Priloga k 265. štev. „Slovenskoga Naroda**. RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vaakeg-a meseoa (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" poSilja se list brezplačno. — Za oznanlla plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., Ce se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — NaroCnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Tlikarai" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba" ali pa odboru ,81o venskoga društva" v Ljubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. 2S. Mer. V Ljubljani, dne 18. novembra 1893. III. lelo. Naša mladina v nevarnosti. To je res že žalostno, kar počenjajo naši narodni ođrešeniki naroda pod pretvezo, da jim gre le za vero. Ako bo tako naprej šio, bo pa vera res prišla v nevar-nost! — Ker so uvideli, da smo mi odrasli pretrmasti, spravili so se na mladino in njo, naš naraščaj hočejo za-stru piti s svojimi pogubnimi načeli. Le čujte slovenski stariši, kaj se poČenja z vašimi sinovi v beli Ljubljani! Od nekdaj štelo se je med najlepše človeške čednosti prijateljstvo. In kje bi se zamoglo pravo prijateljstvo fej§še pričenjati in razviti, kakor v Soli in med sošolci. Iz raz-ličnih krajev prihajajo kmetski in mešćanaki sinovi na latinske sole, skupna žalost in skupno veselje jih druži, v prostih urah skupno sanjarijo o lepši bodočnosti in si obljubujejo zvesto prijateljstvo do groba. In v resnici so prave prijateljske zveze sklenjene na šolskih klopeh najtrdnejše in najvztrajnejše. Gorje mu, kdor bi izdal so« šolca 1 — Tako je bilo, a tako skoro ne bo več, ako bodo prodrli nazori, ki so v zadnjem času dozoreli prvi sad. Čujte torej slovenski stariši! Že nekaj časa sem opazovalo sa je, da so se nekateri mladi kaplani Ljubljanski, kateri preje nišo bili na glasu posebne radodarnosti, začeli jako živo zanimati za šolsko mladino. Marsikateremu revnemu dijaku preskrbeli ao, da mu ni bilo treba lačnemu vstajati in lačnemu iti k pokoju in tuđi v gotovih denarjih so podpirali take revne fante. Gotovo blago in dobro delo, kaj ne? Na ta način zbrali so iz vseh razredov Ljubljanskih latinskih šol lepo četo hvaležnih in udanih jim učencev, 8 katerimi so raz-pravljali na posebnih shodih različna verska vprašanja, ifcratUpa so jih napeljavali počasi, da so jim sporočili vse, kar so govorili v soli gg. učitelji, katerih dotični kaplani nimajo za zanesljive in kar so se — nič slabega sluteč — med seboj v prostih urah pogovarjali součenoi. Vsakdo ve, da vsake besede mlađega dijaka v redkih veselih urah ni dejati na zlato tehtnico in tako so sporočili tišti podpirani dijaki svojim podpornikom marsikaj, kar je po cerkvenih in posvetnih šolskih postavah prepo-vedano, gg kaplani so pa zapisavali in nabirali poročila dijakov, katere so počasi vzgojili, z belim kruhom, vinom in denarjem za prave Spijone svojih součencev in učiteljev, katerim se je na ta način trgala iz srca prijateljska od kritosrčnost in spoštovanje do učitelja. — Resnih greho? USTEK. Na Virjah Slika iz hribov. Spisal Ivan Metov. Raca na vodi, kakć je pa bilo veselo Iansko poletje v Komarjevi gostilni na Virjah! I zakaj bi pa tuđi ne bilo? Novi grajščak je pridno kupo val okrog gradu ležeča posestva —■ da ćelo razne služnostna pravice — in vse to za drag denar! ■— Ali vae to rajanje ni bilo nič proti oni nedelji, ko so praznovali Virjanje „žegnanje". Dopoludne so pritrkavali v cerkvenem zvoniku, da jih % zavidalo devet vaši na okrog, in pokali ao topiči, da je odmevalo oJ gore do gore, popoludne pa se je zbrala skoro vsa vas pri Komarju. Pijace nima Komar baš najboljše, toda najel je šest potujočih godcev, posadil jih v kot svojega precej veli-kega 8keđnja. ter jim dal sodček piva, da bi jim ne pošla sapa. In godli so, da je dio skozi ušesa, mladina pa je plesala, da se je tresel skedenj! Pred gostilno pod orehom je posedala „gospoda" iz bližnjega trga, na ono stran pod jablano in naprej proti hlevu vaščanje, čez plot pa je gledalo nekaj razkuzmanih otročjih glav kislega obraza to .veselo drvenje — seveda njihovi roditelji so revni rudokopi, ostati morajo doma — no pa kaj se hoče — mora že takć biti! — — „No, oče Matizovec, kak6 je?" nagovori grajski oskrbnik kmeta, seđečega s svojo ženo in soseđovimi pri plotu. Matizovčev sin Prance pa se je ravno vrte! raej plesalci, ukal in bil s peto ob tla, da je bilo veselje. 216 RODOLJUB Štev. 22 seveda nišo poizvedeli, kaj ti domači gg. profesor j i bolje poznajo svoje verske in stanovske dolžnosti nego dotičui kaplani svoje. Neprerniiljena beseda kakega dijaka v veseli družbi pa menda tuđi ie nikogar ne bo spravila na vialice! A navzlic temu je te dne počilo, ker dotičniki hočejo na vsak način dokazati, da so naše sole brezverske in da bodo osta'e take, dokler ne bo na vsaki gimnaziji kot višji nadzornik po jeden mlad kaplan G. Valentin Eržen, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, vložil je na de-želni šolski svet ovadbo, v kateri se na pođlagi dijaških poročil dolži ćela vrsta gimnazijskih profesorjev in dijakov brezverskih govorov, besedij itd. Vsled te ovadbe morala se je pričeti šolska preiskava in dotičui preisko-valci so v svoji gorečnosti segli ćelo tako daleč, da so zaukazali in izvršili v stanovanji nekega dijaka hišno preiskavo, kar je po postavi do voljeno jedino Ie na pod-lagi sodnega povelja ali pa v gotovih slučaj ih proti znanim hudodeinikom. Ta piot i postav na preiskava pa je bila potrebna zategadelj, ker je neki dijak ukradel svojemu sošolcn neko sumijivo že 2 leti staro pesera ter jo prodal jednemu zgoraj imenovanih dijaških „podpor-nikov" za 1 gld., sam pa je menda iz same sramote po-begnil v Ameriko! Tako daleč je torej prišlo, da se tuđi tatvine nišo več ustrašili mladi špijoni. To, kar smo tu pisali, je v Ljubljani splošuo znana in piiznana resnica in s prstom kažejo ljudje na nesrečne in pokvarjene mlade dijake, ki so se za gorko večerjo in par krajcarjev spozabili tako daleč, da so postali ovaduhi svojih učiteljev in sošolcev. Kaki možje bodo postali iz takih mladeničev! Niklo ne bo varen v njih družbi. — Slovenski stariši, glejte, take zanjke postav lj a jo se vašim sinom pr hajajoćim nepokvarjeuega srca na latinske sole. Njih revščina se izkorišča v to, da se jira zatre* v srcu prijateljsko poštenje. Ali se smejo imenovati ljudje, s katerimi se danes pecamo, dobrotniki mladine? Nikdar ne! Bolje, stohrat bolje je za revnega dijaka, da ob trđi skorji postane pošten in odkritosrčen človek, kakor pri bogato obloženi mizi hinavec. Kam pridemo, ako taki „odrešeniki mladine" dube v roko tuđi Ljubljansko alojzi-jevišče, to blago ustanovo blagega pokojnega slovenskoga škofa, v kateri ima varno zavetje obilo revnih kmetskih sinov. In kdo ve, ali ga že nišo dobili I Žalostue prikazni so to, a najžalostneje je, da ti ljudje, ki se de-lajo žive svetnike, ne pomislijo, da 8 poštenjem izgine iz mladeniškega srca tuđi prava bogaboječnost in da s takim v?gajanjem mladine sami in v resnici spravljajo vero v nevaroost. Bog jih razsvetli, preduo bo prepozno! Politični pregled. V zadnji številki smo javili, da je vlada cesarja prosila za odpust, ker ne more z državnim zborom, ki jej je posta! nasproten, več izbajati, novih volitev pa ne kaže razpisati, ker bi se ž njiuri ne spremenile stran-karske razmere. Vlada si je nakopala nasprotstvo svojih dosedanjih privržencev, sosebno grofa Hohenwarta (ki za-stopa gorenjske kmetske občine, slovenskemu narodu ne V čast) 8 svojo predlogo o preraerabi volilnega reda. Vladai naeprotuiki so se zjedinili in dogovorili, da sestavijo trdno večino, v katero je sprejeti neraške liberalce, takoimenovane konservativce in pa Poljake ter šesta viti novo vlado. Po- gajanja so sicer precej časa trajala in novi zavezniki se tuđi še nišo zjedinili, kako bodo vladali, ali ker so imeli trdno voljo, grofa Taaff^a izpodriniti, so vse drugo pustili v stran in se vrgli na miniaterskega predsednika. Cesar je po dolgem premišljanju in Ie jako nerad sprejel Taaffeovo ostavko in imenoval novo ministarstvo. Načelnik novi vladi je Alfred knez Windischgraetz, sorodnik Hasberškega graščaka pri Planini in veleposestnik na Kranjskem iu na spodnjem Štajerskom. Mož je še mlad, in doslej ni še jasno in nedvoumno pokazat, kakšne je politične barve, ali toliko je venđer gotovo, da ni pri- „I bo že, bo že/ odgovori Matizovec ter se nekako prezirljivo naamebne, „dokler na svojem sedim, mi ne bo treba nadiegovati drugih." „če Vam pa ponavljam, Matizovec, da se ne bo-đete kesali, pomislite: lOtisoč za ti sto ped zemlje!" prekine ga oskrbnik ter sede na Francetov stol. „Toda od-ločite se skoro, naš gospod je samo danes še voljan kupiti Vaše posestvo." „Saj sem odložen že davno. Dajte mi Slapnikovo zemljišče, ki vam je od rok, pa je. Drugih besedij ne bom; pri moji veri, da ne!" „Poglejte cerovca!" nadaljuje oskrbnik, kateremu so trđe MatizovČeve besede razburile kri, „poglejte ga, kako je zadovoljen — denar ima — kar cei gospod je." „Saj je Matizovec tuđi..." oglasi se sosed Meglič. „še sami nam bodete ponujali, Matizovec, toda takrat . . . ." de" oskrbnik ter se obrne k svoji mizi nazaj. „To jih ima za moj svet! Seveda, ravno v sredi jim sedim, bi me pa radi izbacnili. Ne rečem, da ne bi šel, toda Ie za visok denar! — E, Meglič — ti si se prehitro udal, kje boš pa pase! tište parklje sedaj, in kje drugi Virjanje? — Da bi vam Ie ne bilo nikdar žal vsem skupaj!" „Prav praviš, sosed, tišti bankovci so mi zaprli oči, da nisem videl ped daleč I" pritrjuje Meglič, „no, kaj pa je France tako togoten, pa saj gre sem I" „Kaj tacega pa še ne, očel Veste, kaj je rekel če-rćvec svoji hčeri, pa tako, da sem slišal jaz in Medvedov Janez, ki je tako-le zraven stal, „Minka", je dejal „mi imamo denar, pleši z gospodo iz trga in z gospodom Stev. 22 RODOLJUB 217 jatelj Slovanov in da so mu nemški liberalci dosti bolj pri srči, kakor krotki Slovenci. Štejejo ga sicer za konservativca, a za nič preveč gorečega, sicer pa je Neraec vedno Nemec, bodi konservativen ali liberalen, in kot tak vedno nasprotnik Slovanov. Drugi glas v ministerstvu ima finančni minister dr. Plener. Ta je zaupni mož nemških liberalcev in je bil 15 let njihov voditelj. Plener je strasten Nemec in odločen nasprotnik Slovanov. Ravno tak je tuđi novi trgovinski minister grof Wurmbrand, dosedanji deželni glavar štajerski. Tega moža se mamo Slovenci najbolj bati, zakaj bolj kakor vsi drugi je on nasproten našim narodnim zahtevam in je že obilnokrat pokazal na nedvoumen način. Minister notranjih del je postal marki Bacquehem, sicer Nemec ali precj pravičen in ljubezniv mož ter nasprotnik grđega nasilstva, s kaker-šnira se je včasih ponekođ vladalo. Poljeđelski minister je zopet grof Falkenhavn, dober gospod, pa brez veljave in brez upliva. Naučni minister je dr. Stanislav vitez Mad6J8ki, po rodu in po mišljenju Poljak sicer pa naj-večji prijatelj Nemcev in nasprotnik Čehov in Slovencev. Od njega ne smemo pričakovati, da bo ustregel našim žolskim potrebam. Pravosodni minister je dr. Friderik grof Sch6nborn, ki je bil to tuđi v Taaffeovem ministerstvu. Slovenci ga poznamo že đolgo, a če bi trdili, da je naš prijatelj, bi grdo pretiravali. Domobranski minister je to službo opravljal tuđi doslej. Imenuje se Ženo grof Welsers-helmb Mož je samo vojak in se ne meni dosti za politiko, a če bi rekli, da ima Slovane rad, bi preveč po-vedali. Minister za Gališko je Apolinarij vitez Javorski, precej star gospod, velik nasprotnik napredka in svobođo sicer pa Slovanora z besedo še precej naklonjen, Javorski je jedino Puljak, drugega nič, in za to, da doseže kako drobtinico za Poljake, pusti rad, kar hoče kdo 8 tor i ti drugim Slovanom. Tem gospođom je torej izročeua državna uprava. Pregledali smo jih dobro in brez skrbij srnemo reci, da nimamo od njih pričakovati nič dobrega. Zato pa je zadnji čas, da se slovenski postanci ločijo od grofa Hobenwarta, ki jih je štirinajst let za nos vodil in pro-uzročil to premembo na slabše, ter stopijo v opozicijo. Slabše kakor sedaj, se nam ne more goditi, a časten boj je vedno boljši, kakor sramotna smrt. Sicer pa se bode položaj kmalu razjasni!, ker je državni zbor sklican na dan 23. t. ni. — Na Ogerskem se pripravljajo vse stranke na ođločilni boj. Cesar je dovolil vladi, da predloži drž. zboru zakon, s katerim se določa, da se mora vsakđo * poročiti pred določeno gosposko in le če hoče tuđi v cerkvi, pravno veljavo ima pa samo poroka pred gosposko. Bog ne zađeni, da bi ta zakon kdaj veljavo zadbbil. — Na Hrvatsksm se pripravljajo stranke za borbo v dež zboru, ki se je te dni sešel. — Na Nemškem je velik razpor zaradi carinske pogodbe z Rusijo. Kmetovalci žele, naj se ruskemu žitu brani uhod na Nemško, obrtniki pa se temu ustavljajo, češ da v tem slučaju nimajo kam pro-dajati svojih izdulkov. — Španska je zašla v velike ho-matije z đivjinii narodi v Afriki in prav lahko se pri-meri, da priđe mej njo in mej Marokom do krvave vojske. — V južni Ameriki se revolucije kar vrste, tako da jih posebe ni vređno omenjati. Dopisi. ršt CJorenJskeg« 10. novembra. [Izv. dop.] (Žele znica iz Kranja v Tržič.) Kakor je bilo že na-znanjeno, vršil se je dne 30. oktobra politični obhod proge, po kateri ima toli željno pričakovana železnica iz Kranja v-Tržič teci. Vse je bilo veselo tega prvega važ-nfga koraka k zgradbi nove železnice; saj če dobimo če- tudi za 8eđaj samo lokalno železnico, imamo vender upanje, da se prej ali si ej napravi tuđi predor skozi Ljubelj in se naša železnica zveže z lokalno progo iz Celovca v Košentaver. Kekel sem, da je bilo vse veselo, a to je malo preveč povedano, zakaj tuđi pri nas se je oglasilo nekaj mož, kateri vse javne zadeve sodijo samo oskrbnikom!" Pri tem se ozre name, Minka zaruđi, soUe jo polijo in naglo zbeži ven .... Aha, saj je že tam le, oče, priložim mu jih nekaj, da bo . . . .tt .France, haha, kaj pa misliš! Semle sedi, pa miruj!" reče Matizovec ter ga potisne na stol. „France, Minka je dobro in pametno dekle, ali povem ti pa tule sosedu, da Čerovec ne bo več dolgo nosil tako ponosno svoje glave. Da zapravlja, vesta oba; sedaj je padel tuđi med kvartopirce! Pameten bodi, France, če ti je Minka po volji in če se imata res rada, dobiš jo, ko se ulomi sta-remu ponos, toliko ti pustim gotovo, da jo lahko vzameš tuđi brez dote.* „Tako je France, ubogaj očeta!a pristavi sosed, „pa pij no!" Na skednju žvižga piščal, cvili hripavi klarinet, pari se vrte, da je veselje! - France se pa ozira tožno proti plesišču in opazuje, bo li plesala Minka s kakim gospodom ? „Če bi plesala — potem je ne poznam več, teđaj sva govorila danes zadnjikrat!" Minka pa ni plesala z nobenim več, ampak hitela je domov ter se briđko zjokala .... Oh dobra moja mati! Da ste morali tako zgodaj na oni svet, Vi jedina bi mogli še resiti mojega očeta!" — Pozno v noči obmolknil je klarinet. . . čerovec se je pa vračal težke glave, težkih nog — ali lahke, prazne listnice domov . . . bank! hop! bank! mu je zvenelo po razvnetih možganih, pred krvavimi očmi so pa poskako-vali rudeči in crni asi..... V Komarjevi gostilni se letos ni mnogo iz točilo; ljudje so se začeli kesa ti in spoznali so, da je treba 218 RODOLJUB Štev. 22 8 stališča svoje mošnje. Tržiški župan gospod Globotsch-nigg «e n. pr. ne more ogreti za našo železnico, ker ima veliko fijakerijo in takisto se tuđi nekateri naši tovarnarji (a le nekateri, ne pa v s i kakor bi mogel misliti, kdor bere poročila nemških liafcov,) boje konku-rence ter zato nasprotujejo železnici. Komisiji, katera je progo ogledovala, predložili so ti gospodje neko izjavo, v kateri moledujejo, da bi samo lokalna železnica do Tržiča nič ne skrajšala pota do Trbiža, da imajo take železnice previsoke tarife, itd. ter priporočajo, naj se gradi železnica čez Tržič do Sv. Ane tu pa naj se prične takoj takozvana gorska pioga. Vlada je pripoznala, da kaže začeti gorsko železnico na Kranjskem v Tržiči, na Ko- „ roškem pa v Košentavru. To je čisto prav, ni pa prav niti resnično, če se v rečeni izjavi trdi, da to kar velja %a Košentaver, ne velja za Tržič, &\ je treba konec lokalne železnice postaviti v Sv. Ano in tam še le bodi začetek gorske železnice. Na Koroškem sodijo trezneje in pametneje. Tuđi Korošci bi lahko zahtevali, da se začni gorska železnica ne, v Košentavru nego sele pod Ljubeljem ali ćelo v Dravljah, kjer bo s koroške strani začetek tunelu. Ta dva kraja sta od Košentavra približno tako oddaljena, kakor Sv. Ana od Tržiča, pa vender Korošcem taka zahteva še na m;sel ne priđe. Zadovoljni so, da dobe sedaj železnico vsaj do Košentavra, dobro vedoč, da ne bo na tunel skozi Ljubelj potem več po sebno dolgo caka ti. Tuđi ako bi se dala dobiti železnica do Sv. Ane, bila bi samo lokalna, a vprašanje je, komu bo ta proga služila, kakšen bode promet od Tržiča do Sv. Ane? Nič ga ne bo. Rude Šentanske ni vredoo v poštev jemati, ker se je bore malo dobiva, drugegi pa tam ni nič. Vozila bi se k večjemu baron Born na lov ali pa zloglasni Rieger agitirat. Najbrž je ta Rieger vso stvar iztuhtal, zakaj njemu se je že davno sanjalo o „Alpenbahnhofu" tik pred njegovo hido. Ako baron Born želi svoje preblagorodno telo voziti do Sv. Ane z železnico, naj si jo pa sam zgradi, saj je precej railijonov nagrabil. Da ima Tržič veliko prometa, o tem se lahko vsak sam prepriča, a da bi se še pomnoži!, če dobimo železnico, da bo tuđi trg cvetel in se razvijal, o tem ni naj- manjšega dvoma. Zato želimo in upamo, da bodo odio-čilni krogi slušali na želje ogromne večine celega okraja in vsega trga, ne pa na želje nekih posamičnih domiš-Ijavih mogotcev ter skrbeli, da dobimo Čim prej toli potrebno in koristno lokalno železnico. Iz fit. Jakoba v Rožni dolini, 6. novembra. [Izv. dop] Pri mnogobrojni udeležbi ljudstva od blizu in daleč vršil se je včeraj pri nas v gostilni „na pošti" sijajen shod katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Bilo je navzočih nad 500 ude-ležencev in ta shođ je bil gotovo jeden najsijajnejših, kar jih je do sedaj priredilo vrlo gorenje diuštvo v naši slovenski Koroški. Ves St. Jakob in vsa Št. Jakobska in Rožeška okolica je bila na nogah. Hiše, cerkev, župnišče, V8e je bilo v zastavah in na obeh koo,ceh c#te v Št. Jakob napravljena sta bila z zelenjera ovita slavoloka s primernimi napisi v narodnih barvah, katere je izvršil neumorno delavni rodoljub gosp. Peter Marko vic, slikar v Rožeku. Ko so po 1jil. uri popoludne pridrdrali vozovi, na katerih so se vozili gospodje društveni odbor-niki in drugi govorniki, za temi pa pevci prvega slovenskoga pevskega društva „Gorotan" iz Šmihela pri Pli-berku v našo prijazno vas Št. Jakob, zagrmeli ao na strmcu poleg cerkve topiči v pozdrav došlim gostom, katerih pok je daleč na okrog glasno odmeval v bližnjih gorah ter nasprotnikom našim dal umeti, da se vrši tu pri nas uekaj posebnega. — Točno po 3. uri pričelo se je zborova nje. Gospod podpredsednik V. Legat pozdravi kratko a jedrnato vse navzoče, katerim predstavi na shod prišlega c. kr. vladnega komisarja g dr. Klebela in da" besedo g. županu Kobentarju, ki je v imenu občine s 8rčnimi besedami pozdravit gospode odbornike, govornike političnega društva in vse druge udeležnike, proseč jih, da naj pazuo poslušajo gospole, ki so nas prišli poučevat in utrdit tuđi še za nadalje v težavni politični borbi. — Za g. županom Kobentarjem nastopil je prvič č, g, Fran Treiber, mestni kaplan v Celovcu, ki je nekdaj tu pri nas kaplanoval in je še danes dobro poznan in priljubljen. Govoril je o namenu društva ter prav iz-vrstno razkladal pomen besed: „katoliško — politično krajcarje stiskati, zlasti ko so viđeli, da je Čerovec tekom jednega leta pognal skoro vso svoto, ki jo je skupil za svoje posestvo. Čerovec je uklonil svojo glavo, stopil pri grajščaku v službo kot lovec ter se oglašal često na Slapnikovini, katero je to spomlad dobil Matizovec za svoj svet in tako prejel zanj dvakrat toliko, kakor je bil vreden. »Drugi imajo denar, jaz pa zemljo," dejal je Matizovec. „Vse sem ti dobro uredil, France, sedaj pa gospodari ti in bodi tuđi odslej tako pošten in pameten, kot si bil do-sedaj. Ali ti nisem pravil, da bo tako prišlo, kaj?" — Zopet je cvilil klarinet, topiči so pokali in fantje so ukali. In zakaj bi ne, saj se je ženil najtrdnejši kmetski sin v vaši — mladi Matizovec — z najgoršim dekletom, čerovčevo Minko! ,Le zemlje ne prodajajte lahkomišljeno, to sem vam vedno pravil", modroval je stari Matizovec prisedši k starešinam v kot, „kje boŠ pa pasel tište parklje, še napojiti jih ne bo5 mogel in še sam boš po leti žejo trpel, po zimi pa mraz, kakor ona reva gori-le na cesti. Hej! Komar, postavi no tišti lifcer serakaj, tukaj nam najbolj diši !B „Ti si pa grajščaka res dobro nasukal", omeni Meglič. „Kaj? Nasukal?* oporek* Matizovec, Bbeži no!" „Če se gospodi naše zemlje tako ljubi, naj jo pa še plača tako, da bo komu podobno 1 Ali ni res ta?" „Sevcda, sevćda!* zadonelo je v kotu, „res je ta ! Na zdravje!" — Stev. 22 RODOLJUB 219 — gospodarsko društvo" in poleg tega tuđi staro slo-vesko geslo: „vse za vero, dom, cesarja", kateremu zvesti smo ostali vsi Slovenci. Za njim je govoril podpredsednik društva gosp. V. Legat o šolali s posebnim ozirom na našo Št. Jakobsko solo, na nje dolgoletno borbo in na konečno pravično zmago. Govor ta je bil pikro osoljen iu dobro ter pre-mišljeno govorjen, zatorej je žel tuđi bum) a zasluženo pohvalo. Ker je omenjal g. govornik tuđi Ghonovih ne-slanosti, kateriL se je ta mozak posluževal proti slovenski stranki na shodu „Bauernbunda" v Ledenicah, je dobri stvari veliko koristil in našim zaslepljenim rojakom uprav odprl oči, da vidijo, kje se nahajajo naši prijatelji in kje nasprotniki našega slovenskoga kmeta. — 0 političnih strankah na Koroškem s stališča katoliško-poli-tičnega društva v primeri z „Bauernbundom", „Siidmarko" in nemškim „Šulferajnom" je z znano spretnostjo in v poljudni besedi s podšpikanim humorjem stvarno a brez-obzirno povedal poslušalcera svoje mnonje znani ljudski govornik gosp. Filip K a n d u t. Vsaka bestda je bila udarec v obraz našim tlačiteljem, možje pa so ploakali same radosti, ko je govornik zaključil svoj iz vrstni govor, ki je v polni meri navdušil tuđi vse poslušalce. — Govor o prenaredbi volilnega reda iu o važnosti volitev sploh prevzel je v zadnjem trenotku gospod podpredsednik V. Legat, ker je bil č. g. predsednik, župnik Gregor Ein-spieler, po nujnih uradnih opravilih zadržan, udeleiiti se zborovanja. V kratkih potezah je razložil udeležencem važnost volitev za občinski, deželni in državni zastop, ožigosal znano hladnokrvnost in popustljivost Slovencev ter bičal grdo podkupljivost in terorizam, s katerim najveĆ delajo naši nasprotniki. Priporočal je, naj se za časa volitev oklepajo slovenski možaki-volilci svojih rodnih bratov, ki se zbirajo v katoliško-političnem in gospodarskom društvu, ter naj se ravnajo po njihovih svetih. „Kakor jeden mož moramo stati ob času volitev drug poleg dražega, po dnevu in po noči, zaupati moramo samim sebi, delati neutrujeno v to, da si izvolimo može v vse naše zastope in ne smerao se dati nikdar premotiti od svojih nasprotnikov. Ako smo se tako junaško borili, smemo biti preverjeni, da borno tuđi častno zmagali." Te besede govornikove so bile izgovorjene na pravem mestu, ker ravno pri volitvah imamo z našim ljudstvom največje sitnosti. — Vzprejela se je glede" prenaredbe volilnega reda znana resolucija, kakor na shodu pri „Durnvvirthu", katero ste tuđi Vi v svojem lista nedavno v dopisu „iz Celovca" priobčili, na kar je gospod govornik končal svoj govor, priporočuje* volilcem poštenost in možatost ter vnetost za svoj narod — za narod slovenski. — Zadnjo točko spoređa o gospodarskih zadevah koroških Slovencev s posebnim ozirom na drž. zboru predloženo novo postavo o kmetskih zadrngah in o rentnih domovih raz-pravljal je izvrstno in lehko umljivo g. kaplan Treiber, katerega razpravo so kmetje pazno poslušati in se za stvar samo oči vidno zanimali. Ker je že precej pozno postalo in drugih nasvetov ni bilo, sklenil je g. podpredsednik ob 6. uri z večer zborovanje s slava- in živio-klici na presvetlega eesarja, kateremu pozivu so se navzoč-niki krepko odzvali. Po zborovanja je v gostilničnih prostorih „na pošti" prav veselo nastalo. Pevci „Goro-tana" prepevali so neutrudijivo lepe slovenske pesmi in vršile so se razne navdušene napitnice na navzoče slovenske župane, mej katerimi smo opazili tuđi vrlega Kotmaroveškega župana g Prosekarja, na Št. Jakob-čane, na našo v resnici narodno duhovščino, katera se je udeležila zborovanja v velikem številu, na narodno ženstvo, kmetski stan, Št. Jakobsko mladino m druge zaslužne rodoljube. To je bil res vesel dan, — to je bil dan Gospodov, katerega ne borno nikdar pozabili. Izrekarao lepo zahvalo prirediteljem tega krasnega shoda, pa tuđi vsem tištim, ki so pripomogli v to, da se je ta 8hod toli lepo in navdušeno izvrši]. Na zopetno svidenje v prihođnjem letu! Slovenske in slovanske vesti. (Nov advokat) Znani odlični rodoljub gosp. dr. Fran T e k a v č i č odprl je v Ljubljani, v Gosposkih ulicah, avojo odvetniško pišamo. (Dolenjska železnica.) Dolenjski rodoljubi izvolili so svoj čas poseben odbor, katererau je skrbeti, da se nadaljuje dolenjska železoiea. V ta odbor so bili izvoljeni gospodje: poslanec profesor Šuklje, veleposestnika dr. Š 1 6 z i n g e r in dr. S a v i n š e k ter šolski nadzornik Jeršinović. Ta odbor je ukrenil: da treba prositi pri c. kr. trgovinskem ministarstvu za predkoncesijo, ka-teri prošnji pa treba priložiti generalštabi zemljovid, v katerem je dal,na proga dolenjake železnice in vsaka varijanta narisana. V to svrho treba pa kakih 900 gld., od katerib bi okraja Črnomelj in Metlika ter udeleženi ve leposestniki vsak 300 gW. predujemno založili, da bi kar najprej mogoče to delo zvršili v Novem Mestu bivajoči železnični tehniki. Dalje, da se premog pri Črnomlju pre-išče. V pospeševanje pripravljalnih del naj se dogovarjajo z gospožčinami na sosednjem Hrvatskom in z drugimi denarnimi veljaki, in potem naj bi se ti in odsek sredi novembra meseca sestali na vkupno posvetovanje v Zagrebu ali v Karlovcu. Ti nasveti so bili na posebnih zborili v Metliki in v Črnomlju jednoglasno vzprejeti in sta bili Metliška in Ćrnomeljska posojilnica naprošeni, da bi v pokritje ome njenih stroškov dovolile brezobrestna po-flojila pmađetim občinam, kar se bo gotovo zgodilo. (Volilni shod v Mozirju) Dne 12. t. m. pred-stavil se je kandidat za deželni zbor, gospod dr. H r a š o-v e c mozirskim volilcem. V lopem navdušene m govoru razvil je svoj program, in rnz.ložil tlolžnostt, ki jih ima slavenski 220 RODOLJUB Stev. 22 poslanec v deželnera zboru, Obljubil je, da hoče, ako bo izvoljen, odločno braniti pravice naše v Gradci. Žalibog je malo upanja, da bi že sedaj zmagal. Predno se je predstavil gospod dr. Hrašovec, govoril je temeljito o razncerah v državnem zboru poslanec g. Miha Vošnjak. Kakšno bo novo m inisterstvo, tega državni poslanec se-veda ni vedel povedati. Ako se zjedinijo dalmatinski Hrvat1], dal se bo morebiti šesta vi ti jugoslovanski klub, kateremu hoče tuđi gospod Vošnjak priatopiti. Gospod V oš n j ak je sam pripoznal in izjavi], da ima jugoslovanski klub prihod nj ost za se. Dne 12. t. m, bila sta volilna phoda v Gornjem gradu in v Ljubnu, kjer sta tuđi govorila gg. Vošnjak in dr. Hrašovec. (0 kraj no sodišče, davkarski urad in notarijat v Gerknici.) Pravosodni minister je odredil, da imata novouatanovljeno okrajno sodišče in davkarski urad začeti poslovati dne 1. januvarja 1894. leta, ter zaukazal Ufttanovitev posebnega notarskega mesta v Gerknici, katero noesto je takoj razpiaati. (Velika občina Postojinska) volila je mino!i teden v občinski cdbor same zanesljive narodno napredne može. S p 1 o š n o ogorčenje vzbudilo je pa v trgu tihotapsko postopanje g. kapelana Bre-š a v j a, ki je v zadnjem trenotku skušal cepiti složne v$HJce ter jim je usiljeval listo, sestavljeno iz samih čistokrvnih neračurjev češ, raje »em fotrja, nego poštenega in nezavisnoga narodnjaka. (Volilni Bhođ.) Te dni vršilo se je v Rogatcu zbo • rovanje ondotnega gospodarskoga društva, na katero je pr&el tuđi dež poslanec gosp. dr. Jurtela, da zbranim volilcera poroča o svojem delovanju v deželnem zboru in o političnem položaju. Volilei so izrekli gosp. poslancu popolno zaupanje in zahvalo za njega neumorno delovanje. (Ni5 novega.) Učitelji Ljutomerskega in Ormožkega okraja volili so v okrajni šolski svet učitelja*narodnjaka, kar je paČ umevno samo ob sebi. Skoro tako umevno pa je tuđi — akopram bi to ne smelo biti nikakor —• da deželni šolski svet te volitve ni potrdil. Kaj jednacega se sicer ni zgodilo v prvič in žalibog menda tuđi ne zad-njikrat! (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) Ministerstvo aotranjih aadev je potrdilo pravila »Mestne hranilnice v Novem Mesta", ki bode torej začela poslovati v kratkem. (Nova podružnica kmetijeke družbe.) V Sodra-žici nameravajo tamošnji posestniki v družbi s Žentgre-gorčani ustanoviti v nedeljo dne 4. dec. popoludoe po cerkvenem ojravilu podružnico c. kr. kmetijske družbe, na kateri občni zbor se vabijo vsi dosedanji in novi udje c. kr. kmetijske družbe. Ustanovni govor blagovolil je prevzeti gospod tajnik c. kr. kmetijske družbe. Đobitki tombole spadali bodo v kmetijsko področje. Prebitek na-menjen je v korist novoustanovljeni podružnici. (Prestop v pravfcslavje.)' V nedeljo preatopile so v pravoslavni cerkvi sv. Spiridijona v Trstu zopet tri osebe k pravoslavni veri, in sicer dva moška in jedna ženska. v (Nemška šola v Ljutomeru) Naučuo ministerstvo je zavrglo pritožbo krajnega šolskega sveta Ljutomerskega zoper naredbo dež. šolskega sveta štajerskoga, s katero se je naročila ustanovitev uemške sole in posebnega nem-škega krajnega šolskega sveta v tem slovenskem trgu. — Desetim Ljutomerskim nemčurjem je vlada hitela ustanoviti samonemško solo, v katero se bodo lovili slovenski otroci, ker nemškib tam ni, tisočim in tisočim Slovencem v Gorici in v Trstu pa ne mara pomagati do njih pra-vi€e. Ljubljena Avstrija, ti si pač res zavetišče pravico, pravičnosti in jednakopravnosti! (Novo ognjegasno društvo) se je ustanovilo v Št. Petru na Krasu in so se pravila že predložila deželni vladi v potrjenje. (Nova posojilnica v Mokronogu) je že registro-vana pri okrožnem sodišču v Novem Mestu in prione poslovati z novim letom. (Novo društvo v Vipavi.) V nedeljo 5. t. m. vršila se je volitev odbora novega društva, ki se je ustanovilo pod imenom „Kmetijsko rokodelsko bralno društvo". Namen društva je, da se slovensko priprosto ljudstvo izobražuje s čitanjem časnikov. G. Štufan Hrib je sobo prostovoljno in brezplačno prepustil društvu. (Zlata poroka.) V Podlipi bila je preteklo sredo v Jesenovičevi hiši lepa slavnost. 74letni Matevž Jesenovec slavil je namreč petdesetletnico svoje poroke s svojo 69letno Ženo Heleno. K zlati poroki zbrali so se vsi nju otroci in vnuki. Bilo jih je 26. Lepo je bilo viđeti, kako je spoštljivi starček z radostjo gledal na svojo družino, katero je že vso preskrbel. Dasi je rekel, da sedaj, ko je ta sročen dan učakal, rad umrje, mu mi želimo, da bi še dolgo zamogel na strani svoje žene brezskrbno gledati na sad njegovega trudapolnega delovanja. (Novo konsumno društvo) se snuje na Crni na Koroškem. To je veselo znamenje, da se Slovenci tuđi v gmotnem oziru hote postaviti na lastne noge in nečejo podpirati nemčurskih trgovcev. („Delavec".) Te dni izšla je v Ljubljani prva šte-vilka novega lista „Delavec", ki se imenuje „list za interese slovenskoga delavskega ljudstva". Lastniki lista so gg. Dragoiio Kordelič v Ljubljani, Mihelj Po 1 jšak v Trstu in Ivan Rese I j v Gradci. Izdajatelj je g. Anton G r a b 1 o v i c, odgovorni urednik pa g. Jos. Š i aa n o v e ct List velja za ćelo leto 1 gld. 40 kr. Uredništvo in aprav-ništvo se nahaja v Florijanskih ulicah Št. 14. (Lahotoska zragrizenost) Goriški mestni zastop daje vsako leto nekaj đenarne podpore n e m š k i zasebni soli v Gorici. Zato so mnogi rodoljubi prigovarjali odboru „Sloge8, naj bi društvo tuđi prosilo za kako pod poro za svoje šolsrke zavode. Še le letos se je odbor „Sloge" od-ločil za to, akopram je že naprej vedel, da bode prosil brez uspeha. V prošnji se je poudarjalo, da se v društvenih zavodih uči in odgojuje 272 otrok, za katerih pouk bi morala postavno skrbeti mestna občina, naj tofej mestno starešinstvo nakloni društvu primerno podpoto. Dalje se je prosilo, naj mestno starešinstvo za časa po-skrbi za potrebne ljudske sole s slovenskim učoim je- Stev 22 RODOLJUB 221 zikom v mestu, da lako stalno zagotovi potrebni pouk vsem otrokom slovenske narodnosti tuđi za bođoča leta. Ko je v seji mestnega zbora Goriškega zarad lepšega predlagal župan, naj se prošnja izroči šolskemu in finanč-nemu odseku, predlagal je dr. Venuti, da ni treba prav nobene razprave v ođsekih, nego naj se prošnja kar naravnost odkloni. Ta predlog podpiral je prav toplo znani dr. Maran i in prošnja „Sloge" bila je odklonjena jednoglasno. To je pač dokaz skrajne zagrizenosti! Naj si Goriški Slovenci to dobro zapomnjjo! Razne vesti. (Lb Litije) se nara piše: Nedavno ste poročali, da se je v okolici Sv. Križa pričelo iskati raznih rud in pre-moga. Takrat bilo je še brez uspeba, a danes Vam javljam veselo vest, da so podjetniki, na čelu jim g. Banek, prišli na mesto na Goljeku blizo Ćateža, kjer so kopali komaj 2 ni globoko in so dobili jako lep premog. Ti podjetniki imajo jame v Gobniku, Sajenici in Preski. V zadnji dobili so 8ledove najlepšega „Antracita". Bog daj, da bi jim šio po sreči, kajti to bode v korist vsej okolici in tuđi dolenjski železnici, ki je komaj jedno uro oddaljena. (Samomor) V Celji skočil je v tamošnji vojašnici uovinec 87. pešpolka Vircenc Kolar iz Konjiške okolice s tretjega nadstropja skozi okno. Polomil si je roki in nogi in se tako poškodoval, da je umri še tisto noč. (Posestnikom žrebcev) naznanja đeželna vlada v Ljubljani, da morajo isti posestniki, kateri hočejo v pri-hodnji spušialni dobi spuš'ati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 1. decembra 1 8 9 3 pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nabaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je, zgla-silo zvršiti pismeno ali ustno, ob jednem pak je nazna-niti ime in priimek, potem stanovališče žrebČevega posest-nika, kakor tuđi pleme, starost, barvo in stajališče žreb čevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za ndriške žrebca pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglaŠene žrebce pregledavala in za nje dajala dopustila, dalo se bode ob svojem času na znanje. (Poštua brauilaica na Kranjskem.) Meseca oktobra uložilo se je v poštno hranilnico na Kranjskem in sicer v hranilnem prometu 23.453 gld., v čekovnem prometu 1.034,018 gl., izplačalo pa v hranilnem prometu 16.319 gl., v čekovnem prometu 344.870 gld. Uložilo se je torej več nego izplačalo v hranilnem prometu za 7134 gld., v čekovnem prometu pa za 689.148 gld. (Nesreća na dolenjski železnici.) Te daj našlo se je na progi mej Grosupljem in Ćušperkom truplo moža, katerega je povozil predvčerajšnji poštni vlak. V mrtvem spoznali sb Jožefa Mucgerja iz Laz v Litijskem okraji. To je v kratkem času, kar vozi dolenjska železnica, že druga večja nesreča. (Zopet tatovi v Št. Vida.) V noči od 12. na 13. t. m. skusili so neznani tatovi v Št. Vidu nad Ljubljano vio miti v stanovanje učitelja g. S. Zunanji okvir okna skušali so zločinci s silo izdreti iz zidu, a ker se jim ni to takoj posrečilo, jel ga je jeden izmed njih pri zapahu rezati, ter je na ta načia ođprl zunauji krili (zimsko okno). PeB, koji je bil v sobi zaprt, prieel je na vso moč lajati, ter a tem pregnal tatove. Soditi je, da so bili neznani tatovi brž ko ne domačini, kojim je stanovanje gospoda S. dobro znano. Ker se tacih in jednacih slučajev pri nas ne manjka, bil bi res skrajničas županstvu potruditi se, da dobimo za nas in naše razmere prepotrebno orožniško postajo. (Najden mrtvec.) V Meduem n^šli so v Savi truplo neznanega moškega. Mrtvec irnel je udarec, kakor od ostrega orodja prizadejan, zraven levega očeša in tuđi druge okoliščine so obudile sum, da je neznani bil umorjen. Truplo prevedlo se je v mrtvašnico v Šfc. Vid in ostane tam, dokler sodišče ne določi druzega. Mrtvec bil je na videz delavec, okolo 30 let star. Druzega o osebi mrtveca in načinu njegove smiti se ni moglo dognati. (Poskušen napad na dež. bolskoga nadzornika koroškega dil. Gobanca.) Pretekli teden, dne 2. t. m., prišel je nadučitelj Schuppnik iz Pliberka v Celovec z namenom, kupiti si tukaj revolver, in — kakor se govori — ustreliti v pisarni pri dež. vladi c. kr. dež e Ine ga šo 1 skega nadzornika dr. Gobanca in potem še samega sebe. Zilujalje v zadnjem času Schuppnik večkrat v Celovec ter tu po kavarnah in gostilnah se jpzil na dež. šolski svet in na dr. Gobanca samega, da mu je prouzročil velike krivice. Mimogrede bodi po-vedano, da je Sehuppnik (Župnik) rojen Slovenec iz Spol. Štajerja in da je po dr. Gobančevi volji bil na Koroškem vedno njegov poslušni sluga in grd, strasten nemčur, da pa se je dr. Gobancu zaraeril, o čem se čujejo različne pri* povedke. Schuppnik je v Pliberku na praznik Vseh svet-nikov v neki gostilni pripovedoval, da pojde prihodnji dan v Celovec in da hoče dež. šolskega nadzornika in potem tuđi samega sebe uatreliti. Neki Pliberški „purgar" je to slišal in seveda pravoćasno naznanil policiji v Celovec. Ta je drugi dan v resnici došel v Celovec, si kupil revolver, ter šel ž njim na c kr. dež. vlado, kjer je hotel do dr. Gobanca. Tu pa sta ga že vzprejela dva policijska uradnika, ga lepo izpraševala, kaj da želi in mu naposled odvzela z lepim prigovarjanjem revolver. (Kmetski upor na Hi-vatskeni.) V vaši Kajgane na Hrvatskem je bil zadnji dan minulega meaeca upor kmetov, pri katerem je bilo več mrtvih in ranjenih. Prebivalci te vaši so se uprli nameravani uravnavi reke Ilova, in so hoteli zabraniti, da se podere neki ml;n v to svrho. Kmetje so se oborožili s sekirami, motikami in krepelci in napađli komisijo in orožnike Nastal je pravcati boj, v katerem je bilo ranjenih pet orožnikov in so štirje kmetje ostali mrtvi. Ranjeni so tuđi nekateri člani komisije ih več kmetov. Konečno odvedli so orožniki štiri naj-bolj glasnih kmetov v zapor. Iz Belovarja pa sta prišli 2 kompaniji vojakov in sodna komisija. (Crnogorski popi) nosili so doslej kakor ves narod vedno orožje in so bili oblečeni v narodno nošo. Knez Nikola je eedaj zaukaz.il, da bodi popovska obleka taka, kakor je navadna pri pravoslavnih duhovnikih v drugih deželah, a tuđi orožje smejo ođslej popi nositi samo kadar je vojna, v mirovnih časih pa ne. 222 RODOLJUB Stev. 22 Poučne stvari. Opoimn. Kđor hoče od svojih krav imefci mnogo mleka in surovega masla, naj si zapomni to-le: Ne imej krave, ki ne da najmanj 200 I mleka na Ieto. Krava pri gobcu molze! Iz nič, ni nič in tuđi ne mleka. Polagaj toraj kravi dovolj zdrave in dobre klaje! Večkrat se naj krave s ščetko ali česalom počešejo in skrtačijo. Tuđi kopanje in umivanje jim koristi. Ne zanašaj se preveč na pašo, temveč skrbi, da dobe krave tuđi doma dovolj krme. Po vsaki molži se mora mleko takoj precedit'. Nikdar se ne srne sladka smetana (vrhnja) pome-šati z ono, ki je za sirovo maslo že pripravna. Ne vlivaj v smetano vode in ne pomakaj prstov v njo, da izveš njeno toploto. To je gabno! Surovega masla ne ovijaj v cunje, katere si bil že popred za kaj drugega rabil. To je kvari, ivo in ostudno! 0 krmljenju prašiče v. Prašiči uživajo rastlinsko in živalsko (meseno) krmo, so torej vsežrci. Akoravno dobivajo prašiči v svinjakih malo živalske (mesene) krme, uživajo vender tako posebno radi na pašnikih, kjer radi jedo misi, crve i. t. d. Zvečenje krme je pri prašičih nepopolno. Šfcirje srednji zobje sekavci vsake čeljusti služijo samo za ujemanje hrane, in na pašniku za trganje trave. S kočnjaki prašič hrano le razseka in zmečka in jo potem tako precej požre. Čreva prašičeva nišo tako dolga, kakor pri kravi ali ovci. Pri govedu so čreva 14 do 18 krat tako dolga, kakor je dolgo telo živali, pri ovci 24 do 30 krat tako dolga, kakor je dolgo telo živali, pri prašiču je dolgost črev le 12 do 15 krat tolika, kakor je njegovo telo, torej je površina prebavljanja pri prašiču manjša, kakor je pri druzih rastlinojedcih. Za voljo imenovanih okoliščin treba je prašiču dajati lahko prežvečivo hrano, ki se v prašiču lahko prekuha in razkroji In kolikor bolj je živež od moče prešinjen, toliko lože prebavljiv je. Vse take reci pa, ki so trde, in imajo trdo lupino ali luskino, zamore prašič le slabo ali samo na pol prebaviti, in taka na pol pre-bavljena hrana tuđi prašiča le slabo hrani in debeli. Najbolj naravna hrana za prašiče so: Trava, različne vrsti detelje, koruzn, grašica, grah, bob rž, koprive, ži-vinska špinača, belo in modro zelje, z?Ijnato štorovje, vsake vrste pesa ia njeno perje, salata, dober plevel, korenje, krompir, vsake vrste repa, buče, melone, sađje, kostanj pravi, želod, žir, laneno seme. Kar je živalske hraue, je najbolje še vsake vrste mleko, pomešano med drugo hrano. Posušena zelena krma ni za prašiče, kakor seno, detelja i. t. d. ker ima taka suha krma preveč le-senih vlaken v sebi in je za prašiča jako težko prebav-Ijiva ter utfgne prašiču naškoditi, ako je veliko užije. Nasprotno zamorejo se pa dajati prašičem različne pleve, ki pa morajo biti dobro presejane, znažne in ne oprhle, ali ume se, da pleve ne smejo biti suhe, ko jih daješ, ampak razmočene ali pa poparjene, in srne se te krme nekoliko drugemu navadnemu, živežu primešati. Žito in sploh vsakovrstno zrnje je za prašiča samo na sebi težko probavljivo. Na debelo mleno (raztrgano), namočeno, ali kuhano žito pa je jako redilna hrana. Sočivje, na-vaden bob, grah, kuruza na debelo mleti, so razmehčani, ali kuhani, za prebavljenje dobro pripravljeni, naj boljša prašičja piČa. Ajda ima slabo, nizko veljavo v vrsti pra-šičjih pič. Jako zboljša naravno prašičjo pičo, ako se jej prilije ali sladkega posnetega, ali kislega ali vmedenega mleka. Skušnja uči, da se prašiči najbolj red'jo, in najbolj zdravi ostanejo, ako mnogo naravne hrane, ki je dobro pripravljena, vživajo. LoteiMJeilce sre&lce. Praga, dne* 17. novembra: 69, 80, 34, 5, 45. Linč, dne 11. novembra: 54, 24, 38, 76 84. Trst, dne 11. novembra: 77, 59, 47, 5, 24. Tržne cene v Ljubljani dne 18. novembra t. I. 1 " ' gl. kr. ŠTkrT] IPSenica, hktl. . . . .7 55 Špeh povojen, kgr. . . — B4( Rež, t .... 6 — Surovo maslo, „ . . — 82 Ječmen, „ .... 6— Jajce, jedno.....—08j Oves, „ .... 6 65 Mleko, liter.....— 10 Ajda, „ .... 8 10 Goveje meso, kgr. —61 Proso,.....6 - TeleCje „ „ - 58] Koruza, „ .... 5 90 Svinjsko „ „ — 58: Krompir, „ .... 2 14 KoSfcrunovo „ „ — 36: Lefia......13 - Pišanec.......—85 Grah, „ .... 12- Golob.......-U Fižol, „ .... 8 - Seno, 100 kilo .... 8 57 jMaslo, kgr. . . 1 — Slama, „ „ .... 2 67 Mast, „ , . — 58 Drva trda, 4 □metr. . 7 — iŠpeh frišen „ . — 66 „ mehka, 4 „ 6 — Jarnej Reic trgovec v Kravji dolini v Ljubljani priporoča čast. p. n. obćinstvu dobro speoerijsko In kolonijalno blago; posebno izvrstno domaće maslo, (atari funt 52 kr.>, Tirolsko surovo maslo, vsako-vrstne fine moke in druzih deželnih pridelkov. (85—2 > Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Slikarja napfsov, stavbinska in pohfštvena pleskarja. To vama za oljnate barve, lak in pćkost. Glavni zastop Bartholijevega originalnoga karbolineja Mafičoba za konjska kopita in usnje. (5—22) Na najnovejši in najboljSi način -a.x3a.etn.« zobe in zobovja »stavlja brez \sakih bolečin ter opravlja plouibo-vunja in vse sobne operacije* — odstranjuje sobne bolečine z usmrtenjem živca (11—23) zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiSi, I. nađstr. Štev. 22 RODOLJUB 223 rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7. Ljubljana Kongresni trg 7, Velika zaloga vseh kirurgienih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. đvorne tovarna J. E. Zacharia na Du-naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran-coskih dišav, mođercev itđ. (4-22) J. Traun v Ljubljani mehanldnl mlin, tovarna jedpronjčka in Jeslha, trgovina i ipeoerljo, iganjem, žitom, pridelki in drvami priporoča veliko zalogo ovojih izdelkov: pšenično« ajilovo, ržeuo in koru/no moko, jeipren|, jetiprenjček in pfieuo9 najmočnejši in najokusnejši vlu«kl kl 8 in kl«»v cvet. Priporoča tuđi dpe«erij«ko blago, iganje, špirit, suhe in olj-nate barve. Kupuje vse doinnče prldelke in priporoča mnogovrstna, zanesljivo kalj iva seineua. Ži-vinorejcera priporočam zadnja uioka za živino, ker je ceneji in izdatneji kot druga sredstva. (3—22) Zunanja naročila se bitro in natančno izvrše. Posestvo obstoječe iz liiše, hleva, svinjaka, kozolca in poda, z lepimi n,jivnmi, travniki, gozdi, z lepim vinogradom in vrtom pred hišo, v katerem je mnogo sadnega drevja. Hiša je na ravnem in pripravna za gostilno ali vsakoršno obrt proda iz proste volje Jlirij ŠtrOVS, posestuik (36-1) v Potoški vaši štev. 14. Postaja Zagorje ob Savi. Peregrin Kajzelj Stari trgr 6t 13 (6_ai) priporočam slavnemn občin- stvu in prečastiti đuhovMini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih po-podob, zrcal, kakor tuđi vse v njegovo 8troko spađajoče predmete na pr. stekleno, porcela nasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseće in stoječe, Herutanove bliskovne svetiln'e« In prave krogljaste cilindre „Patent Miirlan'-, kntere Imam samo jaz v zalogl za Kranjnko. f/tf Prevzemam tuđi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. t^V Odvetnik Dor Fran Tekavčič n«znanja, da je odprl odvetniško pisarno T (87) Ljubljani, v Gosposkih ulicah hiš. štev. 10 v 1. nađstropji — (baron Lazzarinijeva hiša). (18-22) UPE' \»M| W L Mikusch ^ * tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni trg ts. iTeoToUcd-tio potrebna za Trsalco g'ospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp - ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreci kvarnomu uživanju nemeSane ali a surogati roešune bobove kave in da je moč prirediti mnogo sladnejšo, poleg tega sdr&vejio in tefinejio kavo. — Neprekoiena kot prlmegek k navadni bobovi kavi. (38-1) Priporoča se zlasti za gospć, otroke in bolnike. Osobito se je čuvati slabih posnemovanj. IDoteiva se povsođ. — V« IkII© po S5 lcr. 224 RODOLJ0B Štev. 22 Ign, Faschinga udove ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3 priporoča bogato svojo zalogo Šteriiluih ogojlčč solid- nega dela po najnižjih cen&h in vsprejema tuđi vsakovrstna gtarbinaka dela. (7—22) JBPF* Zunanja naročila Izvršujejo se točno. "3M r Založba tovarne ' pri Franju Detter-ju v Ljubljani | na Starem trgu St.1, nasproti železnerau mostu. Tu se dobi- vajo vsake vrste kmetij-ski stroji, k; -kor tuđi bla-gajcloo, varno pred tatom in ognjem; P. n. gospodi-njam, šiviljam krojačem in Cevljarjem pfiporočam svoje »vrstne iiTalite »troje xn.rs.cgro ceaaeje* rtegro dlr-u-groca. "W0 za batere tuđi A let jamfiim (garantiram). (8*22) #opravila izvršiijejo se pri meni točno in po ceni. J. Kunčeč izdelovatelj soda-vode ■v J-ij^aTolja.nl, sedaj Sv. Petra cesta štev. 5 filijalka v Lescah, Bleđ, priporoča Čast. p. n. obfiinstvu in gospođom gostiiničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode. Zunanja naročila izvršujejo se todno. (16—11) Zaupni mož v vsakej fari. £fST' stoletja obstoječe, povsod izvanredno zaupanje in spoAtovanjft uživajoče domaće denaratveiio podjetje (poroStveni za-klad zn«Sa 6ez 20 milijon^v kron), čegar glavni sedež je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nađzorstvom visoke c. kr. državni vlade in fiegaf vge-stransko priznano blagono.^no delovanje se razteza po vseh pokra-jinah naše avstrijske domovine, poublašča v vsakej f«rl po jednega saupnegu nioža z nalogo, pospeševati većje razširjtnje tega podjetja v dotičnem kraju. Razumne, ciglane in v denarstvenem obziru popolno z^upanje-už'vajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoci postranski zaslužek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko ,,201.101, Gro« pOMtlngernd" vuč poizvedeti. (18 15) Adolf Hauptmann tovarna (9—22, oljnatih bairv, firnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Resljeve ceste Št. 41 v lastni hiši in filijala: Slonove ulice št. 10—12. „NARODNA TISKARNA" j^ priporoča po nizkej ceni VIZITNICE v elegantnej obliki. Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejSi konstrukciji, bele in barvane od najboljega blaga, elegantne in cene. Cevi za đimnike natik z vetrovira rav-nalcem. (14—22) Okraeki pri stavbah, nakit pri cerkve-nih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadaj oče stvari. Udaja „Slovensko druitvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dx. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskam«" v Ljubljani.