Leto IL Poštnina - ’šS*'i * pavšalfrana. Ljubljana, petek 30. januarja 1920, HaBFHHETOnSGM posamezna Številka 30 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK Štev. 24. rn mifimiwn—i nun btiii Cen« g>© poiti: 13 ccio leto . H 50'— za pel Ista . B 25— a žetrt leta. B 13-n 1 nesBG.. B ¥‘50 Zat}KWjm8i8ssi»o:i‘50 Bradsiiftfl ta appava: Kopitarjeva ulico it 6 Buda. titefoa štra. B) Posamezna Številka 30 vin. Tobačno delavstvo proti rdečemu terorju. vršil » n Vana' 30' ’an’ Sinoči se je kv«+ * • krščansko-socialnega de- Privrlf U ^°^a^ne tovarne. Na shod je Ye£jT na stotine delavstva ter je z naj-ogorčenjem obsodilo lažnjiva in na-^Porah^ ^ socialna demokracija (V... .,*a proti krščanskemu delavstvu. ruo je več govornikov, JVaai a jPredlog predsednice tovarišice in j® zbor sprejel soglasno resoluci^°D10^^m 0^°^ravanjem s5ed®čo *®varn* krščanskega delavstva tobačne v Ljubljani najodločneje protesti-v 2*?,nasilju, ki ga izvršujejo socialisti ^v*tvfe ■ našemu krščanskemu de- -• J? lu proti krščansko-socialni orga- * ktotako prostiramo proti nasilju nemških socialistov v Mariboru proti slovenskim delavcem. Na predlog tovarišice Ivanke Brate je bila ob velikem ogorčenju vseh navzočih sprejeta naslednja izjava: »Krščansko delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani z obžalovanjem in ogorčenjem čuje, da se je socialno-demokraška delavka drznila med krščanskimi delavkami javno iaraziti, da ona hoče kot socialna demokratinja, da gre križ iz šole! Z vso odločnostjo in prepričanjem poudarjamo, da na svetu ne bo prej miru, ljubezni in pravice, dokler na celi črti ne zmaga krščanska misel in ž njo križ ter krščanska organizacija!« Na zborovanju so se do dobrega razkrile vse socialistične laži. ^Hjoslovanska &ri v Sfblrlfi - za Francifo! ^ ^an- k Pisma< ki ga do-y p ,voiak priše iz Vladivostoka domov 'Jpf a<>slje pri Kranju, posnemamo sle-zanimivosti: 'flr S;u- ^ sem Pri L jugoslovanskem polku S* ^>os^an sem bil v Vladivostok, Vfet ~uPi® živil. A naletel sem na pretopi: P°kajo (19. nov. 1919) puške in ta ’ * Sto>im° P°d francosko koman-^ Pa se briga za nas le toliko, da ji igramo vojsko. Stražimo na povelje Francozov, ki vlečejo dobiček iz Rusije. Ravnokar sem izvedel, da je tu poginilo nad 200 Jugoslovanov, Bila je neka vstaja, in naši so zopet največ trpeli. Tako bo mnogo naših ljudij našlo v Rusiji smrt.« Nato govori pismo o velikem domotožju in želji, da bi jugoslovanska vlada kmalu poslala tja kako komisijo po nje. Ministrska »brihtnost". Dobrovoljci nam pišejo: :1920 SSS? ne Noviije« od 1. januarja bo obnašajo med drugim tudi »ured-stfa °brovoljcima« izdano od mini-fcodn,- Socialno politiko g. V. Korača in 3tva o^n,° ot* vseh. 21 ministrov kralje-Itov, ’ oziroma njihovih zastopni- sraatp61]. naredbe pravi: »da se ^(ihpa ot dobrovoljec v smislu te nn-kateK^Sa^ državljan kraljestva SHS ^°brovJ>naPred ' ” p °stali vojne in mornarice in z VsCi^ °lin|stri! Povejte nam, kaj je pa vitni dobrovoljci, oziroma njiho- Pdšli v .tna™*' ki so umrli ali padli ali slinili d U,?tništvo in ki vsled tega niso ^em°bilizacije, oziroma niso bili Prf-nV 0t nesPos°bni? itratkemarU,emo 2 gotovostjo, da izide v . kimain 0Vai ure^ba, podpisana od vseh, S*)° vsi „Z ?/avan,i> s katero se progla-Zerterje in P^i dobro\oljci za de- Pred 80 zaPustili srbsko vojsko oziroma za samomo-so se smrti dobrovoljno izpo- r\ik urd« ali po naše: Soh!*®. ž,e k“pni tal sreik —orodel. efektne loterije? stavili, Dobrovoljna smrt pa je samomor! Kdo Vam je, g. minister vojne in mornarice, pripel toliko lepili križcev na prsa? Hm, dobrovoljci gotovo ne, pač pa predstavniki raznih zavezniških držav, itd. Se spominjate še onih, ki počivajo za Vaše križce na poljanah Dobrudže in ki nimajo niti lesenih križcev?! Kar se pa ostalih dobrovoljcem namenjenih »privilegijev« tiče, kot n. pr. 5 ha zemlje, o tem imamo pa nekaj pisanega, z nekim podpisom! Upamo, da vsaj teh papirjev ne boste pojedli, ker Vam bi ti prav gotovo obtičali v želodcu! S pozdravom: videant consules! Vsi X-L Kiic Dalmatincev. LDU Split, 29. januarja. (DDU) »Novo Doba« pravi v uvodniku: »Ako glas naroda v tej državi more kaj veljati, smo mi Dalmatinci prvi pozvani, da ga dvignemo, mi, ki bi imeli prvi pasti kot žrtva našega jezika. Mi vam prvi enoglasno kličemo: Odbijte njihov ultimatumll Naj svobodno vzamejo okupirani del Dalmacije, naj se svobodno šopiri tujec po naših obalah, — mi se vseeno ne bojimo: Odbili smo Tur-čina in Bolgara, Nemca in Madžara, pa da bi se bali Italijana? Vse, vse nam morejo odvzeti, nikdar pa ne vere v bodočnost, in to vero, to nam čuvajte, gospoda v Bel-gradu, te zastave nikar ne pogazite, naj se zgodi kar se hoče, ne podpisujte pa manjšega zla zaradi večjega. Sedaj niso časi za glihanje in pogajanje, Tu se pripravlja usoda narodov in pokoljenj. Ako hoče en-tenta res kreniti na stezo krivice, ako hoče pogaziti svoje obete, naj gre do kraja, ali naj vas vaša deca, gospoda na vladnih stolih, ne proklinja jutri, da ste ji, bilo tudi do polovice te steze, prožili roko. Odbijte njihov ultimatum! Mi to zahtevamo od vas ki smo prvi na udarcu, ki bomo prvi čutili težino vašega odgovora, mi nečemo in ne dovoljujemo, da se odrečete bodočnosti vsega našega naroda. Splitčani, ki bi mogli postati prva luka kraljestva, be-gunci pred tujim jarmom, vsi Dalmatinci, kolikor nas je, vsi vam kličemo: Reka je vaše m naše življenje, življenje vsega na-J™a*. z Reko smo vse, brez Reke smo nič. Odbijte njihov ultimat! Ne dajte Reke, pa naj se zgodi usoda! Ave Caesar, morituri te salutant! Sirite ..Večerni 11*1“! Rdeča sredstva. Boj proti krščanski delavski organizaciji je završal z vso silo. Socialna demokracija je tega otročjega mnenja, da bo desettisoče v naših organiziranih vrstah razbila. Kakor da bi moč naše organizacije bila zgrajena na dobri volji gospodov socialistov. Naše strokovne organizacije so na Slovenskem vsaj toliko stare ko rdeče, so za delavstvo pod vodstvom dr, Kreka najmanj še enkrat toliko dobrega storile ko socialistične, so prestala že hujše boje ko so današnji, pa bodo tudi sedanji napad vzdržale. S terorizmom delajo socijalni demokratje, kjer so v večini, z lažjo, kjer so v manjšini, V tem oziru so posebno poučne razmere v ljubljanski tobačni tovarni, Tu se v glavah rdečih agitatorjev in agitatork vsak dan skoti kaka več ali manj prismojena laž, katero razširjajo, misleč, da ji bo naše krščansko delavstvo verjelo. Nič ne moli teh ljudi, da je danes, ko socialist Bukšeg »skrbi« za živež, prehrana štirikrat dražja ko je bila prej. Nič jih ne moti, da je sedanja vlada, v kateri .-.ede trije socialistični nekronani vojvode, sklenila tako valutno reformo, da bo delavstvo oropano tri četrtine svojega denarja in zaslužka, da bo vsled te valutne rešitve draginja zrasla Se za trikrat, Na-pram tem očitkom so gluhi. Radi bi zabrisali sled za svojimi grehi. Zato so začeli farsko gonjo. Eden kriči: »Vse farje je treba pobiti, vse tercijalke za pete obesiti ter na vse načine mučiti!« Dotični agitator menda meni, da bo potem gospod kraljevi minister Kristan svoje milijone razdelil med uboge lahkoverne proletarce. Druga agitatorka pa je še bolj odkrita in je izjavila, da mora križ in verouk iz šole! Obenem nastopajo včasih zelo miroljubno in vele; »Združiti se moramo! Na Hrvatskem so vsi prestopili v naš savez, dajte še vi!« Na Hrvatskem pa njihovi bratci slepe ondotno krščansko delavstvo, naj pristopijo v socialistični savez, ker se je ljubljansko krščansko tobačno delavstvo že izjavilo za pristop. Seveda jim nihče ne verjame, tudi na Hrvatskem ne več. Krščansko tobačno delavstvo cele Jugoslavije se organizira v »Zvezi kršč, soc, tobačnega delavstva« s sedežem v Ljubljani. če pa rdeči kočejo svoje solde pošiljati komunistom v Belgrad, jim mi ne borno branili. Te dni so razširili — ko vse prejšnje laži niso nič zalegle — novo laž. Rekli so: »Ljubljanska tobačna tovarna bo zaprta, Mlajše delavke in delavci pojdejo v Bel-žrad, starejši pa v penzijon, če se pa organizirate pri nas, se to ne bo zgodilo,«-Ijani. če pa rdeči hočejo svoje solde poši-ce ne bo vprašal, kaj naj bo s tobačno to-vario v Ljubljani. Jasno je tudi, da so si rdečkarji vse to izmislili, kakor je na merodajnem mestu bilo povedano zastopnici krščanske organizacije. Organizacija, ki se v svojem boju poslužuje laži, nasilja, sramotenj in groženj, ne more delati v korist delavstvu. Organizacija, ki molči, odobrava kapitalistič-1,0 Politiko socialističnih ministrov, je izgubila pravico zastopati pošteno in bedno delavstvo! Krščanske delavke in delavci tobačne tovarne, ti vneti učenci dar. Kreka, bodo podvojeno silo šli na delo, da raztrgajo ažnjive mreže rdečih plačancev ter rtu-k^ejo nasilje in laž! PolItKne novice. -venske klerikalne kulture bo tvorila ta izdaja »Večerne posode« tako po vsebžoi kakor po obsežnosti posebno poglavje,« To je socialistični odgovor v znamenja kulture , pornografija v podlistku pa v zna« menju morale. Da ph le ni sram! + Obnaianje socialnih demokratov. Pišejo nam: Nasprotniki v rdečici vrstah se jeze nad »Večernim listom«;, češ da je robat. Naj se potrkajo na orsi in reko: Krivi smo mi sami. V sredo je dogodil slučaj, ki priča o kulturi v rdečih vrstah. V barakah na južneun kolodvoru sta debatirala dva železničarja: soc. demokrat Kos in kršč. sote. Perne. Ker pa Kos ni mogel na vet Iti stvarnih dokazov za svojo trditev in uti mogel pobiti tov. Perneta, se je posilili sredstva, katerega bi se vsak pošti In človek sramoval: pljunil je enostavi 10 tov. Perneta v obraz. Perne ga pa k ot op jfcpččMlSkO misleči delavec zav f'- Stran 2 ne: »Hvala; Sedaj vsaj vem, kakšna je vaša organizacija « Naj še piše kdo po nasprotnih listih o klerikalni oliki: Poglejte. kar sami sebe in svoje vrste! Peska v oči je že dosti. Ljudje spregleda-vajo. + Rok za odgovor v jadranskem vprašanja so zavezniške vlade na prošnjo naše države podaljšale za teden dni. Rok poteče 'utri. — 31. t. m. -f Demokrati proti krščanstvu. Demokrati skrivajo svoje protikrščanske težnje in namene kakor kača noge. Kadar jih zgrabiš za vrat na ravnokar izvršenem činu — kakor n. pr. ob šolskem zakonskem načrtu —, tedaj lažejo in zavijajo, češ, da jim je vera najsvetejša stvar na svetu, le proti »klerikalizmu« so. Kako pa v resnici mislijo o krščanstvu, je povedal eden njihovih Benjaminov: dramaturg sarajevskega gledališča Borivoj Jevtič. Le-ta je v božični številki »Glasa Naroda«, glasilu Demokratske zajednice za Bosno in Hercegovino, napisal članek »Božične glase«, v katerem med drugim piše: »Izid vojne, ki je prinesel polom centralnih držav, je prinesel obenem tudi polom krščanstva .., Krščanski ideologi se bodo morali že potolažiti, da njihova etika po zadnjem in najstrašnejšem kompromitovanju ne bo več doživela vstajenja. Človeštvo ne bo propadlo, če bo jutri manj krščansko, nego je bilo včeraj.., Oni pozabljajo, da mora krščanska etika s svojim metafizičnim temeljem odstopiti mesto novi etiki... Vojna je pokazala, kako slabotna je etika, na kateri je krščanstvo zgradilo svojo cerkev ,.Tu je sekira namerjena naravnost na korenino. Seveda je ta korenina trda dovolj, da bo udarec odleti nazaj na gla-Vo tistega, ki vodi sekiro. Vendar je prav, da ljudstvo spoznava prave končne namene prostozidarjev, ki se zbirajo v Demokratski Zajednici. — »Srbija«, glasilo radikalcev v Mitroviči, ki beleži gomj napad na krščanstvo, pripominja med drugim: »Demokrati so napovedali vojno samemu krščanstvu.,. Ali je mogoče samo za tre-notek misliti, da bo srbski narod poveril svojo usodo ljudem, ki tako govore? On, ki ga je skozi petstoletno sužnost držala kvišku — vera! Ne, preveč cenimo samozavest srbskega naroda, da bi mogli kaj takega misliti o njem.« Tudi slovensko ljudstvo ve, kaj mu je storiti s tistimi, ki skušajo podreti tište temelje, na katerih je Slovenec kljub vsem sovražnim viharjem trdno stal do današnjega dne. Obračunalo bo z njimi, da bo ostala komaj sled za njimi. -+- V škripcu. »Jutarnji List« piše v uvodniku pod naslovom »Koncentracija«: »Čeravno je zanimanje javnosti za naše notranje razmere pojenjalo, vendar so te razmere danes pod vplivom našega zunanjega položaja podvržene razvoja, ki vodi k dogodkom, ki ne bodo manj važni, zanimivi, pa tudi ne manj sodbonosni od onih v zunanji politiki. Zunanji in notranji položaj se razVijala vsporedno, drug vpliva bistveno na drugega ter bo tudi končna odločitev v zrmanje-političnih vprašanjih (brez pzira na to, kakšna bo ta odloč tev) dovedla do velikih izprememb tudi v našib flotranje-pdliličnili razmerah. Čeravno se po dogodkih zadnjih dni zdi, da sta se opozicija in vlada popolnoma razšli, vendar stvar koncentracijskega kabineta ne pride z dnevnega reda in moremo reči, da ves razvoj razmer nujno vodi do tega ter je mogoče uresničenje koncentracijske vlade vprašanje nekoliko dni. Ključ do koncentracijskega kabineta je danes v rokah -opozicije, ki je vried zunanjih razmer v ugodnem položaju, da se na eni strani izjavi za neodgovorno, na drugi strani pa zvali celo krivdo na vlado in uporabi vsak morebitni neuspeh v strankarske agitacijske svrhe. Ako opozicija ne bo izkoristila sedanjega položaja za politiko kljubovanja in pritiskanja na svoje strankarske nasprotnike, >bi moglo hitro priti do koncentracije.« Vroče jim postaja na vladi... -+• Proti voditeljem stavk. Vlada je odredila, da sc zapro voditelji stavke na ti-možkih železnicah. -f Čehi se branijo Korenskega. Korenski je po dr. Kramafu napovedal svoj obisk v Češkoslovaški republiki, kjer namerava menda nabirati prostovoljce za protiboljševiško armado. Na to pripominja praško socialno demo-kraško glasilo: »Svarimo pred tem obiskom v času ko stopa Anglija v trgovinske zveze z Rusijo. Nočemo si dati uničiti svoje gospodarske bodočnosti s propadlo politiko Kerenskega, ki menda misli, da Krama? vodi češki narod. Obiska Kerenskega ne želimo, nevaren je za bodočnost republike.« 4- Angleški kredit za avstrijsko industrijo. »Grazer Volksblatt« poroča, da je angleška vlada na prizadevanje državnega tajnika za finance dr. Rei-šeha odobrila kredit ene milijarde kron za dobavo surovin avstrijski industriji. Državni uradi v Avstriji sestavljajo izkaz o potrebščini surovin. V poštev fvridejo predvsem predilne surovine, . dalje kovine in surov gumi. -f Drag novi militarizem v Avstriji v prejšnji Avstriji je plačal vsak dr- ’»Večerni Tisi«?, c žavljan za armado in žandarmerijo 11 kron na leto. V sedanji zmanjšani Avstriji pa odpade za militarizem na vsako glavo po 50 K letno. Pri tem je pa prejšnja armada v miru znašala 415.000 vojakov in 45.000 orožnikov ter je bilo razen tega za slučaj vojne poskrbljeno za 2 milijona borcev. Sedanja avstrijska »armada« sme znašati v miru in v vojni največ 30.000 mož. Potemtakem je nova avstrijska armada petnajstkrat manjša nego prejšnja, a brambni stroški petkrat večji, to se pravi, da se je militarizem podražil za 75 odstotkov. + Volitve na Ogrskem — zmaga monarhistov. »Graz. Volksblatt« poroča iz Budimpešte, da je bila udeležba pri volitvah na Ogrskem, ki so se vršile 26. t. m., izredno velika. Ljudstvo je demonstrativno izražalo svojo voljo, da temeljito obračuna s prevratnimi strujami. Vendar so se vršile volitve v največjem redu. Samo med socialisti se je dvignil glasen prepir: zmernejše krilo je za to, da ostanejo socialisti v vladi in da se vdeležujejo pozitivnega dela, dočim so radikalni elementi proti temu in se v boju za delavske mase skušajo s komunisti v demagogiji. — Kolikor se da presoditi, so dobile monarhistične stranke 95 do 98 odstotkov vseh mandatov. Upostava monarhistič-e oblike na Ogrskem je gotova stve** vendar se z ozirom na dane okolnosti z volitvijo kralja ne bodo prenaglili in je te volitve pričakovati k večjemu koncem leta. -f- Sovjetske Rusija in Polake. Sovjetska ruska vlada je poslala poljski vladi izjavo, v kateri opominja, naj se Poljska ne uda zahtevi imperialistične ente”te in naj ne 'dvigite orožia proti sovjetski Rusiji, ki vodi nasoreti Poljski slej ko tvrej politiko pravičnosti in narodne samoodločbe. Sovjetska vlHa nima nikak-h sovražnih nakan proti Polbki in je prepričana, da se morejo vsa snoma vprašanja med Rosijo in Poljsko rešiti pr"atev-skim potom. Upa in želi, da se to tudi zgodi. n € tf r 0 ti o ¥ s €&« — Protialkoholni sosvet. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo se je ustanovil protialkoholni sosvet kot posvetovalen organ protialkoholnega oddelka. Namen tega sosveta je, da v vseh vprašanjih, ki se tičejo protialkoholnega gibanja, stavi protialkoholnemu oddelku primerne nasvete in predloge ter ga podpira pri nadzorstvu glede izvrševanja vseh protialkoholnih vladnih odredb. Člani tega sosveta so poleg zastopnikov vladnih oddelkov, zastop-Orlovske zveze, »Sokolskega Saveza SHS«, izobraževalne organizacije »Svobode« in »Sve'e vojske«. — V kato rka cerkev js prert-0'Ta v Berlinu sestra zn amen tega pe ‘agoga n vseučiliškega preneseva Foerster?. — VpoVo’onci d 3 novi'.' - Ve'" s’-e doklsdts? tako je ccljohi’ f- -”.v nister denutao ii vookojencev. — Borovlje. Boroveljska skupin: JSZ priredi v nedeljo dne 8. februarja ob 3. uri popoldne v »Delavskem domu« v Podljubelju narodno igro s peljem v p. • dejo ■njih »Revček Andrejček«. Vabimo vse prijatelje naših slovcnskh delavcev — Tovarna v Borovlj:h je dobim državnega nadzornika v osebi g. prof. Bohrna. Bil je skrajni čas. Sovražnikom, nase države je pod božajočo roko naše drž ; vne uprave greben že visoko zraste!. Če bi Bili mi pod nemškim bajonetom le senco tega naredili, kr,r delajo javno naši socij', bi bili že davno v deželi, kjer muh ni. Seveda Slovenec v svojo škodo boža, Nemec in nemškutar .tepe s škorpijoni, da doseže svci cilj. Ni zastonj rekel eden izmed njih: Bist du nicht willig, so brauch’ ich Gewalt. Ali bi ne mogli se po tem ravnati enkrat tudi mi? Pač! Toda g. državni nadzornik bi moral priti k nam z drugimi navodili ka-koršne je prinesel iz Ljubljane. Gospodje pri vladi, ako hočete, da zmagamo pri glasovanju, vsaj na Koroškem pozabite na stranke, ne tepite se prezgodaj za medvedovo kožo, ker vem medved še lahko zbeži. »Seme izkrvavelega naroda« ha Koroškem ima samo en cilj pred seboj — zmago pri glasovanju. Ne krhajte od zgoraj njegovih sil! — Proti verižništvu. Zagrebška policijska oblast je odredila, da se vsem trgovcem ki so bili kaznovani zaradi oderuštva in navijanja cen odvzamejo morebitni potni listi in se jim v nobenem slučaju ne izdajo novi. — Sladkor v Zagrebu bodo delili na karte prve dni februarja po 18 kron kilogram. — Z vleka je padla in bila povožena v Zagrebu starejša ženska — Marija Žun-ter, — Občinske volitve v Zagrebu se bodo zanesljivo vršile koncem februarja .ali začetkom marca. Tako poroča »Agr. Tbl.« — Draga vožnja. Na brzovlaku, ki vozi med Dunajem in Zagrebom, stane vožnja v I. razredu 1300 kron. 30, Januarja' 1920, — Jugoslovanski bankovci s ponarejenimi žigi. Jadranska banka v Ljubljani poroča: Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, kurzirajo na Dunaju jugoslovanski tisočkronski bankovci, markirani z žigom: »Jadranska banka, Ljubljana« v eni vrstici. Dovoljujemo si, opozarjati javnost na dejstvo, da so bankovci s tem žigom brezdvomno fal-zifikati, ker je uporabljala naša banka pri žigosanju izključno žige z besedilom »Jadranska banka — podružnica Ljubljana« in sicer, kakor oddeljeno, v dveh vrsticah. — Goljufije z denarjem. »Jugoslov. Lloyd« poroča, da krožijo med ljudmi avstrijski stotaki (z označbo »Deutsch-Oesterreich), na katere so prilepljene znamke, prenesene z naših bankovcev nižje vrednosti. Dalje se dobe v prometu nasi bankovci, ki so namesto zakonitega kolkovanja potvorjne z bivšimi avstrijskimi poštnimi znamkami po 3 in 5 vin. — Drobiž ostaja. Kakor poroča »Ju-gosl. Lloyd«, se je po bankah nakopičilo za stotisoče dvo- in enokronskih bankovcev, ki ne vedo kam z njimi. To preostajanje drobnega denarja prihaja odtod, ker moreš danes z 1 K kupiti komaj tisto, kar preje z 10 vinarji in takih predmetov ni veliko. Zato igrajo v vsej trgovini glavno vlogo večji bankovci. , — Za nočni počitek v pekarski obrti štrajkajo pekovski pomočniki v Osjeku. — Povodenj. Drava je pri Osjeku prestopila bregove in preplavila vas Jenofal-va. Ljudi in živino so rešili. -- Vrnitev hrvatskih in srbskih li-st'n in starin iz Budimpešte. Iz Belgra-da je te dni odpotovala v Budimpešto posebna komisija, opremljena z najob-širnejšimi pooblastili, ki naj zbere po budimpeštanskih uradih in zavodih shranjene lirvatske in srbske listine, starine in umetnine ter jih takoj odpelje s seboj v Belgrad ozir. Zagfeb. — Obvezno prijavljenje jetičnih in spolnih bolnikov so uvedli v Zagrebu. Vsak zdravnik mora v bodoče naznaniti mestnemu fizikatu vse kužne slučaje posebno tudi jetične in spolno bolne, ki se zglase pri njem v privatni praksi. O bolnikih se bo vodil natančen pregled, nadzorovalo njihovo zdravljenje ter ukrenile potrebne družabne in zdravstvene odredbe. — Fod ekspresni vlak se je vrgla v Zagiebu Marija Šuter, doma iz Ptuja. Vlak ji je odrezal glavo. Pri njej so našli steklenico lizola in spričevala, nedaleč stran pa dekletov kovček in klobuk. — Žalos ne razmere v Olomucu. »Mahr. Tagblatt« poroča, da je policija ' v Olomucu ob zadnjem nočnem pregledu hotelov našla med ženskami, ki jih je zalotila v prostituciji, pretežno večino žena in deklet iz najboljših družabnih krogov; le nežna no število je bilo navadnih pouličnih vlačug. To kaže, kal o zrela je kapitalistična meščnn-s a družba za obračun. -- Va’u"e na zagrel.šJ/i borzi dne "27. jan : Ameriški dolarji (100) 9500 K; ‘itmškc m.arh c (100) 195 do 205 K; ru-munslU leji (100) 210 K; francoski franki (100) 920 iv; italrianske Vre (100) <29 u: n v: rij-' e ’ rone (100) 38 do 39 K; dinarji (100) ■ LA iv. v •«. i novica. lj Bat: s zvečer v »Ljudskem domu« ob pol osmih zvečer porove Šentjakobski Orli tride.anjsko vecelcigro »Cha:iey:va tata«. J Led odrnori bo sviral dijaški orke-Icr. Igra je prešlo nedeljo napolnila dvorano, izzvala mnogo smeha in žela veliko odobravanje. Točno izvajanje gla:berili tečk dijaškega orkestra je spopolrjevalo obro voljo pocetnikov, — Vstopnice se dobe v trgovini g. Češnovar, Stari trg 16, in zvečer pred predstavo pri blagajni. — Vsi prijate1,-; dobre zabave, pridite danes zvečer v »Ljudski dom«! lj Demonstracije proti italijanskemu pohlepu po naših deželah je priredila aka dem čna mladina 29. t. m. v Ljubljani. V sprevodu so nosli naše trobojnice, vskb-kal proti Italiji in peli domoljubne pesmi. Ustavili so se med drugim pred deželnim dvorcem, kjer jih je z balkona nagovoril vseučibški rektor dr. Plemel in naznanil, da je akademski senat ljubljanrkega vseučilišča na strani domoljubne mladine ter bo poslal primerno spomenico v Pariz. Demonstracije so se završile ob največjem navdušenju leno 4n dostomo. lj Gospodu, ki jo našel. Dotični gospod, ki je našel v kavarni Union dva broširana zvezka z rdečo obrezo, naj zvezke blagovoli vrniti v našem uredništvu ali pa pri blagajni v kavarni Union. Ker za dotičnega gospoda ta dva zvezka gotovo nimata vrednosti, naj lastniku blagohotno stori to prijaznost. lj »Dramatična šola« na Ljudskem odru. Danes zvečer se vsled predstave pouk ne bo vršil. Prihodnje predavanje bo v torek ob navadni uri. štev. 24. _ 1 j Ljudski oder opozarja siavno ob-činstvo na svoj prvi družabni vcč?r ' 1 deljo zvečer, na katerem bodo i. *-- - ' covo komedijo »Kdor drugemu janio ko?" lje,.in na ponedeljkovo predstavo burke »Pri belem konjičku«. lj Gospodje zaupniki politi:' u slroA ki so določeni za pregledovanje vprašalnih pol za cenejšo prehrano, se vabijo, da se zanesljivo zglase v soboto, dne 31. ia' nuarja 1920 ob 6. uri zvečer v mestni n0* svetovalnici radi pregleda pol in vlože-nih pritožb. lj »O verižniku s plavo krvjo« sH1° poročali v listu 26. t. m. K tej notici danes izjavljamo, da vladni kanček Viktor grof Eichtenberg ni identičen} grofom v dotični notici. lj Huda ženska. Na Jurčičeve® in Bregu je zabaval Ljubljančane prizori kakršen je celo v Ljubljan redek. Da se pogreje, je ga. J. S. s Starega trga pij* žganje v neki prodajalni. Tam je pil žga®)c tudi neki A, S., ki je gospo podražil! ke žene bi pa že ne maral, ki pije žganje-_‘ Kaj bi mogel hujšega reči! Huda ženska j® že v trgovini skočila proti A. S. in ga oklo* futala. Zunaj na Jurčičevem trgu se je ®®'’ daljeval škandal: huda J. S je skočila v A S., v eni roki je imela nož, z drugo ga je pa praskala, ga vrgla na tla, A._ & se je branil in končno se ji je izvil. Mož S. je nekaj časa pomagal ženi, a se je t®#! nehvaležnega posla kmalu naveličal. ■ M*® pretepanjem se je slavnostni izprevod P° mikal na Breg: nabralo se je namreč ve* liko ljudi; tam je nastopil pol. nadstražru* Franc Grošelj, katerega je J. S. nahruln®< češ: »10 kron dobiš za aretacijo!« Kričal* je, da je lačen, njej se pa dobro godi. P°' šel je na pomoč še drugi stražnik, katere' ga je žalil tudi mož J. S, češ, da »bo zas’u' žil 10 zeksarc.« Aretaciji se je J, S. upi& la in se vrgla na tla, vsled česar so jo o®' ložili na voziček in so jo morali zvezati. Še na policijskem ravnateljstvu je bi*® huda na A. S. in mu grozila: »Če b°® j dobila, ga bom tako nabila, da bo en B1*1 grdu giedu.« S hudo žensko bo obračun®*8 deželno sodišče, lj Tatvini Hlapcu B. L, v Spodnji ški 91, je bila ukradena iz suknje, ki je sela v hlevu, denarnica v kateri je i®, 1200 K, — Posestniku Francu Koma®1 f bil ukraden iz predsobe par čevljev, vred' nih 500 K. lj Mlada tatica. K. C. z Dolenjski se je skregala doma s svojimi starši i® odpeljala v Ljubljano služit. Ker so ji P® pošla sredstva, si je pri svoji gospodi®)1 izposodila dežnik, katerega je zastavil®* vzela je dalje iz kovčka nočno jopico ® ort iz čipk in je ukradla iz omare 500 A Dekle so izročili sodišču. lj Kaznovana dražilka ušla. Gize*a Darbo iz Gorice, katera je bila obsojen8 na globo 3000 K, ker je predrago P^0* dajala čokolado in je odšla iz urad®’ češ da gre po denar, da plača globo, r ušla čez demarkacijsko črto. lj Verižnik ponujal detektivu &lfl' 30 na;-:rcdaj. Detektivu verižniškeg8 urada je ponudil, ko Se je vozil s trat®' vajem verižnik Streh Izak Livers " Trsta, 3in Benjamina, kateri je doni®?-Galicije, sukanec na prodaj. Detekti ga je seveda aretiral, sukanec je bil P zaplenjen. Jud je dobil 2000 kron be in 8 dni zapora, če ne bo mogel P*8, čati, bo moral še 14 sedeti. ^ &azne novice. r Milo iz rujavega premoga, O kod^ črnega premoga je več ali manj znano« se pridobiva iž njega bencin, bencol®'f kisi Ina, krasna barvila in mnoga zdrav' ^ ali malokomu utegne biti znano, da se . rujavega premoga pridobiva dobro, n,a]-a no milo. — Poleg parafina in sirovega °) se pridobiva iz rujavega premoga tudi koimenovano plinovo olje, ki se rab« svečavo in kurjavo. In iz tega pl>n°v® 0 olja je mogoče izdelovati dobro e. milo. Žal, tega izuma se še ni mogoče seliti, zakaj rujavega premoga še za vfa danjo kurjavo nimamo, nikar še, da bi » preostajalo za izdelovanje mPa. Narodno gSedišce. Opera V petek, 30. jan.: »Mignon«. ^ A — 30. . i V soboto, 31. jan.; »Boheme«. ^ D ~ 31- T „0 V nedeljo, 1. febr.; »Rusalka«. zv abon. Drama, V petek, 30. jan.: »Na dnu«. C - 30- . i V soboto, 31. jan..- »Brezdno«. A®'-B — 3L V nedeljo, 1. febr., popoldne: ^ dnu«. Izven abon.; zvečer: »Hlapci«- l abon., delavska predstava. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večerneifa lista« ^ Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v L,ubtaI1