VPRAŠALI STE Piše in ureja dr. Nina Novak Na kaj biti pozoren pri razvijanju govora in zmožnosti govorjenja na začetku šolanja? Učni načrt za slovenščino (2018, je namenjena vzpostavljanju Katere termine je potrebno str. 6) določa namen jezikovnega opredeliti? komunikacije z okolico. Zato je pouka, ki je razviti sporazumevalno govor ključen za človekov celostni zmožnost. Bešter Turk M. (2011, JEZIK je strukturiran sistem razvoj. Ne glede na to, za katero str. 116) povzema opredelitve simbolov, s pomočjo katerega dejavnost ali socialni kontekst sporazumevalne zmožnosti prenašamo misli in čustva. Je (formalni in neformalni) gre, pa številnih avtorjev in piše, da je sredstvo, s katerim lahko tvorimo ima, kot pravi, vlogo v razvoju sporazumevalna zmožnost »to, kar (govorimo ali pišemo) besedila govora in pismenosti otrok jezik, človek zna (ima na razpolago) za ter sprejemamo (poslušamo oz. ki ga rabijo odrasli v njegovem sporazumevanje (za opravljanje beremo) in razumemo besedila okolju (Marjanovič Umek, 2011, po govornih dejanj) v raznih drugih. To je večinoma besedni Bernstein 1961). sporazumevalnih okoliščinah«. jezik, dopolnjujejo pa ga tudi prvine nebesednega jezika Na osnovi teh izhodišč v Cilji predmeta se uresničujejo z (Bešter Turk idr., 2011). nadaljevanju predstavljamo jezikovnim in književnim poukom nekaj pristopov in strategij za v okviru vseh sporazumevalnih GOVOR je ena od štirih spodbujanje govora in razvijanje dejavnosti: pogovarjanja, sporazumevalnih dejavnosti zmožnosti govorjenja pri učencih dopisovanja, poslušanja, branja, in predstavlja sistem glasov na razredni stopnji. Izhodišče govorjenja in pisanja. Bistveni in glasovnih kombinacij, ki predlogov so besedišče (besednjak), dejavnik uspešnega razvijanja jih posameznik proizvaja s metajezikovne zmožnosti in vloga sporazumevalne zmožnosti svojimi govornimi organi. odraslega – učitelja. učencev je v sporazumevanju, Govor je subjektivni konstrukt, je heterogen in individualen in Izrednega pomena je razvoj in zato jo ti načrtno in sistematično širina besedišča, s katerim otrok razvijajo pri jezikovnem pouku, služi sporazumevanju z okoljem, vstopa v šolo. Besedišče je element in sicer s sodelovanjem v spoznavanju sveta in razvoju osebnosti (Žnidarič, 1993). bralne pismenosti, ki zajema sporazumevalnih dejavnostih usvajanje in širjenje besedišča za – s poslušanjem, govorjenjem, SPORAZUMEVALNA uspešno branje z razumevanjem, branjem in pisanjem. V okviru t. i. ZMOŽNOST v slovenskem učenje in sporazumevanje, komunikacijskega modela pouka je (knjižnem) jeziku je praktično in razumevanje pomena besed in enakomerna pozornost namenjena ustvarjalno obvladovanje vseh njihovo uporabo pri sprejemanju vsem štirim sporazumevalnim sporazumevalnih dejavnosti pa in tvorjenju besedil ter uporabo dejavnostim. tudi jezikovno sistemskih osnov (Učni načrt, Slovenščina, 2018). jezikovnih virov in priročnikov Skozi otrokov govor se odraža (Voršič, Ropič Kop, 2020). Prvi razvoj na različnih področjih, na delajo manj napak, izražajo višjo korak k izboljšanju razumevanja je primer: spoznavni razvoj, razvoj razširitev oz. povečanje besedišča. porajajoče se in kasnejšo pismenost simbolnega mišljenja, socialne Od učencev s širokim besediščem (prav tam). Visok napovednik kognicije in empatije, čustveni lahko pričakujemo napredek tudi otrokove uspešnosti so zlasti razvoj (Fekonja, 2023). Otroci z višjo pri branju in razumevanju, tisti, ki besednjak, pripovedovanje zgodb in govorno kompetentnostjo bolje metajezikovne zmožnosti.1 določenih besed ne uporabljajo pri razumejo navodila učiteljice, se bolj govorjenju, pa jih tudi v pisnem jasno izražajo in pripovedujejo, se Marjanovič Umek (1990) je funkcijo besedilu ne morejo razumeti. pogosteje vključujejo v simbolno govora razdelila na individualno Začetne razlike pri besedišču se zelo igro, se lažje vključijo v vrstniško in družbeno, pri čemer se prva hitro povečujejo (učenci, ki vstopajo skupino, bolje razumejo prebrano osredotoča na oblikovanje v šolo z omejenim besediščem, vsebino, več berejo in pri branju človeka kot posameznika, druga se čedalje bolj ločujejo od svojih  1 Metajezikovna zmožnost vključuje zavedanje jezika in zmožnost refleksije jezika. Kaže se npr. v spontanih popravkih govora, otrokovih vprašanjih, kako se kaj reče, jezikovnih igrah (tvorjenje rim), zmožnosti razstavljanja jezika na enote (stavka na besede, besede na zloge …). | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 3 VPRAŠALI STE vrstnikov, ki so šolanje začeli z • Učenec uporablja nove,  Zgodnja izpostavljenost bogatim besediščem) (Eurydice, do tedaj neznane besede v otroški literaturi ima učinek 2011, po Biemiller in Slonim, 2001). različnih povedih. Tako utrdi na govor malčkov/otrok Hattijeve metaanalize (2009, str. 131) njihov pomen v različnih in zgodnjo pismenost. kažejo, da ima otrokovo besedišče položajih. Izpostavljenost literaturi visok vpliv na njegove dosežke, zato • Eklektičen pristop pri je v predšolskem obdobju priporoča načrtno, sistematično učenju novih besed – učenci pojasnila 12 % variance v skrb za širjenje besedišča. Kot pridobivajo nove, neznane govorni kompetentnosti; pri predpogoj za to, da učenec besede na različne načine, osnovnošolskih otrocih 13 % postane uspešen bralec, postavi zato mora učitelj kombinirati variance; pri mladostnikih na dobro obvladovanje oz. pravilnost dejavnosti za povečanje sred. ravni 19 % variance; pri spoznavanja in identificiranja besedišča. mlajših odraslih 30 % variance pomena 95 % besedišča (Scott 2005, (Marjanovič Umek, 2011, po Mol str. 200). in Bus, 2011). Tri načela za učinkovit pouk za Kaj sporočajo raziskave?  Otrokova govorna razvoj besedišča (Pečjak, 2012, po  Otrokove intelektualne kompetentnost ob vstopu v Johnson in Pearson, 2012): sposobnosti in govorna šolo je pomemben napovednik • Učitelj je model za učence kompetentnost visoko uspešnosti pri učenju branja s tem, da večkrat uporablja napovedujejo njegovo v prvih dveh letih šolanja besede, ki naj bi se jih učenci pripravljenosti za šolo (Marjanovič Umek, 2011, po naučili. (Marjanovič Umek idr., 2007). Muter in sodelavci, 2004). Slika 1: Sogovorci (Foto: Barbara Oder, 6. 10. 2023) 4 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | VPRAŠALI STE jezika, model, ki jezik predmeta Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2011).  Otrokov govor se v obdobju kot govorec ali pisec (npr. v svojih Ocenjevanje govora otrok in teorije uma. V L. zgodnjega in srednjega Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna izročkih, prosojnicah) predstavi na psihologija: izbrane teme (str. 108–126). otroštva hitro razvija, ustrezen način v obliki razumljive Znanstvena založba Filozofske fakultete. posebej še ob prisotnosti razlage, pomaga pa jim tudi pri Novak, N. (2022). Postopno, sistematično ustreznih spodbud; med razumevanju učbeniških besedil ter in individualizirano opismenjevanje in enako starimi otroki so velike razvijanje bralne pismenosti. Zavod RS samostojnem govorjenju in pisanju za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ individualne razlike, ki še (Knez, 2022). Postopno_sistematicno_in_individualizirano_ ne pomenijo zaostanka v opismenjevanje_in_razvijanje_bralne_ razvoju; v razmeroma kratkem Pa še tri ideje za konec … pismenosti.pdf časovnem obdobju lahko pride Novak, N., Mićović, L., Mršnik, S., in Rosc- do pomembnih sprememb v  3 besede, ki sem se jih Leskovec, D. (2022). Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika. Zavod razvoju, predvsem ob ustreznih naučil/a prejšnji teden. RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ bralna_pismenost_in_razvoj_slovenscine_kot_ spodbudah iz okolja (Fekonja,  Iz črk oblikujem nesmiselno ucnega_jezika.pdf 2023). besedo, ki jo še znam Pečjak, S. (2012). Razvoj metakognitivnih  Dečki potrebujejo več časa, da prebrati. sposobnosti pri učenju in vloga učitelja. Vzgoja se naučijo brati, da deklice prej in izobraževanje, 43(6), 10–17.  Izberi raznovrstne sogovorce usvojijo kompleksne verbalne (glej sliko 1). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2018). (posodobljena izd.). sposobnosti, pri govoru Ministrstvo za izobraževanje, znanost in uporabljajo več besed kot šport; Zavod RS za šolstvo. https://www. gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ dečki, ampak dečki uporabljajo Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_ zahtevnejše besedišče, bolj slovenscina.pdf kodirano in zanimivo (Gurian, Rot Vrhovec, A. (2022). Besedišče učencev 5. 2011). Viri in literatura razreda. V T. Petek (ur.). Bralno razumevanje na preizkušnji (str. 69 – 96).[e- knjiga]. Pedagoška Bešter, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost fakulteta. https://zalozba.pef.uni-lj.si/index. – eden izmed temeljnih ciljev pouka php/zalozba/catalog/view/199/460/485-1 slovenščine. Jezik in slovstvo, 56(3-4), 111–130. Med dejavnostmi, s katerimi Scott, G. P. (2005). Reinterpreting the Eurydice (2011). Poučevanja branja v Evropi: učitelj skrbi za besedišče, je treba development of reading skills. Reading okoliščine, politike, prakse. http://eacea. Reasrch Quarterly, 40(2), str. 184–202. http:// razlikovati dejavnosti za širjenje ec.europa.eu/education/eurydice/documents/ lchc.ucsd.edu/MCA/Mail/xmcamail.2013_09. thematic_reports/130si.pdf besedišča, za razlago neznanih dir/pdfy5hhXiK7kw.pdf pojmov in za bogatenje besedišča/ Fekonja, U. (2023). Ocenjevanje pripravljenosti Voršič, I., in Ropič Kop, M. (2020). Besedišče. otrok za šolo s poudarkom na govornih V D. Haramija (ur.), Gradniki bralne pismenosti: povedi. zmožnostih. Filozofska fakulteta. Seminarsko teoretična izhodišča (str. 137 – 158). gradivo. Univerzitetna založba Univerze Maribor; Govorjenje učitelja ima pomembno Gurian, M. (2011). Boys and Girls Learn Pedagoška fakulteta; Zavod RS za šolstvo. mesto zlasti na začetku (prvi Differently. http://www.google.si/books https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ razred), ko učenci le redko ?hl=sl&lr=&id=S61VWuLdGHMC&oi=fn book/515 d&pg=PR15&dq=Boys+and+Girls+Lear prevzamejo pobudo v govoru. Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Zavod RS n+Differently&ots=xipOKLD7nA&sig=w šolstvo in šport. Učitelj posebno pozornost nameni 35Z-2k3Gb4fLHP2ihS0E7rpyEg&redir_ esc=y#v=onepage&q=Boys%20and%20 vzpostavljanju komunikacije Girls%20Learn%20Differently&f=false z učenci, katerih prvi jezik ni Hattie, J. A. C. (2009). Visible learning. slovenščina (učnega jezika ne Routledge. poznajo oz. ne poznajo dovolj). Z Knez. M. (2022). Govorci slovenščine kot ustreznimi spodbudami za pogovor drugega jezika v procesu usvajanja učnega jezika. V Knez M. (ur.), Slovenščina kot učni jezik z vsemi učenci in med učenci jih za govorce slovenščine kot drugega jezika. spodbudi k strpnosti pri poslušanju Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/ (Rot Vrhovec, 2022). Navadno tisti, pdf/Slovenscina_kot_ucni_jezik_za_govorce_ slovenscine_kot_drugega_jezika.pdf katerih prvi jezik je enak jeziku Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor šolanja, razvijejo svojo zmožnost predšolskega otroka (1. natis, p. 107). Državna akademskega jezika s pomočjo založba Slovenije. ali na podlagi svoje zmožnosti za Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U., neformalno komuniciranje, učenci in Grgić, K. (2007). Govor deklic in dečkov. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. priseljenci pa so primorani začeti Marjanovič Umek, L. (2011). Vloga jezika in razvijati obe zmožnosti hkrati. Z socialnih kontekstov za razvoj predbralnih in didaktičnega vidika to pomeni, prednapisovalnih zmožnosti. V F. Nolimal (ur.), Konferenca Bralna pismenost v Sloveniji in da učitelj predstavlja učencem, Evropi: zbornik konference (str. 15 – 26). Zavod govorcem slovenščine kot drugega RS za šolstvo. | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 5