‘UR W	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO IV.	LJUBLJANA,	PETEK,	15.	DECEMBRA	1939.	ŠTEV.	14.
KAM PLOVEMO?
KRIČEČE ŠTEVILKE
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo poroča, da so leta, 1938. v Sloveniji potočili v gostinskih obratih 218.507 hi vina, dočim so ga I. 1937. gamo 184.221 in 1. 1936. samo 174.845 hi. Prodaja žganja se je v treh letih skoraj podvojila: od 5.879 hi je poskočila na 9.082 hi. Zares žalosten napredek! In tu je obseženo samo za-trošarinjeno vino in žganje. V rejnici smo ga popili vsaj dvakrat toliko.
NEPREGLEDNA ŠKODA
Slovenci vedno tožimo, da smo reven narod. To res velja, kadar je treba kaj odriniti za kako dobro stvar. Kaj časa bi preteklo, če bi hoteli spraviti en milijon skupaj! Ali kadar gre za pijačo, takrat smo bogati, prebogati. Vsako leto nas stane naše strašno pijančevanje nad 1 milijardo dinarjev. Koliko je pa zaradi alkoholizma propadlih ljudi, uničenih družin, zanemarjenih in bebastih otrok, fantov in deklet pokvarjenih, koliko nam alkohol uniči v enem samem letu zdravja in poštenosti, tega v številkah ni mogoče povedati.
ALKOHOL — GROBOKOP NARODOV
Pijančevanje uniči človeka, uničilo je pa že tudi cele narode. Če se razširi med celimi poklici, če se ves narod v alkoholu potaplja, je očitno, da tudi kazen plača ves narod, da se bo izrodil in bo izginil. Zgodovina nam priča, da bi mnogim narodom upravičeno lahko postavili nagrobni spomenik z napisom: Tu počiva narod, ki se je zapil.
ZGODOVINA PRIČA
Likurg, ki je pijančevanje Špartancem strogo prepovedal, ga je pri premaganih in podložnih narodih še celo pospeševal, da bi se poneumili
in bi jih laže obdržali pod suženjskim jarmom. Kako je »ognjena voda« uničevala prvotne prebivalce Amerike, Afrike in Avstralije, je dovolj znano. Japonci danes zastrupljajo Kitajce z opijem, kokainom in heroinom, kar ima še hujše posledice. Tudi pri nas smo videli, da so narodni nasprotniki naše ljudi načrtno uničevali z alkoholom. Namen je pa povsod isti: narod, ki je temu strupu vdan, ohromi, ter se nasilju nikoli ne bo uprl, pač pa bo sam od sebe izginil s površja zemlje.
ZGLED ŽIDOV
Mnogim se čudno zdi, kako se je mogel judovski narod vzdržati toliko stoletij, dasi pomešan med tuje narode in raztresen po vsem svetu. Kolikokrat so bili Judje v vseh časih in v vseh krajih preganjani, stiskani, izgnani, izropani! In vendar žive in vladajo v svetovnem gospodarstvu in močno vplivajo tudi v politiki. Da niso že davno izginili, se morajo v veliki meri zahvaliti svoji treznosti in zmernosti. Mnogokje imajo Židje skoraj monopol v trgovini z opojnimi pijačami, zastrupljajo pa z njimi druge, a sami so trezni.
NOVA MLADINA BO TREZNA
Kaj bo z našim narodom, ki letos naravnost tone v alkoholu? Kam nas bo pripeljala ta blazna razsipnost? Kam lahkomiselno zapravljanje zdravja, duševnega in telesnega? Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne! Zato mora mladina pomesti s pijanskimi razvadami in izpodkopati to sramotno strahovlado.
Kar so zmogli Danci, Švedi, Norvežani, Finci in Irci, to moramo doseči tudi mi.
Če hočeš za svoj narod resnično kaj narediti, če hočeš postati značajen in odločen, če hočeš biti bistrega duha in čistega srca: bodi vedno trezen slovenski dijak!
Vtoga »Zarje«
pri volitvah na medicinski faUuiieti
Za soboto, 25. novembra so bile napovedane volitve v strokovno društvo medicincev, najmočnejši levičarski trdnjavi na naši univerzi.
Zanimanje katoliške akademske mladine se je obrnilo k tem volitvam zato, ker so letošnjo jesen zmagali katoliški dijaki na pravni fakulteti. Vsej javnosti smo s to zmago pokazali, kakšno silo predstavljamo na naši univerzi.
MRZLIČNA AGITACIJA KOMUNISTOV Ta dejstva pa so na vso moč prestrašila levičarje, ki gospodujejo na medicini; zato so ti svojo volilno agitacijo stopnjevali do skrajnosti: trosili so zapeljive letake, vabili nepoučene bruce in letali za vsakim od njih ter jim na vsa usta dopovedovali, da so edino levičarji t. j. komunisti, za pristno, čisto strokovnost, za odsotnost, vsakršne politike v delu medicinskega društva. Kes je, da jim je s tako agitacijo uspelo dokaj nepoučenih novincev speljati na lim in tako zagotoviti lepo število glasov sebi.
NAŠI NAČRTI Katoliški medicinci pa, ki jih je letos prav čedno število, da bi zadostovalo za zmago, smo se seveda opogumljeni po najnovejših zmagah naših in spodbujeni po žilavi agitaciji levičarskega nasprotnika vrgli na delo, da iztrgamo komunistom njihovo domeno. Pregledali smo sezname našega članstva, sešteli me-dicince in z veseljem ugotovili, da katoličani smemo misliti na zmago. Pripravljali smo se na volitve na skupnih sestankih, edinole »Zarja« ni pošiljala delegatov.
BOJ »ZARJE« ZA KOMPROMIS Z LEVIČARJI Prihajal pa je vsakokrat po en Zarjan, ki pa je izjavil, da ga ne pošilja njegovo društvo in da ni upravičen pristajati na sprejete sklepe. Pač pa bi silno rad debatiral, in kadar je bil govor o tem, da je glavna naša naloga pri letošnjih volitvah ta, da porazimo komuniste, je redno potegnil z njimi, jih branil in opeval njihovo požrtvovalnost, delavnost in čisto strokovnost.
Čeprav je nas druge ob takem govorjenju malce zaskrbelo, kako bo z našim nastopom proti levičarjem, smo vendar še vsi upali, da pojde »Zarja« z nami, saj »Zarjani« pravijo, da so katoličani, in proti gospostvu najbolj pogubne ideologije se moramo vendar katoličani boriti vsi. čakali smo tistega veselega dne, ko prejmemo oflclalno Izjavo, da pojde »Zarja« z nami.
Namesto take jasne, enoumne izjave, ki bi na mah rešila situacijo,
pa so društva »Straža«, »Savica« in »Vir« prejela dne 21. nov. pismena povabila na sestanek, ki ga sklicuje g. duhovni vodja Zarjanov, dr. Fabijan, za 6 uro zvečer v sobi starešinstva In ki je bil označen kot »nujen«. Predmet: volitve v strokovno društvo medicincev. Seveda so vsa društva poslala delegate, da bi se pri skupnem omizju morda le omečila. trda srca. Delegati so posedli okrog mize in začelo se je: strogo so bili izpraševani po številu članov, po svojih mislih o volitvah, sploh vse sila natanko. Ko so delegati odgovorili vse, kakor so bili vprašani, so jim pa Zarjani predlagali tole dilemo: ali si za kompromisno listo vseh skupin in svetovnonazorskih smeri, kot je bil običaj vsa zadnja leta (in kot je stalno prinašal zmar go in glavne mandate levičarjem!), ali pa je morda tvoja želja, da bi katoliški akademiki šli skupno, tudi »Zarja« z njimi. Toda pazi, vedi, da ti »Zarja« nasvetuje kompromis.
NaS ODLOČNI — NE! »SAVICA«, »STRAŽA«, »VIR« VSI ODLOČNO PROTI KOMUNISTOM!
Kar nas je bilo prisotnih delegatov, smo vsi tak kompromis najodločneje odklanjali in resno spomnili tovariše Zarjane na izrečno prepoved vsakršnega sodelovanja s komunisti, ki jo imamo od našega papeža.
IN ZOPET SLAVLJENJE LEVIČARJEV Delegati so ponavljali vprašanje, kaj nam tak kompromis koristi in zakaj se Zarjani tako strastno upirajo temu, da bi skupno zastavili sile vsi katoličani in pridobili še nekaj glasov drugih tovarišev, da za vselej zatremo komunizem na medicinski fakulteti.
Odgovora pravega niso dobili, pač pa so lahko poslušali vsestransko slavljenje levičarjev ln pohvalo velikega dela za čisto strokovnost itd.
V	hvalnicah pa se je odlikoval pred vsemi medicinec Musek, ki je nekoč že izstopil iz »Zarje«, pa je to vnovič storil že koj naslednji dan po tem sestanku ter nato pri volitvah nastopal in govoril v prilog in podporo levičarjem komunistom in proti katoliškim akademikom, o čemer pa bomo še govorili.
»ZARJA« NAS ZAPUSTI...
Ob koncu so nam pa rekli, naj gremo domov in naj vpriišamo svoja društva, kako se bodo odločila, potlej pa naj pridemo g. prof. povedat kako ln kaj. —
Sklenili smo vsi, da s komunisti ne pojdemo za nobeno ceno. Toda kako nas je presenetilo pismo, ki so
nam ga drugi dan pisali, da za
»Zarjo« prenehajo vse obveznosti do AKD »Straže«, »Savice« in »Vira«, češ da se ni noben delegat teh društev udeležil odločilne seje, ki so jo baje sklicali drugi večer, in pa ker sklepamo »Zarji« za hrbtom kompromise, ki so še manj opravičljivi ... Zato se bo »Zarja« volitev vzdržala, svojim medicincem pa bo dala možnost, da volijo, kogar hočejo.
Tako, prijatelji! Kompromis z levičarji bi bil torej »bolj« opravičljiv, če vas pa vprašajo odkrito in vljudno, kako mislite, je pa to sklepanje kompromisov za vašim hrbtom!
»Zarja« je izpregovorila svojo zadnjo besedo, manjšina njenih članov je volila katoliške akademike, da bi pritegnili glasove tovarišev, ki jih je pa vseeno nekaj volilo našo listo, pa ni dovolila. Izid je bil tak, kot je že znan ...
BURNI OBČNI ZBOR
Zdaj pa čujmo, kakšne presenetljive izjave je dajal »dika« »Zarje«, Vitko Musek, štiri dni nato pri volitvah, potem ko je iz »Zarje« že izstopil. Te izjave se od prejšnjih razlikujejo le v tem, da so bile podane čisto brez prikrivanja in olep-šavanja ln z naravnost gromovniško besedo v korist In oporo levičarjem pred polno dvorano medicincev, »ločim je pri sestanku še izbiral besede in skrival svoje simpatije za komuniste.
Čez štiri dni, v soboto, 25. nov. pa se je ta tič izkazal pravega in v pristni barvi.
Vsedel se je med levičarske poglavarje in agitatorje. Ko se je občni zbor začel, je začela naraščati tudi nevolja proti neugodnim poročilom bivšega levičarskega odbora in proti cinizmu, s katerim se je ta lepi odbor otresal neljubih vprašanj. Pri tem pa ni utrpel, da ne bi ironično zbadal in sramotil katoliške akademike, kateri pa so seveda hitro pokazali zobe in zahtevali vsestransko revizijo poslovanja v preteklem letu: za denarne Izdatke ni bilo potrdil.
MUSEK SRDITO BRANI LEVIČARJE
Takrat pa je tovariš Musek vedno znova vstajal In ogorčeno nastopal proti katoliškim akademikom, katerim je očital najgrše grehe In prestopke v poslovanju — knjižnice, levičarje pa je branil tako ognjevito, da se obtoženemu levičarskemu odboru sploh ni bilo treba zagovarjati, ampak je bivši predsednik enostavno poklical tov. Muska, kadar je bilo treba streljati v obrambo. Slednji pa je nastopal tako ostro, da ga je morala tovarišica cukati za ro-
kav, da se kako ne prenagli. Vprašanjem in protestom z naSe strani so sledili vselej bolj In bolj ostri Izpadi tov. Muska in nekaterih drugih bolj pogumnih levičarjev.
IZII) VOLITEV Sledile so volitve z znanim izidom.
Dobili so: levičarji	66
katoliSki akademiki 36 Jugoslavija	33
dani »Edinstva« se volitev niso udeležili.
Po hipnem zmagoslavju, ki so ga zagnali levičarji, je govoril njihov novi predsednik, nato pa je začel svoj epohalni govor tov. Musek.
»NEZARJAN« MUSEK DAJE IZJAVE ZA »ZAItJO«
V	vznesenih besedah je orisal boj »Zarje« pri katoliških akademskih
Častno predsedstvo:
minister prosvete, g. B. MAKSIMOVIČ
ban dravske banovine, g. dr. M. NATLAČEN
predsednik Slov. Akademije znanosti in umetnosti, g. dr. R. NAHTIGAL
rektor univerze kralja Aleksandra I., g. dr. M. SLAVIČ.
I. V soboto, dne 16. decembra 1939 ob 30. url v opernem gledališču
SLAVNOSTNA PREDSTAVA: 1. Državna himna (orkester)
3.	Pozdrav predsednika Akademskega akcijskega odbora cand. iur. Ludvik LESKOVAR
3. Beseda gledališkega intendanta in akademika, g. Otona ŽUPANČIČA
4. Uvertura
5. Predstava: Gorenjski slavček (Foerster)
II.	V nedeljo, dne 17. decembra 1939 ob 10. uri v univerzitetni zbornici:
1. Državna himna (Akademski pevski zbor)
društvih za sporazum z levičarji, boj, ki pa je ostal brezuspešen. Med drugim je dejal dobesedno takole:
»Zdaj, ko vidite uspeh volitev, poslušajte še, kakšna je bila vloga »Zarje« in Zarjanov pri teh volitvah. Ne govorim vam sicer več kot Zarjan, toda to sem še do nedavnega bil. Da ne boste delali Zarjanom krivice: »Zarja« se jo z vsemi močmi trudila, da doseže kompromis z levičarji, toda zastopniki katoliških društev so ga vseskoz odklanjali. Na »Zarjo« ne pade nobena krivda. Naj se pa tudi ve, da »Zarja« noče več biti jeziček na tehtnici, od katere bi kdo pričakoval odločitve zmage. Ali bodo zmagali klerikalci ali pa bodo morda levičarji, glede tega se ne zanašajte več na »Zarjo«.
Ko je Musek nehal, so mu levičarji burno ploskali.
3. Slavnostna seja (Rektorjev pozdrav in nagovor)
3. Adamič: Zdravica (Akademski pevski zbor)
4. Slovesna promocija senatnega predsednika, g. dr. Antona KOROŠCA za častnega doktorja prava
5. A. Hajdrih: Mladini (Akademski pevski zbor)
III.	Istega dne ,ob 11. uri bo v veliki unionski dvorani
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE
1. Državna himna (orkester glasbenih akademikov)
3. Rektorjeva uvodna beseda.
3. Pozdravi zastopnikov oblas-tev
4. Ustanovitev slovenske univerze: predsednik senata, g. dr. Anton KOROŠEC
5. Borba Slovencev za univerzo: univ. prof. in akademik g. dr. J. POLEC
6. Govor predsednika Akademskega akcijskega odbora, g. cand. iur. L. LESKOVAR
7. Adamič: Zdravica (Akademski pevski zbor)
Z zagrebške univerze
Na zagrebško univerzo se je to šolsko leto vpisalo rekordno število slušateljev: preko 7000. Pa ne smete misliti, da so vpisani na hrvatskl univerzi samo Hrvatje; zelo velik procent slušateljev je drugih narodnosti, saj je samo Bolgarov okoli 600. Pa tudi Slovencev je blizu 400. Mnogo je tudi Srbov, Nemcev, Madžarov in Židov.
VOLILNA BORBA
Zadnje tedne je bila univerza v znamenju volitev v strokovna društva. Letos nastopajo skoro pri vseh volitvah tri liste: nacionalistična, komunistična in lista Hrvatske kmečke stranke (HSS). Naj navedem nekaj volivnih izidov, iz katerih se razvidi moč posameznih skupin:
Na jurldični fakulteti, kjer sta bili le dve listi, nacionalistična in lista HSS združena s komunisti, so zmagali z veliko premočjo nacionalisti.
Na gozdarski fakulteti sta bili ravno taki listi, je pa zmagala lista HSS.
Agronomi so postavili tri liste: nacionalistično, komunistično in listo HSS- Zmagali so nacionalisti s 108 : 55 : 85. Zanimivo je dejstvo, da so proti koncu glasovanja volili nekateri komunisti za listo HSS.
Iste liste so bile predlagane na veterini, kjer so nacionalisti zmagali z 71 : 39 : 60. Na medicini je zmagala komunistična lista, ki je dobila 201 glas, ostali listi sta dobili vsaka nekaj nad 160. Poudariti pa je treba, da so komunistom pomagali do zmage le slušatelji tujih narodnosti: Slovenci (preko 35) Srbi in Židje, ki jih je na tej fakulteti zelo velik procent. Na ekonomsko-komercialni visoki šoli pa je zmagala lista HSS. Tej so dali Slovenci preko 40 glasov. Na filozofski fakulteti so v treh strokovnih društvih zmagali nacionalisti s precejšno večino.
OBE SLOVENSKI DRUŠTVI
Slovenci smo organizirani v Zagrebu v dveh akademskih društvih: v katoliškem društvu »Danica« in pa v društvu »Triglav«, ki je do nedavnega hotel veljati za nacionalistično, je pa danes javna tajnost, da društvo vodijo komunisti in drži tudi v tem primeru, da: »Kakršen je pastir, taka je čreda«.
»Danica« ima namen pomagati svojim članom pri študiju, kar pričajo njeni strokovni klubi, poglabljati pri članih njihov katoliški svetovni nazor in gojiti družabnost, kar je posebno važno, če pomislimo, da smo sredi tujega velemesta. Te svoje namene doseza, kolikor so ji pač dani pogoji.
CARNEGIE MLADINI Na vprašanje, kaj svetuje mladini, da bo v življenju dosegla uspehe, je sloveči amerikanskij milijarder in človekoljub Carnegie (izg. Karnegi) odgovoril:
Najprej poštenost, potem marljivost in koncentracijo. Skrivnost uspeha je v tem, da veruješ, da ga boš končno dosegel in da vidiš v vsaki oviri, v vsakem neuspehu pobudo za novo borbo!
Kjer! koli je kak cilj, vrednota, nagib, tam je volja močna.
Lindworsky S. J., odličen nemški psiholog.
PROSLAVA
20 letnice slovenske univerze kralja Aleksandra I. pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.
30-ietni jubilej dijaške Marijine kongregacije v Novem mestu
o paMu % Moskvo
»Samo ena država je, s katero nismo skušali skleniti zvezo in z njo ne želimo biti v bližnjih odnosih, in to je sovjetska Rusija. V boljševizmu vidim še slej ko prej inkarnacijo človeškega nagona po uničevanju.«
jM£h w»u	a'	<1
»Boljševizem je nauk svetovne revolucije, a to pomeni nauk uničevanja sveta, če se smatra ta nauk za enakopraven življenjski faktor v Evropi, se Evropa izroča njemu. Nemčiji ni mar, če sploh žele in koliko žele drugi narodi imeti s tem naukom kontakta in če se žele tej nevarnosti podvreči... K temu spada tudi to, da se ogibljemo vsakega drugega tesnejšega stika z nosilci strupenih bacilov, in končno nočemo nemškemu narodu s tem pesek v oči metati glede te nevarnosti, da sami vzdržujemo zvezo z njimi več kot je med državami potrebno.«
tuNjrLUTI »Ul. UR***
•im
Za narodni blagor
Ko je padla češka, je bilo naše javno mnenje hudo razdraženo. Levičarji so izkoristili ugodno priliko in se začeli navduševati za obrambo malih narodov, proti fašizmu in kar je bilo še podobnih gesel. Kdor je bil proti strelskim vajam, ki so jih naši komunisti skušali organizirati, je veljal za izdajalca slovenskega naroda, za fašista.
Zlasti belgrajska univerza je bila že več let pravo gnezdo levičarskih elementov. Do začetka vojne so se navduševali in penili za zahodne demokracije. Vlado so napadali, češ da je orodje fašizma in nacizma. Drli so se po ulicah in klicali meščanom v boj za obrambo domovine. V Belgradu so tudi ustanavljali nekake dijaške bataljone in se navduševali za vojno.
Vsi ti ljudje so se kar čez noč obrnili kot petelin na strehi, ki ga vsak veter zasuče. Včeraj so bili najbolj vneti zagovorniki zahodnih demokracij, danes so največji nasprotniki Anglije in Francije. Prej so najbolj kričali, da moramo domovino braniti, da jo bodo sami branili na Karavankah ali kjer koli, zdaj so največji miroljubi in pove-Učevaloi — boljševizma.
Ti velenarodni akademiki so se celo tako daleč spozabili, da se na belgrajski univerzi ni mogla vršiti komemoracija za umrlim francoskim admiralom Gueprattom, ki si je v svetovni vojni priboril veliko zaslug za srbski narod. Zato so sedaj demokrati odstavili vodstvo demokratskega akademskega kluba.
Dne 3. oktobra 1909. je ustanovil pokojni nadškof dr. Jeglič dijaško Marijino kongregacijo.
Majhno je bilo takrat število teh Marijinih častilcev: 38. Pokojni naš vladika dr. A. B. Jeglič se je sam pripeljal k sprejemu prvih članov. Kronika poroča, da ni viselo s frančiškanskega zvonika nič manj kot 8 zastav.
Majhno je bilo število prvih članov, toda vztrajali so. Kmalu je prišla kruta svetovna vojna, ki je razpršila to .družbico. Mnogo jih je obležalo za domovino na bojnem polju. Toda kongregacija ni propadla, ampak se je z novimi močmi borila za kreposti Marijine.
L. 1914. je bil ustanovitelj p. Pavel prestavljen. Kronika sedaj molči celih sedem let. Nadaljuje se zopet od 1. 1920. dalje. Tedaj je vodil kongregacijo p. Jožef Aljančič. Od leta 1922. pa je bilo vodstvo izročeno p. Krizostomu Sekovaniču. Za časa njegovega vodstva se je versko in prosvetno življenje dvignilo na visoko stopnjo, članov je takrat štela kongregacija 70 — 80. Ustanovili so se že takrat njeni odseki: evharistični, misijonski.
L. 1925. je prišel nov voditelj, p. Modest Novak, 1. 1927. p. Emest
Najbolj demokratična država na svetu, dežela, kjer je zagotovljena popolna svoboda izražanja misli, ni mogla dopustiti, da komunistična stranka deluje. Kajti prej, ko je bilo to še dovoljeno, je komunistična stranka tudi tu — kakor povsod — to svobodno izredno izkoriščala ... In čeprav Švica ni prav nič imperialistična, vendar ljubi svojo zemljo, svojo svobodo. Zato je pa tudi začela preganjati komuniste in sicer zelo energično.
Zinimiv primer nam nudi slučaj Leona Nikola. Bil je vodilen član švicarske socialne demokratske stranke. Brez njenega pristanka je odšel v Moskvo, kjer je ostal dva in pol tedna. Agenti Inturista so ga peljali v Petrograd in v nekatere bližnje Kolhoze. Ne zna niti ene
Nekatere člane, za katere se je ugotovilo, da so komunisti, so pa izključili za vse čase iz stranke.
Ti dogodki nam zopet jasno pričajo, kdo je zasnoval spomladi Narodni akademski blok. Katoliška akademska društva so edino pravilno ravnala, ko so ta blok razbila. Le »Zarja« še vedno hodi svoja pota. V vseh časih živijo ljudje, ki imajo ušesa, pa ne slišijo. Imajo oči, in ne vidijo ali nočejo videti.
Jenko, 1. 1928. pa p. Ladislav Pin-
ter. Za 201etnico je dobila kongregacija svoj prapor, načrt je naredil p. Ladislav sam. Delo se je v tem času zelo poživilo.
L. 1931. je bil p. Ladislav prestavljen, toda že drugo leto je prišel nazaj in zopet nadaljeval svoje delo.
L. 1936. pa je prevzel vodstvo p. Kornelij Gorše; žal, da je bil že drugo leto prestavljen na Brezje. Dobili smo novega voditelja p. Silvina Lenartiča. In on sedaj srečno vodi našo kongregacijo že tri leta.
Kongregacija se udejstvuje v verskem in prosvetnem življenju. Imamo vsako sredo svojo recitirano sveto mašo s petjem, vsak mesec skupno obvezno sv. obhajilo. Ustanovil se je letos tudi evharistični krožek, ki ima nalogo, da poživi versko življenje med člani. Sedaj šteje naša kongregacija že nad 200 članov in članic.
Imamo poleg verskih tudi prosvetne sestanke, kjer obravnavama razna aktualna vprašanja. Imamo knjižnico, ki šteje nad 2000 del in je redno na razpolago članom. Letos se je ustanovil še socialni krožek.
Tako deluje naša kongregacija In se bori za svoje geslo »Po Mariji k Jezusu«.
ruske besede in sam — kot pišejo švicarski Usti — sploh nikamor ni mogel niti ganiti. A vendar je -—■ po stari komunistični navadi — poslal dolge in panegirične dopise o tem, kako ruski narodi »gradijo socialistično družbo«. Ko se je vrnil, je začel propagirati komunizem in na zborovanjih razširjati komunistične ideje, sovjetsko-nemški pakt pa nazivabi »veliki doprinos k svetovnemu miru.«
Socialnodemokratska stranka je Leona Nikola izključila. To se je zgodilo z ogromno večino in z motivacijo, da
»Kdor danes piše take stvari kakor Nikola, zanj ni več mesta v socialnodemokratski stranki.«
Tudi ti ljudje namreč poznajo težko in tragično resničnost življenja v sovjetski Busijl in si zelo prizadevajo, da svojo domovino pred njo rešijo.
Zadnje švicarske volitve 1. nov. 1939. so to najlepše dokazale, ker so pri volitvah vsi levičarski elementi izgubili; zlasti pa komunisti, ki so izgubili svoja dva edina poslanca v Švici: v Baselu in ZUrichu.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj).
Svobodna Švica preganja komuniste