večnemu počelku 60 položili pokojnega Jožeta v soboto ob 11 dopoldne na jx>kopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. Naj Bog poplača Jožetovo dobroto in vdanost v • Njegvo voljo 3 plačrtom večne sreče, hudo prizadeti ge. mamici in sorodnikom pa izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje! V Zdravstvenem domu bo v nedeljo ob 4 po-jx>ldne aktualno zdravniško predavanje, na katerega zlasti vabimo žene in dekleta. Kdor si še ni ogledal higienske razstave, naj to opravi čimprej, ker bo razstava kmalu zaključena. Pripominjamo, da je razstavo obiskalo izredno Ispo število občanov iz bližnje in daljnje ribniške okolice. nid. Se en frizerski salon bodo baje odprli v Rib- Iz Cerknice Cerkov in vodovod v Martinjaku. V Martinjaku so prav res hudo delavni. S popravilom cerkve bodo spet začeli, obetajo pa se jim tudi dela in gradnja vodovoda, katerega so v tej vasi res silno potrebni. Ko bodo dela v teku, bomo o njih obširneje poročali. »Prometna banka« d. d. v Ljubljani je prodala Frančiški Pristavčevi, trgovčevi soprogi in posestnici na Jezeru (Podpeč) parcelo it. 380/2 travnik k. o. Jezero v izmeri 18.324 m' za 17.000 lir. Lavrih Anton, posestnik v Ljubljani, Celovška cesta št. 99 je prodal Mariji Pečnikarjevi, posestnici v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 48 parcelo št. 541/1 njiva k. o. Moste v izmeri 1410 m’ in parcelo št. 141/2 njiva iste k. o. v izmeri 78 m! za 20.000 lir. Kos Marjeta, posestnica. Ljubljana-Glince X/75 je prodala Angeli in Ivanu Zadnikarju. Liubliana-Vic, Abramova ulico St. 7 parcelo št. 835/1 njiva k. o. Švica v imeri 666 mJ za 40.000 lir. Koledar Danes, sobota, 11. aprila: Leon Vel. Nedelja, 12. aprila: 1 pv. Bd*. Obvestita Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta ♦'S; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4; mr. Ustor, ?elcnbtirgova tilica 7.' Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjut. raj mestni viSji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koryt-kova uL št. 18, felefon 36-24. fjjubl jansko gledališče Drama: Sobota. 11. nprila ob 17.30: Zaljubljena len a. Red A. Nedelja. 12. aprila ob 14: Jurček. Mladinska predstava. Cene od 15 lir navzdol: ob 17.30: Uiqeni\a, Izven. Ponedeljek, 13. aprila: zaprto. Opera: Sobota. 11. aprila ob 15: Indija Koromandija. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 12. aprila ob 15: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek. 13. aprila: zaprto. Giovani Cenzato: »Zaljubljena žena.« Tri-nejanska komedija je slika sodobnega zakonskega trikotnika. V njej jo pokazal dramatik taktiko pnmctne mlade zakonske žene, ki si na svojski način izvojuje izgubljeno ljubezen svojega moža. Igrali bodo: Sereno — Severjeva, Fabrizia — Nakrst, Eleno — Juvanova V. Agna — Cregorin. Ano — Nnblocka, Alico J. Boltar-jeva. Cortinija — Peček, Antonellija — Brezigar. Režiser: prof. šest. Nedelja v drami: P Golia: »Jurček.« Mladinska igra v 5. slikah. Zgodba o dečku Jurčku, ki mu je Veter odpihni moko iz koša in mu dal v zameno petelinčka, čudežno palico in zvonček. V dejanju Jurček izgubi in zopet pridobi vetrove darove. Igrali bodo: Trobenta —-Potokar, Piščalka — Peček. Meh — Razlresen, Jurček — Simčičeva, Matevž — Drenovec, Meta — Gabrijelčičev a, Veter — VI Skrbinšek, Nevihta — Gale, Snežnk — Brezigar, vila — Starčeva. možiček — Košič, krčmar — Presetnik, Urša —_ Rakar jeva. Peier — Košuta. Nadalje sodelujejo še: kozliček, pos opica, kamela in medvedja družina. Re/ianceju, zajeziti tok njene zgovornosti. Enak u^eh je rodilo zasliševanje kuharice. Zaposlena je bila v kuhinji m t vsakodnevnimi nakupi ter za nesrečo ves čas ni vedela, dokler ni prišel Sproot in ji »poročil žalostno no- vico. Toda na njej je bila opaziti znatna sprememba. Njen obraz, ki je bil prej navadno zelo hladnokrven in brez kakšnega posebnega izraza, je zdaj razodeval globok strah, njene roke pa so nemirno grabile za predpasnik. Vanče jo je dolgo motril, potem pa jo nenadno vprašaJ: »Gospodična Ada je bila pri vos v kuhinji te zadnje pol ure, ne?« Ko je Vanče omenil Adino ime, se je kuharica še bolj prestrašila. »Da, mala Ada je bila pri meni in hvala Bogu, da je davi, ko je bil ubogi gospod ubit, ni bilo doma ... Kdo ve, če ne bi bila ona morala postati žrtev! Enkrot so jo že nameravali umoriti in bodo še poskušala. Ne bi smela ostati več v tej hiši.« »Dobro bi bilo, Frau Mannheim.« je potrdil Vanče, »in to vam povem zaupno, da bi kdo odslej Ado varoval.« Ženska ga je hvaležno pogledala. »Zakaj bi neki morali ubiti to ubogo malo Ado?« jo je zgrabilo pri srcu. »Jaz bom bdela nad njo!« »Verjemi mi, Markham,« je pripomnili Vanče, ko je kuharica odšla. »da Ada ne bi mogla dobiti bolje varuhinje, kot je tale mirna in materinska Nemka! In vendar se to rabelj-stvo ne bo prej nehalo, dokler ne bo morilec jkk! ključem. Dolgo pa še ne bomo prišli do konca temu satanskemu dejanju Zadnja slika se zdaj komaj šele odraža in je strahotnejša, kakor bi si jo mogel zamisliti sam Dore.« »Nekaj neizogibnega je v teh ž^i-loigrah, nekaj, cesar človek ne more ustaviti,« je končal Markham. »Zadosti imam! Nimam več nič početi tu. Gospod narednik, nadaljujte vj s preiskavo in mi telefonirajte pred peto« 2e smo nameravali oditi, ko je prišel stotnik Jerym zaradi primerjanja stopinj. V obraz je bil podoben kakšnemu mirnemu trgovcu. Po kratkem običajnem sprejemu ga je Heath povabil, naj gre gor. Vanče pa se je že oglasil: »Počakajte me še malo, rad bi slišal, kaj bo povedal stotuik glede odtisov. Ustvaril sem si v zvezi s tem naravnost neverjetno razlago in bi se rad prepričal, koliko utegnem imeti prav.« Markham ga je neradovedno pogledal, se ozrl na uro ter se odločil, ostati tam. Tako smo potem zvedeli od dr. Do-remusa, da je bil strel oddan iz samokresa kalibra 32 in sicer iz daljave ne več ko dvajset a'li trideset centimetrov. Krogla je naravaoet prebila čel- no kost in je morala obtičati kje v možganih. Heath se je kmalu »pet vrnil in je bil zelo začuden, ko nas je še vedno našel tam. »Vanče je želel slišati poročilo stotnika Jeryma,« je razložil Markham. »Stotnik bo tu čez eno minuto. Zdaj si ogleduje odtise, ki jih je posnel Snitkin, toda kaj več ni mogel ugotoviti kot le stopinje na preprogi.« »In kaj je s prstnimi odtisi?« »Ni nobenih!« »Nikdar jih tudi ne boste našli,« ie pripomnil Vanče, »če jih najdete, bodite prepričani, da jih je zloč:nec ■pustil samo zato, da bi vas zapeljal!« Ileath ga je prodorno pogledal. Preden po je mogel spregovoriti, sta že prišla* po stopnicah navzdol Jervn in Snitkin. »Torej, stotnik, kaj je novega?« »Stopinje na stopnicah so odtisnile galoše iste oblike in enake velikosti, kakor smo jih odkrili pred kakimi štirinajstimi dnevi. Ne morem istega trditi o stopinjah, ki smo jih našli na preprogi, čeprav imajo ostpnki blata od čevljev enuko barvo kakor smo jo ugotovili pri stopinjah na zunanjih stoipiiicah. Naredili smo precej fotografskih posnetkov in bom lahko odgovoril, ko slike povečam in jih natančno pregledam.« »Dovolite, gospod narednik, kdo nekaj 6truže zgoraj?« je vprašal Vanče. Heath ga je naravnost sumljivo pogledal. Rad b; ga bil prosil, naj mu pojasni taksno vprašanje, pa se jo vendar zadovoljil samo s kratkim odgovorom: »Pojdite gledat, gospod Vanče!« Nekaj me je v potezah Vancejeve-ga obraza, ki je bil videti zadovoljen in istočasno nerado\eden, prepričalo, da je tisto, kar je slišal o odtisih sto-p:nj. potrdilo njegovo domnevo. Vanče je bil odsoten samo kakih 'Pet minut, in že ‘e je »pet vrnil ter prinesel par galoš, podobnih tistim, ki so jih bili našli v Chestrovi slačilnici. Pomolil jih je stotniku Jervmu in dejal: »Morda boste ugotovili, da so stopinje, ki ste jih našli, naredile tele galoše,« Po dolgem pregledovanju je šel stotnik Jerym k oknu ter natančno proučeval, kako so delane pete. •»Mislim, da. Tale mali izrastek natančno odgovarja zarezi na Snitki- ii i vi risbi.« »Kje ste jih našli?« ?e je zanimal Heath, vstal in osuplo pogledal Van-ceja. »V mali shrambi na vrhu stopnic.« Ubogi narednik se je ozrl na Mark-hamn. Bil je ves pobit. »Policista ki sta preiskala vso hišo, da bi našla samokres, sta zagotavljala, da n; v hiši nobenega- para ga-lo* več. Na galoše sem ju posebej opozoril. Zdaj pa jih je Vanče naenkrat našel v ehrambi vrh stopnici« m Andre jčkov Jože. Ulili Žalost in ves Roman v slikah Risal Jože Beranek z Besedilo priredil Mirko lavornlk j j j [ | | j j j Aleš je stopil zdaj h krmarju in svetoval, naj nehajo streljali ter kar z ladjo pomendrajo malajske barke. »Lastavica« je bila dovolj močna za to. 5utnila je z vso silo med roparje ter prekucnila in razbila vse, kar ji je bilo na poti. Bilo je strašno pokanje in lomastenje. •J' 533. »Lastovica« je srečno prišla na prosto morje in jadrala do otoka Jave. Tretji dan so se ustavili pred glavnim mestom. Krmar je vedel, da ima kapitan tu prijatelja * in da se je zatrdno oglasil pri njem, če je bil tu. Zato sta z Alešem stopila v čoln ter krenila h kraju. 534. Kapitanov prijatelj Edmond ni vedel nič o Viljemu in o Tomažu. Ugibali so to in ono, a ko tri dni ni bilo o njiju ne duha ne sluha, sta Aleš in krmar dala trgovcu nekaj denarja za onadva, če bi se oglasila, in pa pismo za kapitana. Potem sta z »Lastovico« mislila odpluti v Kalkuto. »Polarni list« časopis, ki izhaja najviše na evropskem severu Ob Severnem ledenem morju leži na norveški obali mestece Tromsči, ki je takorekoč odrezano od ostalega omikanega sveta. V njem živi komaj 12.000 ljudi, ki 60 povečini ribiči. Love v glavnem slanike, odhajajo pa tudi daleč ven na odprto morje lovit kite, kajti vprav ti gredo zlasti v 6edanjin časih kaj lepo v denar. Pa to omenjamo le mimogrede. V tem malem norveškem mestu imajo neko drugo svojevrstno posebnost. Tam izhaja dane6 časopis, ki je prav gotovo »najsevernejši«, dnevnik, kar jih izhaja v Evropi. Najlepše pri tem pa je — pra- vi nemški poročevalec iz Osla — da ta časopis izhaja v nemškem jeziku. Pomisliti je treba, da leži mesto Tromso nad dva tisoč kilometrov severneje od Berlina in kakšnih tisoč kilometrov severno od norveške prestolnice Osla. Odveč bi bilo še posebej poudarjali, da 60 omenjeni časopis ustanovili nemški vojaki, da ga ti tudi pišejo, urejujejo, lomijo in tiskajo, po veliki večini pa ga tudi bero samo nemški vojaki, ki so razkropljeni po ogromnem prostoru 6evernega bojišča, od Severnega rtiča do mur-nanske železnice. Ni bila tako lahko 6tvar, ustanoviti ča6opi6 tako visoko na severu in v mestecu, ki je tako odrezano od ostalega sveta. Skoraj vse priprave in 6troje je bilo treba pripeljati iz Osla in nekaj celo iz Nem. čije. Prevoz vseh teh potrebnih 6tvari je bil zelo težaven. Glavni urednik »Polarnega lista« je nek kaplar, ki je bil prej v civilu odvetnik. Šport urejuje nek duhovnik, tipografska dela pa opravlja bivši lasulja«-. Točen naslov tega časopisa je »Nemški polarni list«. Bero ga vsi nemški vojaki na skrajnem evropskem severu, citira pa ga celo londonski radio (CE). Ne bojte se, da bi v sanjah kaj preveč povedali! Cel« s hipnotiziranjem je zelo fežko pripraviti spečega človeka do tega, da bi izdal kakšno svojo tajno Zadnjič so nekje v Nemčiji naredili poskuse, 6 katerimi so hoteli ugotoviti, če je re6, da ljudje v sanjah izdajajo 6voje tajne in govore takšne stvari. Ki bi jih sicer nikdar nikomur ne zaupali, ker bi jih utegnile spraviti v slabo luč. Poskuse 60 naredili z dvajsetimi ljudmi. Da bi boli zanesljivo ujeli njihove govore v sanjah, so k vsakemu postavili fonografski aparat in ga navili, da je tekel vso noč in lovil glasove »sanjačev«. Med tistimi dvaj. Getimi ljudmi, je bil samo eden, ki pri V6eh poskusih ni spregovoril med spanjem niti ene besede. V6i ostali pa so med spanjem več ali manj govorili. Enajst je bilo izredno redkobesednih — fonograf je mogel ujeti le nekaj njihovih besed, pa še te 6e niso Največji jelenov rog iz predzgodovinske dobe Iz Kodanja poročajo: Na danskem otoku Fii-nen so zadnje čase kopali neki velik jarek, pri tem pa naleteli na zanimivo najdbo, o kateri strokovnjaki 6odiijo, da je še iz predzgodovinske dobe, izza časov, ko je v Evropi vladala ledena doba. Izkopali so pri tistih delih velikanski rog, kakršne 60 v onih pradavnih časih nosile današnjim jelenom podobne živali. Rog je res izredno dolg. 6aj meri celih 112 centimetrov. Dozdaj najdaljši jelenov rog iz davne zemeljske preteklosti je tisti, ki ga imajo shranje. bogve kako razločno slišale — drugi pa 60 bili spet naravnost klepetu v i. Nihče od V6eh dvajsetih pa ni v 6anjah povedal kaj presenetljivega, nenavadnega. Govorili 60 o sedanjih razmerah, tožili da so lačni ali žejni, nekdo je na primer v spanju deklamiral neko pesem, ki 6e je je bil naučil v šoli, eden tistih dvajsetih pa je govoril o gledališki predstavi, ki jo je bil pred kratkim gledal. Nihče pa ni povedal v 6anjah kaj indiskretnega ali izdal kakšne 6voje tajne. Dokazali pa so pri teh poskusih še to, da je celo e hipnotiziranjem zelo težko pripraviti sj>ečega človeka do tegii, da bi jx>vedal kakšno svojo tajno. nega v kodanjskem muzeju in meri le 80 cm. Novo odkritje torej dokazuje, da 60 v predzgodovinski dobi — seveda če je mnenje arheologov glede staro-6ti zadnjič izkopanega roga pravilno — živeli v Evropi, ah V6aj v deželah sedanje Danske, še do6ti večji jeleni, kot pa 60 doslej strokovnjaki mislih. Teden s tremi četrtki Ne boste verjeli, da ima en 6am teden lahko kar tri četrtke, pa se je vendar tudi to že zgodilo, in sicer meseca oktobra leta 1582, ko so v grego. . rijanskem koledarju preskočili deset dni, da bi ga ' spravili v 6klad z julijanskim. Tedaj je bil od 1. do 17. oktobra en sam teden in ker je bil 1. oktober na 6redo, 60 bili četrtki 2., 9. in 16. oktobra. To se bo moralo ponoviti približno čez 40.000 let, razen seveda, če koledar ne bo doživel morda kakšnih drugih sprememb med tem časom. Takšnega tedna 6 tremi četrtki po tem takem že ne bomo doživeli, če bo le c>6talo e koledarjem vse pri starem. 1000 jajc in 40 kg fižola med slamo Na veliko 6oboto ponoči je vozil po cesti od Cigliana d’Asti proti Turinu tovorni avtomobil, na katerem je bilo naloženo najrazličnejše blago. Karabinjerjem, ki jih je med potjo 6rečal, 6e je zazdel nekam sumljiv in so ga nato ustavili ter prebrskali, če morda ne vozi kaj prepovedanega. Pri preiskavi 60 našli v avtomobilu med slamo tisoč jajc in 40 kg fižola. Voznika 60 6eveda takoj zaprli in zaslišali. Toda bil je trdovraten in ni hotel povedati, odkod 60 tista jajca in fižol in komu jih pelje. Dejal je le to, da je bil namenjen v Turin. Jajca in fižol so karabinjerji zaplenili, Mavricija Piccola — tako se je tisti voznik pisal — pa ovadili tudi sodišču, da 6e bo tam naučil, da tudi za veliko noč ni dovoljeno kršiti stroge predpise glede živil. S Hrvaškega V eni izmed zadnjih številk »Hrvaškega naroda«, ki je uradno glasilo hrvaškega usta-škega pokreta, je bil objavljen tudi daljši članek z naslovom: »U Hrvatskoj vlada samo Bog i Hrvati.« Pisec članka poudarja, da bo treba ves hrvaški narod pripeljati do novega reda in da se bo narod prilagodil življenju, načelom in naukom ustaškega pokreta. Te smernice je namreč sam poglavnik dal ustaškini vodjem ob priliki njihove prisege. Kakor je določila zaqrebška trnovska zbor nica, smejo biti trgovine na Hrvaškem odprte do nadaline odredbe takole: od 8 do 12.30 in popoldne od 15.30 do 19. Od te uredbe so izvzete le nekatere trgovine, ki imajo svoje lokale odprte še krajši čas. Ta odredba ie stopila v veljavo 1. aprila. Z deli na zaejrebški veterinarski fakulteti bodo zdai bolj pohiteli. Zdaj so razpisana dela za vodovodne napeljave, pa tudi drugi obrtniki bodo krepko prijeli za delo. Za prvi del krilnih zgradb fakultete ie bil že odobren kredit deset milijonov kun. Kot kaže bodo s poukom na fakulteti lahko pričeli že to’leto, prav gotovo pa v začetku drugega leta. V Gospiču bodo oasilci v kratkem dogradili svoj novi dom. Pred gasilskim domom bodo zasadili spominsko lipo, v glavni dvorani pa bodo postavili poglavnikovo sliko, pod katero bodo napisali spominski datum, kdaj ie bila ustanovljena Nezavisna Hrvaška država. Bivši muzej vrbaske banovine v Banji Luki ie prevzela po ustanovitvi hrvaške države sama država v svojo upravo. V teku 12 let, odkar ie bil muzej ustanovljen, ie pod njegovo streho že toliko znamenitosti in dragocenosti, da bi lahko bil ponosen na te zgodovinske najdbe tudi vsak drug muzej. Zdaj bodo uradniki in znanstveniki začeli z natančnejšim ugotavljanjem starosti posameznih predmetov. Hrvaška vlada ie odobrila kredit 10 milij. za povzdigo morskega ribištva. Ribarstvo v hrvaškem morju bo urejeno po točno določenih smernicah, kar bo v dobro ne le narodnega gospodarstva, ampak tudi ribjemu zarodu. Izdana je bila tudi že cela vrsta tozadevnih ukrepov. Kdor bo kršil te odredbe, tega bodo zadele razne stroge kazni. Cilj države je, da sc morsko bogastvo čim boli urejeno izrablja. Hrvaški minister za narodno zdravje ie izdal poseben odlok, s katerim prepoveduje trgovinam, ki so prodajale zdravila na veliko, da bi odslej prodajale še v takšnih količinah kot do-zdaj, ampak morajo prodajati le, kolikor je največ potrebno. Z drugimi besedami: uvedeno je strogo racioniranie zdravil. Oddajanje radijskih aparatov Ljubljana, 11. aprila. Oddaja radijskih sprejemnikov se prične e pripravami v ponedeljek, dne 13. t. m. Ta dan bodo stranke, ki bodo oddale aparate v shrambo, začele dobivati številke in tiskovine ob 10 pri vratarju mestnega poglavarstva, torej na desni strani v pritličju hiše za vodnjakom. Kdor prej pride po številko, bo dobil seveda nižjo številko in bo tako tudi pri oddaji aparata prišel prej na vrsto. Tiskovino, ki jo vsaka stranka dobi obenem s to številko, je treba vestno in čitljivo izpolniti ter prinesti hkrati z aparatom, kadar ga bo treba oddati, ko bodo sporočene številke, ki jih sedaj dobe pri vratarju. Kraj in čas oddaje aparatov bo objavljen v ponedeljek. Izpolnite takoj pri vratarju dobljeno tiskovino, pripravite zabojček za aparate in pazite, kdaj pride vaša, pri vratarju dobljena številka na vrsto. Kadar bo ta številka klicana, morate biti na določenem kraju z aparatom, da ne bo čakanja in zavlačevanja. Ne pozabite torej, da mestni vratar začne razdeljevati številke za vrstni red oddaje aparatov in zanjo potrebne tiskovine že v ponedeljek ob 10 dopoldne. Številke dobile ves dan in tudi naslednje-dni. %'rte naiHoliši slovenski "^poldnevnik »Slov. dom« 1 uiiiii I im 1 lil iiiiiii iiii | I mi 1 iiiiii 1 lil Itiiiii 1 1 i III liiiii 1 ■ II iiiiiii iiiiiii i 1 I iiiiiii llll F Iiiiiii iiiiiii 1 ll 8 3. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Trobenta. Gospod Lepic se je prav to jutro vrnil iz Pariza. Odpira svoj kovček. Iz njega jemlje darila za Feliksa in Ernestino, Ieipa dariila, ravno taka (kako čudno!), ki sta o njih sanjala vso noč. Potem pa pogleda gospod Lepic z rokami na hrbtu hudomušno Korenčka in mu reče: »In ti, kaj ti je 1 jaibše: trobenta ali pištola?« Po pravici povedano, je Korenček bolj preudaren kakor pa predrzen. Rajši bi imel trobento, ker se taka reč ne sproži v roki. Ampak vedno je slišal praviti, da sc deček njegove starosti lahko resno igra samo z orožjem, s sabljaimi, z vojaškimi rečmi. Dorasel je do starosti, ko naj že voha smodnik in uničuje stvari. Njegov oče j»ozna-otroke: prinesel je, kakor je treba. ' »Ljubša mi je pištola,< pravi predrzno, prepričan, da je uganil.’ Dovoli si .še, več in doda celo: »Nikar več ne skrivaj, saj jo že vidim!« »Ah,« pravi gospod Lepic v zadregi, »ljubša ti je pištolla! Torej si se spremenil?« Korenček se v hipu znajde: »Ampak ne, daj no, papa, to je bila le šala. Pomiri se, še ne zmenim se ne za pištole. Daj mi brž mojo trobento, da t/i pokažem, kako rad bom pihal vanjo.« Gospa Lepicova: »Zakaj potem lažeS? Da bo oče ia-]o»t*n, kaj ne? Kdor ima rad tTob«ito, ne govori, da ima rad pištolo, zlasti pa ne reče, da vidi pištolo, če ne vidi nič. Da boš imel nauk, ne dobiš ne pištole ne trobente. Le dobro si jo oglej: tri rdeče volnene bunkice ima in zastavico z zlatimi resami. Dosti si jo gledal. Zdaj pa pojdi v kuhinjo pogledat, če sem tam. Izgini, teci in piskaj na prste.« Prav na vrhu omare, na kupu belega perila, zavita v svoje tri rdeče bunkice, in svojo resasto zastavico čaka Korenčkova trobenta, da zatrobi nanjo, nedosegljiva, nevidna, nema kakor trobenta poslednje sodbe. Čop. Gospa Lepicova zahteva, da ji hodita sinova ob nedeljah k maši. Napravijo ju in Ernestina sama vodi njuno napravljanje ter pri tem tvega, da se še 6ama ne bo utegnila pravočasno napraviti. Ona izbira kravate, pili nohte, izbere molitvenika in da najdebelejšega Korenčku. Zlasti pa namaže svoja brata s pomado. To je njena strast. Če si ji Korenček kakor kak Jur s pušo da mazati, ja pa Feliks opozarja, da se bo ilepega dne razjezil; zato ga Ernestina vleče: »To pot,« pravi, »sem se spozabila, nisem te nalašč namazal;, in prisegam ti, da te od prihodnje nedelje dalje ne bom več.« In vedno se ji posreči, da mu je primaže za prst debelo po laseh. »Boš videla, da bo nesreča,« pravi Feliks. To jutro spet sedi ovit v brisačo in drži glavo sklonjeno. Ko se Ernestina smuka okoli njega, 6e dela, da ne sliši nič. »Vidiš,« pravi, »ubogam te, d a ne boš godrnjal. Glej zaprti lonček na kaminu. Ali nisem pridna? Sicer nimam pri tem ni-kake zasluge. Za Korenčka bi bilo treba cementa, tebi pa je pomada nepotrebna. Tvoji lasje se sami od sebe kodrajo in sučejo. Tvoja glava je podobna cvetači in tale preča bo trajala do noči.« »Hvaila ti,« prari Feliks. Vstane ko da nič ne sumi. Ne zdi se mu niti, da bi se sam prepričal kakor ponavadi, ko si potegne z dlanjo po laseh. Ernestina ga do kraja napravi, ga našemi in mu potegne na roke rokavice iz bele kosmate 6vile. »Končano?« pravi Feliks. »Blestiš kakor princ,« reče Ernestina, »manjka ti samo še čepica. Pojdi j>onjo v omaro.« Toda Feliks se zmoti in gre mimo omare. Plane h kredenci, jo odpre, pograbi steklenico vode in si jo zlije ravnodušno na glavo. »Saj 6em te bil opozoril, sestra,« pravi. »Ne trpim, da me kdo vleče. Premajhna si še, da bi vodila za nos dolgina, kakršen sem jaz. Če me še enkrat namažeš, ti vržem pomado v vodo.« Lasje so se mu razpotegnili v štrene, voda curlja z njegove nedeljske obleke in ves premočen čaka, da ga preoblečejo ali da ga sonce posuši: vseeno mu je. »Kaikšen dečko!« pravi sam pri sebi Korenček, ves trd od občudovanja. »Nikogar se ne boji. Če bi ga poskušal posnemati, bi se mi smejali. Boljše je, da jo pustim v veri, da mi je pomada všeč.« A medtem ko se Korenček iz navade vdaja v svojo usodo, ga njegovi lasje brez njegove vednosti maščujejo. Nekaj ča6a po sili čepe pod pomado m se delajo mrtve. Potem se razmajejo in z nevidnim sunkom načenjajo svojo lahko, svetlikajočo se vrhnjo plast, jo predirajo, jo razganjajo. Kakor slamnata streha, ki se taja. In kmalu se vzdigne v zrak prvi čop in svobodno zaširli kvišku. Kopanje. Ker bo kmalu odbilo četrto uro, prebudi Korenček mrzlično gospoda Lepica in brata Feliksa, ki spita na vrtu pod leščevjem. »Ali gremo?« pravi. Feliks: »Pojdimo, prinesi kopalne hlačke.« „ Gospod Lepic: »Najbrž je še prevroče.« Za LJodsko tiskarno * LJablJanls Jote Kramarič — ladajatelji Ib*. Sodja — Urednik: Mir*oJavornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Uhaja ob delavnikih ob 12 - M*-sečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: KopHarjeva nllca 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-05 — Podružnica; Novo mesU.