WV .Natisov 15.000. ^gpi lajerc" izhaja vsaki tek, datiran z dnevom islednja nedelje. aročnina velja za Av-trijo: za celo leto krone, za Ogrsko 50 vin. za celo 10; za KemCijo stane celo leto 6 kron, za _»riko pa 8 kron; drugo irozemstvo se glini naročnino z ozi-j na visokost pošt-K. Naročnino je plati naprej Posamezne sv.se prodajajo po 8 v. dnišlvo in uprav-vo se nahajata v »ju, gledališko po-; slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastcnj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za »/t strani K 20-—. za '/» strani K 10 — za '/i« strani K 5 — za '/as strani K 250 za V« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Mev. 9. V Ptuju v nedeljo dne 12. aprila 1914. XV. letnik. „Agro-Merkur." Pred IjnbljanBko deželno sodnijo vršila se te dni velezanimiva razprava, ki kaže zopet v jasno sramotno gospodarstvo prvaških haj-iv, ki zlorabljajo z lepimi narodnjaškimi frazami vbogo slovensko ljudstvo. Leta 1908 ustanovili so namreč ljubljanski narodnjaki pod 'dstvom jako mladega dra Žerjava neko žago pod imenom „Agro-Merkur." Zadruga imela je v prvi vrsti ta namen, uničiti one tr-in obrtnike, ki ne trobijo v slovensko-odni rog. Ali kakor svoj čas klerikalna kon-'mna društva umrla je tudi ta zadruga kmalu in ničesar ni ostalo od nje, nego — dolgovi. Polom te zadruge je na vsak način eden naj-lečjih škandalov, kar jih je doživelo v zadnjih letih slovensko narodnjaštvo. Sodnijska razprava je dokazala, da so delali slovenski voditelji s tujim denarjem, kakor dela svinja z mehom. o lahkomiselne koiupcije kakor pri temu bojkotnemu društvu je bilo malokdaj opazovati. Omeniti hočemo le par zanimivih točk iz te Leta 1907 so ustanovili narodnjaki v Ljub- jani zadružno zvezo. Tej ustanovitvi sledila je oktobra 1. 1908 zadruga „Agro-Merkur", ki se je začetkoma smatrala kot nekaka centrala za lago. Zanimivo je, da sta bila prvaka dr. Ž e r- avin Rozman ravno tako voditelja pri zadružni zvezi kakor pri BAgro-Merknrju.B Zveza dovolila je „Agro-Merkurju" najprve kredita i a 50.000 kron. Ali dr. Žerjav in Rozman nista držala na to svoto in tako je narastel olg, A gro- Merkurja" na okroglo 10.000 kron. Polagoma so se pa pričeli tudi venski trgovci obračati proti tej nepotrebni škodljivi zadrugi. Zato ji je zadružna zveza trat kredit odpovedala. Ali vkljub temu je ,Agro-Merkur" svoje delovanje nadaljeval in sicer še v večjem obsegu, komur se je vsa jav- loat čudila. Dr. Žerjav in Rozman sta lagala, Božič in Velika noč. (Iz kmetskega peresa.) žič in Velika noč, — nekdaj in zdaj? 'o prelomu pokorščine odslovil je Bog nebeški Oče piva človeka Adama in Evo v svet. Množili so se polagoma ljudje ter se po teku časa delili t človeške rodove; razvijalo se je vse naravno. Da se pa vpelje med človeške rodove neki red, dal je Bog izvoljenemu Mojzesu 10 zapovedi, da Daj uči po tistih ljudske rodove ter naj verujejo t Boga in živijo v najlepših čednostih. Ta vera bila je prva sveta vera nebeškega Očeta, imenovala se je po imenu ljudstva Judovska". Poučevala se je ta sveta vera v najlepšem redu in bili so sveti časi. Mojzesu samemu ni bilo mogoče učiti in širiti sveto vero med rodove; v pomoč izvolil si je iz ljudstva sposobne može, katere je imenoval „farizeje"; ti so bili judovski lohovni. Mojzes in ti duhovni učili so z lepimi vzgledi ljudstvo, učili Ijobezen do bližnjega, dobrodušnost, sploh najlepše lastnosti. Ljudstvo je ljubilo in spoštovalo svoje duhovne, duhovni pa so ljubili in spoštovali ljudstvo. Sveta vera da daje neki drugi denarni zavod potrebna sredstva, katerega pa nočeta povedati, češ da bi potem trgovci še proti- tistemu zavodu nastopili. S to lažjo metalo se je ljudem pesek v oči. Delovanje „Agro-Merkurja" je bilo seveda naravnost blazno. L. 1,909 ustanovili so v Trstu filijalko, katere vodja je bil neki Gabriel Cohen. O pravicah in drznostih tega Cohena se ni ničesar določilo, talšo da je imel pravzaprav popolno svobodo. Dr. Ž e r j a v in Rozman o delovanjn take zadruge sploh nobenega pojma imela nista. Tako je postalo delovanje zadruge in njene filijalke vedno bolj zmede-n o. Nakupovalo se je naravnost velikanske množine raznega blaga, to pa brez vsake umne kalkulacije. Vsled tega je bilo naravno, da so se pojavljati velike izgube. Tako je „Agro-Merkur" 1. 1909 naročil velikanska množine moke. Odjemalci so bili večinoma mali pekovski mojstri v T r s t u; Ko je cena moke potem 1. 1910 hudo padla, ao ti peki večinoma iz Trsta izginili. Posledica je bila, daje „Agro- Merkurju" ostalo okoli 150 vagonov moke, ki jih ni mogel prodati. Nastala je tožba z ogrskimi mlini in kou-kurzna masa „Agro-Merkurja" je bila obsojena plačati 120.000 kron. Pa ne samo z moko, tudi z drugim blagom se je ednako bedasto postopalo. Tako so prismukani narodnjaki n. p. naročili za 20.000 kron kognaka, ko bi moral vendar vsak pametni človek vedeti, da se tako veliko množino ne more prodati. Nadalje je naroČil „Agro-Merkur" 150 vagonov Tomaževe žlindre, kar je naravnost go-roetasno. Filijalka v Trstu nakupila je velikanske množine r i ž a, ki je bil že pokvarjen. tako da gaje morala oblast zapleniti. Skladišča v Trstu in Ljubljani so bila z vsem mogočim blagom natlačena. Pregleda pa vsled slabega knjigovodstva niso imeli nobenega. poučevala in širila se je prav uspešno. Po Mojzesovi smrti in smrti svetih očakov ■—- po dolgih časih vsiljevali pa so se v duhovni stan, v stan farizejev, nepoklicani, nesposobni duhovi, katerim pa ni bilo mar za sveto vero in blagor judovskega ljudstva, temveč zasledovali so pod krinko svete vere sebične namene. Učili in širili so pod krinko svete vere izmišljotine in reči, katere so sveti veri naravnost nasprotovale, samo da je služila stvar njihovim sebičnim namenom. Po teku čaBa začeli so ti nesposobni duhovni judovsko ljudstvo pod krinko svete vere kar naravnost za svoj žep slepariti in iz-koriščevati. Spreobračali so ti farizeji sveto vero, prodajali že celo svete žegne proti plačilu; postopali proti ljudstvu jako kruto, da je postalo že obupano. Stvar je postala neznosna in polagoma je ljudstvo pričelo dvomiti. Zmiraj bolj in bolj je služilo to kruto postopanje teh nesposobnih farizejev v kvar sveti veri in to razvijalo se je polagoma tako daleč, da je zgubila prava sveta judovska vera med ljudstvom zaupanje in veljavo. Kar celi judovski rodovi odvračali so se, ne od prave svete vere, pač pa od pokvarjene Kakor že omenjeno, dovolila je zadružna zveza za 50.000 K kredita. Brez ozira na ta sklep pa sta dr. Ž e r j a v in Rozman vabila in jemala mnogo večji kredit, tako da je 1. februarja 1914 znašal saldo že 276.243 kron. Omenjena dva narodnjaka sta zdaj nato delovala, da bi to zadevo javnosti prikrila, kajti nevarnost je bila, da bi kdo knjige pregledal in nerodnosti našel. Ta svoj namen doseči sta hotela z raznimi sredstvi. Iz konta „Agro- Merkurja" v zadružni zvezi seje 1. februarja 1910 izbrisalo 100.000 kron; obenem pa se je otvoril nov konto „Agro-Merknr"-Kočevska posojilnica in ga obremenilo z isto svoto. To pa se je seveda zgodilo brez vednosti in dovoljenja kočevske posoj ilnice. Kajti dr. Žerjav je bil tudi član predstojništva kočevske posojilnice. Ob istem času izdal je „Agro-Merkur" „Zvezi slovenskih posojilnic" 25 menic v skupnem zneskn 120.000 kron. Te menice prevzela je zveza kot gotovo plačilo in zmanjšala za to svoto konto „Agro-Merknrja". Na ta način se je navidezno znižal dolg „Agro-Merkurja" napram zvezi za 220.000 kron. V istini pa je morala zveza še zanaprej sredstva za delovanje »Agro-Merkurja" dajati. Kočevska posojilnica je bila le navidezno tisti tajni zavod, ki je „Agro-Merkurja" financiral. Kadar je „Agro-Merkur" potreboval denar, obrnil se je na zvezo, ta je denar dala in ga vpisala na konto kočevske posojilnice. Ta sleparski konto je končno narastel na 364.086 kron. Meseca julija zapadlo je omenjenih 25 menic v znesku 120.000 kron. Da bi prišla iz te :e, obrnila sta se dr. Žerjav in Rozman na posojilnico v Moravčah, da naj na slični način posodi 200.000 kron. Sleparila sta še s tem, da se bode dr. Žerjav bogato oženil . . . Ali konečno je le prišlo do poloma in do sodnijske tožbe. Toženi so bili advokaturski koncipijent dr. Gregor Žerjav, komercijalni vere farizejev. S kruto silo pridržali so si farizeji komaj Izraelski rod. katerega so s pomočjo začasnih „pismoučenib" brezsrčno nadkraljevali. Farizeji in pismoučeni nadzorovali so uboge Izraelce, da niso prišli z drugimi rodovi ali narodi, na primer z bližnjimi Egipčani v dotiko, zvabili in odpeljali so jih raje v daljno obljubljeno deželo, kajti farizeji so slutili, da bi razumni Egipčani zaslepljene Izraelce poučili in jim farizejske hinavščine pojasnili ter bi pri tem farizeji zgubili zadnjo molzno kravo. Postal je položaj polagoma za Izraelce celo neznosen, pa ni bilo pomoči, kajti v nevednosti in zaslepljenosti postajalo je ljudstvo zmiraj bolj nevedno in revno, pri tem ko so se drugi rodovi in narodi duševno in tele6no zmiraj bolj razvijali in osrečevali. Sto in sto let živelo je ljudstvo v duševni in telesni bedi pod kruto roko farizejev in pismoučenih, v edini tolažbi prerokov, da bode vendar enkrat nebeški Oče poslal Odrešenika. In resnično, poslal je nebeški Oče prerokovanega Odrešenika v odrešenje obogega od krute farizejske roke sto in sto let trpinčenega ljudstva, Straschill'ova grenčica Is zelenjave »rj**«« -tri In ill SEAlAVtisLV m naJbo,i »spešnih kort.nn. StraschiU'ova gren&ioa la »elenjav je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših **•* OlWIIIIIII AOlCUJdlW ^lej tega priznano najboljši ielodeo okrepčujočl prebavni liker. till ravnatelj Ivan Rozman, indnstrijec in bivši deželni poslanec Jožef Lenarčič, Gabrijel Cohen in direktor kmetijske posojilnice Oto Bayer. Vsi so bili tudi o b s o j e n i i. s. so dobili dr. Žerjav, Rozman in Lenarčič vsak 4 mesece zapora, Cohen 5 mesecev in Bayer 2 meseca zapora. Ves ta škandal pa je zopet jasni dokaz, s kako neverjetno, naravnost zločinsko lahkomiselnostjo nastopajo prvaki z vbogim slovenskim ljudstvom, ki jim je bilo vedno le molzna krava. l^ilM MOKA ZA OTROKE Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2 S. Politični pregled. Jugoslovanske sanje. Znani ljubljanski profesor dr. 11 e š i č je imel pred kratkim v Mariboru predavanje o Jugoslovanski narodni zavednosti". Mcž je čudak! Rekel je med drugim: Vzroki propada slovenskega naroda ležijo v po-manjkujoči narodni zavednosti. Pa če bi se ta narodna zavednost tudi dvignila, bi se slovenski narod vendar ne mogel na povr&ju obdržati. To je le tedaj mogoče, ako bi se Slovenci na Hrvate in Srbe naslonili. Namesto slabotne slovenske stopiti mora krepka in zdrava Jugoslovanska" narodna zavednost. Za to misel se mora po mnenju dra. Uešiča zlasti slovensko mladino navduševati. . . Ilešičevi nazori se zdijo celo posameznim slovenskim narodnjakom preneumni. Mož hoče, da bi kar enostavno Slovenci oblekli hrvatsko Bbra-gušo" in postali Hrvati ali pa še ljubše: Srbi. Najboljše bi bilo, da bi se slovenske šole kar opustilo, slovenske učitelje proč spodilo in vpeljalo srbske šole s srbskimi učitelji. Samoumevno je, da bi se potem enkrat slovenski „Srbi" in pravi Srbi morali tudi politično združiti In potem bi bile želje dra. Ilešiča in njegovih duševnih bratcev izpolnjene . . . Povedali smo to le zaradi tega, da vidijo naši cenjeni čitatelji. v kako smešne zagate se zaide narodnjakarska zagrizenost. Svoj lastni slovenski narod hočejo ti prismojeni apostolji Jugoslovanske" ideje ednostavno posrbiti in pohr-v a t i t i, samo da bi svoje v bistvu proti-avstrijske cilje dosegli. Kje SO veleizdajalci ? Kadar smo mi pisali o veleizdajalskih ciljih slovenskih narodnjakov, se nas je takoj opsovalo za Bdf-nuncijante" in za bogve kaj še vse. Pred kratkim pa je znani slovenski pisatelj dr. Dermota v češkem listu »Pregled" objavil članke, v katerih prizna- — rodil se je v priprostem živinskem hlevu, v betlehemski štalici, v bornih jaslicah, na slamici. — To je spomin na sveto božično noč! Prišel je Odrešenik sveta, da reši od judovskih duhovnov ^farizejev" trpeče ljudstvo, da kaznuje tiste farizeje, kateri so pod krinko svete vere trpinčili in izkoriščali vbogo ljudstvo in si pri tem kopičili velikansko iz ljudstva oropano premoženje. Rodil se je Odrešenik v borni štalici v vzgled farizejem, da za nebesa ni treba na-kupičenega premoženja, temveč brumnega, poštenega življenja. Farizejska vlada in vlada pismoučenih je trajala naprej, ter sam Odrešenik, kateremu je bilo dano ime „Jezus", je moral pobegniti, da ae je rešil umora. Nobena zgodovina ne govori od njega nič do časa, ko je kot 12 letni deček že gajžlal farizeje v jeruzalemskem tempelnu. Gotovo je zasledoval gibanje sveta ter si skušnje nabiral o delovanju farizejev in pismoučenih. Kod 30 letni mož je nastopil delovanje kot Odrešenik ljudstva. Iz dolgoletne lastne izkušnje si je nabral dovolj prepričanja o delovanju duhovne in posvetne oblasti. Prepričal se je dovolj, da so izrabljali tačasni duhovniki .farizeji" sveto vero v lastne koristi; pri tem bo iste podpirali pismoučeni. Prepričal se je, da on *a nhlanti nod krinko svete vere uganjale va, da imamo na Slovenskem nekako B i r r e -dento" (to je: protiavstrijsko stremljenje) in da obstojijo gotove zveze z Belgradom in narodnjaškimi Slovenci. Tako stoji torej stvar! Tudi pametni slovenski pisatelji obsojajo bedasto rogoviljenje narodnjaške sodrge zoper našo monarhijo! Slovensko gledališče. V Ljubljani imajo edino slovensko gledališče. Ravnokar pa so sklenili, da bodejo s prihodnjim letom celo to edino slovensko gledališče zaprli. Sramota, prava kulturna sramota za puhlo slovensko meščanstvo, ki zna sicer ob vsaki priložnosti čez druge narode in tuje kulture psovati, ki pa samo niti toliko kulturnega ne izvrši, kakor Mongoli ali Kuruci. Le v politični hujskariji je to večjidel ^liberalno" slovensko meščanstvo „veliko", — drugače pa je puhlo kot stara repa . . . Debrecinski atentator prijet. „Az Est" poroča iz Skoplja, da je ondotna policija zasledila Catarana, ki je izvršil v Debrecinu atentat na škofa. Sufragetke. Iz Londona poročajo: V nedeljo zvečer je eksplodirala bomba v cerkvi sv. Martina v The Fieldu ter porušila mnogo cerkvene uprave. Baje so atentat izvršile sufragetke. Alkoholizem na Francoskem. Francija ne hira samo vsled umetnega preprečevanja zaroda, ampak zelo tudi vsled vpliva alkoholizma. Odlični možje so zdaj osnovali ligo, da bi pri-morali bodoči parlament, da bi izdal stroge an-tialkoholne postave. Statistika, ki jo je leta 1907 ukazal Clemenceau, kaže, da je na Francoskem norosti kriv absint v 23, sladki likerji v 5, žganje v 53, jabolčno vino v 22, vino v 12 slučajih od sto Najhujši je absint, ki uničuje naravnost možgansko snov. Absintopivci pa rode tudi živčno popolnoma oslabele potomce. Kar se norosti tiče, dr. Schmidt dokazuje, da se je od 40 let sem število norcev v Franciji podvojilo! Torej p'rancija tudi v tem oziru vse dežele prekaša. Stavka rudarjev n* Angleškem. V Jorkahire na Angleškem stavka 170 000 rudarjev. Zatrjuje se po angleških listih splošno, da ta stavka ne bo dolgo trajala. Stavka na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: Pri predvčerajšnjih spopadih je bilo dvanajst delavcev smrtno ranjenih, 200 pa aretiranih. 70.000 delavcev stavka. Umorjeni misijonarji. Iz Piertha v Avstraliji poročajo: Domačini so razdejali misijonsko postajo ob reki Drydale ter umorili dva duhovnika in šest bratov-lajikov ter več drugih oseb. Revolucionarna zarota na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: Veliko senzacijo vzbuja razkritje revolucionarne zarote. Ohrana je vedela že dalj časa za tajno delovanje revolucijonarnega kluba in je čakala le na ugodno priliko, da aretira voditelje. 31. marca so kar naenkrat prišli policijski uradniki v stanovanja osumljencev ter izvršili hišno preiskavo, pri kateri so našli toliko obremenilnega materijala, da so takoj aretirali osumljence. Med temi je tudi neki najostudnejša dela, da so se posluževali najne-sramnejših sredstev zoper vse, kar se jim je zoperstavljalo. Na eni strani se je kupičilo premoženje pri farizejskih oderuhih, na drugi strani je ljudstvo lakoto trpelo. Na podlagi lastne izkušnje prisiljen, se je čutil kot Odrešenik narediti konec gnusnemu redu duhovniške in posvetne oblasti. Nastopil je Jezus javno kot po-učitelj ubogega trpinčenega ljudstva. Ubogo ljudstvo je splošno po njem hrepenelo, — v zaupanju, da pride vendar enkrat prerokovana rešitev. — In kaj se je zgodilo? Na javnih zborovanjih zalezovali so farizeji in pismoučeni Jezusa. Njega pravično in opravičeno poučevanje bodlo je iste v srce in oči, videli so, da je od-klenkalo za vselej njihovemu gospodarstvu, ako se jim ne posreči uničiti tega človeka „Jezusa". Upirajoč se na podkupljene krive priče tožili so farizeji in pismoučeni Jezusu pri državni in deželni oblasti, prišlo je do tega, da so dali blagega Odrešenika v zapor in preiskavo. R>mski cesar Tit pooblastil je svojega namestnika v Jeruzalemu Pilata, da stvar preišče in postavno sodi. Jezus je bil od goljufnih farizejev po krivem obdolžen kot puntar ljudstva, brezverec itd. Prišlo je do sodnijske obravnave; Pilat kot državni pravdnik preiskal je vso stvar prav na- Agajev, v čegar stanovanju je našla policija | tajno tiskarno. Novice. Veliko poneverjenje. Iz Berolina poročajo Janos pi. Ujvary, ki se je izdajal za mažarskega visokošolca, je izvršil več kreditnih sleparij, ki presegajo vsoto 100.000 mark. Nato je pobegnil, Ujvary je bil prej bančni uradnik in je na D& naju izvršil več sleparij. Samomor mažarskega grofa. Iz Nove: Jorka poročajo: V Eastenu se je v nekem telu ustrelil grof Evgen Apponyi, ki je bil bli sorodnik mažarskega politika grofa Albe: Apponyija. S skromnimi sredstvi je prišel iz glije v Ameriko, kjer je zastonj iskal si natakarja. Aretiran roparski morilec. Iz Genove por čajo: Tu so aretirali nekega Vicenta Lacarutto, ki je kot nastavljenec neke newyorske tvrt za brušenje dragih kamnov umoril ravnatelja nato ukradel dragih kamnov in vrednostnih pirjev za pol milijona dolarjev, na kar je begnil. Ljubavna tragedija. Iz Turina poročajo 15 letna hči nekega tovarnarja je imela ljubav razmerje z nekim podporočnikom, ki je stanov, v hiši njenega očeta. Ko je oče izvedel za noči izlete svoje hčere, je vlomil s svojima dv sinovoma v zapeljivčevo stanovanje. Maščeva rodbinske časti so zapeljivca z več streli rani Deklica si je iz sramote pognala krogljo v gla' in je bila takoj mrtva. Roparski napad. Iz Varšave poročajo soboto popoldne je napadlo osem roparjev lovi grad v Spali. Zvezali so služabništvo ter sku nato vlomiti v blagajniške prostore. Upravi gradu pa je zaklenil težka vrata ter telefoničn obvestil orožništvo o napadu. Med tem so ro parji obstreljevali vrata. Porezali so tudi tele ionsko žico. Vrata so se končno vendarle udali Upravitelja so ustrelili, vlomili v blagajnico-te ukradli 1050 rubljev in mnogo dragocenosti Kmalu nato so prišli orožniki, toda roparji že pobegnili. Par ur nato so napadli najb isti roparji grad Strzembosz viteza Charzynskei ko so ravno izplačevali. Delavci so se tako p: strašili, da se niso upali ganiti. Roparji so us: lili blagajnika ter ukradli 20.000 rubljev. Nal so zapregli ter se odpeljali. Slepar in morilec. Iz Breslave poročajo Pred nekaj dnevi je pisarniški načelnik nekeg tukajšnjega odvetnika ustrelil Marijo Rupprechj ki je bila uslužbena v isti pisarni Nato je po begnil. Policija je dognala, da je Miiller poni veril svojemu Šefu 5000 mark. Najbrže je het Miiller Marijo Rupprecht pripraviti do tega, d bi ž njim pobegnila. Ker pa tega ni hotela st riti, jo je ustrelil. V blaznosti. Iz Pribrama poročajo: V a sednih Brezovih gorah je te dni obiskal rudi Franc Scherber s svojima sinovoma grob svo prve žene. Ko se je vrnil Scherber domov, tančno ter najdel ni niti trohice krivičnega obdolženem Jezusu. Srčno rad bi bil nedolžne^ Jezusa oprostil in izpustil, ali iz strahu pr isti čas mogočnimi farizeji si ni upal, — v tem slučaju bi ga bili farizeji gotovo z lažtf iz velike službe izpodrinili. Po končani eodnij razpravi izročil je pravičen sodnik Pilatus b dolžnega Jezusa sodbi ljudstva, upajoč, da opro ljudstva glas nedolžno jagnje. Ali vkljub tem da so bili farizeji in ljudstvo prepričani o zusovi nedolžnosti, zadonel je na dvorišču sodjl dvorane ljudski glas: Križaj ga, križaj ga! tretina ljudstva obstala je iz zaslepljenih zejskih podrepnikov, druga tretina bila je farizejev podkupljena in tretja glasovala je strahu pred duhovni farizeji ž njimi. Pravil Pilatus šel je iz sodne dvorane ter se za Ijenje nedolžnega Jezusa milo jokal. Tako končalo življenje Odrešenika sveta, kateri si javno upal braniti prvo sveto vero pred zejskimi hinavci! To nas spominja na V noč, ali na ,, nekdaj in sedaj". Kako bi s e go dil o n ed olžne Jezusu sedaj, če bi imeli farizeji n jeno moč — ter v svoji moči porotno sodišče? Iiblaznel ter ubil s sekiro svojo drugo ženo. Nato je usmrtil svojega 13 letnega sina Franca jier težko poškodoval tudi drugega sina. Scherber K je nato ustrelil v nekem gozdu. Kolodvor S6 podrl. Iz Varšave poročajo: Pri igradbi postaje v Szczypiowa pri Kališase je podrla streha. Dva delavca sta bila ubita, 3 težko, več pa lahko ranjenih. Velika poneverjenja. Iz Petrograda poročajo: Nepričakovana revizija na glavni pošti je dognala velika poneverjenja. Visoki poštni uradniki K kradli kar na debelo. Celo najvišji uradniki bo udeleženi. Katastrofa na morju. Iz St. Johna poro-Jajo: Včeraj ponoči so uradno razglasili, koliko je ponesrečenih pri katastrofi parnika »Newfoundland". 64 oseb je mrtvih, rešilo pa se jih je 37, ki so napol zmrznjeni. j Velika zrakoplovna nesreča. Iz Reimsa po- Iiročajo: Na letališču v Reimsu so se pripetile včeraj dve katastrofi, pri katerih so se trije avi-atiki, med temi znani francoski aviatik Emil Vedrinee, smrtno ponesrečili. Ob štirih popoldne se je Vedrines v Reimsu vzdignil v zrak. Več-I krat je obkrožil letališče ter poskušal napraviti I looping the loop a. la Pegoud. Kar naenkrat je začel aparat z bliskovito hitrostjo padati. Aero-plan se je vdrl v tla. Zrakoplovec je bil' na mestu mrtev. Pol ure na to se je dogodila druga nesreča. Šefpilot zrakoplovne družbe, Testulat, se je z enim pasažirjem dvignil v zrak. V višini 80 metrov je hud veter zgrabil aparat ter ga potisnil proti tlom. Zadel je ob steber ter se popolnoma razbil. Slučajno se je posoda za bencin vžgala ter eksplodirala. Testulat in njegov pasažir sta zgorela. Čudna zgodba. „Petit Journal" poroča iz I Kodanja: V norišnici v St. Dionysu pri Kodanju I je umrl neki norec. Njegovo truplo so prenesli I v anatomično dvorano, da je obdaciraja. Ko je hotel zdravnik začeti z delom, se je dozdevni mrtvec kar naenkrat dvignil ter začel oštevati zdravnika. Ta se je grozno prestrašil ter začel klicati na pomoč. Več bolniških strežajev je prihitelo na pomoč. Ko so pa zagledali „mrtveca", ki je vpil in zmerjal, so v paničnem strahu utekli. Dozdevni mrtvec je skočil z obdukcijske mize, tekel iz dvorane ter zaklenil zdravnika v dvorano. Ko je več zdravnikov prihitelo v dvorano, so dobili tovariša zelo razburjenega. Morali so ga spraviti v celico, ker je zblaznel. Ubeglega »mrtveca" so kmalu dohiteli ter do-. gnali, da je ta pravega mrtveca odnesel iz dvorane ter sam legel na obdakcijsko mizo, da bi pobegnil. Van Dickova slika za 1,800.000 kron. Iz Londona poročajo: Znani newyorski milijonar in prijatelj umetnosti Frick je kupil Van Dickovo sliko „Paola Adorno" za 1,800.000 kron. Rem- brandtov portret „Stari mož" in slika Reynol-dova sta dosegli lani na londonski dražbi ceno 120.000 in 100 000 kron. Umetniki pa so svoj čas umirali gladu. Francoski parn k se potopil. Lloyds brzo-javlja iz Brisbane, da se je 26. m. m. potopil francoski parnik »Saint Paul" na vožnji v Sidney. Zadel je ob skalo. Osemnajst oseb je utonilo. Skale se podirajo na Tirolskem. Iz Inomosta poročajo: Pod romarsko kapelo Maria-Rast na Ilaitzenbergu se p odtrgalo več skal. Prve skale so se odtrgale v soboto ponoči. V nedeljo ponoči se je zopet odtrgalo mnogo skal. Velika skala je padla na hlev nekega posestnika v občini Zeli. Hlev je bil popolnoma demoliran. Hlev so že prej izpraznili na povelje oblasti, ker je bila že dalj časa nevarnost, da se zgodi nesreča. Nevarnost grozi že tri tedne. V okrožju pet do šest tisoč kvadratnih metrov se boje, da se bodo odtrgale skale. Tadi znana in zelo obiskana kapela Maria-Rast je ogrožena. Zid kapele je razpokan. Največjijdolžnik V Evropi. Finančni in aristokratski krogi v Berolinn so hndo potrti. Zgodili sta se namreč dve veliki gospodarski katastrofi. Hiša Wertheiin, največji „Waarenhaus" v Bero-linu je prišla v konkurz in znašajo pasiva 20 milijonov, in razšel se je takozvani »Fursten-konzern", zveza nemških knezov, ki se je lotila velikanskih podjetij in špekulacij in doživela polomijo. Samo knez Hohenlohe je izgubil samo pri tej polomiji 24 milijonov. A že prej je pri raznih industrijalnih podjetjih izgubil ogromne svote. Nemška banka mu je posodila na njegova posestva na Ogrskem 80 milijonov. Ta posestva so pač cenjena na 130 milijonov, a kako naj se prodado, kdo ima toliko denarja, da bi jih mogel kupiti? Vsi dolgovi kneza Hohenlohea se cenijo na 110 milijonov, vštevši izgubo pri »Fiirstenkonzernu" in je čisto izključeno, da bi pri prodaji rečenih posestev moglo knezu kaj ostati. Knez, ki je danes 70 let star je miniran; edina tolažba njegova je, da ga na celem svetu ni privatnega človeka, ki bi imel toliko dolga, kakor on. ....._,. Bogata „reva.'" V"šlezijskem Landeshutu živi 70-letna »reva" Horl. Njeno stanovanje je strašno zamazano. Horlova je tako zbolela, da so jo oddali v bolnišnico. Ko so pa na ukaz policije čistili njeno stanovanje, so našli, da ima »reva" premoženja 100.000 mark. Mačke v državni službi. Poštni uradi v ameriških Zedinjenih državah imajo v svojih uradih uslužbenih nad 1000 mačk, katerih službena naloga je braniti poštne zavoje pred podganami in mišimi. Vse te mačke so točno vpisane v listi »državnih uslužbencev" in v knjigah so vpisani stroški za njihovo prehrana. Tadi na Francoskem so mačke v državni službi, in sicer v velikih vojaških pristaniških skladiščih. V departementnem proračunu je določenih za vsako izmed njih po 5 centimov na dan. 15-letni roparski napadalec. Dne 21. t. m. je k učiteljici francoskega jezika 61-letni Flo-rentini Hornascek v Požunu prišel neznan 14 do 15-leten deček, po videzu dijak in iz dobre hiše, se ji predstavil za učenca III. gimnazijskega razreda Richterja ter se dogovoril z njo radi učnih ur za francoščino. Ko je odhajal, ga je učiteljica spremila do kuhinjskih vrat, kjer jo je pa deček nenadoma večkrat udaril po glavi z nekim topim orožjem, jo podrl na tla, ji zamašil z robcem usta in jo začel daviti. Učiteljica se je borila z njim, a bi bila omagala, ker je stara in slabotna. Tedaj pa je napadalca nenadoma nekaj prestrašilo, skočil je na noge in ubežal skozi okno na cesto. Predno so na uči-teljičine klice prihiteli ljudje, je izginil. Doslej ga še niso našli. Grot Lonyay težko Obolel. Iz Oannesa poročajo »Budapešti Hirlapu", da se je grof Lonyay na neki cvetlični razstavi nenadoma onesvestil ter padel na tla, pri čemur si je pretresel možgane. Samo vsled požrtvovalnosti njegove soproge, grofice Štefanije Lonyay, rojene belgijske princesinje, se je stanje grofa Lonyaya nekoliko izboljšalo, tako da bo mogel tekom dveh ali treh tednov zapustiti Cannes in odpotovati v Švico na oddih. Ljubavni roman dveh zamorcev. Newyorski dopisnik »Daily Telegrapha" piše t 'ojemu listu iz New Orleansa dogodbo, ki nas spominja na stare čase trgovine s sužnji. V New Orleansa sta se pred kratkim poročila Zamorec Willis West in Marcellina Brady, on starček 97 let, a ona starka 107 let. S tem se je končal ljubavni roman, star tričetrt stoletja. Za časa suženjstva sta bila črni Romeo in nemanj črna Julija last dveh farmerjev v Louissiani. Plantaži sta mejili druga na drugo in zaljubljenca sta imela dovolj prilike, da sta si razodevala svoje srčne občutke. Toda idila ni trajala dolgo. Oba so nekega dne prodali na dražbi. On je bil prodan v Kentucky, ona pa v Habamo. Po državljanski vojni sta se sešla oba srečno v New Orleansu, kot swobcdna državljana. West si je med tem časom pridobil lepo prempženje ter snubil svojo staro ljubico. Toda črna krasotica se ni mogla odločiti in ni hotela zamenjati svoje slobode za novo suženjstvo. Se le zdaj po dolgih letih se je odločila ter podala roko staremu, zvestemu ljubimcu. Radij — sredstvo proti nevihti. Dva francoska učenjaka, profesor Voile in profesor Illard sta, kakor se poroča, napravila znamenit izum. Profesor Volle se je sknpno z fizikom IUardom že dalj časa bavil s konstrukcijo novega strelovoda in svoj izum večkrat popravil. V Akademiji znanosti je zdaj poročal o svojem izumu ter povedal, da je dosegel že več uspehov. Na koncu strelovoda so majhne množine, kaki trije mili-grami radija. Učinek tega radija je velikanski. Radij tako zelo učinkuje na atmosfero, nasičeno z elektriko, da se strela razdeli na neizmerno majhne posamezne dele, vsled česar se moč strele skoraj popolnoma uniči. Kopelj Krapinske Toplice bode letos s l. majem po novem automobil-omnibusu, podobnemu državnim poštnim avtomobilom s postajami zvezana. Istotako se bode nova močvirnata kopelj leto3 otvorila. Izborna vojaška godba (18 mož) daje od 1. junija naprej vsak dan 2 koncerta. Iz Spodnje-Štajerskega. „Slov. Gospodarju" v odgovor. (Izvirni dopis.) Maribor. »Slov. Gosp." je skaloviti, čez predrzni zvijač. Ponovljalno lepa hvala za krasno zabavo presežne neumnosti. V predzadnji izdaji nismo niti besede več o kranjski sleparski svetnici Jobanci omenili, a »SI. gosp." pa v svoji zadnji številki o tisti zopet brbra, a proti časopisu »Dan" pa, ki je celo leto grozorite sleparije, hudobije in goljufije Johance donašal, pa je »Slov. gosp." konečno molčal kot miš. Bla-maža! Kedaj pa je še »Štajerc" trdil, da bi Napoleon I. pred sto leti od vseh narodov poražen ne bil itd.! ? Le bedak vseh bedakov zamore toliko čvekaste primere delati, ker si drugače pomagat ne ve! Le »SI. gosp." zamolči ali vtaji vse, kar po dnhovsko smrdi; tako je svoj čas o hudobiji in svinjariji v samostanu Censtoslavu in sleparki Johanci itd. zavijal, dokler te hudobe svetohlince niso v ječo vtaknili! Pa »SI. g." je brez sramote, on se otrese. Bolj nevedne in slamnate glave bi »SI. g." ne mogel več spričati nego s tem, da taji, zvija in obrača v zadevi »Device Marije in protestan-tovske vere." Luteranci na D. M. enkrat n e verujejo, ter jo tedaj tudi v Češčeni Mariji ne molijo in na pomoč ne kličejo, pa je proč, če se tudi »SI. g." stokrat na glavo postavi. Sramota za tako nevednost ali zavijanje!! Na vse drugo ponovljeno in še povečano zaslepljenje in metanje peska v oči ne odgovarjamo več, ter ostanemo pri prejšni »občeznani" trditvi. Tembolj ko nevošljivec »SI. g." »Štajerca" od hiš odbija, temveč mu jih pridobi, in temveč sramote si sam nakopa. — Drugič: zakaj pa »SI. g." o novi slepariji, »Novem Lurdu" v Rakovniku na Kranjskem molči, o čemur je časnik »Dan" dne 24. in 31. marca t. 1. dolge članke prinesel, da se tam že od 1. 1908 vbogo ljudstvo slepari, ki je že okoli 3000 kron taj na-nosilo, za kojo svoto se zdaj ljudje prepirajo ter se tožbe vršijo! Župnik Anton Lasjak v Št. Jerneja pa, ki bi ta denar rad pobasal. bo vsled propale tožbe še okoli 400 K stroškov plačati moral. In ta župnik je na okrožno sodišče v Novem mestu tožil ter označuje to božjo pot v »Novem Lurdu" za: navadno sleparijo, - 4 - za varanje ljudstva, ki nosi tja svoj težko zaslužen denar. Kako bo „S1. g." neki sedaj to zavijal, ki je poprej proti „Danu" molčal? Bralci „Štajerca" berejo še druge časnike, tudi „S1. g.", Sato pridejo do resnice, a bralci „S1. G." pa večinoma samo tega, zato so Bzapeljani." Pregovor pa pravi: „Da se resnica spozna, slišati je treba oba zvona." — Tretjič: Časnik „Grazer Tagblatt" je dne 28. marca t. 1. v jutranji izdaji doslovno prinesel: čudodelno zdravljenje v Lurdu. Gospod dr. Eduard Aigner (Miinchen) Monakovo nam piše: Prepir za čudovito zdravljenje v Lurdu se je toliko razširilo, da pravica in sila .zahteva, da bo mora s pomočjo merodajnih oblastev bogoslovja in medicine to razširjanje zadrževati in ljudem zmoto pojasnjevati. Tisoči nemških bolnikov verujejo na »čudežna poročila", zato donašajo neizrečena darila, ker zaupajo in se zanesejo, da bi nemški zdravniki in nemški duhovniki ja za neovrženo dolžnost spoznali, se tej zmoti protistaviti, ako hi čudežna poročila resnična ne bila. Moja popravljalna preskušnja čudodelnih poročil je sledeča: 1) Čudežne prikazni v Lurdu je 14 letna pastarica 1. 1858 trdila, da jih vidi. Mnogoštevilne očividne in ušesne priče izrekov tega dekleta ne potrdijo. 2) Nobeno čudežno ozdravljenje v Lurdu ni bilo od strani papeža uradno ali resnično spoznano. Čudežna ozdravljenja, ki so bila od francoskih škofov kot taka pripoznana, pa od papeža niso bila potrjena. 3) Niti eden nemški škof se o čudodelnem zdravljenju v Lurdu ni za dobro spoznano izrekel, marveč je še katoliški teolog in cerkveni zgodovinar profesor Franc Haver plem. Funk vseučilišča Tubingen na javnej katedri (učiteljskej stolici) o „slepariji v Lurdu" govoril. 4) Nobeden nemški zdravnik ni nikdar katero čudežno ozdravljenje v Lurdu znanstveno-pravilno zastopal, nasprotno označijo mnenja iz krogov nemških zdravnikov takšno .čudežno zdravljenje" kot ljudsko goljufijo. Nemški zdravnik je po svojem poklicu dolžan, na takšno neobdržno stanje opozoriti, da se daljšemu zapeljevanju nemških bolnikov izogne. Po mojem osebnem sprevidenju so v „Lur,du sami o neob-drznosti" to je neresnici Bkozi 50 let potrjenih čudežev prepričani. S resnično pobožnimi rečmi nima to rovarstvo v Lurdu ničesar ednakega, da celo nič, temveč se naravnost izvidi nečist, neodkritosrčen posel kot povod za takšno propagando ali razširjanje, čas bi bil, da bi bogo-slovske oblasti Nemčije že vendar enkrat toliko poguma imele, se tem dogodkom zoperstaviti — če ,,SI. g." ta dobesedna prestava ni po volji, naj še proti „Grazer Tagblattu" zavija in obrača, bomo videli, če si bo upal. Ako pa modruje, da je to protestantovsko delo, dobro, zakaj potem „S1. g." razglasuje, da je ravno protestant spisatelj lurških čudežev. * * * Vbogi fajmoštri! Zdaj šele vemo, kaj je vzrok gospodarske mizerije na Slovenskem: Fajmoštri so preveliki reveži! Kmetu se godi dobro, čeprav prihaja vsak trenutek eksekutor na njegov dom. Obrtniku gre tako dobro, kako malemu Bogu na Francoskem. Edino izstradanim in do kosti suhim faj-moštrom se godi slabo . . . Pred kratkim namreč imeli so slovenski narodnjaki neko zborovanje v Konjicah, pri katerem so verne klerikalne ov-čice sprejele na farovško komando razne re-zolociji. Tako so tudi v posebni taki kome-dijantovski rezoluciji nujno zahtevali, d a s e mora odslej tudi fajmoštrom iz sklada za ujme_ podpore dajati. To je škandal! Sklad za ujme določen je za vboge kmete, ki trpijo vsled toče ali kaj podobnega škodo. Zdaj hočejo politični popi, da se jim še to v žrelo vrže. Sakrabolt, ali ni to škandal? Fajmoštri, ki so tako mastni, da se jim no3 od brade ne razlikuje, hočejo zdaj še najresnejšim kmetom podporo odjesti! Res, vse kar je prav, — ali toliko požrešnosti je preveč! Lasajo 86 zopet naši ljubi slovenski narodnjaki in klerikalci. Pri zadnjem občnem zboru c. k. kmetijske družbe so namreč zopet »složno" nastopali. In kadar nastopajo „složno", imajo vedno klerikalci od tega profit. Kakor pišejo klerikalni listi, pustili so narodnjakom le „iz milosti" dva mandata. To trditev, ki je sicer resnična, je „Narodni list" tako razkačila, da imenuje klerikalce ,,politične falote", s katerimi dostojni človek ne Bme ničesar opraviti imeti . . . No, mi smo popolnoma prepričani, da bodejo ti šikoroustni, v ostalem pa nezmožni narodnjaki pri prvi prihodnji priložnosti zopet s temi .političnimi faloti" paktirali in jim pete lizali. Kajti o kaki značajnosti pri teh ljudeh ni mogoče govoviti. V Št. Vidu pri Ptuju hočejo ustanoviti prostovoljno požarno brambo. Tečaj za pridelovanje zelenjave priredi se na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru od 4. do vštevši 6. maja t. 1. Tečaj je brezplačen. Natančneja pojasnila glej v inzeratu! Tečaj za pridelovanje krme se vrši na mariborski sadjarski in vinogradniški šoli od 4. do 9. maja. Udeleženci dosežejo tudi lahko podpore. Natančnejše pogoje glej v inzeratu. Od8topil je dosedanji župan v Slov. Bistrici g. Albert S t i g e r, kar zbuja pri prebivalstvu splošno obžalovanje. Krojaški štrajk v Mariboru je končan Sklenilo se je kolektivno pogodbo, ki donasa delavstvu nekaj zvišane plače (od 5 do 10%) Pogodba se je sklenila za 4 leta. Letošnji glavni nabori se vršijo precej pozno i. s.: V okraju Ptuj dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13 maja; v mestu pa dne 14 maja. Nadalje v okraju Ormož dne 5. in 6. maja; v okraju Ljutomer pa dne 2. in 4. maja. Umor lastne žene. Kakor poroča „Pettauer Zeitung", zaprli so v Klaponcih pri Ptuju posestnika Franca Fras. Mož je živel jako slabo s svojo komaj 27 letno ženo. Vedno jo je pretepaval in trpinčil. Revica je morala tudi hudo stradati, kajti Fras je vse zaklenil, kadar je šel od hiše. Grozil je, da jo bode ustrelil, ako bi pri sosedih tožarila, da jo pretepava. Enkrat jo je v postelji napadel in ji z verigo vrat zadrgnil, tako da ni mogla več govoriti. Pred kratkem je vboga žena hipoma umrla. Zdravniki so dognali, da je umrla vsled prizadetih poškodb. Tudi so našli v želodcu sledove strupa. Sami se tedaj, da je Fras svojo ženo zastrupil. Orožniki so ga oddali sodoiji. Pohvaljeni bo bili sledeči orožniki: G. Fras s, Anton Kolarič in Jo«ef Stroj, vsi trije v Goinemgradu, Franc Weber v Šmarju pri Jelšah. Most podrl. Posestnik Franc Pašnik v okolici sv. Jurja Šel je v Vezovju čez potok. Kar nakrat se je most podrl in Pušnik je padel v potok. Nesrečnež poškodoval se je tako hudo, da je kmalo nato umrl. „Šac" 80 kopali. Kočarska sinova Franc Smrkelj in Franz Izlakar iz Jelenka na Vranskem prišla sta ponoči h Kočarju Johanu Mlakar v Lemovcu, da bi tam izkopala „šac", ki je baje pod kostanjevim drevesom zakopan. Do 1. ure sta zaman kopala. Potem sta splezala v drevo in svetila z nžigalicami v strohnelo in votlo deblo. Drevo je pričelo goreti, fanta p; sta zbežala. Posestnik ni mogel drevesa gasiti. Par korakov od drevesa stalo je gospo darsko poslopje posestnika Mlakarja, ki je bilo tudi v veliki nevarnosti. K sreči ni bilo vetra. Fanta se bosta imela pred sodnijo zagovarjati. Smrt v plamenih. Posestnik Martin Zebar iz Dobrine pri Šmarju šel je v svoj gozd, da bi tam grmičje požgal. Ker pozno v noči še nij prišel domu, šla ste ga žena in hčerka iskati. Končno sta ga našli mrtvega in vsega žganega. Nesrečnežu se je obleka vnela in ni mogel več rešiti. Mati in Otrok utonila. Dne 29. marca šla rudar Anton in njegova žena Josefa Rosma: s svojima dvema otrokoma v starosti 3 let i 13 mesecev v gostilno Snpan v Retjn. Ob 8 uri zvečer šla je Jožefa Rosman z mlajšim svoji otrokom sama domu. Ko je njen mož potei domu prišel, žene še ni bilo doma. Šel jo j s Snpanom iskat, ali brez uspeha. Drugo jut zatraj našel je Rosman pri separacijskem mos na levem bregu Save glavnik svoje žene havbo otroka. Par korakov naprej našel j> potem svojega otročička mrtvega na neke grmovja v Savi, mrliča žene pa doslej še ni našli. Dve mladi tatici. Nekemu Francu Tomaža v Gaberjih pri Celju bilo je iz zaprtega sta-fcnl novanja ukradeno 162 kron. Orožniki zaprli bc so komaj 18 letne delavki Antonijo Selič in šk Marijo Tofant, ki so tatvino izvršili. Tatici, >bc pri katerih bo še nekaj ukradenega denarja ii našli, oddali so okrožni sodniji. Povožena je bila v Mariboru od automobilatei 60 letna služkinja Josefa Maršic. Zlomilo ji im je levo roko in več reber. Revico so odpeljali iri z bolnišnico. Ka Iz Koroškega. Iz Jonske doline (Jauntal). (Izvirni dopis.) Dragi »Štajerc*! Veliko govorjenja in mišljenja si napravil po Jonski dolini, ker si pisal v zadnjih številkah o sveti Johanci in njenemu švicanju krvi. Posebno zato, ker je pred 30 leti stanovala tudi tukaj med Pliberkom io Božjim grobom v mali vesici ženska, katero so ljudje „sveto Mojco" imenovali. Kakor se je govorilo, je ta ženska le „iz spremina" delala kakor Johanca krčevite gg znake, kazala je na rokah, nogah in strani rane, s podobo Kristosovih pet krvavih svetih ran, katere pa je sebi le sama si napravila. Tudi je hotela živeti brez hrane Ljudje so jo skoraj za „svetnico" spoznali in hodili so k njej želirati (moliti); tudi neki duhoven ii mesta Pliberka jo je pogosto obiskoval. Ko je pa deželska oblast zvedela o tej prekanjenosti! in bogohlinstvu, tudi o njej lažnjivosti, da bi brez vsake hrane živeti zamogla, se je zdelo )0< i> ič Vil je 12 P \<)C ro m. ap im a d V gospoda okrajnemu glavarju vladnemn svetnika fco Julius von Webenau le vse preneverjetno in proti sveti naši veri naperjeno. Gospod c. kr, glavar pokliče to ,sveto Mojco" pred-se in jej zaroti: „Ako ne poveš po pravici, od česa živii in kdaj ješ, in po pravici ne poveš vsega, te koj pustim zapreti." S trepetajočim glasom njemo. ona odgovori, da vživa ona jedi in je le tedaj, kadar ljudje odidejo, ter je sama v hramu, jo nihče jesti ne vidi. Potem pa se je prestavila ta »Mojca* za nekoliko časa v Možiško dolino (Miessthal) in je stanovala v farovžu pri Sv. Križu nad Dravogradom V cerkvi sv. Križi se je napravljala pri sv. mašah kakor „v nebo zamaknjena", se krčila in je oči proti nebu vila, er re ) i od: ob ri SlROLIN "Roche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? Je dobi v s vseh lekarnah S H.U.- 1. Vsak, ki trpi na trajnem kašiju Lažje je obvarovat i se boiezni.nego jo zdraviti. .2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev. ki s Sirolinom ordrave. 3. Vadušljivi,katerim Sirolin ma/no olehča naduho-1. Skrofuzniotroci,pri katerih učinkujeSirolin z ugodnim vspehom na splošni pocutek. 5 pa JO-10- ilo ra. ti. kar še dandanes ljudje pričujejo, kateri so tam se obnašati videli; tudi tam je bila ta iska od duhovnov in dragih spoštovana (seve! (o je pa smela v farovžn stanovati!) Te dve nični prigodbi od „svete Johance" in „Mojce" Sta) pa nas opominjajo na sveti Evangelij sv, ta ,n n 8. m m ar b Da 12 p. 1, kjer pi „Ni<*. ni skritega, bi se ne razodelo; tndi nič skrivnega, kar se ne zvedilo. Torej kar ste v temi rekli, se na svetlem govorilo", itd. Zatorej je v zdaj-m času sile potreba, ker zaradi bogohlinstva a peša, da pripomagaš po zgledu sv. Evan-lija Johana 8. 1—14 učiti in pričevati od 5, in luč naj pride na svet, in sv. Evangelij Matevža na 24 p, 15—35 pravi: „Ako vam ft poreče: glejte tukaj je Kristus, ali tam! verjemite. Zakaj vstali bodo krivi Kristusi krivi preroki in bojo delali velika znamenja indeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvol-i." Zapeljevalo se je na primer teh dveh odbic ljudstvo, h kateremu zapeljevan!u so agali krivi preroki (duhovni), kateri bi tli biti naša luč in svetiti na svetilniku. Ali f drugi strani svetega pisma spet beremo: ne -gubnjte, da ne bote sojeni. Zatorej tudi ne emo očitati tistim, ki želijo temo ljudem, ■er pohujšanje mora priti; gorje tistemu, ki je pohujšanje, bolje bi mu bilo, da se mu linski kamen na vrat obesi in v globočino irja potopi. Tako v sv. pismu stoji. Tudi Juda ariot je svojo pregreho spoznal, se obesil, in i njegovo osrčje se je izsolo. Ja! celo Kristus mogel 12 pravičnih apostolov si izbrati, in ;o se lahko primeri, da vsaki dvanajsti duho-ki bi imel učiti Kristusovo vero, jo s svo-bogohlinstvom in obnašanjem zlorablja, na er pri „sv. Jobanci", „ Mojci" in v aferah n, Kavser in Palesi. Namesto odpadancov sv. tusove vere in krivih prerokov pa se usmili ljubni človek, spodbujaj nas h pravi veri, lanskem obnašanju v miru in ljubezni do nega živeti in srečno enkrat umreti. Pra-e in boguljubne duhovnike pa prosimo, da irijo svoje neposredne sobrate, predno pokva-verno ljudstvo s svojim dejanjem. Z Bogom ! Popotnik po Jonski in Možiški dolini. Požar. V Obermillstattu pogorela je hiša rja Matije Oberherzog. Ogenj je nastal v tu in se je vkljub hitri pomoči dveh po-ih bramb tako hitro razširil, da poslopja ni mogoče rešiti. Tudi šola in druga sosedna ilopja so bila v veliki nevarnosti. Zaprli so v Beljaku najemnika gostilne Solfa Knežaurek. Možakar napravil je za 1000 m dolgov in jo je potem v Švico popihal. Ali lain se je zopet nazaj povrnil. Zdaj so ga jrli. Pazite na deco! V Tobringu pustila je dekla Sailija Popečnik svojega 2 letnega otroka ne- orovanega doma, medtem ko je šla na nik delati. Kar naenkrat je otrok izginil. ialo se je, da je padel otrok v potok in je (nil. Mrlička so šele po daljšem iskanju v Sv. ertu poleg elektrarne našli. Tatvina. V sobo gostilničarja Jožefa Scheiflin- v Spittalu se je vtihotapil že opetovano kaznovani hlapec Karl Grosser iz Ulroa in adel 250 kron denarja. Tat se imenuje rad Karl Edlinger in je po izvršeni tatvini ignil. Delavska smrt. V Irsehenu so delali delavci mostu na Dravi. Kar nakrat so trije delavci vo padli. Dva sta se zamogla rešiti, eden ityria - kolesa in se priporoča 180-200 K. rajvečja fabrika na Avstrijskem sledeči ceni 130, 140, 160, sljivim kupcem se proda po pogodbi tudi na sečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, šlauhe, ne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 161 BRATA SLAWITSCH v PTUJU. pa je utonil. Utonjenec se imenuje Anton Tief-nig vulgo Baldele in je iz Bittersdorfa doma. Dva Človeška okostja so našli pri neki zgradbi v Beljaku. Ker se je tam že več vojaških grobov našlo, se splošno sodi, da so tudi to ostanki 1. 1809 padlih in tam pokopanih vojakov. Smrtna nesreča. V Aichbergu je bil tesar Kari Schultar, 65 letni starček, pri kopanju zemlje uslužben. Kar nakrat se podere zemlja nanj in ga popolnoma pokoplje. Šele pol ure pozneje so po težkem delu nesrečneža izkopali. Seveda je bil že mrtev. Star veteran. Te dni je umrl v Unterber-genu 83 letni Joban Strauss. Pokojnik je bil najstarejši vojaški veteran v občioi. Udeležil se je vojen leta 1859 in 1866 v Italiji. N. p. v m.! Zblaznel je bivši trgovec Joban Stifter iz Libelič. Nesrečnež živel je v jako nerednem in žalostnem zakonu. Vsled tega se je udal pijači in je zdaj zblaznel. Oddali so ga v deželno norišnico v Celovcu Nevesta utonila. Februarja je neposredno pred poroko izginila nevesta Marija Kaki v Št. Ilju ob Dravi. Zdaj so jo našli mrtvo v Dravi in jo pred kratkim pokopali. Požar. Na posestvu Reiterja v Wietingu nastal je ogenj; pogorela je hiša, gospodarsko poslopje in hlevi. Tudi več svinj je zgorelo. Plamena so se tako hitro razširila, da so v spanju presenečeni prebivalci komaj zamogli nago življenje rešiti. Več oseb je tudi pridobilo hude opekline. Po svetu. Izdajalec. V našem zunanjem ministerstvu se je napravilo neprijetno odkritje. V času namreč, ko je bila naša monarhija v veliki vojni nevarnosti, bil je neki poljski dr. Grabinski poročevalec o srbskem časopisju. Moža je priporočal neki drugi slovanski politik, da je dosegel to lepo službo. Zdaj nakrat je ta dr. Grabinski iz Dunaja izginil in se nahaja kot profesor' — na Srbskem. Mož je igral torej v vojni nevarnosti žalostno vlogo izdajalca. Grozen dvoboj se je pred par dnevi vršil v Madridu med dvema mladeničema. Oba, Antonio Neretto in Ludvigo Maretotell sta bila zaljubljena v isto deklico. Prišlo je do dvoboja, ki se je končal zelo tragično. Najprvo sta se streljala, ne da bi se težko ranila. Nato sta nadaljevala boj z noži. Ko so končno orožniki vlomili vrata, so našli oba dvobcjevalca grozno razmesarjena. Oba sta kmalu nato umrla. Današnja številka »Štajerca" ima 4 strani priloge; vsled tega obsega skupaj 12 strani. 91. občni zbor c.kr. kmetijske družbe za Štajersko. Dne 27. marca t. 1. popoldne otvori prezident kmetjske družbe štajerske, ekscelenca Edmund grof Attems 91. občni zbor kmetijske družbe, pozdravi častne goste, delegate podružnic, zastopnike raznih družb, kakor tudi vladnega zastopnika namestnižkega svetovalca grofa Franca Bellegarde in zastopnika deželnega odbora, ekscelenco grola Franca Attemsa in Ha-genhoferja, oriše na kratko razvoj družbe v preteklem letu in želi, da bi tudi to zborovanje prineslo mnogo dobrega uspeha Število družbinih podružnic se je v lanskem letu pomnožilo za 3. tako da jih šteje sedaj družba 141, 30 na Zgornjem, 53 na Srednjem- in 55 na Spodnjem Štajerskem. Družba je štela lansko leto 17.246 članov, v začetku letošnjega leta 17.950; pridobila je družba toraj 704 novih udov. O delovanju centralnega odbora in podružnic nam poda jasno sliko obširno na 250 straneh tiskano letno poročilo. Generalni tajnik J u v an prečita nato zastopnike sesterskih družb: V celem je zastopanih 127 podružnic s 356 delegati m sicer: Gornje Štajersko 29 podružnic s 93 odposlanci, Srednje Štajersko 47 podružnic s 151 odposlanci in Spodnje Štajersko 51 podružnic s 112 odposlanci. Poročilo revizijskega odbora o računskem zaključku iz leta 1913 in predloge k proračunu za leto 1914 pred-naša odposlanec Adam. Računski zaključek izkazuje letnih dohodkov 1,269.206 K 39 v, letnih izdatkov 1.069.403 K 95 v, tako da ostane v blagajni 199.802 K 44 v. Proračun za leto 1914 izkazuje potrebščin za 528.104 K, pokritja pa 526.876 K, primanjkuje torej 1228 K; računski zaključki in proračun se brez debate odobrijo. V revizijski komite za 1914 se izvolijo: iz Gornjega Štajerskega trgovec Reisenauer (podr ming), namestnik Kajetan H i r n (podružn iz Srednjega Štajerskega družnica Wildon), name (podružnica Apače); iz Kuhar (podružnica za Gosak (podružnica P Franc Tauschma itnik dr. Leopold P o t Spodnjega Štajerske^ ptujsko okolico), nami > 1 e n š a k). l Schlad-ofaiach); a a (po-singer a Franc stalk dr. Seznamek predlogov je kakor vsako leto precej obširen in raznovrsten; predlogov je bilo 86, izmed katerih se je kar prvi dan sprejelo 41, torej skoro polovica, ne da se je o nj h razpravljalo posebej — en blok. Nato se odobri ustanovitev novih podružnic: Ligist in Grafendorf na Srednjem Štajerskem, Škofje vasi pri Vojniku v ccjskem okraju in Št. Lovrenca nad Mariborom na Spodnjem Štajerskem in razdelitev podružnice v Weizu. Izmed en blok sprejetih omenimo predloge sledečih podružnic: Ivanjkovci: Za pobiranje udnine se naj priredi v obeh deželnih jezikih knjižica ter se prepusti podružnicam ali brezplačno, ali vsaj za Ptuj okolica: Zaradi lažje in ceneje oddaje in da bi se dobile kapice brtz uradnega ves: Deželni odbor se naj naprosi, da osti večina v deželnih trsnicah ceplje-Št. Ilj v Slov. gor.: Naj b. se delala rečja reklama in naj bi se znižala to-idno kolje v-aj za polovico. Ptuj: Naj ih krajih delali poskusi s primernim nogradov. Te poskuse bi naj izvrševali zlasti iki inštruktorji. Polenšak: Naj bi se kmečkim vinogradov v ptujskem okraju dajala v ;u brezobrestna posojla, nego dosedaj. Sv. Gor.: Naj bi se upeljala prodaja vina od-gostilničarjem brez prekupcev. V to svrho neh domačih vinogradnih okohših ustano-i dežele zadruge za vnovčenje Davkaprosto vino se naj v vi- I . Vučja po mož silnicah. vnogra orodn lastno dinamona dovoljenja se vzgo nih trt za staje vornina bi se v gnojenjem vii deželni vinar« posestnikom večjem obseg Jurij v Slo jemalcem bi se naj vile s pomočjo države vina. Mestinje-Sv. Peter aprej, notočih že oddaja od 20 liti daj od 56 litrov. L utomer in Ivanjk posvetovalnice in preskuševališča za gospod pri kmetij-ki dajc s švicarsko stik. okinčanih K 9'— 3 „ platnenih rjuh..........K 850 ji tucat platnenih damast-obrisačev.....K 12-— 1 datnast garnitura iz čistega platna za 6 oseb K 7'— 1 kos — 20 m — najfinejši sifon.....K 14-— 1 „ — 20 m — „ tkanina.....K 15 — Reklamna ponudba za K 30; 3 na roko štikane ženske srajce, 2 platneni rjuhi, '/z tuc- flatatnih damast-obrisačev, 1 čisto-plalnena garnitura, 10 m finega sifona Tkalnica in fabrika za perilo brata Krejčar, Dabuška (Češko). 286 Bilančni konto Aktiva šparkasse mestne občine Celje z dne 31. decembra 1913. Pasiva Na kontu blagajne..... „ „ efektov...... „ B realnih posojil . . . „ „ posojil za korporacije » „ menic...... „ n zastavkov..... „ „ realitet...... „ „ obresti za efekte . . „ , „ za realna po- sojila za menice . „ „ »za zastavke . . vlog ..... „ , poštne hranilnice . . „ bank ........ „ „ mobilij...... „ tiskovin ...... „ pro diversi...... 7 901 928 984 5.872 563 3,649.970 61 960 6 607 693 000 13 613 229.443 21 58 31 611 6 196 311973 12.700 1030 29 321 11,856.956 9-1 Per konto hranilnih vlog . . . 110,794.915 „ „ pasivnih obresti . . 11.028 „ n glavnega rezervnega ! sklada.....jI 781.913 „ „ specialnega rezervnega sklada .... j 210.229 „ „ penzijskega sklada . | 58.870 XXXXXXXXX Kupci pozor! Proda se lepo posestvo, s zidano hišo v Poljcanah pri cerkvi aa 6500 K, prt cej ostan6 vknjižino. Hokodclci imajo prednost, ker jih tukaj manjka. — Več se izve pri Jakoba Siunipl. v Poljcanah (Pbltschach.) :o; XXXXXXXXX Dobro idola Mamica se od 1. maia t. 1. v najem da, dober zaslužek, poleg tudi zemlja (vrt) in 2 svinjaka. — Ve« pove g. Olcer. Langental, P. PiisHDitz 285 Službo išče neki 50 letni mož, zdrav, zmožen nem*č ne in slovenščine, oženjen, brez otrok, kot hišnik, pisarniški sluga, paznik za kmeti stvo itd Ponudbe na upravo tega lista. 296 Jaz se lahko smejim) ker vkljub podraženju špiritusa_ pijem zmiiaj jako po ceni ter še boljši čajni rum, slivovko itd., Kajti te in ednake pijače si sam doma izdelujem. Poskusite še vi, in pošljite 70 h v znamkah in dobite za 3 lit. za to napravo ekstraktov z navodilom vred te' poštnine prosto. Glavni zastop „Astoria-Werke" Hodoše, Ptuj. U. Št A. 26/14 Edikt. Od c. k. okrajne sodnije Eberndorf odd. I se po naprošbi varuhinje nedoletmh dedičev v zapuščini po dne 1. februarja 1914 v St. Maixsn umrlem posestniku Josefu Schumack dovoli sodnij-ko oddajanje v najem potom licitacje sledečih v zapuščino spadajočih posestev in scer: I. ..Weidlhube" v St. Marxenu h. št. 11 o. vi. št. 2 kat. občine Sinčaves z zemljišči, ki spadajo zraven i. s.: 7 ha, 02 ar,04 m! njive, 1 ha, 72 ar, 29m1 travnikov, 7 ar, 60 m2 paše. II. »Rufihube« v St. Marxen h. št. 2 o vi. št. 27 k. obč. St. Marxen z zemljišči i. s.: 9 ar 78 m* vrta, 8 ha, 12 ar, 80 m°- njive, 2 ha, 08 ar, 98 m2 travnika ter 82 ar, 74 m2 paše. Dan za to licitacijo se je določil na 14. aprila 1914 ob 9. uri dopoldne na lici mesta objektov, ki se oddajo v najem v St. Marxen, odnosno se vrši še sledeči dan ob isti uri. Kot sodnijski komisar se odpošlje tusodni c. k, kancliit g. Johann Dtetnik in se mu doda zapriseženi civilni mož Simon Kurath iz Eberndorfa. V najem se da vse skozi 9 let, pričeto od dneva oddaje in končano koncem gospodarskega leta 1923. Kot izklcna cena služi od izvedenca določena najemninska svota. Zgoraj'na posestva so od železniške postaje Sinčaves (Kukusdorf) cirka >/i ure pešhoda oddaljena, ležijo v ravnini, so arondirana in neposredni bližini poslopij. Najemtrnske pogoje se lahko pri tej sodniji v sobi št. 3 med uradnimi urami vpogledajo ; tudi se bodejo pri začetku licitacije prečitali. C. k. okrajna sodnija Eberndorf od. II. dne 1. aprila 1914. (Pečat) (Podpisi Artikel za mase za kmetovalce. Vsakdo, ki ima mašino za rezanje krme, naj si naroči pat. brusač za može za K 5'— po povzetju pri Kari Klamer, Gradec, Zweiglgasse i Išč^-fle naprej-prodajalce in zastopnike. 302 Plašča 1 Elegantna! Jangolf-ura Novo! Novo I Poit. varovana. Moja original „Tangold"-ura plošča, je edino nadomestilo za pristno zlato uro in jo celo strokovnjaki ne razlikujejo od prave zlate ure v vrednosti 100 kron. Elegantna plošča fa-oon. Cena enega ko«a, odprto K S—, z dvojnim manteljnom K l(f—. Za trpežnost in da gre dobro 3 leta pism. garancije. Pošilja po povzetju eksportna hiša ur in zlatega blaga Max Bihoel Dunaj IV., Margaretemtrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 282 Išče se viničar, ki ima vsaj 2 delavni moči. Vstop takoj, ali pa pozneje. Več pove I. Iliioigmann, nad-učitelj, Sv. Huh Lure pri Pol-eanah. 263 Ženitna ponudba. Fant 36 let star, kateri ima 2O00 K gotovega denarja in pozneje še več, se i -li Kmalu seznaniti z dekletom, ki bi imela nekaj primernega denarja, in bi bila zmožna nekaj nemšiine in veselje imela do kakšne gosHoe v kakšnem večjem nie-slu, tudi želim Se eno drugo trgovino zraven ustanoviti. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo, če mogoče s sliko pod ,.Srečna prihodnost 35" poštnoležeče 1'iili'ane. 264 KXKK*ttSt*K Pekovski učenec se takoj sprejme pri pekovskemu mojstru Jiilii.ii Toričič, Glinting bei Braz. 303 «xxxKJt»m« Lepo posestvo v Framu pri Racah blizu glavne ceste ic ceno proda. Obsega lepo zidano hišno poslopje in gospodarsko, 10 oralov zemlje (arondirano), vse pri hiši in sicer njive, gozd, vinograd in lep sadonoanik. Več pove Vinz MSvhl, Kra-nichsfeld. 304 Dobro idoča 305 trgovina z mešanim blagom na deželi z večjimi dohodki se poceni da v najem v juniju. Vprašanja na P. Slawitsch, Sv. Lenart » Velika Nedelja. I Po vojni I ; presenetljivo 1 700 kosov za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlafi. pr*c anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najGn. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z i mi t. Žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljeria iz orient. biserov, mod. aamski kind s patent zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, l usnjata denarnica, Ipar gumbov za manSete 3 gradoT dubie-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux predmeti, velika veselost za mlade m stare, 1 jako praktični seznamek tjabav-nih pisem, za gospode in dame, 30 koresponde učnih predmetov in 5e &00 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj x uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Posije po povzetja centralna razpofl. hiša U. Jiigwitlt, Riakn M. HB. Pri naročbi 2 paketov •a doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar m dopado. denar nazaj. * Gre 8 dni! le enkrat navrjel Žepna ura za gospode. Staro srebro z velefino umetniško izpeljavo K 12 — in poštnina po povzetju. 3 leta pismene garancije Margaretenstra**« 27. Originalni fabrični Ctnik zastonj. 2-3 ooooooooo Vila z 4 sobami, veliko kletjo in lepim gospodarskim poslopjem ter 1 oral polja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. — Vprašanja na gospo Marijo Ribitsch, Zgornji Breg pri Ptnjo. 800 53 71 II. c. kr. avstr. 80.000 dobitkov 1. glavni dobitek K 300.000 2. „ „ 200.000 K 100.000 „ 90.000 „ 80.000 „ 70.000 „ 60.000 50.000 K 45.000 • 40.000 „ 30.000 „ 25.000 20.000 „ 10.000 in še mnogo dragih dobitkov, razven tega premija K 700.000. Skupna vrednost dobitkov 22,268.000 kron. Cene.re6keK^ A A -£ Naročite takoj pri 290 razpečevalnici c. k. razredne lotrije Leopold Straufi Dunaj I., Helferstorferstrasse 7. warietz L Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. ans Ha]bst]ša pemska razprodaja l Ceno perje za postelj! I 1 k; »iTih slišanih 2 K; boliSih I 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; j belih i K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg nsj6nej3:h aneieno belih, šil [ t&tmŠ&>2)'T\ aanlh 6 K tO h, s K; 1 ke flauma 1 *=-SiS&£' (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belegn j 10 K|; najfinejši prani 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. j •OB** Gotove postelje -Hm ? krepkega, rdečega. piavega, belega ali rumenega nankinga, 11 tuhenl. 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama. I vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim. [ trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-ilaune 20 K; j daune 2i K; posamezni tuhent: 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne! bin zine S K, S K 50 h, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K na-1 prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se I na dopada denar nazaj. S. BsniSCh, DeSchenitz Nr. 716,! Čeiks (Bohmen) Cenit gratis in franko. '- 82? I Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti •labosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 1-20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi it 80 vin. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam na giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 120 K. fraiek proti odvajenju krvi v živalski vodi k 1*60. — Izvrstni strup za podgane, mili. Ščurke a K 1"—. Raz-jposiljatev L. HerbSt. apoteka, Bleiburg na KoroSketn. Prva fabrika ur Hap^iKonrad t. in k. dvorni liferent, Briix «1. 5326 (Oesko) oddaja dobre Anker=budilnice. Štev. 8946 v niklastem ohišju, 18 cm visoka, v dobri kakovosti, 8 3 letnim garancijskim listom K 2 90, 3 kosi K 8—. S ci-fernico, ki sveti ponoči K 3'3», 3 kosi 0 kron. St. 4684. DiaMobndilnica z imit. cilernico iz Radija in kazalci la anker-ko-■»<>- lesje, 19 cm visoka K 4 80 RazpoSiljatcv po povzetju. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Glavni cenik zastonj in poštnino prosto. 190 Najprimernejša garnitura K o* Heinrich Weisz, Nagysallo, Barcser Com., Ogrsko. • ■■•■■■•■•II "f oddaja Umetna gnojila vseh vrst Tomaževa moka, sup< fosfat, kaj nit, kalijem gojilna sol čilski salpeter itd., nadalje Ia bakreni vitrij« žveplasta moka po najnižjih cenah. Zanesljivi konjski hlapi se sprejme pri F. C. Schwab v Ptuju, 301 «ivci, ki dovedejo do obupa! Mnoge bolezni, katerih vzroke se dozdevno ne more pojasnili, so le posledica slabotnih živcev. Mnogo malih in večjih posledic človeka se mnogokrat ne more pojasniti. Pridejo kakor same ob sebi, ničesar ne pomaga proti njimi. Nakrat izginijo, kakor so prišle. Ali druga motenja je polem opazovati. Ena bolezen pride za drugo, tako da zamore tak mučeni človek v enem letu 365 različnih bolezni jmeti. Pa te težave niso izmišljene, temveč obstojijo resnično in stojijo tudi v ozki medsebojni zvezi. Živčni zistem je izčrpan. Mnogokrat se zdi, da te bolezni in težave nimajo z živci ničesar opraviti; ali ako se jih natančneje opazuje, se bode kmalu spoznalo en ali drugi znak nervoznosli, večkrat pa tudi več znakov; udi se tresejo, zlasti roke, trganje v muskelnih, neobčutljivost posameznih mest kože, trepetanje očij ali trepalnic, duševno nerazpoloženje, slrahoba, nemir brez vzroka, težave prebave po naporih, šegatenje v koži, nemirne sanje, mora, utrujenost zlasti zutraj itd. Resnejši znaki težke živčne slabosti so mnogokrat ponavljajoči se glavobol, pomanjkanje spanja, utrujenost, hitra duševna trudnost, pomanjkanje misli, lahka razburjenost in slabo razpoloženje. Ne vzemite te male svarilne znake nature lahko, kajti Živčne bolezni mučijo mozeg življenja! Celo duševna bolezen, epilepsija, kap. in otrpljenje so že mnogokrat iz neznatne živčne slabosti nastali. Tudi motenje vida, celo oslepljenje, zlasti pri kadilcih in pijancih, nastopajo kot posledice živčnih bolezni. Že maja živčna slabost prinaša mnogo neprijetnosti seboj. Družinsko življenje trpi vsled nje, zlasti pa opeša delavnost, k<šr otrpne eneržija in vztrajnost. Zdravi ima napram nervoznemu pri delu vedno prednost. Zdravi napravi mirno in v hitri odločnosti cilju primerne odločitve, ki mu donašajo dobiček, medtem ko ravna nervozni raztreseno, hitro ali nemirno in ravna nepremišljeno vsled svoje razburjenosti, kar mu toliko škoduje, da se potem še bolj jezi in postaja obupan. Nervoznost je mnogokrat neopaženi vzrok marsikaterega pokvarjenega življenja. Kaj pomaga proti temu? Najboljša in najednostavnejša pot je okrepčanje eneržije vsled miru, pokoju in primernimi okrep-čalnimi sredstvi. Ali miru ne najde nervozni, čeprav ima čas in priliko zalo, torej tudi ne najde počitka. Torej je pričakovati resnično pomoč edino od dobrega krepčalnega sredstva za živce. Hrane dovolj dobijo živci v vsakdanjih jedilih; ali oni jih ne sprejemajo, ker so preveč opešani; zato jih je treba izboljšati. Tako kakor sol in dišave na apetit prijetno vplivajo, tako vpliva „Kola-Dultz" oživljajoče na živce. V to je „KoIa-Dultz" res najbolj primeren, kajti ono ne vsebuje glasom analize priznanih kemikov ničesar, kar bi zamoglo škodovati. Skrbni poiskusi zdravnikov in učenjakov so dokazali, da je „Kola-Dultz" prav izborno sredstvo za okrepčanje živcev in zlasti možgan, da obenem kri izboljša in zmlajša in da tako truplu moč ter življenje daruje. „Kola-DuItz" donaša veselje do življenja in moč za delo ter čut mladosti, ki vsled svoje delavnosti uspeh in srečo zajamči. V mnogo lisoč slučajih, kakor dokazujejo predležeča pisma, dosegel je „Kola-Dultz" izborne uspehe. Kar je tisočem pomagalo, zamore pač tudi Vam pomagati. Vzemite „Kola-Dultz" nekaj časa, in Vaši živci se bodejo okrepčali, vsaka slabost bode izginila in nova moč bode tekla skozi Vaše žile. jaz sem tako popolnoma o tem prepričan, da Vam rad popolnoma zastonj poskušnjo pošljem ako mi naznanite svoj naslov. Poskusite vpliv te brezplačne poskušnje; dovolj velika je, da Vam dobro stori. Storila Vam bode prav i?.borno in hvaležni mi bodete, da sem Vam vsled brezplačne, pošlnine proste dopošiljatve „Kola- j Dultza" priliko nudil, izpoznati tako dobro in reelno sredstvo, ki se mu ni treba bati prav nobene preiskave. | Jaz garantiram, , da „Kola-Dultz" ne vsebuje nobenih škodljivih snovi, da je z največjo čednostjo izdelan, tako da ga za-. more vsakdo lahko prenašati. Raba je čisto ednostavna, okus jako prijeten. lstotako popolnoma zastonj dodam poskusni pošiljatvi še podučljivo, jako zabavno knjigo, ki Vam I bode v jasnem, ednostavnem jeziku vse, kar je treba vedeti o živcih in njih boleznih ter o živčnih sredstvih povedala. Čimdalje trpite, tembolj si skrajšate svoje življenje; naročite si torej zdaj takoj svojo poskušnjo, potem se Vam bode tudi kmalu pomagalo. Pišite prav natanko svoje ime in stanovanje na dopisnico in naslovite jo na Heilige Geist-Apotheke, Budapest VI. Abt. 420. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Ptuju.