GRADISOV VESTNIK GLASILO DELOVNIH _ UUDI °2D GIP GRADIS A leto xx. LJUBLJANA, avgust 1978 št. 244 Dolgo smo čakali na poletje in končno je tu, z vso svojo vročino in le-Pimi sončnimi dnevi. Gradbinci smo [ahko dvakrat veseli: čudovito vreme ie Za delo na gradbiščih, lepo pa je za Sedaj tudi za tiste, ki se namakajo na ***°rju ob naših počitniških domovih. Še nekaj tednov in že bomo lahko delali bilanco letovanj v Ankaranu, Poreču in na Pohorju. Ali bomo našli kaj delavcev med gosti naših domov? AH pa bo tako kot vedno, ko ugotav- POLETJE, POLETJE... Ijamo, da usluge naših domov vse premalo koristijo tisti, ki so počitnic pravzaprav najbolj potrebni — delavci? Zadnja leta imamo vsako poletje tudi dodatek za dopust, regres in naše cene v domovih za eno osebo niso višje od vsote teh regresov. Zakaj torej premalo delavcev na oddihu? Prav gotovo je ena naših nalog v naslednjih letih, da te vzroke poiščemo in odpravimo. Naš delavec je potreben takih počitnic, ki mu bodo pomagale nabrati novih delovnih moči. ‘Udi ^ »a naši plaži v Ankaranu je kar živahno gibanje in združevanje delater sr^ štev na edinstvenem tržišču. Na način je potrebno, da se ustv^ pogoji za odpravljanje izvora lo nega zapiranja in parcelizma. Hitrejši razvoj gospodarsko n žitih republik, posebno SAP vo, je eden od osnovnih nalog' družbe. Posebno je važno, dase ganizacije združenega dela ,z » gamzauijc zuruzcncga »j— spodarsko razvitih področij m 11 Q zvitih, poslovno povezujejo na hodkovnih osnovah. Posebno poglavje v ResolucU',^. posvečeno uresničevanju P®--. ^ ekonomske stabilizacije. Nas J Enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je sprejel dve resoluciji — »Vloga in naloge ZKJ v borbi za razvoj socialističnega samoupravljanja, za materialni in družbeni napredek dežele« ter »Zveza komunistov Jugoslavije v borbi za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem v svetu«. V teh dokumentih so določene naloge, zaradi katerih se bodo v naslednjem obdobju angažirali člani ZK, delovni ljudje in državljani. Enajsti kongres ZKJ je sprejel tudi določene spremembe v statutu ZKJ. V uvodnem delu resolucije »Vloga in naloge ZKJ v borbi za razvoj socialističnega samoupravljanja in materialni in družbeni napredek dežele« se ugotavlja, da so v obdobju med dvema kongresoma doseženi veliki rezultati. Omenimo samo nekatere: pomembno dejstvo je, da delavski razred v celoti obvlada družbeno reprodukcijo, nadaljuje se uspešen materialni razvoj, povečana je socialna varnost delavskega razreda. Enajsti kongres ZKJ je izhajajoč iz Programa ZKJ, doseženih rezultatov realnih možnosti, referata tovariša Tita in diskusije, določil naloge komunistov, organizacije in organov ZK. Ti so v tej resoluciji razvrščeni v pet poglavij, v katerih so precizno navedena področja, na katerih se morajo v naslednjih štirih letih angažirati jugoslovanski komunisti. NEZAMENLJIVA VLOGA DELAVCA Iz prvega dela Resolucije, v katerem se govori o razvoju socialističnih samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosih, materialnem in družbenem razvoju, izhaja, da je potrebno v naslednjem obdobju ustvarjalno pristopiti k Ustavi, zakonu o združenem delu ter drugim sistemskim zakonom. Enajsti kongres ZKJ kaže potrebo, da ZK zagotovi pogoje, da bodo delavci suvereno odločali o dohodku in njegovi delitvi ter družbeni reprodukciji v celoti, se borili za dinamičen razvoj proizvodnje, izboljšanje pogojev življenja in dela in utrjevanje materialne osnove. Komunisti so dolžni — navaja prvi del resolucije — da skupno z delavci na osnovi stalnega kritičnea opazovanja prakse, omogočijo pogoje za organiziranje ter funkcioniranje TOZD, v katerih bodo delavci resnično ustvarili svoje neodtujljive pravice ter z ustavo določen družbe-no-ekonomski položaj. Delavci TOZD morajo resnično postati nosilci odločitev, s čimer je delavec subjekt družbene reprodukcije ter celotnega družbenoekonomskega sistema. Bistven pogoj za to je, da šo delavci pravočasno, popolnoma ter na dostopen način informirani o vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovega materialnega in socialnega položaja. Zveza komunistov se bo še odločneje zavzela za samoupravno povezovanje in združevanje TOZD v delovne, sestavljene ter druge oblike združenega dela in sredstev na dohodkovnih odnosih. Delavci v združenem delu morajo biti nosilci združevanja dela in sredstev v širše samoupravne oblike na osnovi njihovih skupnih interesov in potreb. Komunisti se morajo odločno upreti staremu podjetniškemu načinu organiziranja. Iz resolucije »Vloga in naloge ZKJ v borbi za razvoj socialističnega samoupravljanja in za materialni in družbeni napredek dežele« dalje izhaja, da se morajo komunisti boriti za še temeljitejšo preobrazbo bank in drugih finančnih institucij, notranje in zunanje trgovine. Potrebno je še hitreje odpraviti stare odnose ter mišljenja, kakor tudi monopolni položaj posameznih organizacij. Zveza komunistov se bo zavzela, da bodo delavci nenehno v akciji za povečanje dohodka, predvsem na osnovi porasta produktivnosti dela, združenega dela in sredstev ter boljšega koriščenja živega in minulega dela. V tej smeri je potrebno stalno krepiti vloge in funkcije dohodka in odstranjati izvore in oblike lastniškega monopola, tehnokratskega in birokratskega odločanja o dohodku. Istočasno si morajo komunisti vsakodnevno prizadevati za osvojitev načel delitve po delu in rezultatih dela. si. Pomembno dejstvo je, da delavci obvladajo pogoje, sredstva in rezultate svojega dela ter tokove družbene reprodukcije. V praksi je potrebno oživeti principe stalnega, občasnega ter istočasnega planiranja na vseh »stopnicah« odločanja. V tem cilju je potrebno koristiti rezultate znanstvenih dognanj in dosežkov. Kongres je nadalje pokazal na nujnost nadaljnjega razvijanja jugoslovanskega tržišča. Dolžnost komunistov je, da se borijo za preseganje regionalnih meja za nemoteno le nekatere: uresničevanje veL'jrJf2jj bolj ekonomične proizvodnje, beno racionalno koriščenje do ka, utrjevanje programa varcev ^ hitrAič** cnrpmpmhp V t?OSP^ h«i hitrejše spremembe v gospo- ^ strukturi... v razPoj Ker so poudarjene nalog |ekpa. voju agroindustrijskega ko F ^ sa, resolucija poudarja, da se ^ borila za stalno razvijanje vse g. skega in enakopravnega sode <' ra trebno je zaostriti odgovorno*1 | ^ in vseh družbe publik in pokrajin in vat«, — - . j n -činiteljev za uravnotežen devi | plačilni promet. PRESEGANJE LOKALNIH MEJA Enajsti kongres ZKJ obvezuje komuniste, da si morajo prizadevati za dosledno in učinkovito pripravo in funkcioniranje planiranja v prak- Obrisi temelja za most v Titogradu — levi breg POLLETNI REZULTATI SO V OKVIRIH PLANA IN V POPREČJU UGODNI °b,*9 In produktivnost | p sta porasla fftiult3e j® mimo in pred nami so Kvi .,inašega dela in truda v prvi dni *et°šnjega leta. Pred letom n°°b ugotovitvi porasta celot-|dlSQVoh0dka za 8 % rekli, da Gra-Upošt bse8 ni porasel, ker se je ob nekoi^n)u indeksa cen za 9% celo Pocjj. 0 zmanjšal. Ob sedanjem taktnega prihodka za 26 % k sta„' *zmom ugotavljamo, da se «m0 ve začelo izboljševati. Kot °menili, se je obseg nomi- nalno povečal za 26 %, realno pa za 5 %. Nominalno povečanje obsega za 26 %, je rezultat naslednjih vplivov: — že večkrat omenjeno podaljšanje obračunske dobe za 15 dni, naj bi z 9% vplivalo na obseg % cene so se v poprečju povečela za 12,5 % — za dobrih 7,6 % se je povečala naša produktivnost. Kakšni so naši rezultati nam najbolje povedo številčni podatki iz naslednje preglednice »vina :r«dn0st 2. v0l*vod. Prred' lastne rSi 4. podek Seni 6. 7'zvod ^ °h°dek I—VI 77 mio din % GN 78 mio din <7o I-VI 78 mio din % I-VI 78 I—VI 77 I-VI 78 GN 78 1.710 98 4.245 94 2.174 99 127 51 1.176 68 3.269 73 1.530 70 130 47 1.739 100 4.503 100 2.192 100 126 49 1.180 '68 2.914 65 1.510 69 128 52 559 32 1.589 35 682 31 122 43 33 2 84 1 2 42 2 126 50 526 30 1.505 33 640 29 122 43 X Poslabšala e$lavjJ? de* merjen s prvimi tremi ^ 30o!am* presega lanskega za 26 ,l\ Materialni stroški kažejo ,>mi°Večaniav 12s- S tem se je \rj'Cn°st našega poslovanja v z lanskim polletjem ne-P°slabšala. To se vidi tudi v A tj »roškov v celotnem prihod-i!^).l aŠ? 69 % (v mesecu maju fOh ,ran* smo na 100 din porab-C(dstev dosegli 143 din ce-3 dir, ^dlrodka, letos dosegamo in od Ker ie povečanje stroškov Povečanja celotnega pri-’Se je dohodek povečal le za ob polletju izpolnili pla-x lotni prihodek z 42 %, letos pa z 49 % — torej več, kar je ugodno. Doseganje planiranega dohodka je ostalo v primerjavi z lanskim polletjem nespremenjeno — 43 %. Z gospodarskim načrtom smo si zastavili nalogo, naj bi ob polletju dosegli: — vrednost proizvodnje in vrednost lastne proizvodnje v višini 45 % planirane vrednosti za leto 1978 — celotni prihodek v višini 44 % od planiranega za celo leto 1978 — dohodek v isti višini — t.j. 44% Delitev je zadovoljiva Delitev dohodka, njegova primerjava z lanskimi rezultati in doseganje planiranih vrednosti je prikazana v naslednji preglednici: I—VI GN I-VI Indeksi I-VI I—VI 6. Del ČD za stan. izgr. 7. Del ČDza 19 2 39 3 21 3 159 55 sklad skup. porabe 8. Del ČDza 20 4 73 5 34 5 174 47 posl. sklad 9. Del ČD za 53 10 203 13 85 13 159 42 rez. sklad 14 3 38 3 16 3 111 42 Celo leto 1977 smo ob vsakem periodičnem obračunu ter tudi ob zaključnem računu ugotavljali prekomeren porast obveznosti iz dohodka. Letos se je kot kaže, naraščanje obveznosti umirilo, saj so večje le za 6 %. Tudi njihov delež v dohodku se je znižal od 30 % lani na 26 % letos. Osebni dohodki so bili realizirani v višini 318 mio din, oziroma 50% od dohodka. Porast osebnih dohodkov v Gradisu je takšen, da izpolnjujemo določilo skupščinske resolucije, kar zadeva delitev dohodka. Enako izpolnjujemo tudi interna merila. To velja za Gradis, kot celoto. Sicer pa po določilih skupščinske resolucije ne izpolnjuje meril 5 TOZD, po internih merilih pa 4 TOZD (so negativne). Kot je razvidno iz preglednice so podatki v Gradisu pri doseganju planiranih vrednosti dokaj uravnovešeni. Odstotki doseganja planiranih vrednosti za leto 1978 se gibljejo med 41 in 47. Ob polletju naj bi dosegli 44,1 % planiranega dohodka, 44,5 % či- stega dohodka, 45,6 % osebnih dohodkov in 42,3 % ostanka čistega dohodka. Dejansko pa dosegamo 42,5 % dohodka, 43,2 % čistega dohodka, 42,7 % osebnih dohodkov in 44,2 % ostanka čistega dohodka. Sredstva amortizacije po minimalnih in pospešenih stopnjah skupaj z razporejenim delom CD za poslovni sklad so znašala lani ob polletju 103 mio din, letos pa 151 mio din, to je 47 % več. Čeravno bomo morali kriti nemajhne zneske iz poslovnega sklada za breme širše družbe (kreditiranje nerazvitih.,izguba železnic) in elektrogospodarstvo, se bomo lahko letos in naslednje leto spet normal-neje opremljali s stroji in sicer po dveletni stagnaciji. Rezultate poslabšujejo previsoko uporabljena obratna sredstva. Uspešnost — kazalniki Uspešnost poslovanja je močno odvisna od obsega del. Toda pravo sliko uspešnosti nam dajo kazalniki Indeksi I-VI I-VI Kazalnik I-VI 77 GN 78 I—VI 78 78 I—VI 77 78 GN 78 1. Vrednost lastne proizv. na efektivno uro 185,8 225,5 223,5 ' 120 99 2. Dohodek v primerjavi s popr. vloženimi sred. 0,76 0,76 0,50 66 66 3. Doh. na pogojno uro 38,25 44,76 42,33 111 95 4. OD na pogojno uro 19,51 22,14 21,02 108 95 5. Delež OD v dohodku 51 49 50 98 102 6. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,16 0,19 0,20 . 125 105 Prvi kazalnik nam kaže našo produktivnost. V primerjavi z lanskim polletjem se je povečala za 20 %, z upoštevanjem porasta cen, pa je realno večja za 7,6 % Rentabilnost izražena z dohodkom v primerjavi z vloženimi sredstvi znaša 0,5. To pomeni, da smo na 1 dinar vloženih sredstev ustvarili 50 par dohodka. Rentabilnost se giblje od 36 par do 82 par (izjema sta biroja s poprečjem 98 par). Dohodek na pogojno uro je naš najpomembnejši kazalnik uspešno- sti. Povečal se je za 10,7 %. S tem ra-zultatom dosegamo planirano vrednost s 95 %. Osebni dohodki še preveč po starem. Iz naslednjega kazalnika, osebni dohodki na pogojno uro, ugotovimo, da so se osebni dohodki povečali v manjši meri kot dohodek, kar je v skladu s predpisanimi merili. NADALJEVANJE NA 7. STRANI Jj |[fl Odkar je urejena plaža, so tudi otroci prišli na svoj račun, saj so jim *r pališča napravili lep peskovnik Ankaran sredi poletja V________________________ Včasih je Gradis slovel, da ima najbolj urejene razmere za letovanje svojih delavcev. Bil je to počitniški dom v Poreču, v Ankaranu smo zgradili z lastnimi močmi in rokami novo počitniško naselje, na Pohorju je zrasel nov dom, vendar — vse to se je dogajalo pred dvemi desetletji. Od takrat naprej smo na tem področju le stagnirali in tako kmalu izgubili prvenstvo v kapacitetah in urejenosti. Mogoče so ti domovi pred dvajsetimi leti res zadostovali za takratno potrebo po ležiščih, danes pa so prav gotovo že premajhni in preveč nefunkcionalno urejeni za ta čas. V teh poletnih tednih smo obiskali počitniški dom v Ankaranu. Bil je nabito poln, celo več: imeli so dvanajst ljudi več kot pa znašajo naše Delovnik upravnika doma Anton Gustinčiča se začne zgodaj zjutraj in konča pozno zvečer kapacitete. Kaj se hoče, vsaj po nečem ne zaostajamo za hotelskim turizmom — nekaj ležišč je bilo pač dvakrat oddanih. Strokovno se temu reče »prebukiranje«. Sicer je pa bolje, da o vsem spregovorijo kar upravnik doma in gostje: A. Gustinčič, upravnik doma v Ankaranu: » Trenutno je v domu več gostov, kot smo uradno imeli postelj. Tako so prišle prav vse rezervne postelje. V prejšnjih izmenah je bila slika precej drugačna — kapacitete so bile zasedene le 60—70%. Tako smo morali oddati sobe tudi drugim, ki niso člani Gradisa. Gostje so drugače kar zadovoljni, glede hrane tudi ni pritožb. Sedaj imamo dovolj ljudi za delo v kuhinji in strežbi. Imamo pa druge težave: Gradisova nabavna služba nam ni šla prav nič »na roke«. Že 8. marca smo jim posredovali pot.rebe za nabavo drobnega inventarja in podobno. In kaj se je zgodilo? Komaj smo dobili nekaj zahtevanega materiala 21. julija! 4. julija smo tako morali biti brez zastave, gostje pa so morali do takrat ob času obrokov potrpežljivo počakati, da smo za prvimi, ki so jedli, pomili posodo in dalje servirali hrano. Mislim, da io ni način dobrega sodelovanja. Včasih smo sami nabavljali, kar smo potrebovali. V Ankaranu imamo še en velik problem — neurejeno rekreacijo in zabavo za goste. Na voljo imamo dovolj prostora, vendar kadar je grdo vreme, gost nima kaj početi. Kegljišče propada in je neuporabno pingpong miz ni, ostane jim le igranje šaha.« Svoja zapažanja so nam povedali tudi gostje Miro Primorac, Jakob Gajšt in Tone Hoblaj, zaposleni v GE Maribor in v LIO Škofja Loka: »Hrana in postrežba v domu sta kar dobri, tudi osebje je dostopno in ustrežljivo. Povrhu vsega imamo še lepo vreme, tako da bi bilo vse lepo, če... Ta ČE pomeni, da nam manjka nekaj, s čimer bi se lahko zabavali in ukvarjali po tistem, ko pridemo s plaže ali pa takrat, kadar se vreme poslabša. Sicer je tu pri jedilnici res tudi bife, vendar se ga prav veliko ne upamo posluževati, malo zaradi »zdravja« in hudih žena, največ pa zaradi cen, ki jih imajo v našem bifeju. Ali vendar ne bi bilo mogoče, da bi prodajali pijače po znosnih cenah ne pa po hotelskih? V bližini je dom Hidromontaže, kljer lahko kavo pijemo za 3 dinarje, pivo pa je tudi precej manj kot 10 din (toliko je namreč pri nas). Slišali smo tudi tisto o »hitri« nabavi novega drobnega inventarja. To se pa pri nas res ne bi smelo dogoditi. Pravzaprav pa Miro Primorac in Tone Hoblaj Brez dobre kuharice ni ,,1^ in kuharica Cilka Jerše «*'P kolikor le more, da so g<* 1 voljni T? > Gajšt >° glede neurejene rekreacije, (n e zastarelosti določenih stvari 27 |a°ja jedilnica je taka kot pred et>. ko so jo naredili, še celo ve-es nima) občutek, da se veliko J*a8a in skrbi za dom v Poreču, tih • l^hko i4- hodii° v en a*' drug dom, M ^n,° hitro ugotovimo, kdo hodi v tak aran 'n kdo v Poreč. Če je torej bi|0°’ da se bolj skrbi za Poreč, bi fic;Mogoče umestno, da »prekvali-W*m°* Poreč v počitniški dom 1. Ej^orije in Ankaran v počitniški ^ -• kategorije. Tako bi lahko bil C{k ar.an mogoče tudi za spoznanje kot Poreč. Mislimo, da bi U$t 0 tem vredno spregovoriti na p^ncm mestu. iti|caZa v Ankaranu je drugače lepa P° urejena, letos smo glede tega res lahko zadovoljni. Mislimo pa, da bi se bilo potrebno pogovoriti o perspektivi tega doma in to čimprej, saj končno 27 let ni kratka doba za tak objekt — brez preureditve in dopolnjevanja. Družabno življenje v domu je bolj klavrno. Mi smo stari Gradisovci pa pravzaprav nikogar od gostov ne poznamo. Ali je že toliko novih v podjetju ali pa imamo precej tujih gostov?« Taka so torej mnenja o počitnicah v našem domu v Ankaranu. Mogoče smo malo zanemarili skrb zanj v zadnjih letih, ker smo upali, da ga bomo lahko malo razširili in smo se tolažili, da bomo že takrat poskrbeli tudi za ostale izboljšave. Sedaj pa z razširitvijo ni nič in tako bo najbrž res treba razmisliti, kaj bo z našim Ankaranom (ali celo s Porečem?). Tisti, ki se naveličajo sončenja in kopanja, se lahko okrepčajo v bifeju Včasih so se gosti pritoževali le nad umazano vodo ali nad slabo hrano. Danes pa za oddih potrebujejo tudi kaj več. Nekateri navijajo za ureditev športnih kotičkov, drugi za organiziranje družabnih srečanj, tretji spet za kaj drugega. Mogoče pa bi našli nekaj, kar bi ustreglo vsem. V tako lepem okolju, kot je Ankaran, ki ima čudovit vrt, lepo plažo in letos tudi bolj čisto vodo, bi lahko z malo zagnanosti in nekaj dodatnimi sredstvi uredili prijeten počitniški center, kamor bi gostje radi hodili tudi še v septembru ali zgodaj poleti. 1 odlika počitniškega doma v Ankaranu je čudovit vrt s sredozemskim rastlinjem TOZD Železokrivnica po modernizaciji kušenj smo pri načrtovanju modernizacije zato izvedli razširitev zmogljivosti, tako da bi lahko zadostili potrebam naših gradbišč tudi v slučaju, ko bomo imeli velika dela. Pri normalnem poslovanju sicer ne moremo računati na stoodstotno zasedenost, ampak bomo imeli najbrž še nekaj rezerve. Če slučajno Gradisove TOZD ne bodo toliko naročale kolikor moremo mi narediti, bomo ponudili svoje kapacitete in storitve na zunanje tržišče in s tem krili stroške poslovanja. Železokrivnica že v letošnjem letu uspešno osvaja zunanje tržišče na račun solidnosti, saj se vedno držimo rokov, imamo konkurenčne cene in strokovno izdelavo. Naša temeljna organizacija Železokrivnica sodi danes v eno izmed najsodobnejše opremljenih tovrstnih obratov v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu. Vse to so dosegli z modernizacijo, ki sicer še ni končana, je pa v fazi, ko se že kažejo njeni prvi dobri rezultati. V Železokrivnici namreč pravkar končujejo modernizacijo in razširitev kapacitet za proizvodnjo armature. Vse to pomeni za to temeljno organizacijo združenega dela veliko delovno zmago. Če povemo, da so celo projekte in študije za modernizacijo izvedli sami, to pomeni, da so bili vsi procesi, ki so sledili idejam, zgrajeni na resničnih potrebah in realnih, možnostih. Ekonomski del študije je pripravil inž. Janez Brezovec, tehnologijo in idejno rešitev objekta pa je pripravil inž. Ivo Kohne. Kapaciteta sedanje Železokriv-nice znaša za izdelavo armature od 10 do 12.000 ton letno, če bi delali le enoizmensko. V sedanji fazi je modernizacija zajela predvsem izdelavo armature težjih profilov, oziroma armature, ki se izdeluje iz profilov, ki jih imajo v palicah. V okviru modernizacije so zgradili proizvodno halo v velikosti skoraj 1000 kv. metrov z visokim in nizkim aneksom. Nizki aneks stoji med staro in novo proizvodno halo, v njem pa so nameščene garderobe, sanitarije, toplotna postaja in priročno skladišče. V visokem aneksu, ki se dviga nad sprednjim delom hale, pa so upravni prostori TOZD. Pri vsej tej modernizaciji so posebno ponosni na tehnologijo rezanja betonskega železa in na rešitev notranjega transporta. Betonsko jeklo v palicah režejo na posebnih merilno-rezalnih mizah, ki se vozijo po tirnicah in vzamejo material z lepo urejene deponije. S teh miz se material dalje transportira v proizvodno halo po transportnih mizah. Merilno transportne mize so izdelane v ljubljanskih kovinskih obratih, transportne in krivilne mize pa v mariborskih kovinskih obratih. Za te mize je izdelala načrt naša Strojna konstrukcija. Za izdelavo stremen imajo dva elektronska stroja, ki zmoreta izdelati na mesec do 40 ton stremen iz najtanjših profilov. Posebno s tema strojema so uspeli odpraviti naporno in natančno delo pri ročni izdelavi. Pri tem delu so imeli v prejšnjih letih stalno zaposlenih 10 do 15 delavcev. Prednost modernizacije je predvsem v tem, da so zmanjšali delež živega dela, kar dokazuje dejstvo, da sedaj pri podvojenih kapacitetah izdelanega zadošča isto število delavcev. Zato v tej TOZD ne planirajo povečanja števila delavcev. Zamenjali so ročno delo za strojno in tako razbremenili delavce najtežjih del. Delavci so sedaj le upravljale! strojev. Ob pričetku del v novih prostorih nam je direktor TOZD Železokrivnica inž. Ivo Kohne povedal: »Marsikdo se bo vprašal ali bodo te povečane kapacitete zadovoljene, oziroma če Gradisove TOZD potrebujejo tolikšno zmogljivost naše Žele-zokrivnice. Ko obravnavamo to vprašanje, moramo upoštevati dejstvo, da je železokrivsko delo take narave, da nastopajo pri tem delu zelo velike konice in delo niha. Zato smo imeli prejšnja leta občasno velike težave pri izdelavi armature, oziroma velike zastoje kapacitete so bile premajhne in vseh zahtev nismo mogli zadovoljiti. Na podlagi teh iz- Ob novi hali je tudi deponija železa Gradis ima v Ljubljani ob Šmartinslti cesti urejeno že pravo inf ^(|/ i, cono, saj stojijo tu proizvodne hale obrata gradbenih polizdelkov ■» krivnice Poleg nove hale je zrasla tudi upravna zgradba TOZD železoknv»‘-” zaposlenim prinesla primerne delovne prostore B Br -E P tw e8 tehnološke modernizacije <\UVed'i tudi dohodkovne od-lo,; tanjši del sredstev (3,8 mili-tdrl)LZa izvedbo modernizacije so c tudi temeljne organizacije *ive Vpega dela Gradbene opera-,i rac*'su- Ta združena sredstva j ji %j,. cz°krivnica vrnila, v času vra-%| Pa bodo te enote v višini svoje . e. udeležene na dohodku Že-'t"vnir,Vnice- Ti medsebojni dohod-lii)U l|dnosi bodo uravnani v sa-^favnem sporazumu o združe-tctij Sr,edstev in udeležbi na skup-prJhodku.« delavskega sveta Ivan ‘lZ|n‘>n, pa je pristavil naslednje: Po ^ ‘lv leto smo bolj čutili potrebo V(Hlernizaciji. včasih smo imeli nekaj strojev, poleg katerih je I fflitin tre^no ogromno dela opraviti tn z veliko fizično močjo. K! > sklenili, da je nujno po-Stj,1 cjniprcj nekaj storiti in danes \0i|° ^elezokrivnico, ki bi bila v X, Vsakemu večjemu gradbe-S Podjetju. Sedaj opazimo ve-i^niembe v proizvodnji. Sama tSe°§ija sc je precej zboljšala, iNryCt*a omo8°čti tudi večjo proi-J0, Te spremembe najbolj ob-h''kr' 01' starej^i, ki poznamo Že-jjb tl,1Vn*co 0' Razponi so se znižali in znaša razpon med najvišjim in najnižjim OD-h v Gradisu 5,7: 1, lani pa so znašali 7,6 : 1. Hkrati z znižanjem razponov se je znižal tudi tisti del osebnih dohod- kov (presežki), ki je v največji meri odvisen od rezultatov dela delavca in TOZD. Kaže, da moramo v Gradisu močno prisluhniti besedam podpredsednika izvršnega sveta Žvo-neta Dragana, ki je ob koncu julija dejal v skupščini SR Slovenije tudi tole: »Bitka za nagrajevanje po delovnem prispevku pomeni tudi politični spopad z vsemi, ki se upirajo temu procesu. Ta bitka je pomembnejša, kot je videti na prvi pogled saj je oblikovanje ustreznega ekonom- skega instrumentarija za nagrajevanje po delovnem prispevku ključni člen pridelovanju celokupnih dohodkovnih odnosov.« Podrobnosti o izplačanih osebnih dohodkov — tudi po TOZD — so razvidne iz Analize osebnih dohodkov, ki so jo dobili vsi organizatorji dela. Trenutno je naša akumulacija precej boljša kot lansko polletje in tudi delež akumulacije je boljši od planiranega, saj smo na 1 dinar dohodka ustvarili za 20 par akumulacije. Tesarji pri izdelavi opažev za novo halo Lesne Slovenj Gradec VINKO HAFNER V GRADISU Čeprav so sedaj uradno še naše počitnice, prav v sindikatu ne poznamo letos odmora. Pred nami je namreč kongres ZSS in potrebno se je čimbolj pripraviti nanj in na akcije po sprejetju kongresnih sklepov. Ena takih priprav je bilo tudi posvetovanje organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah, katerega gostitelj je bil Gradis. Prav gotovo so nam s tem dali precejšnje priznanje, res pa je tudi, da smo se na tem posvetu lahko marsikaj naučili. Uvodno besedo je podal tov. Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Najprej je na kratko opisal priprave na IX. kongres ZSS s posebnim poudarkom na organiziranosti in delovanju sindikata. Iz njegovega referata vam posredujemo nekaj najpomembnejših odlomkov, ki bodo tudi delu našega sindikata lahko nakazale marsikatero novo področje delovanja. Gotovo ste obveščeni iz sredstev javnih občil, da v zadnjem času poteka velika aktivnost na področju delovanja sindikata v Jugoslaviji in v Sloveniji pri obravnavi naše organiziranosti in metod delovanja in celotnega uresničevanja naše družbene vloge. To pa je obenem neposredna priprava za kongres sindikatov, ki naj bi bil 25. in 26. oktobra v Mariboru. Sindikati Slovenije so danes organizirani tako, kot to določa statutarni dogovor, ki smo ga sprejeli sindikati na svojem kongresu novembra 1974. Takrat je kongres sindikatov sprejel dva pomembna dokumenta, statutarni dogovor o organiziranosti sindikata in zvezi sindikatov Slovenije in pa 17 zelo konkretnih sklepov o delovanju sindikata v tem obdobju. Oba ta dva dokumenta sta po svoji vsebini v bistvu še danes v veljavi in sta izhodišče za našo družbenopolitično aktivnost. Čas teh 4 let pa je prinesel naši družbi nekaj pomembnih sprememb, pomembnih izkušenj, ki terjajo nekatere spremembe v delovanju naših sindikatov. URESNIČEVANJE USTAVE Gotovo je najpomembnejše tisto delovanje sindikata, ki ga imenujemo uresničevanje ustave in uresničevanje ustavnega samoupravnega položaja delavcev v združenem delu in občanov. Temu dokumentu, ki smo ga sprejeli 1974. leta, je sledila cela vrsta pomembnih aktov in družbenih dokumentov, od katerih je najpomembnejši zakon o združe- nem delu, ki je sam posebej obvezal sindikat za celo vrsto družbenih aktivnosti, uresničevanja samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Tu so še drugi zakoni, kot npr. zakon o delovnem razmerju in celo vrsto drugih. IZHODIŠČA SO V KARDELJEVI ŠTUDIJI SMERI RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA Zelo pomembna za našo orientacijo je bila 32. seja centralnega komiteja ZKJ lani, ki je obravnavala izhodišča tov. Edvarda Kardelja v študiji Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Na seji so takrat sprejeli, da je vsebina knjige podlaga za aktivnost komunistov pri izgrajevanju političnega sistema in tudi za pripravo republiških in zveznega kongresa sindikata, saj tudi za sindikate pomenijo temeljni dokumenti ZK platformo za politično delovanje sindikatov. Končno mi nismo posebna stranka, da bi imeli svoj strankarski politični program, ampak je temeljna družbena usmeritev za nas tudi usmeritev ZK s tem, da sindikati delujemo samostojno v uresničevanju družbenih nalog iz svojih dokumentov. Na temelju teh izhodišč že leto dni traja zelo živahna razprava o organiziranosti in delovanju sindikatov in njihove edinstvene vloge približno tako, kot je tov. Kardelj začrtal v svoji študiji v 4. ali 6. poglavju, kjer posebej govori o subjektivnih družbenih silah in v okviru tega o delovanju sindikata. Na teh osnovnih usmeritvah so zasnovana tudi stališča 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ in končno tudi naša sindikalna politična usmeritev. UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA Upoštevati moramo tudi, da sedaj že 4 leta preizkušamo in uveljavljamo delegatski sistem. V letošnjem letu smo izvedli že druge volitve v delegatska telesa in s tem tudi sindikatu naložili nove naloge pri usposabljanju novih delegatov za odločanje. Tudi sindikat je bil organiziran po novem delegatskem sistemu, ki ga imajo skupščine in samoupravne interesne skupnosti. To je seveda včasih povzročila določene težave pri organiziranju in delovanju sindikatov. (Nadaljevanje prihodnjič) Kako uresničujemo ! srednjeročni program razvoja Glavni podatki V prvih dveh letih uresničevanja programa razvoja Gradisa, to je 1976 in 1977, smo dosegli za 8% manjši obseg del kot smo ga načrtovali za ti dve leti. Pač pa smo dosegli planiran uspeh, saj sta doseženi družbeni proizvod in dohodek celo presegla planiranega. Kljub temu pa so poslovni skladi za 20% nižji od načrtovanih, predvsem zaradi zelo visokega porasta raznih obveznosti. Tudi za osebne dohodke smo v teh dveh letih izplačali za 6% več kot smo načrtovali v tem ko je število zaposlenih za 2 % večje od načrtovanega števila. To so glavni podatki uresničevanja srednjeročnega programa razvoja Gradisa v prvih dveh letih. Seveda so podatki za posamezne TOZD bolj odstopajoči, v obe smeri — navzgor in navzdol. ŠE POMEMBNEJŠI OD ABSOLUTNIH PODATKOV SO KAZALNIKI Produktivnost zaostaja za 1 %, kar nam ne bi smelo biti težko nadomestiti v naslednjih letih. Bolje se giblje ekonomičnost, ki presega načrtovano za 4%. Najslabše pa je z rentabilnostjo, to je donosnostjo vloženih sredstev, ki zaostaja za načrtovano kar za 30 %! Tolikšno zaostajanje je posledica nižjih skladov za (20 %) in pa višjih sredstev predvsem obratnih. V nekaterih TOZD smo bili v določenih časovnih razdobjih sorazmerno bogati z denarji, žal ne s svojimi (avansi). Vendar pa smo pri obračanju teh sredstev ustvarili prenizek doh0&) kar se je odrazilo na znižani do snosti. ,a. Zaradi skromnega porasta * ■ dov, oziroma nedoseganja Pre iv. denih skladov, je tudi akurnu'3 n ost nižja od načrtovane. a Kazalnik — (povečani) dobo” na pogojno uro — PD-ph zaos I za načrtovanim za 2 %, kazalni izplačani osebni dohodki na r gojno uro — OD-ph pa presega n črtovanega za 4 %. ..et To pomeni, da je bila naša de” . v razkoraku z razvojno politik0’^ ne zaradi (pre)visokih osebnih ” , hodkov, ampak zaradi prenizk -dohodka, katerega je bilo trebasff, raj v vsem njegovem povečanju P liti v obveznosti. v3-i Kar zadeva tretje leto uresnie^ nja programa razvoja, to je 1 - -osp^ lahko koristimo podatke izg.^ darskega načrta za to leto, saj k& { petmesečni podatki, da bomo rani obseg celo presegli, medte”1 bo planirani uspeh prejkone d žen. elf Zadržano planiranje obsega f letu se kaže tudi v podatku, da Je. črtovan za 12 % nižje od Pre nega po srednjeročnem progra^1 j, leto 1978! Ob polletju pa že kaZe-|j bomo najmanj za toliko Pre5Jr letni plan in se s tem približali n3 tovanemu obsegu del za prva tri J Kar zadeva uspeh, je letos na”. van za 7 % višje kot v srednje1 nem programu za to leto. R6ilL|f cija letošnjega plana bi predstav)^, presežek programiranega uspeh> 2 % v celi triletni dobi, to je od * do vključno 1978. STANE V KAKO I KOLIKO ŠTEDIMO i racionalno koriščenje Venjh sredstava nisu, čini se, J^rislika ponašanja jugoslo-l]niu Pr'vrede, pa ni društva u celoto svuda se troši više nego ra^1 Se smelo, ne vodi se dovoljno o /?a 0 domačinskem poslovanju, nj^Hjivanju troškova proizvod-iro>^VO(ljenju opšte i zajedničke po-. Je u dogovorene okvire. \e? Prav° zato, Predsedništvo Sa-L|q* konferenci je SSRNJ pokre-a|(CijJe na svojoj poslednjoj a- dtu£,L ?a izgradnjo samoupravnog ljutim, mnoge godiš-/e često se pretvarjajo e' na kojima se troše ve- na V StVa’ a mn08e se završavaju P ild n'm izletima u inostranstvo, $k> sc h . __________________r__ Pred ,°krenute stvarnim zadacima i Nišn-C j°š važnije, mnoge od tih X )'0a samo su formalne i pre- Pred ,°krenute stvarnim zadacima >in,e 0''ma se naše društvo nalazi. '?■ P suštini, degradira njihova & lreba|S'j’rha. Takve »lvkove slave« ja Siv/®egavati i energično se boriti j. nJ‘h> pre svega zato što je ra- sipanje društvenih sredstava atak na samoupravljanje, odnosno na nje-govu materijalnu osnovu. Skoro ista situacija je i kad a je reč o raznim simpozijuma, savetova-njima i sličnim skupovima. Mnogi od njih su manje stručna razmena mišljenja, a više su reprezentativ-nog, pa i pomodarskog tipa. Socijali-stički savez, istaknuto je na pome-nutoj sednici, dužan je da se politički angažuje da ovakvi skupovi ubu-duče imaju pravu sadržinu i društveno opravdanost. Poseban problem čini porast administracije u svim sredinama — u državnoj upravi, društvenim delat-nostima i u privredi. Več godinama se skupštinska i druga dokumenta načelno zalažu da izdvajanja za opštu i zajedničku potrošnjo rastu sporije od porasta društvenog proizvoda i dohotka. Medjutim, rezultati su mali. Gro povečanih izdataka odlazi na širenje administracije. Ako se ovako nastavi — na jednoj strani raste opterečenje privrede a na drugo j se povečava administracija — moglo bi da dodje do teškoča koje ozbiljno otežavajikdalji razvoj socijalističkog samoupravljanja. Sve ove i druge pojave, naravno, nisu nove. Baš zato što su poznate, Predsedništvo Savezne konferencije SSRNJ predlaže da se u svakoj sredini odmah, bez načelnih rasprava, počne da štedi. Svaki izdatak i kontrola nad svakim utroškom treba da postane stalna briga radnih ljudi, od osnovne organizacije udruženog rada do svih društvenih i samoupravnih zajednica. Neophodno je, takodje, obezbediti da se do kraja prati sudbina svih odluka koje če radnički saveti, delegacije i delegatske skupštine donositi o daljim akcijama štednje. Ovo tim pre što je borba za štednju jedan od vidova realizacije zadataka utvrdjenih na 11. kongresu Saveza komunista Jugoslavije. Počitniški dom Ankaran Oslonac na radnička odmarališta Nekorektni potezi pojedinih turističkih agencija i hotela, koji usred leta otkazuju več ugovo-reni i uplačeni smeštaj domačem gostu, dovodeči ga u kraj nje ne-zavidnu situacijo, prikazuju u još povoljnijem svetlu takozvani radnički turizam, solidnost i stabilnost njegovog poslovanja. Otuda čak i oni koji se drže uve-renja da je skupo razvijati turizam na dva koloseka — »radnič-kom« i komercijalnom — moraju ovih dana da priznajo da se sa stanovišta društvenih vrednosti ponekad valja opredeljivati i za onaj skoplji put koji, na kraju, ipak ispadne jeftiniji. Možda nikad nije bilo jasnije nego sada u kojoj meri »radnički« turizam predstavlja protiv-težu komercijalnom delu turi-stičke privrede koja uporno pokušava da ga prikaže kao nera-cionalnog konkurenta, shvataju-či, u stvari, i te kako dobro da joj to doskorašnje turističko pa-storče onemogočava da uspo-stavi monopol. Otuda se nerado gleda na sve savremenija radnička odmarališta koja svojim tipom kompletnih turističkih naselja sa punim komforom ali i raznovrsnim sadržajem za rekreacijo i razonodu mogu često daleko više da ponude našem radnom čoveku nego klasični hoteli, a i po znatno pristupačnijoj ceni, što takodje nije beznačajno. Zasad ima nepunih stotinak hi-Ijada ležaja u radničkim odmara-lištima širom zemlje, ali su potrebe daleko veče, tako da je preporuka sindikata da se još bržim tempom ide na udruživa-nje sredstava radnih kolektiva u samoupravne interesne zajed-nice za odmor i rekreacijo koje, i to one veče, regionalnog značaja, mogu da budu jedini pravi partner turističkim agencijama i ho-telijerima. Kakvo je ponekad to »partnerstvo« govore i česte pojave otkazivanja turističkih aranžmana od strane hotela i agencija samoupravnim interesnim zajednicama za odmor i njihovim članovima — radnim ko-lektivima. »Mi ne moremo prihvatiti da marka ili dolar imaju veču vrednost od našeg jugoslovanskog di-nara,« — izjavio je sekretar Veča SSJ Šefčet Jašari, oštro osudju-juči ovakvo ponašanje jednog dela turističke privrede. Sindikat, koji inače daje nedvosmi-slenu podršku gradnji savreme-nih radničkih odmarališta ali istovremeno zagovara i moguč-nost različitih puteva saradnje sa komercijalnim turizmom, upo-zorava stalno da odmor nije ni-kakav luksuz niti isključivo privatna stvar pojedinca, več su ti dani opuštanja nasušna potreba u funkciji očuvanja čovekovog zdravlja i, samim tim, postizanja više produktivnosti rada. Iz svakog stava sledi i zaključek da je perspektiva u organizo-vanju onakvog odmora koji najviše odgovara potrebama radnih ljudi, a da li če to biti »radnički« ili komercialni turizam ili, pak neka sredokrača izmedju ova dva tipa turističke privrede — vreme če pokazati. Jedno je medjutim, zasad izvesno — sve dok naši tu-ristički poslenici vode ovakvu kratkovidu politiku potcenjujuči domačeg gosta i njegov radom slečeni dinar, sigurno je da su radnička odmarališta itekako dobrodošla. PORAST PRODUKTIVNOSTI -USLOV NAPRETKA Osnovni pravac idejno-političke akcije Saveza komunista u borbi za dinamičan, ali i stabilan i skladan razvoj, mora biti pitanje ekonomije rada i sredstava i povečanje ukupne društvene produktivnosti rada. Mije slučajno što je ovaj stav najčešče ponavljan za govornicom upravo završenog Jedanaestog kongresa SKJ u Komisiji za razvoj so-cijalističkih samoupravnih društveno-ekonomskih odnosa. Jer, period izmedju dva kongresa karakterističan je, uz sve rezultate ko ji su po-stignuti, i po torne što je došlo do usporavanja tempa produktivnosti rada. Godišnja stopa rasta produktivnosti iznosila je u proseku samo 1,7 odsto sa primernim odstupanjima u pojedinim godinama. Planski zadaci o povečanju produktivnosti se ne izvršavaju. Prema sadašnjim pokazateljima, precenjuje se da če u prve tri godine ostva-rivanja zadataka iz plana razvoja zemlje u društvenem sektoru biti ostvaren godišnji rast produktivnosti rada po stopi od 2,3 odsto. Srednjeročnim planom razvoja predvidejene su godišnje stope od po četiri procenata. Rast produktivnosti rada u ukupnom društvenom proizvodu privrede učestvuje sa oko 37 odsto, umesto 53 odsto, koliko je planom predvidjeno. Ovakva kretanja teško je objasniti kada se zna da je, recimo 1975. godine oko 65 odsto orudja za rad bilo u večem stepenu automatizovano i da 41 odsto mašina nisu »starije« od pet gedina. Istovremeno, svake godine u industriji se nabavi više od 10 odsto nove opreme. Dostignuti nivo tehničke opremljenosti rada, očigledno, ne bi tre-bao da bude veča k očnica za povečanje produktivnosti. Šanse koje on pruža su daleko veče, ali nisu iskoriščene. To najbolje potvrdjuje podatak da stepen koriščenja kapaciteta poslednjih godina iznosi svega oko 70 procenata. Razumljivo, produktivnost rada ne zavisi samo od stanja i odnosa u samim radnim kolektivima. Ona zavisi i od celokupne organizovanosti privrednog života, efikasnosti u donošen ju odluka, od sporazumevanja i dogovaranja. Ogromne rezerve za podizanje produktivnosti leže u udruživanju rada i sredstava. Jedan od najvažnijih zadataka na ovom planu jeste dalje unapre-djenje sistema raspodele prema radu, tako da lični dohodak postane osnovni podstrek povečanju produktivnosti. Dosledna razpodela prema radu doprineče produktivnosti. Dosledna razpodela prema radu doprineče uspešnijem i efikasnijem poslovanju uopšte. To po-drazumeva potrebu energičnog suprotstavljanja svim pojavama uravnilovke kao i nastojanjima da se dohodak deli nezavisno od rezultata rada. Neophodno je dosledno sprovoditi u život nastojanja da se svaki rad meri bez obzira da li se posao obavlja za mašinom ili u kancelariji. Odgovoran odnos prema radu i društvenim sredstvima, bolje koriščenje radnog vremena, štednja na svim nivoima — neodvojivi su od nastojanja za večom ekonomijom rada. Poseban značaj ima stimuli-sanje naučnih saznanja koja su u funkciji udruženog rada, kao i s vi h oblika novatorstva i racionalizatorstva. Izvršavanjem zadataka koje nameče veča produktivnost daleko lakše nego sada rešavače se problemi zapošljavanja i teškoče sadašnje ekonomske situacije. Zbiranje točk Bliže samoupravljanju v U Bosni i Hercegovini danas nema komune, industrijske sredine, organizacije udruženog rada, škole ni fakulteta u kojima na odred jen način nije organizovano obrazova-nje za samoupravljanje. Različite sadržaje iz NOB-a, istorije SKJ, izgradnje socialističkog samouprav-nog društva kao i današnjeg druš-tveno-ekonomskog i političkog života Bosne i Hercegovine i cijele ju-goslovenske zajednice izučavalo je kroz sindikalne škole, škole samoupravljanja, omladinske škole, razne oblike seminara i savjetovanja 84 pošto ejelokupne radničke klase ove Republike. Poseban doprinos obrazovanju za samoupravljanje sindikalnih aktivista, radničke klase, omladine na školama i fakultetima dala je akcija Viječa Saveza sindikata Bosne i Hercegovine i Republičke konferenci je SSRN. BiH »Biblioteka u V prvi vrsti vas vse skupaj lepo pozdravljam in vam želim polno delovnih uspehov v nadaljnjem delu. Nahajam se na odsluženju vojnega roka v Sarajevu, kar pomeni, da se bom kmalu vrnil med svoje sodelavce. Ob čitanju glasila sem videl, da se je v podjetju precej spremenilo in izboljšalo, tako da mislim, da se mi bo ob vrnitvi med vas zdelo precej novega in nepoznanega. Prosim vas, če je mogoče, da mi glasilo še vnaprej pošiljate. Iskreni pozdrav vsem delovnim ljudem Gradisa. Tudi pozdravljam vse strojnike Betonarne v Šoštanju. KATIČ IVAN VP 5327-2 VE-8 71002 Sarajevo Zamolio bih vas da mi pošaljete Gradisov vestnik od šestog meseca i dalje, kada budu izlazili. Volio bih svakom OOUR-u«. Z a jed n k* , | ičkoj, djelatnošču izdavačkih kuča *^J;( i lost«, »Veselin Masleša«J ^$ 1 »Oslobodjenje« marksistička 1 i tura je naročilo postala dos ^ i neposrednim proizvodjačim*1- reči u samim fabričkimp?!^,, ■ okviru U okviru edicije »Bibli0*6*1^ svakom OOUR-u«, o čijem s“1'j kretanju prošle godine samoupravni sporazum 17 °ri -J* I ubi|(; i zacija udruženog rada u ^ep^njif štampano je prvo kolo od peI »Izbor iz d jela druga Tita«' ^ 1 U pripremi je i drugo kol? “J če biti štampani dokumenti » fl6 1 kongresa Saveza komunista b Hercegovine, Jedanaestog k?n|al) J Saveza komunista Jugoslavijo^ priručnik za obrazovanje zaI pravljanje prema Program? ,0 • Saveza sindikata Bosne i He ' vinc maTI^ da znam šta se sve dešava i preduje moje — odnosno o*1^. duzeče. Vjerujem, da čete dovno slati vestnik i unapred s ^ valjujem. Drugarski Pozt*!?0j 1$ radnicima, sa kojim sam radi ajk*t, i0ljinJtn° — dela je bilo vedno do-Ab M D edno je bilo zahtevno, včasih c.t daj'Sebej komplicirano. Zdi se -)0’ rv(S to° bili kar premalo plačani | *«Vna rad, ki smo ga vložili v ta za-^ko de*a- Če se spomnim nazaj, p°vem, da smo včasih delali I'!1 pre5,ca: »V štirih letih kar sem 'J L1 li en/Vel v Krškem, se ni zgodilo ^arltr„.at’ da bi ostali brez dela. tudi po 24 ur skupaj, tik pred odhodom v Krško pa so nam vse sorte obljubljali. V začetku gradnje je bilo tu precej kritično — hrana ni bila v redu, stanovali smo okoli pri privatnikih. Gradis je nato dobil menzo kot vsi ostali, vendar je bila hrana v njej slabša od drugih.« Lesjak Tone, Strojno prometni obrat: »Več kot trideset let sem že pri Gradisu in lahko rečem, da sem prevandral večino gradbišč podol-gem in počez. Včasih je bilo težko, spali sfno na slamaricah, jedel si ali pa nisi, vendar se mi zdi, da so bili tisti časi najlepši. Veliko je bilo tovarištva. Danes tega manjka. V Krškem sem delal kot strojnik na av-todvigalu in včasih je bilo kar težko, delali smo po cel dan. Vendar, ko enkrat z delom končaš, si vesel, da je šlo vse dobro.« Vehar Rudi, Strojnoprometni obrat: »Enajst let sem v Gradisu in od teh sem jih 4 preživel ” Krškem. Če se spomnim teh zadnjih let, lahko rečem, da sem dal marsikatero noč za to nuklearko. Včasih smo začeli delati v ponedeljek, končali smo pa šele v petek, non-stop. No, vedno le ni bilo tako in bili so tudi lepi trenutki. Nazadnje smo delali po 9 ur in vse razmere so bile veliko boljše kot 1v;\, ■ * pa na začetku del v Krškem. Še vedno pa ni urejeno s temi dohodki. Eni dobivamo znižane dnevnice, drugi terenski dodatek. Potrebno bi bilo urediti za vse enako, seveda tudi ostale pogoje.« Galjevec Stefan, Borak Ivan, Poljak Andrija, Ferlež Anton, Mužek Mirko, Hergotič Matjan, Balent Josip, vsi iz GE Maribor: »Delali smo vsa štiri leta v Krškem in moramo reči, da smo bili na vsakršne težave pripravljeni pred odhodom na gradbišče. Povedali so nam, da nas čaka veliko dela, neurejene razmere in še kaj, zato smo bili na vse to pripravljeni in nič presenečeni, ko smo prišli tja. Vedeli smo, kaj nas čaka in zato ni bilo prav nič težko. Najprej smo stanovali pri zasebnikih, hranili smo se v Sremiču, na gradbišče pa smo se vozili z avtobusi. Delali smo po 12, 16 ali celo 20 ur, odvisno seveda od potrebe na gradbišču. Težko je bilo, vendar smo zdržali, saj smo vedeli, da je od dobro opravljenega dela odvisen ugled Gradisa in seveda tudi naš vsakdanji kruh. Delali smo tudi ob sobotah in nedeljah. Nekateri smo pri Gradisu že toliko let, da bomo že kar penzijo dočakali in če pogledamo v tista leta po 1945, lahko vi- dimo, kakšne spremembe so nastale. Nič več slamaric, lepe barakeKkon-tejnerji, vse se razvija, gre naprej. Mi stari kar privoščimo tem mladim, da imajo vse to na voljo in prav je tako. Moti nas le to, da smo skozi vsa ta leta veliko več delali kot je potrebno za leta do penzije, pa se nam to nikjer ne upošteva. Koliko je bilo prečutih noči, predelanih sobot in nedelj, pa danes to pomeni toliko kot nič.« Tako so nam povedali naši delavci. Likof je bil poln spominov na dni gradnje jedrske elektrarne, pa tudi na dni izpred 30 let. Vsi se bodo sedaj razkropili po drugih gradbiščih, novih deloviščih in spet bodo novi likofi, novi delovni uspehi. Upamo, da jih ne bodo zaključili tako, kot so to storili trije mladeniči: V bližnjem jezercu so preizkušali svoje mornarske veščine, pa se je čoln naveličal in jih stresel v vodo. Namesto uživanja ob dobri kapljici, ki bi jih namočila samo znotraj, so bili mokri tudi zunaj in verjemite, da jim je bilo vse drugače kot prijetno. Pa vendar — tako kot rečemo za njih, lahko rečemo za celotno gradnjo v Krškem: »Konec dober — vse dobro.« NADA M. 12. julija 1978 je bila postavljena na vrhu kupole v Krškem smrečica in tako je bilo delo naših gradbincev kronano z uspehom Na »likofu« so domače specialitete preizkušali tudi predstavniki Westin-ghousa in investitorja — jedrske elektrarne v Krškem Skupaj delali, skupaj proslavljali — delavci GE Maribor, GE Ljubljana, Že-lezokrivnica in SPO V sredo 12. julija natanko ob 10.30 je skupina Gradisovih delavcev razvila na vrhu betonske kupole Gradisovo zastavo ter postavila obvezno smrečico. Delavec Ivan Borak pa je še »gradil« beton na stični točki kupole, kjer je še pred kratkim bila luknja. To je pomenilo novo zmago Gradisovih delavcev. Ko sem se za ta svečani trenutek vzpenjal po 300 stopnicah na 62 m visok vrh kupole, kar nisem verjel podatkom, da je v to vgrajeno okoli 60 tisoč ton betona ter 8 in pol milijonov kg železne armature s premerom 36 in 40mm. Koliko napora je bilo vloženega v to delo, vedo samo oni — betonarji, tesarji ter vsi, ki so dneve in noči preživeli na gradbišču. Verjetno bi bili ta dan radi prisotni vsi Gradisovi delavci, kar jih je delalo na gradbišču (povprečno 250). Pa kaj, ko na vrhu ni prostora za vse. Tako so Ivan, Mijo, Anton, Štefan, delovodja Franci in morda še kdo, kar sami opravili zaključna dela. Posebno ponosen je bil delavec Mileč Mijo, tovariši ga kličejo kar Miško. Med prvimi je prišel v Krško. Njegov znoj je namočil že temelje tega stolpa, sedaj pa je ponosno razvil Gradisovo zastavo na samem vrhu. Takole je delavec Ivan Borak zapucal zadnjo lopatico betona na kupoli jedrske elektrarne. — Foto: F. Štromajer I t ll Zadnji transport z žerjavom. — F«1* >0,1>ajer Se en uspeh moram omeniti, za katerega so zaslužni prav vsi. V času tako zahtevne gradnje ni bilo niti ene večje nezgode. Še tako velik gradbeni uspeh lahko na koncu pokvari ena sama težja delovna nezgoda. Veliko napora in discipline je bilo potrebno in ni jim žal. Ko je žerjav še dvignil usmernik, so delavci pokrili svež beton z mokro žaklovino, da ga zaščitijo pred močnim soncem, ki je ravno ta dan žgalo kot za stavo. Za sebe se niti zmenili niso. Bili so že tako ožgani in utrujeni, da tega niti čutili niso. Le jaz sem se ta dan pošteno nacvrl. Pa kaj bi to, ko vidiš zadovoljne obraze delavcev, veš, da so zadovoljni, ker so opravili še eno gigantsko delo. Tesarski brigadir Cikič Štefan je dobesedno rasel z objektom. Drsni oder okoli stolpa, na katerem so bili po štirje tesarji, se je počasi a vztrajno iz meseca v mesec pomikal proti vrhu. Sedaj so tu. Na vrhu betonske kupole. Končali so. Tov. Miro Krajnc je kot predstavnik vodstva gradnje v Krškem pozdravil vse prisotne na likofu in poudaril, da je bilo opravljeno zares veliko delo To je eden izmed kopalcev, ki se je neprostovoljno namočil v bližnjem ribniku. Družbo sta mu delala še dva — seveda vsi iz različnih TOZD, kar kaže na veliko solidarnost v Gradisu »Idemo dečki, gotovi smo!« je mirno dejal delavec Mijo. Počasi smo se spustili po stopnicah navzdol. Spodaj jih čaka danes »Boljše« kosilo in kozarec — dva Bizelčana. Ko sem zapuščal gradbišče sem se še enkrat ozrl nazaj. Na vrhu zastava, smrečica ter napis Gradis. Jutri bodo vse to sneli, prišli bodo montažerji ter delali naprej. Konec leta 1979 mora biti elektrarna nared. Ivan, Mijo Anton ter Štefan pa se bodo morda že jutri odpravili v Ormož na novo gradbišče. Takšno je pač delo gradbinca. FRANJO ŠTROMAJER Delovna akcija Nove Jarše Mladinci spet na delu V zadnjih letih se je mladinska organizacija TOZD Ljubljana-okolica zelo razživela, tako na športnem, kakor tudi na družbenopolitičnem in kulturnem področju, posebno od časa, ko je krmilo prevzela edina aktivna mladinka Nada Simončič, ki je s svojo aktivnostjo in s pomočjo nekaterih članov povzdignila zavest mladincev na zelo visoko raven. Čeprav smo neprijetno presenetili z doseženim uspehom na preteklih mladinskih športnih igrah in kot nosilci prehodnega pokala dosegli šele 7. mesto, naše nogometno moštvo z izvrstnimi posamezniki zasluži na tem področju vso pohvalo. Vendar, z delom naše OOZSM smo kar zadovoljni. Kot organizatorji omenjenega tekmovanja pa smo se dobro izkazali, kar lahko potrdijo vsi ude-ležnci. Še posebej bi omenil tov. Simončičevo kot predsednico ter organizacijski odbor v sestavi Ličanin, Goričanec, Peranec in Merdanovič, ki so pripravili ter uspešno izpeljali igre. Vsi ti mladinci praktično nosijo na svojem hrbtu večino bremena, ki ga nalaga statut ZSMS, kajti vsi imajo več funkcij na tem in onem področju. Tako so tudi uspešno izvedli mladinsko delavno akcijo, čeprav je bila v času letnih dopustov. Zbrali smo se v soseski Nove Jarše (20 mladincev), da bi pokazali, kaj smo zmožni in koliko lahko naredimo takrat, ko gre za fizično delo. Toda, glede na to, da smo gradbeniki, se nam nobeno delo ni izognilo, prav vse tisto, kar nam je ukazal Peranec, tehnik na omenjenem gradbišču, smo uspešno opravili. Denar, ki smo ga zaslužili, pa mislimo porabiti za kakšen strokovnorekreativni izlet, ki ga mislimo organizirati že to leto. Najbrž se bomo pogovorili za ogled znamenitega mostu na otoku Krku, ki je v izgradnji. Seveda mislimo v ta namen izvršiti še eno delavno akcijo, tako da bo dovolj denarja za prevoz in vsaj še za eno zakusko na omenjenem izletu.. Na koncu bi povedal še to, da mislimo še naprej nadaljevati dosedanjo aktivnost, ter da bo še v naprej zadosti mladinskih delavnih akcij v okviru ZSM TOZD Ljubljana — okolica. IVIČ RAJKO Zahvala Dočaka! sem čas, ko odhajam v pokoj. Naključje je hotelo, da se mi je iztekla moja 41-letna delovna doba ravno pri Gradis TOZD Jesenice, kjer sem delal 13 let. Prijetno sem bil presenečen za ganljivo slovo, katerega so mi pripravili Jeseničani. Priznati moram, da smo se razšli z rosnimi očmi. Ob tej priliki dolgujem vodstvu TOZD Jesenice —predvsem tov. direktorju, strojnemu referentu ter tov. kadrovski iskreno zahvalo za njihovo pozornost, ki so jo izkazali navadnemu delavcu iz drugega TOZD. ZALOŽNIK ALOJZ Lojze v zaslužni pokoj V mesecu juliju je odšel v pokoj naš šofer iz TOZD SPO tov. Lojze Založnik. Je eden izmed redkih delavcev — šoferjev, ki je zdrav z 41 leti delovne dobe dočakal svoj zasluženi počitek. Da ga malo predstavimo. Pri podjetju je bil že inventar, saj je prišel v Gradisovo družino že leta 1947. Šoferski poklic je opravljal že od leta 1942. Po prihodu v naše podjetje je bil vedno na razpolago, kjer je bilo potrebno vozilo. Ker v povojnih letih ni bilo dovolj tovornih vozil, je moral iz gradbišča na gradbišče. V glavnem je prevozil vsa gradbišča, ki so takrat obstajala. Prvi njegov avto je bil znamke DIAMONT, toda ne nov. Vozilo je bilo že dokaj izrabljeno, bilo pa je vozno. Kot vesten in marljiv delavec je to vozilo vzdrževal včasih tudi s pomočjo kovača. O udobnosti vožnje ni bilo govora. Vzmetenje trdo tako, da ga je premetavalo v kabini iz enega kota v drugi. Tesnenje kabine je bilo tako, da je lahko padla kamnita krogla v velikosti marelice. Ker takrat ni bilo asfaltiranih cest, ampak makadamske, je skozi te špranje v kabini prišel tudi prah. Takratne udobnosti z današnjo se ne da primerjati. Čas je hitel naprej. Ponudila se je prva priložnost za nabavo novih vozil znamke OM. Kot vzoren šofer in priden delavec je dobil novo vozilo, ki ga je upravljal nekaj let. Kasneje so se pojavila na tržišču domača vozila in sicer po licenci, znamke FAP. S- tem vozilom pa je postavil svojevrsten rekord, upravljal ga je celih 18 let. To vozilo tudi ni bilo posebno udobno, samo navadil ga je po svoje. Za ta neumoren m Lojze Založnik trud in vzdrževanje tega vozila Je dobil tudi visoko priznanje »Gradisovo nagrado«. Po preteku tega obdobja pa je dobil še enkrat novo vozilo iste znamke, ki ga je predal mlajši generaciji. Če bi le del tega vzgleda posnemali mlajši, se bodo vozila dobro odplačevala v dobrobi skupnosti. Veterani odhajajo, spet je odpadel list Gradisovega drevesa, toda na tem mestu bo zrastel novi — mlad' Življenje je neizprosno, list za •*' stom odpada, Gradisovo drevo pomlaja. Upamo, da bo naslednje generacija negovala in hranila s® vnaprej, da bo v bodoče ostala buj rast. .. Našemu dolgoletnemu manj vemu in vestnemu delavcu, tovarn Založniku, želimo še mnogo zdravi let, da bi še dolgo užival svoj zaslu' ženi pokoj. * Cementna vreča, ki razpade Pri polnjenju betonskih mešalcev se širi cementni prah predvsem pri odpiranju vreč in sipanju cementa. To seveda zelo škodljivo deluje na dihalne organe delavcev. Da bi se temu izognili, so v nekem bratislavskem inštitutu izdelali specialen papir, ki popolnoma razpade v nekaj minutah. Vreče izdelane iz tega papirja sploh ni potrebno odpirati, ampak se skupaj s peskom, gramozom ter vodo vržejo v boben mešalca. Pri tem je pomembno, da to nikakor ne učinkuje na kvaliteto betona. Dvanajst ogelna stanovanjska zgradba Po projektu skupine strokovnjakov pod vodstvom dr. ing. Manfreda Zunpa, je v mestu Otemdorf Okril, nedaleč od Drezdena, zgrajena prva dvanajstogelna zgradba v DR Nemčiji. Zgradba ima pet nadstropij — s skupno 53 stanovanji različnih ve- likosti — od enosobnih do petsobnih. S to izgradnjo je odprta nova serija stanovanjskih objektov z večo-gelno osnovo. Sicer pa je površina ki lahko nastanejo iz situacije, v ka‘eri se TOZD nahaja. Primerjava angažiranosti prejšnjih ,et ‘n pa 1.1978 nam da zaključek, da Je TOZD za leto 1978 angažirana z £ajvišjim procentom. Za stanje, v aterem se nahajamo, ni vzrok predalo del ampak v delih samih, t.j. ,rsta del, organizacija dela, ažurnost *n pa notranje rezerve. Iz akcij-skega programa stabilizacije, katera smo letos dopolnili, bi se opremili samo na nekatera poglavja, aterih namen je zboljšati stanje , ?|roma odpraviti napake, ki se pojavljajo pri samem procesu dela. Iz Pr°grama bi se omejili predvsem na _ °stanke iz dela, storilnost, cene in riledsebojne odnose. . Analize izostankov z dela t.j. bo-JZn’Pe do 30 dni, nad 30 dni in stali upravičeni in neupravičeni °stanki nam pokažejo, da imamo v : rydisu najvišji procent izostankov skoraj enkrat več kot je republi-p 0 Povprečje. Posledica je, da bi se zmanjšanju izostankov z dela za Polovico dvigni! dohodek na pogo-m° uro za 25 %. Kljub vsem obli-,‘lm sankcij za zmanjšanje izostan-r °v z dela ne bomo dosegli boljših v mi.atov, če se delavci ne bodo za-edalj, da je vsak dan, ki ga po nepolnem koristijo iz kakršnega koli r°ka za tak dan oškodovan predv-nem delavec sam in s tem TOZD in p-.Jtazadnje tudi delovna organiza- (j ^a leto 1976 smo zapisali, da bi za n„ Seganje boljših rezultatov morali (j^rajevati delavce po rezultatih s a' Nagrajevanje in normiranje 0 sPrejeli tako, da so delavci pla-tun‘ P° rezultatih dela ne glede na si-n ac'j°> v kateri se nahajamo, da pa je _ rpgi strani delavci, ki so nagra-ž anj z osebno ocenitvijo in organi-(joi?1ri' dela ne dobijo nič, dokler je hodek na pogojeno uro tako r°men kot je. Razmisliti bomo morali tudi o teh problemih, saj nam je znano, da lahko traja takšno stanje samo nekaj časa. Ce ne drugače, bomo morali tudi vgiizniti v riziko, da se bodo rezultati popravili in iz te predpostavke nagrajevati ostali del delavcev, saj je ravno od tega dela v veliki meri odvisen rezultat TOZD. Eden od vzrokov tako nizkega dohodka so tudi cene objektov — predvsem stanovanj, kjer smo angažirani z 50 % kapacitet. V dogovoru smo s Stanovanjsko skupnostjo za dvig cen posameznih objektov za najmanj 8 % kar bi nam dvignilo dohodek na pogojeno uro za nadaljnjih 19 %. Ob idealnih pogojih bi že stemi predpostavkami t.j. zmanjšanjem izostankov z dela in dvig cen bilo dovolj, da se sanira sedanje stanje. Ker pa vemo, da je to nemogo- če, moramo še nadalje posvečati kar največ pozornosti storilnosti in ak-cijsemu programu stabilizacije, da bi še tu v največji možni meri izkoristili vse možnosti predvsem pa dvig storilnosti, ki ne narašča z planirano stopnjo. Na posameznih delih se je storilnost dvignila tudi za 30 %, na žalost pa imamo še precej skupin, ki ne dosegajo normalne storilnosti ali pa so še precej pod njo. Ne nazadnje moramo iskati vzroke tudi na odnosih med posamezniki v TOZD, ki niso najboljši. Tu bo potrebna po vsej ve-jetnosti širša akcija v okviru delovne organizacije. Z nastalo problematiko se v TOZD srečujejo vse družbenopolitične organizacije. Delavce se seznanja z nastalo situacijo sproti preko zborov, delavskega sveta, itd. Trudimo se, da bi delavci prišli do spoznanja, da je dolžnosti od zaposlenega naprej delo v TOZD, potem pa še vse ostalo, saj se nam ravno pri izostankih z dela najlepše odražajo dela doma na polju, ali pri kakšnem drugem opra-1 vilu v odnosu na letni čas. Ne glede na strukturo delavcev jim moramo vcepili misel, da nam je debelina kruha odvisna od tega, koliko smo TOZD dali. Poudaril bi na koncu, da nam vsi programi, dogovori, samoupravljanje itd. ne pomenijo nič, če se delavci sami ne zavedajo svoje samou-pravljalske funkcije, da smo v TOZD odvisni drug od drugega in da so sredstva last nas vseh, da delamo zase, za dobrobit nas vseh. KORENJAK EMIL Celjani upoštevajo minulo delo Celjski Gradisovci vsako leto pokličejo vse svoje bivše sodelavce, danes že upokojence, na prijateljsko srečanje. Na teh srečanjih jim pokažejo dosežene uspehe in nove objekte ter jih obvestijo o vseh dogodkih, ki so se zgodili v preteklem letu. Letos so jih peljali po gradbiščih in jim pokazali novozgrajeni samski dom, za zaključek pa so jih peljali v pravkar zgrajen hotel v Podčetrtku pri Atomskih Toplicah. Tu jih je čakalo tudi slavnostno kosilo. Taka srečanja so nadvse prijetna. Izrečenih je bilo mnogo starih spominov in opisanih doživljajev, z dolgoletnega skupnega dela. Poleg drugih je upokojence pozdravila tudi Ivanka Pogačnik, katere govor objavljamo: »S ponosom in rada sem prevzela dolžnost, da vas prisrčno pozdravim v imenu Gradisa TOZD GE Celje in vam zakličem: dobrodošli v naši sredi! Istočasno prisrčno pozdravljam v naši sredini našega dragega starega gradisovca, direktorja ka-drovsko-socialne službe tov. Cepu-ša, katerega vsi, ki smo tukaj zbrani, dobro poznamo. Tudi on si je zaželel pokramljati s svojimi starimi sodelavci in si vzel toliko časa, da vas sam prisrčno pozdravi. Polnoštevilna udeležba današnjega srečanja je brez dvoma dokaz, da ste se radi odzvali našemu vabilu. Prišli ste z zavestjo, da vas kolektiv, v katerem ste delali vse do zasluženega počitka, ni pozabil. Vsi, ki smo še pri Gradisu, se dobro spominjamo sadov trdega dela vaših pridnih rok. Nismo pozabili, da so med vami dolgoletni člani kolektiva, ki so že od vsega začetka Gradisa delali v težkih življenjskih pogojih. Barake so bile vsa leta vaš dom, v nahrbtniku hrana celega tedna in kamen na gradbišču miza, kjer ste se za kosilo odpočili. Bilo je trdo delo od jutra do večera. To je bil začetek Gradisovega delavca. To trdo življenje je doseglo lepe uspehe. Zgradili ste velike stavbe, šole, elektrarne in postavili trden most do današnjega lepšega življenja. Hvala vam za ves vaš trud. Obljubljamo vam, da Gradis tega ne bo pozabil in bo tudi v bodoče skrbel, da se občasno srečamo, pokramljamo in spijemo skupaj kozarček dobrega vina. Današnji dan naj vam ostane v spominu kot svetla lučka v tihi večer jeseni življenja. S spoštovanjem vam bodo naša dekleta pripela nagelj in poklonila majhno darilo članov kolektiva Gradisa z željo, da se čimprej v polnem številu spet srečamo. Nežnemu spolu, brhkim bivšim Gradisovim delavkam, pa se bodo poklonili in pripeli nagelj naši vodilni delavci. L. C. Obisk novinaijev na gradbišču sladkorne tovarne v Ormožu. Tiskovna konferenca v Ormožu v______________________________________y Za komuniste vedno dovolj dela Po XI. kongresu ZKJ se je kljub počitnicam precej razmahnila dejavnost naših komunistov. Nekateri so obravnavali zaključke kongresa, drugi so se že pripravljali na akcije, ki jih je kongres postavil prednje. Čeprav torej v času dopustov, smo v naši TOZD GE Nizke gradnje vseeno obiskali tamkajšnjega sekretarja OOZK IVANA KOSA in o delu komunistov v njihovi osnovni organizaciji je povedal naslednje: »V skladu s programom mestnega komiteja ZKS Maribor in delovanja komunistov v Gradisu, smo tudi mi pripravili načrt dela. V prvi vrsti imamo še vedno uveljavljanje določb zakona o združenem delu. S tem v zvezi imamo tudi precej nalog na področju razvijanja dohodkovnih odnosov. To so zadeve, ki se tičejo nas neposredno, potrebno pa je, da poznamo tudi stvari in zadeve, ki so širšega pomena. Tako še vedno podrobno študiramo Kardeljevo knjigo, saj vemo, da je vsebina le-te osnova nadaljnje graditve našega družbenega in političnega sistema. Seveda pa imamo največ dela kar Ivan Kos »doma« v lastni temeljni organiza' ciji in prav razmere v naši TOZV smo pregledali na dveh širših sestankih, skozi luč VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ. Pokazalo se je, da nas čaka še veliko nalog in veliko, veliko dela. Gradbena enota Maribor, vodstvo gradbišča na tovarni sladkorja ter odbor za informacije pri TOZD, so se odločili, da prek predstavnikov tiska in radia seznanijo širšo javnost s potekom del na gradbišču. Izbranim novinarjem sta inž. Bajec Peter in inž. Petovar Željko takoj na začetku pojasnila na shemi gradbišča potek predelave sladkorne pese. Na vprašanja novinarjev je o poteku gradnje odgovarjal tudi direktor GE Maribor Franc Gačnik, dipl. inž. grad. Prisoten je bil tudi predsednik investiroja — Slovina. Po končanih razgovorih so si v spremstvu vodstva gradbišča ogledali celotno gradnjo ter se tako lahko na licu mesta prepričali, da gradbena dela tečejo sedaj po planu. S to tiskovno konferenco smo želeli širšo slovensko javnost seznaniti o gradnji tovarne za predelavo sladkorne pese. FRANJO ŠTROMAJER SPLOŠNA ZDRUŽENJA OBVEZNA V razpravi je zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice. Temeljne določbe opredelju-,č7° cilje in namene združevanja organizacij združenega dela in drugih subjektov, ki jih določa Zakon, v Splošna združenja in gospodarske zbornice. Poleg tega določajo nekatera načela (samoupravno sporazumevanje, udeležba o družbenem dogovar-lanju, javnost dela, sodelovanje s samoupravnimi organizacijami lr} skupnostmi ter z družbenopoli-dčnimi skupnostmi) za njihovo delovanje. V predlogu se predvideva tudi ustanovitev Družbenih svetov pri gospodarskih zbornicah. Drogo poglavje zakona predvideva obvezno ustanovitev občinskih zbornic, ki se ustanovijo Za območje ene občine oziroma Za območje dveh ali več občin, j-akon izhaja iz dejstva, da v šemo dela določa organizacija. *-er so mnoge zadeve takšne na-fQve, da jih lahko združeno delo Najustrezneje in najuspešneje Ureja na ožjem območju, so predvidene občinske oziroma medob-Cjnske zbornice. V njih bodo elani usklajevali stališča in inte-rese ter obravnavali in reševali Zlasti vprašanja vključevanja gospodarstva, določevanje prostorskih razvojnih planov nadalj-lega razvoja in usmeritve go-Podarstva na tem območju, Predlaganje ukrepov za hitrejši azvoj drobnega gospodarstva ter Pravili vrsto nalog, ki jih bodo oločili s statutom. Priprave za stanovitev občinskih oziroma medobčinskih zbornic bodo Zvedli obstoječi medobčinski °ri in odbori, odločitev o tem >a bodo sprejeli člani določenih območij, za katere bodo ustanovljene zbornice. Predvideno je torej, da se za določeno območje ustanovi ali občinska ali medobčinska zbornica, ne pa na obeh nivojih. Tretje poglavje zakona obravnava splošno združenje. Ta se obvezno ustanavljajo za območje cele SRS, in sicer za pospeševanje dela in poslovanja organizcij združenega dela ene ali več gospodarskih panog, da v njih člani uresničujejo cilje in izpolnjujejo naloge, določene z zakonom. Naloge splošnega združenja ne zajemajo ukvarjanja z gospodarskimi dejavnostmi. Četrto poglavje ureja načela za organizacijo in delovanje Gospodarske zbornice Slovenije. Ta ni več predvidena kot enotna in temeljna gospodarska zbornica za celo Slovenijo; predvideva se kot samoupravna organizacija in skupnost njenih članov, združenih po splošnih združenjih ter po občinskih zbornicah. V Gospodarski zbornici Slovenije bodo njeni člani reševali zadeve in vprašanja ter usklajevali interese in stališča, ki jih najracionalneje lahko opravljajo za območje celotne SRS. V Gospodarski zbornici Slovenije bodo njeni člani uresničevali tudi stališča in predloge občinskih zbornic, in sicer glede tistih vprašanj, za katera se bodo tako dogovorili. V ostalih poglavjih predloga zakona se določa normativna ureditev sporazumevanja v zbornicah in združenjih, določa se podeljevanje nagrad Borisa Kraigherja, izhodišča in načela za zagotavljanje sredstev za delo ter splošnih združenj in gospodarskih zbornic in ostale zadeve, ki jih je bilo potrebno normativno urediti. L 1 Zakon o delovanj samoupravne delavske >$; M kontrole Pred kratkim so v Skupščini SRS sprejeli zakon o organu samoupravne delavske kontrole. Že dolgo smo namreč čutili potrebo, da je ta del samoupravljanja naših delavcev nujno treba spraviti tudi v okvire zakona, saj bodo le tako člani tega organa imeli tudi formalno popolno zaščito pri svojem delu. Pa poglejmo, kakšne novosti je v dosedanja določila o delu samoupravne delavske kontrole vnesel nov zakon: Za razliko od prejšnjih določil ima danes lahko organ samoupravne delavske kontrole od 3 do 15 članov, odvisno pač od potrebe. Število članov organa samoupravne delavske kontrole se določi v samoupravnem splošnem aktu organizacije. Organ samoupravne delavske kontrole še oblikuje tudi v organizacije, ki imajo manj kot 30 delavcev, razen če glede na razmere in pogoje v organizaciji ugotovijo delavci v samoupravnem sporazumu o združevanju delavcev v temeljni organizaciji, da njegovo funkcijo opravljajo vsi delavci na svojem zboru. Po novem lahko vsak delavec in sindikat da organu samoupravne delavske kontrole pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti ali nepravilnosti s področja nadzora samoupravne delavske kontrole, ki jo je opazil. Tako pobudo je organ samoupravne delavske kontrole dolžan obravnavati in o svojem stališču obvestiti pobudnika. Organ samoupravne delavske kontrole je najmanj enkrat letno dolžan o svojem delu in zapažanjih dati pismeno poročilo organu upravljanja, ki je to poročilo dolžan obravnavati. O svojem delu in stališčih pa mora organ samoupravne delavske kontrole sproti obveščati delavce, delavski svet, oziroma njemu ustrezen ■ 1 Wmm': organ upravljanja in sindikat o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih, pa tudi organe in službe temeljne organizacije, pri kateri jih je opazil in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Roke in način obveščanja delavcev, organov in služb organizacij urejajo samoupravni splošni akti organizacije. Zakon v mnogo večji meri, kot dosedanja osnutka v delovanju samoupravne delavske kontrole vključuje tudi sindikat in opredeljuje odnose s tem v zvezi. Vendar to je predvsem politični vidik odnosa med njima in ne toliko strokoven. Strokovna plat pomoči naj l>; bila zagotovljena predvsem s s'ram stro, kovnih služb, Službe družbenega knjigovodstva, občinske-skup me, družbenega pravobranilca 'in podobno. Nosilca in organizatorja družbenopolitične dejavnosti pri volitvah in odpoklicu člana organa samoupravne delavske kontrole sta sindikat in SZDL. Sindikat spremlja delo organa samoupravne delavske kontrole, mu s svojimi mnenji nudi tudi pomoč pri njegovem delu, obravnava vprašanja, ki so pomembna za uspešno delovanje tega organa, ter skrbi za njegovo uspešno in učinkovito delo. Prav tako sodeluje sindikat pri pripravi samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo položaj, vlogo in način dela organa samoupravne delavske korftrole.j - S tem, ko je bil sprejet zakon o delovanju samoupravne delavski kontrole, je bilo sindikatu p,onovno naloženo precej novih nalog in odgovornosti. Potrebno bo torej v Vseh naših osnovnih organizacijah temeljito proučiti določila novec ■ zakona in poizkusiti z njegovih . e bolj aktivizirati naše sar prakso ne opravljamo samo v nah, ampak predvsem na gradbi Marjan Štritof Pohod učencev do vrha in nazaj je trajal polnih 11 ur Tudi učenci prispevajo svoj delež k uspehom posameznega TOZD , M Gledišče Koloniale — Maribor v Slovenj Gradcu pred kolavdacijo V SLOVENJ GRADCU VEDNO BOLJ PRISOTNI Že nekaj let se temeljna organiza- to pa pomeni, da bomo imeli na tem J®. združenega dela Ravne vedno območju zaposlenih precej delavcu uveljavlja v Mislinjski dolini, tja cev. Zato bomo v Slovenj Gradcu v q Dravograda do Slovenj Gradca, kratkem začeli graditi nov samski padimo različne objekte, med dom za naše delavce. Tam ureju-pluui pa je največ industrijskih hal. jemo tudi lastno prehrano, saj je na rav Slovenj Gradec se zadnja leta tem območju zaposleno že več kot te*° hitro razvija in s tem se odpirajo sto naših delavcev. Ig' vedno nova gradbišča. Veliko R. L. teh smo prevzeli prav Ravenčani, Nova zgradba v kateri je semenarna, športna trgovina in trgovina z akustičnimi aparati na Meškovi ulici v Slovenj Gradcu. Kot posebnostjo omenjamo zato, ker je grajena v starem stilu. lili izgradnja zdravstvenega doma se nadaljuje Stranski del skladiščne rampe skladišča za Koloniale r ŠTEVILO POŠKODB MANJŠE, RESNOST VEČJA V Služba za varstvo pri delu stalno spremlja stanje glede varstva pri delu. Ena od nalog službe je tudi statistično spremljanje poškodb pri delu in na poti. Za prvo polletje letošnjega leta smo zbrali podatke, ki nam v primerjavi z istim obdobjem leta 1976 in 1977 »kažejo, da je število nesreč tako pri delu kot na poti majše, torej je pogpšvost nesreč manjša. Po drugi strani a je resnost poškodb večja kot v iblein obdobju prejšnjih dveh let. Iz teh'podtttkpv torej sledi, da je itreb ■ j Osvetiti večjo pozornost var-'stvu pii delu tako, da čim bolj jžmanjšamo resnost poškodb, to je predvsem tistih poškodb, ki pustijo trajno invalidnost. Med GE ima glede števila nesreč v razmerju s številom zaposlenih najboljše rezultate GE Ljubljana s 4 nesrečami v letošnjih 6 mesecih, sledijo pa Maribor, Ljubljana-okolica Celje, Ravne, Jesenice, Koper, Nizke gradnje, in Gradnje Ptuj. Glede resnosti pa ima med GE naj- boljše rezultate GE Ljubljana-okolica (10 dni bolovanja za posamezno poškodbo), sledijo pa Nizke gradnje, Ravne, Maribor, Celje, Koper,. Jesenice, Gradnje Ptuj in Ljubljana. varstvo pri delu, nepazljivost, slaba uporaba osebnih varovalnih sred- Med obrati ima glede števila nesreč v razmerju s številom zaposlenih najboljše rezultate SPO z 8 nesrečami, sledijo pa OOP, KO Ljubljana, LIO Škofja Loka, Železo-krivnica in KO Maribor. Glede resnosti pa ima med obrati najboljše rezultate Železokrivnica (7 dni bolovanja za posamezno poškodbo), sledijo pa KO Ljubljana, KO Maribor, OGP, LIO Škofja Loka in SPO. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da imata GE Ljubljana in SPO relativno najmanj nesreč, istočasno pa so njuni delavci najdalj bolovali za posamezno poškodbo. Kateri pa so vzroki za poškodbe? Neposredni vzroki so skoraj isti kot v preteklih letih, to so predvsem nespoštovanje osnovnih pravil za štev, slabo zavarovanje delovni mest, nepoznavanje predpisov varstvu pri delu, nepoučenost, itd".; Posebni vzroki pa so naslednL slabi stanovanjski pogoji, slabo 0 ganizirana prehrana, slaba orga3 zacija dela, nadurno delo, s,a osebna in tehnična oprema, vare vanje pri osebnih varovalnih sre stvih in opremi ter pri tehničn izvedbah na objektih na račun va stva pri delu, itd... ,e Na posamezne nesreče odpa 25 % na tiste poškodbe, ko se je o lavec poškodoval pri padcih na tie ; pri 20 % nesreč so bili vzrok raz padci bremen med fizičnim Pre? e šanjem, ki so poškodovali ra. "L. dele telesa delavcev. Veliko je P škodb oči ter poškodb prstov rokah, ki so nastali pri delu s kroz Bilo je tudi več hujših nesreč, P| | aterih so bili ooškodovani delav ’ Čelada na sliki je rešila gotove smrti delavca, ki je sodeloval pri miniranju. katerih so bili poškodovani oc'“' ki so delali pri miniranju, prednap njanju in pri sanaciji starega obj ta' ŠEF BOŽO PODATKI ZA POŠKODBE IN BOLEZNI PO TOZD ZA GIP GRADIS za 6 mesecev ter primerjava za isto obdobje leta 1977 in 1976 TOZD Število Dnevi, Dejansko Število poškodb Bolovanje Skupaj Poško- zaposle- prebiti oprav- bol. dni doval ni h na Ijene Zaradi poškodbe Zaradi bolezni Poškodbe se + bolezni je Smrt Osta- Sku- Do Nad Skupaj Do Nad Skupai dni vsak lih paj 30 dni 30 dni dni 30 dni 30 dni dni I. Ct' . 761 78.825 712.743 20 20 282 192 474 3.880 1.697 5.577 6.051 38 2, Gradnje 267 30.054 240.442 — 12 12 77 293 370 839 1.005 1.844 2.214 22 3. Jesenice 657 72.727 620.962 — 19 19 252 355 607 2.801 1.160 3.961 4.568 31 4. Koper 242 26.763 213.901 — 8 8 112 108 220 1.578 786 2.364 2.584 30 5. Ljubljana 682 62.585 372.112 — 4 4 49 75 124 3.940 1.571 5.511 5.635 170 6. Lj.-okol. 546 16.439 514.336 — 14 14 145 — 145 2.444 1.206 3.650 3.795 39 7. Maribor 1.120 119.150 988.192 — 22 22 297 174 471 6.201 2.844 9.045 9.602 40 8. N. gradnje 628 64.998 566.576 24 24 232 149 381 2.481 1.749 4.230 4.611 26 9. Ravne 475 50.514 418.695 " 13 13 192 20 212 2.065 849 2.914 3.126 37 10. KO Ljublj. 243 26.740 220.385 — 7 7 83 — 83 126 83 209 292 35 11. KO Maribor 260 28.388 244.393 — 14 14 151 20 171 1.230 649 1.879 2.050 19 12. LIO Š. Loka 304 31.706 295.837 — 13 13 163 154 317 1.251 656 1.907 2.224 23 13. OGP 236 26.296 227.901 —- 5 5 101 2 103 1.317 641 1.958 2.061 47 14. SPO 529 57.585 536.104 —- 8 8 433 215 648 2.020 907 2.927 3.575 66 15. Železokr. 123 11.649 96.932 — 6 6 34 — 34 627 336 963 997 20 16. Biro Lj. 63 7.176 62.305 — — — — — — 237 22 259 259 ■ — 17. Biro Marib. 40 4.729 45.036 — — — — — — — — — 24 40 18. Skup. služb. 500 58.922 431.816 — 1 1 44 36 80 834 1.005 1.839 1.997 250 19. HDD 43 3.947 31.094 — 2 2 45 57 102 330 241 571 700 22 184 184 2.654 1.902 4.556 1978 (6 m) 7.721 824.768 6,843.118 — 14 14 150 55 205 34.330 17.757 51.987 56.862 39 3 265 268 3.103 1.467 4.570 1977 (6 m) 7.743 761.417 5,419.052 — 25 25 297 207 504 32.385 13.933 46.318 50.888 26 187 187 2.236 1.229 3.465 h ;> (6 m) 7.485 748.085 6,471.344 — 28 28 421 244 665 33.725 12.729 46.454 49.919 35 popr^ dni bol«' V*1** pošked' b<> 2i }i 29 Ti Ji 10 20 10 ‘5 12 12 Ti 2» «1 1 Ti 19 65 Ti 1? 1» idJpfcjj ;■ sl potrebovan i se 2 Jeseničana poškodovala na poti, v Mariboru jih je bilo 6, v skupnih službah eden In v PB Maribor eden. Vsi drugi so za bolovanje 16 dni. Tehnični pregledi, in še kaj... lestev Današnja zgodba je malce daljša n.s°di po mojem mnenju v katego-^'Jp »STROGO POV.«, zato ne na-aJam niti časa, niti kraja, niti imen! akterji te zgodbe se srečujemo... Moj prvi objekt, ki sem ga samo-' °jno vodil, je bil po projektantski ^arnisli nedolžna adaptacija starega Jckta. Toda iz dneva v dan je delo Poraščalo v zahtevno rekonstrukcij in še danes trdim, da je bilo to do k daJ moje najtežje delo. Koliko--r," sem samo zvečer, namesto da bi ^'sPat, še skočil na objekt pogledat, Se stoji, kar smo čez dan napravili, p0^n° če je deževalo. In tisto leto mio zelo mokro... . p pustimo ob strani tehnične za-'mivosti, čeprav bi sodile vsaj v naš estnik. Gradbeni del rekonstruk-Q'Je smo srečno izvedli, prišli so , r'n'ki in na koncu tehnični pre-(jCt) Dan pred tehničnim pregle-I ™ — in to je bil moj prvi! n.., V!je polno skrbi, vendar so me aJb°lj vznemirjali mizarji.-Čeprav m vse pravočasno naročil in še dan b. . tehničnim pregledom niso do-avili lestve, po kateri se pride na ostrešje. Ta lestev je bila edina Po‘ Pod streho. t , b desetih dopoldne kličem mi-'n me potolažijo, da bo ob Dni*JStih vse Pa svojem mestu. Ob dveh pobesnim, ker ni še niko-k r' Ob tričetrt na dve pripelje s n'bi — vendar ne lestve, ampak l‘ ni° železno prečko, na katero se štev prisloni, da ne zdrsne. Zatrju-I^Jo mi, da bo drugo jutro pb šestih ev na objektu, ker so jo ravnokar Zo, Zadnjič prepleskali. Škrtam z t0 T'> pa nič ne pomaga. Naročim pr,cJ mizarju, naj takoj pritrdi to SeCcko in se razideva. Na obrazu pa I^J11 mu bral, da me nekam pošilja, l(0r.8a gnjavim.pred koncem dela, v Ze vsi njegovi kolegi odhajajo. #kr Pa so me v vojski naučili, da i/v<)n,anc*a n' komanda, če njena ko's,tev ni kontrolirana«, sem po d ncu delovnega časa le šel pogle-p'r ’ kaj je napravil. Vidim, da je <-’ka na svojem mestu v odprtini. Pot °’ jutr' zJutrai Pa še lestev in r em lahko pridejo,« pomirjeno ,m'šljarn. žbrn So res prišli. Ob osmih je bila gle‘Ula vsa komisija za tehnični pre-pr ~~~ nadzorni organ, projektant, ni.^tavnik investitorja in pomoč-PrLdirek!ol"ja našega TOZD kot o„l stavnik izvajalca. Vsi so si me l ovali, vsaj tak občutek sem »N kQt da m' hočejo povedati: pok°; Prijateljček, sedaj pa nam boš ' bi| dZa* svojo umetnijo.« Jaz pa sem stv>sPet na trnih. Tiste preklete lesi^ °b šestih seveda ni bilo, niti ob p0 '"ih, niti ob osmih. Da sem tulil elefonu in nazadnje že zmerjal, mi lahko verjamete. Pa ni nič pomagalo, kot po navadi pri obrtnikih. Zatrjevali so mi, da je avto že odpeljal, da bo vsak čas odpeljal in da lestev pravkar nakladajo, ko sem telefoniral tretjič. Po osmi uri sem poskušal pridobiti na času. Ker je predsednik komisije pričel sitnariti, sem mu ponujal dokumentacijo, on pa je hotel prej na objekt. Moral sem popustiti. Pred odhodom sem poskusil še zadnje: hotel sem, da si najprej ogledajo klet, vendar zaman. Hoteli so najprej na podstrešje, kot po navadi. Tedaj sem spoznal, da se je tudi nadzorni organ zarotil proti meni. Ker je dobro poznal pot, se je postavil na čelo kolone in se pričel vzpenjati po stopnicah. Zadnji sem šel za njimi kot polit cucek, delovodji pa naročil, naj prinese našo gradbeno lestev. V tem trenutku je pripeljal kombi in videl sem, da je pripeljal težko pričakovano plezalo. »Rešen,« pomislim. Dva mizarja sta jo urno spravila v drugo nadstropje in jo pred komisijo prislonila na železno prečko. Ogled podstrešja se je lahko pričel. Gradbeni inšpektor se je prvi oprijel lestve in se povzpel do tretjega klina. Šele tam je začutil, da nekaj ni v redu in njegov obraz je postal neznansko žalosten, takoj nato pa je pričel dobivati še razne barvne nianse. Hipoma mi je postalo jasno, kaj je na stvari. Lestev je bila še sveže lakirana. (Kasneje so mi mizarji priznali, da so jo zlakirali šele zjutraj.) Ne znam opisati groze, kr me je zajela. Katastrofa je bila na pomolu. Ljudje okrog lestve so z odprtimi usti gledali v inšpektorja, ki je telovadil na njej. Z eno roko se je držal, drugo si je ogledoval, rekel pa ni nič. Tako je trajalo dve, tri sekunde, potem pa je na naše splošno začudenje stopil na četrti, pa peti klin... Ko se je oprl na šestega, se je železna prečka, na kateri je bila lestev prislonjena, odtrgala in sveže lakirana lestev je udarila z inšpektorjem vred po bližnjem zidu. Ni bilo daleč, največ 30 cm, vendar je človeka na njej pošteno pretreslo. Padel pa k sreči ni. Tudi mene je pretreslo in ostale gledalce verjetno tudi. »Kaj takega se še v risankah ne spomnijo,« se mi je nehote prikradlo v misel, pripravljen pa sem bil na najhujše. Toda spet se ni nič zgodilo. Inšpektor me je sicer pogledal z izrazom, ki ni za objavo, rekel pa ni nobene. Na splošno presenečenje se je ponovno odpravil proti vrhu in srečno pritelovadil skozi luknjo na podstrešje. Ostali smo šli za njim. S svojim nadrejenim sva se srečala z očmi. »Kaj takega!« sem prebral v njih »Sramota!« Nemočen sem razširil roke in skomignil z rameni. Tu nisem mogel prav nič pomagati. V nekaj sekundah sem se tudi že čisto pomiril in bilo mi je vseeno, kaj se bo zgrnilo nad menoj v naslednji uri. Menil sem, da bo inšpektor prej ali slej odprl usta in se izkašljal nad mano. Pa se ni. Tehnični pregled se je nadaljeval in se srečno končal. Tragičnih dogodkov v začetku so se samo blagohotno dotaknili. Pričakoval sem vse kaj drugega. Najmanj, kar bi se lahko zgodilo, bi bilo, da bi tehnični pregled prekinili in nas vse nagnali. Še danes sem gradbenemu inšpektorju hvaležen, da tega ni storil. Verjetno bi bilo to konec moje »kariere«. Kasneje smo v interni raziskavi ugotovili, zakaj se je prečka odtrgala. Mizarju, ki bi jo moral pritrditi z dolgimi vijaki skozi les v beton, se je seveda mudilo domov in je prečko z navadnimi kratkimi lesenimi vijaki pritrdil v desko. Če bi takrat že imel pri roki lestev, bi sam preizkusil trdnost vgraditve in bi se prečka odtrgala meni, tako pa... Tako pa smo še.danes mnogokrat prepuščeni muhavosti obrtnikov. ČAČ VLADO iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii!iiiiiiiiiiiin HUMOR UPE E.%DBAPbA mm.........................................................im V Mariboru — Ja majster, kam pa vi? Se selite? — Kje pa, samo na dopust grem! Lani sem imel doma poplavo, predlani so me okradli, letos sem pa kar vse vzel s seboj. Kaj je z Gradisovim športnim dnevom? Bodo tradicionalna športna srečanja zamrla? x____________________________________________J Skoraj vsakodnevna vprašanja med Gradisovimi športniki so me prisilila, da napišem nekaj vrstic in povprašam, kako je z že v naslovu postavljenim vprašanjem. Vsakoletni športni dan Gradisa je namreč služil kot izbirno tekmovanje za sestavo ekipe na ŠIG. Ker vemo, da so se športne igre gradbincev že končale in smo o skromnih letošnjih rezultatih tudi že poročali, naj se omejimo le na dilemo, kako je z rekreacijo v naši delovni organizaciji. Ali je res mogoče, da je neumorni športnik in dolgoletni član Gradisa pokojni Lado Janžekovič kot predsednik delavskega sveta toliko pomenil, da bodo z njegovim odhodom zamrle tudi naše igre. Čeprav mislim, da ni tako, se mi ta misel nehote vedno znova in znova vsiljuje. Težko si je namreč razlagati, da noben od TOZD, katerim jebila po-nudena organizacija letnih iger ni hotel te naloge sprejeti. Še toliko bolj, ker vemo, da se večji del stroškov poravna iz skupnega fonda. Če delavci, ki so že več kot dve desetletji v naši družini, pogrešajo na gradbiščih družabnost, tovarištvo, ki ga je bilo v povojnih letih toliko, potem si ne bismeli privoščiti, da bi še edino preživelo tovrstno srečanje ukinili. Vem da bo odgovor temu sestavku: »Saj smo ga le preložili!«, toda kdor se vsaj malo ukvarja s športom in tudi organiziranjem, potem mu je jasno, da se septembra začno tekmovanja v skoraj vseh športnih zvrsteh in je rezervacija športnih objektov skorajda nemogoča. Če pa že hočemo rezervirati določene športne objekte, potem bi jih morali vsaj dva meseca preje. Tudi dodatna razlaga » Bomo pa eno leto preskočili!« ni dobra reklama za našo rekreacijo. Zanimivo pri vsem tem je, da naše sindikalne športne ekipe nastopajo na raznih občinskih in TRIM tekmovanjih, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Torej pripravljenost naših delavcev po prepotrebni športni aktivnosti, torej obstoja. In zakaj ne bi vso to športno aktivnost strnili v zaključni del na našem športnem dnevu, kot smo že vrsto let imenovali dan, ko so se športniki iz vseh TOZD Gradisa pomerili med seboj v vseh tistih disciplinah, v katerih tekmujemo nato na ŠIG. Naj bo ta kratek sestavek apel na vse tiste, ki naj bi organizirali letošnji športni dan in tudi na Konferenco OOS, da bi podprla želje večine športnikov Gradisa, da se srečamo še v letošnjem letu in ohranimo bogato tradicijo športnih srečanj Gradisovih delavcev, saj bi bilo to tekmovanje že 24. po vrsti. M. K. Skupina Gradisovih upokojencev Tovariško srečanje celjskih upokojencev IZ REPORTAŽE V NEDELJSKEM DNEVNIKU Bil sem prijetno presenečen, ko sem kot upokojenec prejel prisrčno povabilo gradbeno-industrijskega podjetja GRADIS iz Celja na tovariško srečanje bivših delavcev tega podjetja. V soboto, 20. junija, se nas je zbralo okrog 80 pred upravnim poslopjem GRADIS v Celju, kjer nas je prisrčno pozdravil inž. Praprotnik ter nam zaželel dobrodošlico. Najprej smo si šli pogledat gradnjo samskega doma, ki bo kmalu pripravljen za Vselitev samskih delavcev, tako da le-ti ne bodo več stanovali v barakah, ampak v moderno in funkcionalno urejenem samskem domu, kar bo ugodno vplivalo na njihovo počutje. Ko smo si dom ogledali, smo bili povabljeni v že urejeno dvorano na prigrizek in razgovor, saj smo se po dolgem času zopet srečali kot nekdanji sodelavci tega našega največjega gradbenega podjetja. Po izdatni malici smo se v veselem raz-* položen ju z dvema avtobusoma odpeljali v Podčetrtek, kjer smo si ogledali novi hotel pri Atomskih Toplicah, ki je bil nedavno odprt, zgradilo pa ga je prav tako naše gradbeno podjetje. Po ogledu te sodobno oprem jene zgradbe smo bili veseli spričo vedno večjih uspehov podjetja, v katerem smo tudi mi delali dolgo vrsto let na različnih gradbiščih. V hotelu smo imeli skupno kosilo z našimi gostitelji, nato pa se je ob dobri kapljici razvil sproščen pogovor in veselo razpoloženje se je nadaljevalo do večernih ur, ko smo se veselo vračali proti Celju. Vsi nekdanji delavci smo imeli na tem tovariškem srečanju prijeten občutek, da nas kolektiv, v katerem smo preživeli dolgo vrsto let, ni pozabil. Se zlasti pa velja pohvaliti izredno lep korak našega bivšega podjetja-ki nas je poleg prijetnega izleta j" pogostitve pred odhodom obdaril0 še z denarno nagrado. ... Za vse to, kar so nam priprav' tovariši GRADISA iz Celja, bi s« rad javno zahvalil, mislim pa, da s° tem strinjajo tudi drugi sodelavci, katerimi smo bili ves dan skupaj>" obujali spomine na naše pionirs* de'o pred mnogimi leti. Gradben podjetje GRADIS je lahko ponosn na prehojeno pot in številne uspeh0' ki jih je doseglo pri izgradnji mnog"! orjaških objektov tako v domovi" kakor tudi v tujini. Ob koncu žeh"! svojemu nekdanjemu podjetju, uživa velik ugled, še večje uspehe P graditvi naše samoupravne druZ' bene skupnosti z željo, da bi se P°. novno srečali še naslednja leta, sa> nam takšna srečanja v jeseni našcg življenja vsekakor izredno veliš pomenijo. FRANC STR^S Metleče pri Šoštanj Otvoritev pomembnega športnega objekta v KO Maribor 2. mesto — Borak Franjo KO Maribor — 174 krogov 3. mesto — Mihin Josip KO Maribor — 172 krogov Po tekmovanju so na tovariškem srečanju podelili najuspešnejšim ekipam in posameznikom pokale in diplome. Popolnoma zasluženo so osvojili vsa prva mesta strelci gostiteljev. Mario H. Prizadevni strelci strelske družine L, rko* v TOZD KO Maribor, ki *°s praznuje 20-letnico obstoja, so ■ 6-1978 svečano predali svojemu arnenu sodobno urejeno strelišče s (estimi strelnimi linijami, prav go-°v° enega najlepših tovrstnih objektov v Mariboru. Tako so strelci te uzine, poleg kegljačev prav go-najbolj delovna sekcija v : pridobili prepotreben ob- rti ’ k' ko že doslej uspešnim tek-v °yalnim dosežkom omogočil še ecJ| in predvsem hitrejši napredek, Tedvsem pa omogočil še večjemu ev"u ljubiteljev te pomembne športne panoge vključitev v redno aktivnost. Svečani prerez traku je opravil Maks Robič, že upokojeni član kolektiva, eden od soustanoviteljev strelske družine »Zorko«. V imenu strelske organizacije »Gradisa« je svečanost pozdravil Ludvik Šnajder in dal priznanje družini za prizadevnost in požrtvovalnost pri ureditvi strelišča ter jim zaželel novih, še večjih tekmovalnih dosežkov. Po tej svečanosti je bilo na vrsti tekmovanje posvečeno dnevu odprtja in 4. juliju dnevu borca. Ženska iz moštva ekipe TOZD KO Maribor je zasluženo osvojila prvo mesto. — Foto: Ban a tekmovanju ženskih strelskih ekip. FOTO: Ban °derno urejena strelna steza s šestimi strelnimi linijami. — Nastopalo je 5 moških in 2 ženski ekipi. Rezultati: Ženske: 1. TOZD KO Maribor (Bratkovič Ivanka, Lešnik Rosvita, Goberc Angela) — 407 krogov 2. GE Maribor (Starovasnik Barbara, Lanfer Hedvika, Tutek Milka) — 369 krogov. Moški: L TOZD KO Maribor (Šenveter Bogo, Mihin Josip, Borak Franc, Kovačič Tone, Humek Josip) z odličnim rezultatom — 864 krogov 2. SD Miličnik — 787 krogov 3. SPO Ljubljana — 779 krogov 4. TOZD Gradnje Ptuj 775 krogov 5. GE Maribor ZROP — 718 krogov Posamezno: Ženske: L mesto -Ivanka — 154 krogov Bratkovič 2. mesto — Gaberc Angela krogov 139 Foto: Ban 3. mesto — Tutek Milka — 126 krogov Moški: L mesto — Kovačič Tone KO Maribor — 179 krogov GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Mario Hemec, Franjo Štromajer, Ivanka Pogačnik, Vinko Damjan, Štefan Žemva, Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik: Matija Krnc. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin-ska 134 a. NAGRADNA KRIŽANKA V DANAŠNJI ŠTEVILKI' Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 25. avgusta 1978, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS LJUBLJANA, Šmar-tinska 134 A, 61000 Ljubljana. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: kalif, okoliš, kolona, rs, delavski svet, zeta, akademka, osram, dralon, rr, trosovka, lilet, inženirji, kiova, leeds, v, slo, rock, i, atlantida, vir, ja, nrava, neka, ji, arija, indolen-ca, gretica, jaki, og, oda, acetat, lovro, pravo, akt, rila, rai, orator, odisejada, id, mi, pač, seveni, kubi, rižarna trst, on, ka, aar, literatura, iko, tron. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Katarina Hodnik, gospodarsko finančna služba Lj. 2. nagrada 200 din: Komar Ivo, Krakovska 13, Domžale 3. nagrada 100 din: Tina Starovasnik, V zatišju 8, Bresterni-ca, 62351 Kamnica Čestitamo! POLETNA KRIŽANKA »P<