Cena cent. 88
Izjalovljeni angleški
lapadi v Sirtiki
e	^^	•
35 sovrašmkovili tankov tmičenih — Umik nasprotnika v Tunisu — živahno letalsko delovanje — Sovražna torpe-
dovka zadeta
Glavni st;Si italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. januarja naslednje 966. vojno poročilo:
Letalskim nastopom zadnjih dni je sledila na sirtiškem bojišču ostra borbena delavnost na kopnem. Napadajoče britanske enote so bile zaustavljene in odbite v dolgotrajni ostri borbi. Razdejanih je bilo S5 sovražnikovih oklepnih vozil.
V	Tunisu so bile sovražne skupine, ki bo jih podpirala oklopna vozila, po živahnih spopadih prisiljene k umiku.
Na obeh bojiščih je italijansko in nemško letalstvo z uspehom podpiralo borbe na kopnem. Bombardiralo je središča v zaledju in pristaniška oporišča, obstreljevalo kretajoče se kolone in čete ter uspešno prestrezalo nasprotne letalske skupine.
Italijanski lovci so sestrelili 3 letala, nemški pa 13. Mnogo drugih je bilo zažganih in poškodovanih na tleh. Napad na Tripolis ni povzročil pomembne škode. Poročajo o treh ubitih in 5 ranjenih med libijskim prebivalstvom. Dva bombnika sta bila sestreljena, od protiletalskih obrambnih baterij.
Nekaj bomb Je bilo vrženih na otok Lampeduzo in na Gello. Protiletalske baterije so zadele in uničile dve letali, v vsakem kraju po eno.
Dve naši letali se nista vrnili z vojnih poletov včerajšnjega dne.
V	noči na 16. t. m. so torpedovko »Per-s©o«, kj ji poveljuje ladijski poročnik Xa-
verio Marotta, ko je plula v prometni zaščitni službi, napadli trije veliki sovražni rušilci, katerim se je drzno uprla In enega torpediraJa. Čeprav je bila zadeta in je nastal na njenem krovu požar, se ji je vendarle posrečil povratek v oporišče.
Visoko o^Bkovassfe generala Marija Esfesttija
Rim, 15. jan. s. Pred kratkim je Nj. Vel. Kralj in Cesar odlikoval z vitešk'm križem Savoiskega vojaškega reda generala armijskega zbora Marija Robottija. Robotti je bil rojen v Alessandriji 25. novembra leta 1882 in je bil imenovan za pehonega ofic!r-ja 7. septembra 1. 1903. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil kapitan in se je s fvojo čete boril v Alpah. Februarja 1. 1917 je bil premeščen v generalni štab m nato
UHBESBKSS
v aprilu istega leta povišan v višji čin. Spričo ponovnih dokazov gorečnosti, spretnosti in odgovornosti v prvi svetovni vojni, zlasti v akcijah pri Pcdgori, na Sabotjnu in v Gori*iji je bil odlikovan s tremi bronastimi medaljami za vojaško hrabrost. Novembra 1. 1918 je bil povišan v podpolkovnika in nato imenovan za šefa generalnega štaba guvernerja Julijske Benečije. To funkcijo je opravljal s posebno vnemo. Dne 5. decembra L 1925 je kot polkovnik 53. pehotnega polka napredoval za brigad-nega generala na čelu pehotne brigade Tre_ viso dne 27. decembra 1. 1934 je postal di-vizijski general na čelu pehotne divizije Monferrato (Alessandrja), januarja L 1938 pa je prevzel splošno vodstvo oskrbovalne službe v vojnem ministrstvu in naposled poveljstvo 11. armijskega zbora. Ko je bil povišan za generala armijskega zbora na čelu te velike edinice, se je udeležil tudi bojev na jugoslovanskem bojišču.
Sprejem povratnikov iz vzhodne Afrike v Triestu
Trieste, 15. jan. s. Snoči je prispela iz Benetk druga skupina rojakov, ki se vračajo iz vzhodne Afrike in ki so iz pokra-jin Trieste in Pola. Na glavni postaji so jih pozdravili zastopniki oblasti in mestne hierarhije s prefektom na čelu, medtem ko so tovarišice iz ženskih fašijev razdeljevale topla jedila, slaščJce in sadje. Z istim vlakom so prisoele tudi nekatere nemške družine iz Addis Abebe, ki jih je sprejel nemški generalni konzul v Triestu z voditelji lokalne narodno-socialisfčne sekcije. Te nemške družine bodo v nedeljo odpotovale v Nemčijo.
Nove sta^fce za kmečke družine
Rim, 15. jan. s. Od 1. januarja do 31. decembra 1942-XXI so bile z državno podporo izgotovljene naslednje kmečke stavbe: 1728 novih kolenskih hiš za 1913 družin v skupni vrednosti 141,425.985, 260 hiš je bilo povečan'h in so stroški za to znašali 16,263.514 lir, 938 hiš pa je bilo popravljenih in so stroški znašali 70,506.443 lir. Od tega je imelo korist 1169 kmečkih družin.
Trenja med raznimi sfrujami se nadaljujejo
Lizbona, 15. jan. s. Vsi angleški ln ameriški napori so trenutno osredotočeni na dosego sporazuma med De Gaullom in Gi-raudom, ki naj bi tvoril politično osnovo 2a nadaljnje delo. Britanski minister v severni Afriki Mac Millan je podal danes novinarjem dve izjavi v tem smislu. Mac Mil-lan Je pojasnil, da bi sleherna vlada, ki bi nastala iz sporazuma med De Gaullom ln Giraudom, bila začasnega značaja, a prav ia začasnost naj bi pripravila Francoze do tega, da bi z vsemi silami podpri! poizkus, lq ne bi niti najmanj zapiral bodočnosti. Dal Je nadalje razumeti, da bi ta začasna vlada imela dovolj svobodne roke, razen seveda v židovskem vprašanju, glede katerega ni drugega izhoda, kakor, da se ukinejo vse omejitve, ki so bile z zakoni uvedene. Mac Millan je ponovno poudaril, <ia Je nova francoska vlada v Afriki po-Vscra začasnega značaja in da predstavlja med tem trajnejši korak angleško-ameri-ška gospodarska misija v Francoski Afriki, ki Ji stoji na čelu Rcoseveltov osebni zastopnik Robert Murphy. Oni Francozi, ki nočejo sodelovat} z Giraudom in de Gaullom, lahko sodelujejo s to angleško-ameriško gospodarsko misijo. V istem smislu je. podal nekaj izjav tudi britanski minister za informacije Brendan Bracken.
Buenos Aires, 15. jan. s. Agencija >United Press« poroča, da je njen alžirski dopisnik imel razgovor z neko Visoko ameriško osebnostjo v Alžiru. Na vprašanje novinarja je ta visoka ameriška osebnost izjavila, da ni mogoče ustvariti enotne fronte med Francozi zaradi nasprotovanja javnega mnenja v Francoski severni Afriki.
ASriške poleepfke v Zedinjenih državah
Bern, 15. jan. s. Po poročilih iz New Torka vzbuja politični položaj v Severni Afriki zelo vroče polemike in komentarje tudi v političnih in finančnih krogih v New Yorku. Tako objavlja list »Herald Tribune« članek pod naslovom »Nekoliko sveže vode«. V članku se poudarja, da je položaj v Severni Afriki nedvomno vzbudil napetost tudi v odnosih med Anglijo in Ameriko. Zato je tem bolj potrebno, piše list, da se ti dogodki osvetle, kajti Velika Britanija in Zedinjene države s demokracije in demokratični sistem ne more priznati dejstev, ki bi jih ne bilo mogoče razložiti javnosti. Med tem je tudi grof Pariški z vso naglico odpotoval iz Al žira in se vrnil v Tanger, očitno z namenom, da bi se zatekel v svoj dom v bližini Rabata.
Angleška strahovlada na Bilžnfem
~ Odpor dzmašinov v Iranu In Siriji
Ankara, 15. jan. s. Položaj v Iranu je 6e vedno zelo resen. Vznemirjenost, Id se kaže v vseh plasteh prebivalstva, ne izvira ie iz pomanjkanja živil, temveč je predvsem posled ca strogih ukrepov okupacijskih oblasti in iranske vlade, ki se je okupatorjem povsem uklonila. Doznava se namreč, da je bilo samo v zadnjih tednih nad 350 nacionalistov vrženih v zapore, da so bila vsa dijaška društva razpuščena in večina šol zaprtih. Angleži pritiskajo sedaj na šaha in zahtevajo tudi razpust iranskega parlamenta, češ, da so mnogi poslanci zapleteni v upor. Doznava se nadalje, da oblasti niso mogle ugotoviti števila žrtev ooslednje vstaje in nasilnega zatretja po-kreta po okupacijskih s'lah. Po vesteh iz dobro obveščenega vira pa so okupacijske oblasti in policijske čete pomorile one dni več sto oseb. Do 15. decembra lanskega leta je b:lo po izjavi predsednika vlade E1 Saltaneka aretiranih 156 oseb. Odtlej je b'lo aretiranih na novo še 200 nacionalistov. Uporniki, ki so navalili na parlament in stanovanje predsednika vlade, so bili obsojeni na smrt in je bila obsodba že izvršena. Ker pa ss upor ni polegel in se nemiri nadaliujejo, je vodstvo iranskih _ policijskih čet prevzel visok ameriški oficir.
Po vesteh, ki prihajajo iz Sirije, se tudi tam pojavlja, splošno razburjenje prebivalstva proti vlad4, ki je na pritisk Angležev pristala na naselitev določenega števila Židov v deželi. Očitno je, da je britanska vlada, ki ji odpor Arabcev v Palestini proti nadaljnjemu priseljevanju Židov dela velike
Neuspeh novih sovjetskih napadi
& Izgube sovjetske vojske - 77 sovražnikovih letal sesi Junaška obramba nemške vojske pri Stalingradu
Is Hitlerjevega glavnega stana, 16. jan.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na jugu vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje s številčno nadmočnimi silami pod vzete napade, ki so bili % velikimi izgubami za sovražnika odbiti.
Ob obali Črnega morja je potopilo letalstvo sovjetsko stražno ladjo ter uničilo skladišča goriva in vojnih potrebščin.
Na področju Stalingrada so naše čete, ki so tam že več tednov v junaških obrambnih bojih proti od vseh strani napa-dajočemu sovražniku, tudi včeraj odbile močne napade sovražnih pehotnih in oklopnih oddelkov, ki so utrpeli velike izgube. Vodstvo in moštvo sta s tem zopet podala svetel zgled nemškega vojaške-
^Nemški napadalni oddelki so v srednjem odseku uničili več bojnih postojank z njihovimi posadkami.
Na področju Velikih Luk se boji nadaljujejo.
Južnovzhodno cd Hmenskega jezera samo krajevne bojne operacije.
Močni sovražni napadi južno od Lado-škega jezera so bili v ogorčeni« bojih krvavo odbiti in je bilo iztrgano sovražniku ozemlje, ki ga je prejšnji dan z velikimi izgubami pridobil.
V	močnih letalskih bitkah je bilo včeraj nad vzhodno fronto sestreljenih 77 sojvet-skih letal. Tri lastna letala pogrešamo.
V	Libiji je poskusila britanska 8. armada obkoliti od juga neir.ška-italijansko oklopno armado. V hudih bojih je bil močen sovražni oddelek z uničenjem 35 oklepnih vozil odbit.
Sovražni napadi v Tunisu so bili odbiti. V takojšnjih pr tfeunkih so b'le lastne postojanke pomaknjene daleč naprej.
Nemško in italijansko letalstvo Se obeh bojnih področjih uspešno posegalo v bojne operacije. Napadi proti sovražnim letalskim cporišeem so se z dobrim učinkom nadaljevali. Bombni zadetki v polno so povzročili zepet veliko razdejanje na pristaniškem področju Bone. 12 sovražnih letal je bilo sestreljenih, 8 pa uničenih na tleh.
Nemška podmornica je potopila severovzhodno ou Bengazjja v konvoju treh par-nikov in več strašnih ladij dve'ladji s skupaj 7050 br. re?. tonami, kakor tudi dva nadafjna po rušilcih močno zavarovana
parnika s skupaj 12.060 br. reg. tonami. Razen tega so edinice nemške vojne mornarice na Sredozemskem morju poiopile britanski mino lovec »Horazio«.
Po dnevnih prodorih manjšega Števila britanskih letal proti severni nemški obali So posamezna britanska letala izvedla ponoči motilne napade na zapadno Nemčijo. Povzročena je bila neznatna škoda. Pri nočnih napadih proti zapadni francoski obali so bila sestreljena 3 sovražna letala, podnevi pa 2 sovražni letali.
Po dnevnih napadih brzih bojnih letal proti ciljem ob južni angleški obali so nemška bojna letala ponoči napadla vojaško važne naprave v več mestih vzhodne Anglije.
Stvorn.tsnitov iJierdžmski ©tv.TopovŽTSSeča barikada (3)lvorn..Rdeči oktober" ©rafinerija pe.roleja
>dlife©van!e generala Paulusa
Berlin, 16. jan. s. Hitler je podelil ar-mijskemu generalu Paulusu odlikovanje viteškega železnega križca na hrastovem listu. General Paulus je 178. nemški borec, odlikovan s tem vojaškim odlikovanjem.
P
M
m m Vzbodu v splosnem nespremenjen
Ogromne žrtve v zizmfel ofenzivi izčrpavajo sovjetsko
feojssa silo
preglavice, skušala najti primernejše zatočišče za svoje židovske varovance. Britanci so mislili, da so s tem našli čudovit lek, ki naj bi jim pomagal izvleči se iz težav v Palestini. Spričo nezadovoljstva, ki je nastalo v Siriji, se je tudi britanska fleg-ma začela spreminjati v tragično zine do. Po Informacijah iz Bejruta so manifcstac'-je proti vladi Tagze m proti okupacijskim četam zaradi odvratnega sklepa o Židih dovedle do krvavih spopadov, zlasti v Tri-pol'su, v Allepu in Hcmsu. Policijske čete niso mogle potlačiti nevarnih demonatra cij in so se morale na več mestih zavarovati za prave okope, da bj jih uporniki ne premagali. Naposled je moralo nastopiti še vojaštvo, ki je začelo streljati proti upornikom in je izvršilo množične aretacije. Med spopadi je bilo več desetin ljudi ubitih in nad 200 ranjenih, kolikor se doslej doznava. Po nekem pcroč lu iz Di-maska je bil iz političnih razlogov ubit drugI sin predsednika vlade Tagze, ki ni bil na najboljšem glasu.
Ogromno število razporok v Egiptu
Ankara, 15. jan. s. Iz Egipta se doznava, da je bilo leta 1942. sklenjenih v državi 300.000 zakonov, nasproti katerim je treba postaviti 100.000 sodb o ločitvi. To dejstvo zgovorno kaže moralni propad, ki je vzbudil resno zaskrbljenost v vladnih krogih, kjer napovedujejo določbe, ki naj omeje možnost razporok.
Berlin. 15. jan. Razširjenje sovjetske ofenzivne delavnosti, k; se je začela ob zori jyretekle srede v nekaterih odsekih vzhodne fronte, doellej ni prineslo nikakršne spremembe v splošnem položaju. Sovražnik je napadal na raznih točkah in na eni izmed njih, v zapadnem Kavkazu, je njegova delavnost že prenehala. Ni izključeno, da bi se lahko obnovila, vendar se mora ugotoviti, da prvotni napadi pojemajo z izredno naglico. Razlog za to je treba po zatrjevanju berlinskih vojaških krogov iskati v silovitih izgubah, ki so jih utrpeli boljševiki v ponovnih poskusih, da bi dosegli odločilen uspeh. Hoteli so prodreti organizirane bojne črfce nemških in rumunskrh čet ter v čim najkrajšem času prodreti čim dalje v globino.
Včeraj so bile na zapadnem Kavkazu samo posamezne akcije zmernega obsega.
Južno od Voroneža in na iugu Ladcfekega jezera pa se sovjetski sunki nadaljujejo v islam r.tmu in z uporabo močnih bojnih sredstev, vendar pa niti tu nitr tam vsaj do sedaj niso dosegli takega uspeha, ki bi sie dal primerjati z velikimi bojnimi pobudami. Zdi se, da gre še vedno za taktične poteze boljševiškega poveljništva, k- ima namen, da zaposiiii in zadrži nemške čete na raznih točkah, s čimer naj bi se razbremenila fronta, kjer napadajo boljševiki že nad dva meseca. Obenem pa Rusi ne zanemarjajo dala za dosego glavnega cilja te akcije na LacLcukem področju, namreč razbitja obkoli t ve Petrograda.
Južno od Voroneža se Madžari in Nemci trdovratno up:rajo, dasi je napadajoči sovražnik v premoči. V tem odseku se sovražnik poslužuje predvsem oklopnih sredstev, ki jih podpirata topništvo in letalstvo, toda junaška obramba mu je preprečila vsakršno napredovanje V zadnjih dneh je kakih 2000 sovjetskih vojakov padlo v ujetništvo zaveznikov in mod temi ujetniki je mnogo nedoraslih mladičev, ki so se bojevali ramo cb rami z možmi 45 ali celo 50 let. Ze nekaj časa se na raznih odsekih fronte opaža pojav tega meanja čet z mlajšimi in starejšimi letniki. To dejstvo je zelo značilno, toda Nemci kljub temu ne računajo na zlom Sovjetske zveze v bližnji ali daljni bodočnosti. Dejstva, ki napovedujejo zlom sovjetske vojske, so drugačna in vse tehtnejša. kakor je pojav mešanja letnikov v ruskih napadahrh četah.
Tudi v ladoškem odseku sreča m jo sovjetski sunki vedno rastoče težave n reJce ruske kr\ri teko zaman po zailedenetih severnih planjavah. Kronika zadnjega dneva bitke je zabeležila nove množice ruskih izgub ljudi, oklopn-h voz in letal Na cele kilometre okoli nem/kih postojank je ledeni prostor posejan s trupli sovjetskih vojakov. Na Kavkazu so Nemci s svojimi protitankovskimi topovi tipa »43« razbili množioo ruskih jeklenih orjakov. Ta novi tip nemškega topa se odlikuje po svoji majhni teži ter po izredni premakljivosti in učinkovitosti. Ti razmeroma majhni topovi se v primeru potrebe lahko postavajo na sani in z 'lahkoto prepeljejo na razne točke, kjer je sovražnikov pritisk najjačji.
Kar se tiče topništva, je pridobilo izkustvo za zelo uspešno uničevanje ruskih tankov. To dokazujejo tudi številke, ki jrh nemška uradna poročila javljajo dan za dnem, in ki dokazujejo na eni strani nezaslišano silo ruskega orožja, na drugi strani pa strahovito učinkovitost nemških uničevalnih sredstev. Vprašanje je. kdo se bo prej izčrpal, odgovor pa se glasi takole: Kakor hitro postavijo Rusn en tank v bojno črto, je istotam takoj tudi nemški top, ki ga uniči.
V glavnem odseku ruske zimske ofenzive, med Kavkazom in Donom, okoli Stalingrada in v Donovem kolenu, divja bitka še zmeraj z enako srditostjo. Zlasti hud' so boji na področju Stailingrada, kjer se vreme stalno menja in nastopajo po hudem mrazu nenadne odjuge pa tudi nalivi, ki so sicer običajni le v juliju in avgustu. Kakor rečeno. daje borba na tem področju že osem dni neizpremenjono slko, z drugimi besedami: Boljševriki nikjer ne morejo zabeležiti kake koristi. Sovražnik napada zaman neprehodni jez obrambe, njegova žilavost pri napadih mu jemlje moč, pri tem pa ne doseže uspeha, ki bi M v skladu z žrtvami. Od prvega dne ofenzive je padlo že nešteto ljudi in sanje o zepetni osvojitvi Ukrajine ter o odrezanju nemških sni na Kavkazu se razblinjajo postopno. Sama Moskva se pritožuje nad dejstvom, da doseženi uspehi ni&o v nikakem odnosu z žrtvami :n v svojih poročilih vedno poudarja, žilavi odpor zavezniških čet Ceilo Britanci priznavajo brez obotavljanja, da se je ruska druga zimska ofenziva ponesrečila. To izjavlja na primer W al ter Grabnar, moskovski dopisnik »Daiiflv Maila«. k4, poudarja bojne vrline vojakov Osi ter pravi, da se je motil, kdor je mislil, da se bo dala zavezniška fronta prevnrti v ogromnem napadu. Isti dopisnik tudi zatrjuje, da se "izguba ozemlja že občutno kaže v notranjem položaju Sovjetske zveze. Grabnar seveda svojega članka ni pisal iz Moskve, marveč ga je sestavil šele, ko se je vrnil v London, kjer še ni ruske cenzure.
Nemčija je v tej siloviti bort»i polna upanja v svoje čete in ve. da bo sedanja b tka zaustavila sovražnika ter ga zaradi silnih izgub privedla do novih in morda, odločilnih porazov. (Piccolo.)
155 sovjetskih letal
Berlin, 16. jan. s. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so bile močne sovjetske letalske formacije tudi včeraj na delu na področju Ilmenskega jezera, kjer so rdeči napadali nemške obrambne postojanke, ne da bi pri tem dosegli pomembne uspehe. Nemški lovci so se učinkovito spopadli s sovražnimi formacijami in jih prisilili k ostrim bojem, med katerimi so rdeči samo v tem odseku izgubili 47 letal. Število sovjetskih letal, ki so bila v zadnjih štirih dneh sestreljena samo od nemških lovcev na področju Ilmenskega jezera in. Velikih Luk, se je dvignilo na 155, ne da bi pri tem Nemci izgubili eno samo letalo.
Važnost letalske
oskrbovalne službe
Berlin, 15. jan. s. V zvezi z vedno večjo uporabo prevoznih letal v zadnjem času podajajo Usti nekaj zanimivih podrobnosti o organizaciji letalske oskrbovalne skzžbe in značilnosti prevoznih letal, ki se uporab. Ijajo v ta namen. Ta letala so že zaradi svojega namena, kateremu služijo, povsem drugačna od lovskih ali bojnih letal. Tu ne gre toliko za hitrost in popolnost v manevriranju, kolikor za absolutno točnost poleta. Ta letala morajo biti na razpolago oib vsakem vremenu in kos vsem viharjem, ponoči in podnevi. Ker ne morejo vedno računati s pomočjo lovcev, so seveda že zaradi manjše brzine izpostavljena večjim tveganjem, ki jih spretna taktika med poletom le deloma lahko zmanjša. Navadno lete pre_ vozna letala precej nizko in strnjeno, da se lažje skupno ubranijo napadov sovražnih lovcev. K velikim težavam samega poleta pa je treba pripisati še težave zaradi pristajanja na tleh, saj je teren največkrat neugoden in izpostavljen stalnemu obstreljevanju sovražnega topništva. Listi zaključujejo svoje opise s poveličevanjem nemških pilotov v tej oskrbovalni službi, kajti ti junaki Izvršujejo dan za dnem težavne naloge, ki so največje koristi za vojsko.
Uničevanje partizanskih tolp na vzhodu
Budimpešta, 10. jan. s. Znano je, da Madžari na vse pretege love sovjetske partizane okoli Brjanska, kjer se zbirajo v gozdovih te pokrajine. Madžarski železni obroč se vedno bolj stiska okrog obleganih partizanov. Posamezne skupine madžarski očiščevalni oddelki postopno uničujejo. Te dni so hrabri madžarski vojaki ujeli veliko število partizanov, ki so jim pri zaslišanju povedali marsikaj zanimivega. Zlasti zanimiva je bila izpoved nekega partizanskega voditelja, da so vodilna partizanska središča v gozdovih okoli Brjanska zahtevala nujno pomoč iz Moskve, odkoder pa so odgovorili, da ne morejo trenutno nuditi prav nobene pomoči.
Vprašani® debav Rusiji slej ko prej resno
StockhoJm, 15. jan. s. Ameriški veleposlanik admiral Stand]ey, ki se je vrnil lz Zedinjenih držav v Moskvo, nosa s seboj osebno poslanico Roosevelta Stalinu. Govoril je z Molotovom in ga prosil, naj bi v ta namen določil sestanek s Stalinom. Standley je izjavil, da je v Ameriki pripravljenega mnogo blaga za Rusijo, da p® je vprašanje prevoza slej ko prej resno-
Neenotnost anglosaškega in boljševiškega vojnega vodstva
Rim, 15. jan. s. Pod naslovom »Napad na Hitlerjevo trdnjavo« objavlja britanski list »Obsarver« članek lista »Liberator«, ki se pritožuje zaradi pomanjkanja skupne politike treh velesil, Zedinjenih držav, Velike Britanije in Sovjetske Rusije. Pisec članka poudarja med drugim:
Pri poslednjih dogodkih v Afriki, Irana in Daljnem vzhodu so se pokazala vznemirljiva znamenja, ki silijo vse tri zavezniške velesile, da iščejo nadomestke za pomanjkanje skupne politike. To nas v precejšnji meri spominja na staro imperialistično bolezen tako zvanih vplivnostnih področij. Ameriška vlada je odgovorna za politik® vojaške ekspedicije v severozapadno Afriko, med tem ko se Sovjetska zveza lasti Irana, Foreign Office pa išče svoje sence v srednji in balkanski Evropi. Upa, da bo en sam mož prevzel vodstvo zavezniških vojaških operacij, bodo zaman, dokler n« bD razpršitev političnih sil grozila, da razprši tudi vojaške sile.
Pisec pripominja nadalje, da je ta vojna navzlic svojemu svetovnemu obsegu vendarle evropska vojna in da je samo v Evropi mogoče odločilno napasti in premagati trdnjavo Osi. Nato navaja diplomatske in vojaške smernice Osi, ki naj bd za. vezni kom preprečile, da bi se približali evropski trdnjavi. Pisec obžaluje, ker zavezniki, ki v političnem pogledu delajo vsak po svoje in pod različnimi vplivi, tudi v strateškem in vojaškem pogledu postopajo vsak po svojih interesih. Nato zaključuje.
Naš največji interes bi morala predstavljati dogovorjena politika o bodočnosti Evrope, ki bi nam morala narekovati vojaško ukrepe še v tem letu. Takšnega postopanja si seveda brez popolnega medsebojnega zaupanja in izmenjave vseh vojaških elementov med Anglijo, Ameriko in Rusijo ne moremo zamišljati. Vojni svet za osvoboditev Evrope bi moral biti sestavljen, kakor je loid Balfour svetoval že v zadnji svetovni vojni, iz treh in ne samo dveh elementov. Samo tako bi lahko veliko zavezništvo doseglo svoje visoke namene, ln izvojevalo nele vojaško zmago, temveč tudi zmago, ki so jo vredni evropski narodi
Podpredsednik finskega parlamenta v Budimpešti
Budimpešta, 15. jan. s. Na povabilo madžarskega ministra za veroizpovedi in predsednika madžarske zbornice je prispel v Budimpešto na uradni obisk podpredsednik finskega parlamenta, ki je bil ob svojem prihodu navdušeno sprejet. Prebivalstvo prestolnice je hotelo s tem izkazati svoje občudovanje in povezanost s finskim narodom. Podpredsednik finskega parlamenta bo v Budimpešti ln Kološvaru govoril o finskem sodelovanju v protiboljše-viški vojni. V madžarskih političnih kro» gih kažejo veliko zadovoljstvo nad tem obiskom, ki potrjuje trdne prijateljske vezi, ld so vedno spajale oba naroda.
Tečaji italijanskega jezika na magistrata
LJubljana, 16. januarja števjlo oseb, ki obiskujejo tečaje italijanskega jezika, prirejene ped vodstvom Italijanskega kulturnega instituta, vendar pa izven njegovega sedeža, je že znatno presegalo tisoč. Med njimi je najodličnejša skup na tečajev, ki se prirede za uradnike in uslužbence ljubljanske mestne občine, skupina, ki bo sama presegla petsto udeležencev. Druga velika skupina, ki ne z v i> taja dosti za prvo in katere številni tečaji že redno potekajo, je skupina urad-n štva Kr. pošte in brzojava. Manjše skupina tečajev prirejata Pokrajinska oelav-ska zveza (tri tečaje) in Trboveljska pre-mogokopna družba (dva tečaja).
V petek je bila v mestni posvetovalnici slovesna otvoritev izpopolnjevalnih tečajev, k. jih bo imel prof. Marino. Navzoči so bili : župan general R u p n i k , podžupan ccmm. Tranchida in ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Attilio Budrovich.
župan je v svojem govoru najprej pozdravil comna. Tranchido in prof. Budro-vicha, ki bo organiziral in vodil magistrat-ne tečaje, nato pa je poudaril važnost italijanskega jezika in kulture ter dejal med drugim: »Znanje italijanskega jezika bo odprlo nam Slovencem tudi pot k iskrene, mn sodelovanju z italijanskim narodom v velikem rimskem imperiju; tako bomo deležni vseh dobrin, ki jih lahko tako mogočen imperij nudi vsakemu svojemu zvestemu državljanu.«
Za županom je spregovoril pro.f Bu-
drovich in Je predvsem izrekel zahvalo Nj. Eksc. Visokemu komisarju, ki „e sam želel, da bi se priredili ti tečaji pod vodstvom Italijanskega kulturnega instituta, ker je le-ta zaradi svoje Široke izkušenosti v razširjanju italijanskega jezika in kulture v teh krajih posebno primeren da vodi na enoten način tudi izvenšolske tečaje. Nadalje se je prof. Budrovich zahvalil županu in podžupanu za njuno prisrčno sodelovanje, nato pa se je obrnil do obiskovalcev tečajev ter jim dejal v zaključku svojega govora: »Hotel bi vas samo spomniti, da sta bila italijanski jezik in kultura v teh krajih zanemarjena v korist drugih jezikov, posebej še francoščine, katere poučevanje so šiloma pospeševali na tak način in v taki meri, da se je moglo to zdeti tudi vam samim premalo naravno. Zaradi tega tudi ni prineslo pričakovanih sadov. To pa se je dogajalo v škodo jezika, ki ga govori italijanski narod, vaš veliki sosed, narod, ki je — čeprav vam ni bil zadosti man — edinstven na svetu po svoji veliki stari civil zaciji in prav tako veliki sodobni civilizaciji. Ta narod je postal uč tel j lepote v vsem svetu in si je zato ustvaril tudi najlepši jezik, kar jih je na svetu. Prav zaradi tega vas vabim, da popravite zmote preteklosti in izpopolnite te vrzeli. Dobro poznam vašo posebno nadarjenost in marljivost za učenje jezikov in sem zato prepričan, da se boste z vnemo lotili tega koristnega in lepega študija, ki vam omogoči, da boste poslej neposredno spoznavali dela velike italijanske civilizacije.«
t
Zanimive ugotovitve japonskega letalskega strokovnjaka
Jtokio, 15. jan. Ni še vse znano, kar so Japonci pripravili in izvedli v tej vojni, in ozadja mnogih bliskovitih zmag, ki so jih Japonci dosegli že v prvih dneh konflikta, bodo morda znana šele ob zaključku miru. Za to so tem bolj zanimive izjave japonskega letalskega strokovnjaka Ikara Arige, ki je v dolgem razgovoru marsikaj obrazložil, čeprav se je seveda moral izogniti izdajanjem vojaških skrivnosti.
Ariga je predvsem razložil, da si je sovražnik dejal in si še vedno dela utvare o dozdevnih pomanjkljivostih japonskega letalstva. Velika zmota nasprotnikov je bila, ker so smatrali, da Japonska ne bo stopila v vojno zaradi pomanjkanja sredstev, zlasti letalskih. Roosevelt je pognal Ameriko v vojno v očitni zli nameri, toda mnogo je k temu pripomoglo neznanje ameriškega veleposlanika v Toki ju, Grewa, ki je dobrih 8 let živel v japonski prestolnici. Kakor vsi anglosaški opazovalci, ki presojajo države po materialističnem pojmovanju življenjskih pogojev narodov, med katerimi žive, po številu bencinskih črpalk in sličnem je bil tudi Grew brez psiholoških s]5osobnosti in se je pustil voditi ie po predsodkih in enostranskih sodbah, ki so tako čudna značilnost nad vse modernega ameriškega ljudstva.
Ko je Grew 8. decembra L 1941. prejel vest o izbruhu vojne, je vzkliknil »Neverjetno!« Grew nikakor ni mogel verjeti v japonsko sposobnost za vojno, v sposobnost japonskega letalskega osebja, v zadostno število japonskih letal najnovejšega tipa, ker ga pri tem ni motilo nepoznanje razmer, temveč tudi napačna poročila njegovih svetovalcev. Pri nas so zbujala smeh poročila, ki so jih razni ameriški vojaški atašeji pred izbruhom vojne pošiljali v V»Tashington o japonskem letalstvu, na čl-gnr pomanjkljivost so vedno opozarjali.
Celo sam poveljnik Smith Hatton, ameriški pomorski ataše v Tokiju, ki pozna japonski jezik, se je sprijaznil s prepričanjem, da Japonska nima sposobnega letalstva, ki bi se moglo meriti z ameriškim letalstvom. Tudi James Y0ung, ki je bil tedaj direktor lista »Japan Advertiser« v Tokiju in ki je polnih 13 let bival na Japonskem, je takoj po svoji vrnitvi v Zedi-njene države izrazil svoje trdno prepričanje, da bi nas moglo ameriško letalstvo v nekaj tednih vreči na kolena in da bi se mogla japonska blokada izvršiti samo z letalskim orožjem.
Vse te napačne ocene nasprotnika je treba po mnenju japonskega strokovnjaka pripisati dvema različnima vzrokoma, predvsem predsodkov polnemu neznanju ameriških opazovalcev, ki se povsod, kjerkoli se nahajajo, sami prepričujejo, da je položaj tak, kakršnega si sami žele; potem pa posebni spretnosti Japoncev, ki znajo prikrivati, kar ne sme biti znano. To pri-krivanje je Japoncem omogočeno tudi zaradi tega, ker le malo tujcev pozna japonski jezik V vsej Ameriki je morda le kakih 10 oseb, ki znajo govoriti ali čitau j-iponski, nasprotno pa je na Japonskem na desettisoče Japoncev, ki govore, čitajo in pišejo angleški jezik perfektno. Učenci japonskih vojaških šol in akademij študirajo glavna inozemska dela o vojni strategiji v izvirnih jezikih. Tako čitajo na primer dijaki pomorske kadetske šole v Eta-g mi znane pomorske knjige kapitana Ma-hana. Kje so ameriški vojaški dijaki, ki bi mogli v originalu čitati kateregakoli japonskega vojaškega avtorja? Mnogi oficirji Zedinjenih držav so bili svoje dni odposlani na Japonsko, vendar se niso ničesar naučili. Znani japonski vojaški strokovnjak Sunce je py*l- Mi lahko vedno premaga-
Nestanovitna srce
je naslov četrti »Dobri knjigi«, ki izide čez nekaj dni. Ugledni pisatelj zgodovinskih in potopisnih reportaž Arnaldo Fraccaroli nam v njej na lahkoten, napet in duhovit način pripoveduje romantično usodo Vin-cenza Beliinija, mojstra opere, »angelskega učenca«, čigar globoko občutena glasba je osrečila toliko src vseh narodov in časov, — le nestanovitno srce njenega tvorca je ostalo tudi ob njej neutešeno.
Zanimivo historično okolje Italije in topli ritem južnjaškega življenja spremljata pestro podobo, v kateri se razpleta grenkosladka zgodba tega izjemnega človeka: London in Pariz sta prizorišč- njegove tragike. Razen tega nudi knjiga poljuden oris razvoja opere v desetletjih, ko so kraljeval; evropskemu okusu Rossini, Donizettl in Bellinl.
Naročite se na »DOCRO KNtTIGO«!

EfSSjfSEPBl
mo svojega sovražnika, ako poznamo vse njegove stvari, kakor poznamo naše.
Američani se bahajo, da so v tem ali onem pogledu popolnejši kakor Japonci, a nihče ne ve na primer, da je na Japonskem število električnih svetilk večje kakor v Ameriki in da število naročnikov listov daleč prekaša število ameriških naročnikov. Tudi knjigarne mnogo bolj procvitajo na Japonskem, kakor v ameriški konfederaciji. Tako je Japonska na tiho izvrš;la svojo duhovno in materijaino pripravljenost, na kateri gradi tudi svojo vero v končno zmago, med tem ko Američani o vsem tem niso ničesar vedeli. (Corriere della Sera).
KtaaaBBHHm
Odobritev politike
nanklnske vlade
Nanldng, 15. jan. s. PeV* plenarna seja osrednjega izvršnega odbora v Nanlsingu se je zaključila z odobritv jo 47 zakonskih osnutkov ki so velikega pomena za novi položaj po vojni napovedi Ameriki in Angliji. Ob zaključku naseda a;a je bila sprejeta resolucija, ki potrjuje vladi' popolno podporo v vodstvu vojna proti Angležem in Američanom.
Obletnica zavzetja Singapura
gonan, 15. jan. s. Za prvo obletnico zavzetja Singapura ki pada na dan 15. februarja tega leta, pripravljajo tu razne manifestacije, ki se jih bodo udeležili Japonci in domačini.
Zastoj v ameriški
vojni proizvodnji
Buenos Aires, 15. jan. s. Po poročilih iz New Yorka se v raznih industrijskih središčih Zedinjenih držav v nasprotju z Roo-seveltovim pričakovanji glede izvajanja oborožitvenega programa, pojavlja zastoj v vojni proizvodnji in sicer ne le zaradi že omenjene krize delavskih sil, temveč tudi zaradi pojemajočega navdušenja delavstva, da bi izvajalo Rooseveltove megalomanske načrte. V zvezi s tem je zanimivo potcčilo industrijskega kartela General Motors, ki je bilo objavljeno te dni in ki poudarja, da je odsotnost delavcev z dela i^egia v: zadnjem času povpzrečno 50 odstotke/ predvojnih odsotnosti. Nadalje se doznava iz New Yorka, da se trenutno vodi preiskava v procesu zaradi zarote proti zve-zini vladi s strani družbe Anahonda, ki je dobavljala električne aparate ameriški vojski. Preiskava je bila uvedena zaradi pomanjkljivosti izdelkov. V proces je zapletenih še več drugih poij^ri, ki so se prav tako okoriščale na ra5ua vojske.
Newycrk brez avtomobilov
Buenos Aires, 15. jan. s. Newyorški dopisnik lista »E1 Mundo« opisuje obupen izgled newyorških cest, na katerih zaradi poslednjih strogih omejitev v potrošnji bencina skoro ni več avtomobilov.
Obnova madrtiske univerze
Madrid, 15. jan. s. Obnovitvena dela v vseučiliškem delu mesta, ki so ga rdeči med državljansko vojno uničili, se bližajo svojemu zaključku. V februarju bodo nekatere fakultete lahko začele s svojimi predavanji že v novih poslopjih, med tem ko se bo delo drugih fakultet obnovilo v kratkem.
Silovit] vihali v Španiji
Biibao, 15. jan. s. Na vsem kantabrij-skem področju divja neurje, ki je v nekaterih krajih zavzelo obseg pravega silovitega ciklona. V luko Biibao so se zatikle Sterilne ladje, katerih posadke so ugotovile navzočnost min v neposredni bližini obale, kamor so bile pognane od viharja. Več ribiških ladij se je potopilo, štirje moraai-ji so izgubili življenje.
Snežni viharji na Hrvatskem
Zagreb, 16. jan. s. Silovit snežni vihar divja še nadalje nad Zagrebom in traja že dva dni. Posledica viharja je, da je povsem omrtvičen mestni promet. Tramvaji, avtomobili in zasebna vozila se ne morejo premikati. Sneg je visok nad pol metra. Tudi promet pešcev je zelo otežkočen. Poveljništvo ustaške mladine je odredilo dijakom srednjih šol, naj pomagajo delav-' skim četam pri čiščenju ulic.
Izmenjava drobiža
na Hrvatskem
Zagreb, 16. jan. s. Državna zakladnica
objavlja, .da je dala vsem baftkam In državnim uradom navodila, naj izvrše izmenjavo bivšega jugoslovanskega kovinskega
drobiža.
„Prima linea"
Izšla je 1L Številka glasila borbenih ftu ftijev a pestro in zanimivo vsebina Uvodnik je posvečen osnovni mi-li Stranke, nesebičnosti, ki je jamstvo za vse uspehe. Druga stran vsebuje članke o vojnem položaju, tretja pa prinaša daljše poročilo o naši Narodni galeriji in o naših slikarjih. Prinaša tudi reprodukcije dveh Subičevih in ene Groharjeve slike. Ostala vsebina je name. njena vojakom ter sodelovanju vojske z narodom. Zanimiva je vsekakor razprava »Evropska ia slovenska mladina«.
Tečaj za učiteljice,
nadzira teljlce kolonij
S 1. februarjem bo tukajšnje Zvezno poveljništvo Italijanske liiktorske mladine ▼ Ljubljani ofcvoriAo tečaj za nads&ratoljrce šolskih koflonij.
Tečaj bo trajal tri mesece s tremi učnimi urami na teden.
Tečaja se morejo udeležiti vse učiteljice slovenskih ljudskih in meščanskih šal, bivajoče v Ljubljemr, čeprav niso v službi, da imajo le redne dipdomske izpite m niso stare nad 40 let.
Vpisati se morejo tudi gojenke 5. letnika učiteljišča.
Ob zaključku tečaja prejmejo obiskovalke spričevalo, s katerim pridobe prednost za sprejem v učiteljsko sdužbo na ljudskih ali meščanskrh šolah v prihodnjem šolskem letu.
Prošnje je predložiti tukajšnjemu Zveznemu poveljništvu najpozneje do 25. januarja 1.1. ____________
Minister Frick v Kotou
Berlin, 16. jan. s. Notranji minister dr. Frick je obiskal Koln, kjer se je razgovar-jal s tamkajšnjimi okrožnimi voditelji. Po razgovoru se je podal na ogled nekaterih delov mesta, ki so utrpeli posebno škodo zaradi bombardiranj britanskega letalstva.
Sovjeti še vedna drže v ujetništvu 1.5 milijona Poljakov
Berlin, 15. jan. s. »Nazional-Zeitung« piše, da se bo general Sikorski v kratkem spet podal v Sovjetsko zvezo. To bo njegov drugi obisk v Moskvi po obisku v jeseni 1941. Tedaj je general Sikorski podpisal v Moskvi sporazum za osvoboditev 1.8 milijona Poljakov, ki so jih Sovjeti odvedli v Sibirijo in Turkestan po zasedbi dela poljskega ozemlja leta 1939. Do konca leta 1942 pa je bilo mogoče ugotoviti doslej samo 320.000 Poljakov, od katerih jih 60.000 tvori poljsko vojsko na srednjem Vzhodu, medtem ko je ostalih 25.000 odpotovalo v Južno Ameriko. Na ozemlju Sovjetske zveze pa je še vedno 1,480.000 Poljakov, katerih usoda ni znana. Namen potovanja Sikorskega v Moskvo je prav ta, da spet razpravlja s Sovjeti o tem vprašanju.
P utopljen an^eški rušilec
Rim, 15. jan. s. Britanska admirajiteta javlja, da je bil po sovražni akciji potopljen angleški rušilec »Patridge«, k; je izpodrival 1640 ton.
Razpust turške narodne skupščine
Carigrad, 16. jan. s. Več listov odobrava v svojih komentarjih sklep velike narodne skupščine, da se razpusti ip razpišejo volitve, pri čemer poudarjajo, da je bila rvesta svojim tradicijam in se razšla pred zakonitim potekom svoje poslovne dobe. List »Vakit« napoveduje, da bo nova velika narodna skupščina lahko začela svoje delo prvi teden v marcu.
Važna obletnica narodno-socialistične stranke
Berlin, 15. jan. s. Današnji opoldanski listi posvečajo svoje komentarje obletnici 15. januarja, ki pomeni volilni uspeh narodne socialistične stranke v majhnem mestu Litteu pred 10. leti. Na predvečer 10. obletnice prevzema oblasti po narodno socialistični stranki ima ta obletnica svoj poseben pomen. Listi opozarjajo na značilni uspeh narodnih socialistov v tem majhnem mestu, ki so ga tedaj nasprotniki narodnega socializma podcenjevali, toda volilne skrinje v Litteu so predstavljale temeljni kamen na poti, ki js kmalu na to ponesla Adolfa Hitlerja na oblast. Kar je pomenilo triumf narodne socialistične ideje v vsej Nemčiji. V svojih komentarjih primerjajo listi tedanji položaj s sedanjim, ko so vse energije naroda do dna angažirane v nadčloveški borbi, ki bo pomenila zmago proti staremu demoplutokratsko-boljševi-škemu svetu.
Izpred vojnega sodišče
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazio, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Branzelj Justini, očeta Josipa in matere Marija Intihar, roj. 26. III. 1923 v Pcdgra-du, tamkaj bivajoči, v begstvu; in
ZaJar Alojziji, očeta Ivana, roj. 21. II. 1923. v Podgradu. tamkaj bivajoči, v begstvu; obtoženima:
a)	sodelovanja pri prevratni združbi po čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 4. X. 1941, ker sta v Podgradu od nedoločene dobe dalje sodelovali pri združbi, ki je imela namen nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi;
b)	sodelovanja pri oboroženi četi po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker sta v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da izvršuje zločine proti državni osebnosti in sicer s tem, da sta dajali stanovanje, informacije in električno napravo za zaklonišča pripadnikom oborožene tolpe.
Ti zločini so bili ugotovljeni na Igu 4. decembra 1942-XXI.
Iz teh rbzlogov je proglasilo sodišče v smislu zakona obe cbtoženki za krivi pripisanih j?ma zločinov in ju obsodilo v dosmrtno Ječo. na stroške in vse posledice, vključno trajno prepoved do vstopa v javne službe, zakoniti preklic in objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani.
Ljubljana, 12. januarja 1Q-13-XXL
Gospodarstvo
Prijava pnevmatik za kolesa
Od 15. januarja t. L dalje ostanejo vse pnevmatike dvokoles (plašči in zračnice) blokirani na raspolago Visokega kom sa-riata. V ta namen morajo vsi trgovci s plašči predložiti do 18. t m. pokrajinskemu korporacijskemu svetu prijavo s številko novih plaščev in zračnic, ki jih imajo v zalogi. Takisto se morajo prijaviti v treh dneh vsi prejemi pnevmatik od dobaviteljskih tvrdk v starih pokrajinah ali kakorkoli uvoženo.
Tako blokirane pnevmatike se bodo lahko prodajale proti istočasni predložitvi izrabljenih, proti predložitvi posebnega nakazila za nakup, izdanega od Pokrajinskega korporacijskega sveta. Prodaje so dovoljene samo onim, ki imajo dovoljenje za kretanje na dvokolesu ali trokolesu po prejšnji ugotovitvi resnične potrebe.
Vsaka izdaja novega blaga in dovoljene prodaje bodo morale biti vpisane v poseben register za prihod in izdajo blaga ter si ga morajo tvrdke napraviti. Kršitelji bodo kaznovani s tem, da se jim začasno ali trajno odvzame dovoljenje za obrat
Opozorilo davkoplačevalcem
Davčna uprava Ljubljana-mesto je izdala naslednje razglase in pozive:
Prijave za odmero prispevka za narodnoobrambni sklad
1.	Davčna uprava Ljubljana-mesto ponovno poziva vse moške davčne zavezance, ki imajo predpis na neposrednih davkih (zem-ljarina, zgradarina, pridobnina .n rentni-na) in so bili 1. januarja 1943 stari preko 30 let in to samce ter / ovce in ožei.tne brei. otrok, da vlože radi pravilne od ne:e obiernbnega fonda za leto 1943 »lekollio-vane prijave do SI. t. m.
2.	Radi znižanja obrambnega fonda naj vlože te prijave tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih otrok izpod 21. leta starosti. Te prijave morajo biti kol-kovane s 4 liramL V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na Mestnem poglavarstvu.
3.	Prav tako naj v lastnem interesu Vlože slične prijave onih davčni zavezanci, ki so solastniki hiš ali obratov. Ti solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno, koliko solastnikov je, s katerim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. štev. 1. oziroma 2.
Prijave je vložiti nepreklicno do 81. t. m. v vložišču soba štev. 5. Tiskovine za prijavo se dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1, soba št. 3.
Plačevanje uslužbcnskega davka
Vsi gostilniški obrati, kavarne itd. za katere je napitnina v smislu naredbe Visokega komisariata obvezno določena z določenim odstotkom, so dolžni napitnino prišteti k rednim plačam uslužbencev v mesecu, ko se jim izplača, in od skupnega zneska zaračuniti uslužbenski davek po čl. 95. Ta napitnina ima namreč značaj ponavljajočih se prejemkov. Navedeni obrati se morajo točno ravnati po tem navodilu.
Obrati in podjetja, ki plačujejo družbeni davek ali so temu davku načeloma zavezani, so dolžni plačevati uslužbenski davek v gotovini. Ker je mnogo teh podjetij doslej plačevalo uslužbenski davek v davčnih znamkah, pozivam vse te obrate, družbe z omej. zav. i. dr., da počenši z januarjem tega leta plačujejo usluž. davek v gotovini potom plačilnih seznamov, in sicer najkasneje do 15. prihodnjega meseca za pretekli mesec. Opustitev plačila ali prekoračenje roka se kaznuje po čl. 139. zakona o neposr. davkih z dvakratnim zneskom neplačanega davka.
Vsi delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nad 20 uslužbencev, morajo plačevati uslužbenski davek v gotovini ter se morajo prijaviti do 25. januarja t. 1. davčni upravi zaradi vpisa v knjigo delodajalcev. Opustitev te prijave ali prepozna vložitev se kaznuje po čl. 13?., in sicer z največjim zneskom kazni, ki jo ta člen določa.
Davčne karte za hišno služinčad
Davčna uprava ponovno poziva vse delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabni-štvo, da si davčne karte za leto 1943 nabavijo pravočasno, to je do SI. januarja t. L Po tem roku bodo pregledani vsi seznami in se bo izvršila kontrola pri delodajalcih. Kdor se ne bo mogel izkazati s davčno karto bo kaznovan s 5kratnim zneskom rednega davka.
Maksimalni cenik za tržni blago v Ljubljani
Visoki komisariat za Ljubljansleo pokrajino je 15. t. m. odobril naslednje tržne cene v Ljubljani, ki so veljavne ol 18. t. m.;
zelje v glavah za količine od 10 leg 1.75 lire za kg, rdeče zelje 2.25, kislo zelje 4, ohrovt 2.25, repa na debelo 0.75, na drobno 1, kisla repa 2.50, endivija 5, motovileč 12, radič 5, gojen radič lr. špinača 5, rdeče korenje brez zelenja 3, - .meno korenje 1.50, peteršilj 4, zelena 4, ramena koleraba 1.50, kolerabca 4, črna redkev 1.50, čebula 2, ša-lota 4, česen 8, hren, osnažen 4, jabolka L vrste, namizna zbrana 5.70, n. vrste 5, suho lipovo cvetje 18 lir za leg, jajca 2 liri za komad.
Sodobno izkoriščanje šote
Glede na pomanjkanja kuriva so se v mnogih evropskih državah v zadnjih letih pričeli bolj zanimati za pridobivanje šote. V poglelu izkoriščanja pridobljene šote je zabeležen znaten napredek, šota nudi mno-gostranske možnosti za koristno uporabo.
fine vrste šote se od nekdaj uporabljajo kurivo, sedaj pa so pričeli iz šote izdelovati koks, ki se uporablja v plinskih generatorjih za pogon motornih voziL Pri suhi destilaciji šote se dobi tudi dober katran, ki ga v nekaterih državah tudi že kemičnim po-toan predelujejo v maailna olja
Najobsežnejša ležišča šote imajo baltiške države, poleg tega pa se šota pridobiva na Danskem, v Nizozemski, Ukrajini, Beli Rusiji, pa tudi v Italiji, Angliji, Franciji in Madžarski. Svetovna konferenca za izkoriščanje energije je leta 1933. cenila ležišča šote v Evropi na 104 milijarde ton; od tega je odpadlo na Sovjetsko Rusijo 72.3 milijarde, na švedsko 9 milijard, na Poljsko 5.5 milijarde, na Estonsko 2.0 milijarde, na Francijo 2.0 milijarde, na Letonsieo 1.7 milijarde in na Dansko 0.3 miiijarJe. Navzlic ogromnim ležiščem, pa je znašala leta 1934. celotna evropska proizvodnja šote le 231 milijona ton. V zadnjih letih se je ta proizvodnja znatno povečala, zlasti v baltiških državah.
Najuspešneje se uporablja šota za izdelovanje koksa. Koks iz šote hitro zagori in pušča le malo pepela. Iz šote izdelujejo koks predvsem na Danskem, kjer je proizvodnja šote narasla že od pol milijona ton pred vojno na 5 milijonov ton. v lanskem letu. Ze ob koncu leta 1941. je 8% vseh motornih vozil na Danskem uporabljalo v plinskih generatorjih koks iz šote. Načrt danske vlade pa gre za tem, da se s plinskimi generatorji opremi še polovica enih motom Ji vozil, ki danes uporabljajo bencin, Icar bo povzročilo še nadaljnje povečanje proizvodnje šote odnosno koksa iz šote. Tudi poročajo o uspešnem pridobivanju mazil-nega olja iz katrana, ki odpade pri suhi destilaciji šote.
Svetle vrste šote se v rastoči meri uporabljajo v kmetijstvu, zlasti namesto stelje, kar je bilo že pred vojno razširjeno zlasti v primerih, če se razpasejo kužne bolezni med živino, šoto uporabljajo v razpadlem stanju za zboljšanje zemlje. V zmletem stanju predstavlja z '.odatkcr.i umetnih gnojil prvovrstno sredstvo za zboljšanje zemlje. Vrhu tega se svetla šota uporablja tudi z» toplotne izolacije in končno za pridobivanje tekstilnih vlaken. Tudi pepel od šote so na Danskem preizkusili kot dobro gnojilo, zlasti na zemlji, ld vsebuje malo apna.
Na švedskem so v nekaj letiij zaradi pomanjkanja goriva podvojili pridobivanja šote. že iani je proizvodnja dosegla 1 milijon ton, letos pa se bo nadalje znatno povečala. Podobno liakor na Danskem so uredili številne nove naprave za pridobivanje koksa iz šote, ki ni dražji, kakor premogovni koles. Obenem pridobivajo znatne količine katrana.
Največja pa so, kakor rečeno, ležišča šote v Sovjetski Rusiji, in to v močvirnatem področju cb estonski meji do Ilmenskeja jezera, nadalje v Beli Rusiji (na področju Rokitenskih močvirij), pa tudi v Ukrajini. Zaradi prevoznih težkoč jn pomanjkanja premoga so tu že pred vojno upoi-olbljaJi koks ne samo kot običajno kurivo, temveč tuli kot kurivo za električne centrale in industrijske naprave. V zadnjem letu je nemška uprava obnovila v znatnem obsegu proizvodnjo šote, za kar je bilo treba obnoviti številne porušene naprave. V okolici M nska je sedaj pri pridobivanju šote zaposlenih 10.000 delavcev in je produkcija docegla že pol milijona ton. Tudi v Ukrajini je povsod obnovljeno pridobivanje šote.
Gospodarske vesti
= Hrvatska prodajna družba za trbo veljski premog. V Zagrebu je bila ustanovljena z glavnco 1 milijona kun družba »Rudar«, d. d. za rudarstvo, industrijo »n trgovino, ki j'i je zaenkrat glavni namen, organizirati predajo premega iz bivših premogovnikov Trboveljske premogokopne družbe na Spodnjem štajerskem, ki so, kakor znano, prešli v last deželnega podjetja »Energieversorgung Sudste*ermark«. Hrvatska je od nekdaj krila znaten del svoje potrebe premoga iz teh preme govni-kov. Namen družbe je tud! trgovina z ostalimi rudarskimi pro zvodi in z magnezl-tom. Pretežni del glavnico je vpisala bančna tvrdka Krenschker iz Gradca in Dunaja. Ostale delnjce pa so poleg Hrvatske deželne banke vpisali zasebniki.
= Ustanovitev velike kemične Industrije na Hrvatskem. Svojčas smo poročali o ustanovitvi velike družbe za kemično industrijo z glavnco 50 milijonov kun. Podjetje bo . izdelovalo predvsem žvepleno kislino in modro galico, pa tudi druge kemične proizvode. Sedaj poročajo iz Siska, da je tamošnja mestna občina prodala novemu podjetju 68 oralov zemlje za gradnjo te tvornice.
= Tudi Francija je predpisala cbvezno spremembo navadnih delnic v imenske delnice. Da se čim bolj omeji špekulacija z delnicami, je vlada v Vichyju po italijanskem vzorcu odredila, da se morajo vse deln!ce, glaseče se na prinosnike, obvezno spremeniti v imenske delnice. Izjema velja le za delnice, ki so deponirane pri državnem kred tnem zavodu Caisss des Depots et de Virements. Na parišk'" borzi so v letu 1942. po uradni statistiki tečaji delnic narasli povprečno za 70'/o. Dosedanji ukrepi preti špekulaciji niso bili zadostni. Francoska vlada namerava, izdati še druge ukrepe. Tako je te dni izšla naredba, po kateri mora vsakdo podati izjavo o p:večanju svojega premoženja od septembra 1939. naprej s pojasnilom, kako je prišlo do tega povečanja. Dividentni davek je bil povišan od 30 na 35%. Z drugo naredbo ie bilo predpisano dot:ranje rezervnih fondov pri industrijskih družbah. Ti rezervni fendi se morajo nalagati deloma v državnih papirjih.
r
ZAHVALA
Vsem, ki ste se kakorkoli spomnili mojega ljubljenega moža,
JANEZA BARDOEFSR-JA
BIVŠEGA URARSKEGA MOJSTRA
ga obsuli s cvetjem in spremili na njegovi poslednji poti, izrekam mojo »ajtekrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini, gg. zdravnikom, zlasti g. prim. dr. Val. MerSolu za dolgoletni trud in zdravljenje pokojnega. Vsem, prav vsem de enkrat najiskrenejši »Bog plačaj«. Ljubljana, dne 17. januarja 1943.
Globoko žalujoča žena ANGELA BARDORFER roj. LUKNB
Neme priče ljubljanske preteklosti:
Vodnikov trg
Velika hiša št. 2 na Vodnikovem trgu, sezajoča tudi v študentovsko ulico in na Krekov trg, ki jo poseduje zdaj gospa Ana Fabianova, vdova po Ivanu Fabianu, biv-šrm trgovcu s špecerijskim in kolonijal-mm blagom in vinotržcem, udarja v oči spričo pomola, ki kar nazorno razodeva n eno že precejšnjo starost. Davčne knjige v mestnem arhivu navajajo njene lastnike že pred letom 1600. Ivanu Fabianu t.ia prodala to hišo brata Pollaka (Franc ir Ivan N.) leta 1857. — Fiša je s'onela r- kdaj na mestnem obzidju, v katero sta dala narediti zaporedna lastnika Ivan F.-anc pl. Kreuzberg ln Matija Kristjan tri okna, in sicer prvi leta 1711. eno, a drugi 'rta 1732. dve. kakor poroča Peter pl. Radi cz v brošuri »Alte Hauser in Laibach (Serie I).«
Med vogalima spred omerienp ln njej »»■'.sproti stoječe hiše drži na Grad študen-t' vska ali s popre jšniim imenom Franči-:anska ulica. Ob njej je na levi strani -t enonadstropnih do dvonadstropnih, ve-' iioma bolj ozkih hiš. V eni (št. 3) je nrla dne 5. junija 1906 fpo »Slovencu«) 7'orjeta Kobler, nad petdeset let dijaška • - ^spodinja. pri kateri je stanovalo mncgo r,">znejših duhovnikov, učiteljev, uradnikov : r. za časa študij. Na desni ulice je daljša hiša (št. 2 odnosno Vodnikov trg št. 3, a nekdaj šolski trg št. 288), ki jo je ku-v,il dne 23. avgusta 1853 Godhard Nolli, kleparski mojster, čigar družina je sestajala iz žene Ane in otrok Jožefa. Srečka, Frančiške in Barbare. Starejši Nollijev sin, ki se je rodil v tej hiši dne 13. novembra 1941 in je umrl v Ljubljani dne 11. januarja 1902, je bil operni pevec, sodelujoč tudi pri ljubljanski slovenski operi, in več let urednik »Slovenskega Naroda«. Hiša je ostala v posesti Nollijeve rodbine nad 55 let ali samo dobra dva meseca manj ko do konca leta 1908. V njej sta stanovala svoje dni dva naša znamenita moža: Fran Levstik, pisatelj, pesnik, kritik in skriptor licejske knjižnice, do preselitve v staro hišo Matije Roma na Poljanskem nasipu (nova, last Ljudske knjigarne, ima št. 10), v kateri je dne 16. novembra 1887 preminul, in profesor Ivan Franke, slikar umetnik. Dne 27. oktobra 1908 si je pridobil hišo po kupni pogodbi Janez železničar. Njene pritlične prostore, kjer je bila Godhardova, za njim pa Srečkova (t 24. I. 1909) kleparnica, je izpremenil in uporabil za opravilnico svoje manufakturne trgovine, katero ima zdaj njegov naslednik g. Jurij Malnar. Od železnikarja je kupila hišo dne 4. junija 1934 gdč. Jesen-šek Franja, sedanja njena lastnica.
O hiši št. 4 na tem trgu sem že povedal, kar se mi je zdelo potrebno, v članku o ljubljanskih kanonikatih. »Jutro« z dne 5. januarja t. 1.)
Hiša na Vodnikovem trgu (od leta 1877. dalje s št. 5) z dvoriščnim traktom, v katerem je bil spodaj prvotno hlev, ima dve nadstropji s po osmimi okni, prav umetno lzgotovljen kamnitni portal, na katerega sklopniku je (izza leta 1805.) vzbo-čeno izklesano razvedno število 297 (nazaj do leta 1771. je bila hišna št. 209), in v pritličju trgovinske prostore. Njeno prostorno dvorišče se končuje tik ob grajskem obronku v vsej širini s hišo, za katero se vzpenja podaljšek študentovske ulice — steza na Grad. Hiša je označena v starem urbarju kot patidenčna. Na njenem prostoru sta stali poprej — še leta 1605. — dve hiši.
Na temelju uradnih zapiskov je bila hiša v zadnjih sto osemdesetih letih zgolj v lasti države odnosno njenih upravnih edinic. Izsledeni podatki razodevajo, da je bi' vsaj ■te leta 1763., pa nemara prav do konca sedemnajstega stoletja, v njej po nemško iimenovani k. k. HofspUal in St. Gecrgl Caplanay (dvorna bolnišnica v šsntjurij-ski kaplani ji), ter da so gospodarile potem v fri&l tobačna uprava ali administracija (leta 1800.), doh^terstveni upravi: to-'bačna in pečatna (1802) in tobačna in kol-kovna (1833), kameralna (državnogospo-darska) okrajna uprava (1853) ln tobačna dohodarstvena uprava (1869). Seznamek hišnih posestnikov iz leta 1877. navaja kot lastnika te hiše & kr. upravstvo za tobak, oziroma Ima hišo za finančno poslopje.
V hiši Je imelo uradne prostore okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico, dokler nI bil njegov sedež prestavljen v Hrenovo ulico 8t 11, kar se je zgodilo kmalu potem, ho se je Izselilo od tam deželno sodišče v ponosno novo palačo (v začetku druge polovice leta 1902.) na sedanjem Rimskem trgu.
Lota 1907. Je bDa vpisana v zemljiški knjigi lastninska pravica do hiše po kupni pogodbi z dne 1. marca na e. kr. erar (natančneje: tobačno dohodarstveno upravo), po zakonu z dne 3. oktobra 1929 poočitena izprememba lastnikovega naz va v državni sklad bivše kraljevine Jugoslavije.
Ko se je umaknilo iz MSe okrajno glavarstvo, je zasedel njegove pisarne davčni urad za mesto Ljubljano, preimenovan pozneje v davčno upravo. V tesni sobi, kjer je blagajna te uprave, so se vršld dolgo "časa vsakoletni vojaški nabori za ljubljansko okolico, izvzemši vrhniški sodni okraj. Po dograditvi Mestnega doma (1899) in njegovi izročitvi najrazličnejšim namenom so začele naborne komisije v njem izbirati sposobneže za vojaško službo tako med okoliškimi kakor mestnimi in
ni posestniki — hodniki
Zanimiva odločba vrhovnega sodišča
pasanti
Po določbi §-a 75 cestnega policijskega reda za mesto Ljubljano so hišni posestniki dolžni hodnike pred svojimi hišami ostrgati, kadar sneži in jih posipati s peskom, pepelom ali žaganjem, kadar po-ledene. Namen te določbe je, da pasanti lahko varno hodijo po hodnikih, seveda s previdnostjo, ki je posebno pozimi potrebna. Hišni lastnik je odškodninsko odgovoren nasproti pasantu, ki se je pred njegovo hišo ponesrečil, ker je spodrsnil na polzkem snegu, ako hodnik ni bil pospravljen, ali zaradi poledice, ako hodnik ni bil predpisno posut. To pa tudi, ako je svojemu hišniku ali postrežn:ci ali kakemu drugemu uslužbencu z vso skrbnostjo naročal, naj pazi, da bo hodnik vedno v redu.
Vrhovno sodišče je namreč v pravdi poškodovanca A proti hišnemu lastniku B razsodilo v tem smislu, da je B kot hišni lastn:k odgovoren za škodo, ki je nastala Aju, ker hodnik ni bil predpisno osnažen" oz. posut in je A zaradi tega spodrsnil, padel in se telesno poškodoval. Hišni lastnik namreč odgovarja za krivdo in kršitev cestnega reda po hišniku, ki je bil poverjen s tem, da osnaži hodnik. Lastnik sicer ni obvezan, da hodnik sam oskrbuje, snaži in posipa, toda hišnik opravlja vse to pod njegovo civilno odgovornostjo. Obveznost hišnih lastnikov iz § 75. cestnega reda, je postavljena v splošnem interesu. Poedini pasant nje izpolnitve sicer ne more izsiliti naravnost proti hišnemu lastniku, toda ta obveza je postavljena prav v kori-st in v interesu pa-santov. Hišni lastnik torej jamči nasproti javnosti za krivdo oseb, ki se jih poslužuje za opravljanje od oblasti predpisanih storitev.
Če dotični, ki ima izpolniti pogodbeno dolžnost, jamči za svojega nastavljanca, sledi iz tega tembolj, da kdor ima izpolniti zakonito ali oblastveno predpisano dolžnost, odgovarja za krivdo oseb, ki se jih poslužuje za izpolnitev. Zakaj naj bo občestvo manj zaščiteno kot pa posameznik? Cestni policijski red sicer res nalaga le lastniku hiše obvezo, da vzdržuje v zimskem času hodn;k v predpisanem stanju. Seveda pa takega dela vobče ni dolžan sam opravljati, temveč se sme po-služiti drugih oseb. Vendar je napačno mnenje, da s tem, če z vso potrebno skrbnostjo izbere namestnika, nastavi hišnika ali oskrbnika, ni več nasproti javnosti odgovoren in da nosi odgovornost nasproti javnosti hišnik. Čeprav po določbi § 75. cit. reda ni obvezan, da sam izvrši sna-ženje, vendar se izvrši čiščenje po hišniku pod gospodarjevo (civilno) odgovornostjo.
Ne more biti dvoma, da hišnik, poverjen s čiščenjem hodnika, opravlja posle hišnega lastnika, ko je taka dolžnost navezana baš na dejstvo lastnika hiše in je zato glede hišnega lastnika prvenstvena. Ni uvideti, zakaj naj bi zakon obvezo iz pogodbe nasproti določeni pogodbeni stranki glede izpolnitve po namestniku bolj in strožje zaščitil, kakor obvezo nasproti celi vrsti ljudi (pasantom), v katerih korist in interesu je gotova dolžnost ustanovljena in postavljena. Ne more se reči, da je poedini pasant tretja, neudele-žena oseba, ko ie predpis napravljen prav pasantom v zaščito.
Hišni lastnik torej jamči pasantu za poškodbo, ki se mu je zgodila zaradi tega, ker je hišnik ali drug nameščenec zanemaril ostrganje, snaženje in posipanje hodnika, prav tako kakor je n. pr. naro-čitelju odgovoren krojač, ki ne izdela obleke sam, temveč jo da izdelati svojemu pomočniku, pa jo ta pokvari.
Kdor torej ne ustreza določbi §-a 75 cestnega policijskega reda za Ljubljano odgovarja za krivdo svojega nameščene? tako kakor za svojo, dasi poškodovanec n ž njim v nobenem pogodbenem razmerju
To stališče vrhovnega sod'šča je s socialnega vidika povse pravilno. Kako naj sicer pride pasant. ki je na neočiščenem ali neposutem hodniku spodrsnil in si pri padcu zlomil roko ali nogo. do tega, da naj išče odškodnino pri (običajno revnem) hišniku?
Pri vsem tem je zanimivo, da se je dunajsko vrhovno sodišče postavilo na nasprotno stališče, da namreč hišni lastnik ne odgovarja za krivdo ali nebrižnost svojega hišnika ali nameščenca, ako je pri nastavitvi postopal previdno in ako ga je zadostno nadziral. Razpravljanje o tem, ali je teoretično pravilna ena ali druga razlaga zakona, pa spada v strokovni list »Slovenski Pravdnik«.	dr. A. S.
LJubljana pod debelo rimsko odejo
m krttje mhnfto* V te
e od efc&arti pota^ono dovoljenje	bo
ishrroije prt»r kmadu pričelo. V dosedanja irestianugicijsfaa de*& prt oe*-spada tudR popra-vdo stoain&ega stop-vftSa od mežnariije do cerkve, ki je bil»b relo siabem stanju- Sedaj je stopnišče jrravJjcDio in je dobičo prav lepo arhatek-onsko obl/ko. Tako je že seda j okrog k»-itdjske cerkve lepo, še lepše P® bo. ko bo 'a prezbitarijem dozidan oporni zd, ki bo teko! vzdolž kanoninkih vrtov in bo vsa odvečna zemlja, ki je nakopičena za cerkvijo. izravnana v globel za prtzbiterijem 'er preurejena v lično ploščad. po kateri se bo i cerkve vi'a dva metra široka pot.
Med zanšmrvosti kapiteljske cerkve spada gotovo tudti novo odkopani gotski kip. ki "e bil vziidan v hodniku prošnje ob vratih, ki vodijo v tako imenovano h interno Kip, ki ga je dal izkopati g. Grogorč, je relikvij rij in predstavlja poprsje nekega svetnika. Kiip je kamniten in odlično delo rz začetka 15. stoletja. V prsih ima vdolbino, v kateri so bile nekoč spravljene relikvije svetnika, kr ga kip predstavlja. V debi ko je bil kip izklesan, je biHa navada, da so biln t ,:kvia-riji postavljeni na odtarju Najdeni re&ikvia-rij bo postavljen v cerkveni muzej.
Moda in dom
mrfmmmmmmmmmnmmmmmmmmmmmmn^
Lepo perilo
Lepo perilo je »en sleherne ženske, toda sen, ki se ne izpolni vedno. Kajti mnoge ženske si utvarjajo, da je lepo perilo razkošje, ki si ga more malokatera privoščiti. A kakor povsod, kjer lahko govorimo o modi, je tudi pri perilu poglavitna zadeva
Nasulo nam je snega, da ga imata dovolj mesto in pokrajina. Tri dni je snežilo, da so ljubljanske strehe pokrite s 40 cm debelo plastjo, po ulicah pa so zaenkrat še cele barikade, ki jih mestni delavci naglo odstranjujejo.' Tri dni je skoraj vzdržno snežijo, še v petek zvečer so se opletale snežinke po zraku, z dežele nam poročajo, da je snežena p:ast marsikod še večja kakor v Ljubljani. Na Blokah in na Kočevskem ga imajo kar blizu epega metra.
ivcstl prl obaovi kapiteljske ess
tlakom kripte. Ja">ek je na terenski strani obdan z močnim b stenskim zdcun, ki za-
Novo mesto, 14. januarja.
Prva in najvažnejša etapa restavracijskih ded pri novomeški kapiteljski cerkvi, t. j. osuševalna dela, je biila letos pozno v jeseni, zaključena. Izvršena dronaža odlično deluje, prav tako izborno deluje tudi prezračevanje. tako da je cerkveni z:d severne kriptne stene že močno osušer«. Za izvršitev dreoaže je bili izbran poseben nač:n, ki temelji na pravilih obojestranskega osuševanja in prezračevanja zidov prav od temeljev pa do višine zunanjega terena. Zato je bcil napravljen na zunanjri strani zidu drenažnd jašek, širok 70 cm. ki sega do kriptinih temeljev. Dno jaška je že pod
j
j obdan z rosen:*.. --------------------.
| držaje zemljo. Cerkvene stene, ki so bi,© i r.a zadnji strani popolnoma odprte zraku, ! na noCranji shrani na je bM odstranjen ves i omet. so p ilno zadihale. Ker so bV.e kirip-' tirne stene n.a treh krajih pre-btte in so v sirenah napravljeni preduh*. skozi katere bo sitatno krožil zrak- ki prihaja v prezračevalni jašek skozi prezračevalne luknje v ploščah, s kater'irruii je jašek prekrit. bo nrezra-čevanje stalno in se bodo stene popanioma osušile.
Moderno izvršena dremala zabranjuje •vsako nadailjnje zamolčanje prozbiterijskoga
In nn porto della Tunlsla: sbarco dl automezzi destinati alle truppe operantl — V nekem tuniškem pristanišču: iztovarjanje avtomobUskih vozil, ki so namenjena
bojujočim se četam
tujimi fanti. (Nabori za poslednji dve skupini so bili do takrat leto na leto v mestni hiši.)
V dvoriščni zgradbi pod Gradom je jela obratovati konec meseca aprila leta 1883. na novo ustanovljena Katoliška tiskarna, iz katere se je razvila po prvi svetovni vojni Jugoslovanska tiskarna ali sedanja Ljudska tiskarna, ki poseduje v Kopitarjevi ul. 2 lasten dom (grajen med 11. VTI. 1907.
Mahrova hiša in nekdanji glavna stražnica
do 27. Vin. 1908.), katerega utegne po vsej priliki ob ugodnem času podaljšati tja do hiše Perdanovih na Krekovem trgu.
In prav v isti podgrajski zgradoi je bila, dokler se ni preselila v zavod »Alojzijevi-šče« na Poljanski cesti št. 4, tudi orglar-ska šola, česar se marsikdo, ki je hodil često za hišo na Grad ter lahko skoraj vsak čas čul brnenje orgel in harmonijev, pri katerih so se vežbali v glasbi šolski gojenci, še gotovo dobro spominja.
V spodnjih hišnih prostorih, kjer jc dandanes poslovalnica Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev in na dvorišču v pre-zidanem bivšem hlevu njena tcčilnica, je bila poprej železna trgovina s skladiščem Imel jo je Franc Trček, čislan trgovec, posestnik mnogih hiš in med leti 18&0. do 1897. žilavo delaven občinski svetnik, poročen z Marijo, hčerjo uglednega posestnika in mizarskega mojstra Janeza Novaka na Sv. Petra cesti št. 78 in svoje dni vobče znano in jako priljubljeno rodcljub-kinjo. Trčkov naslednik je bil Štefan Na-gy, ki je umrl dne 19. apri'a 1915. Dcbro leto dni pred njegovo smrtjo odnosno dne 3. aprila 1914 je prevzela trgovino celjska tvrdka D. Rakusch (prav za prav njena imetnika, brata Rakuscha — Danijel in Viljem) in jo obdržala do leta 1921.,Spričo popolne opustitve trgovine je izbrisalo deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani tvrdko dne 12. decembra pravkar navedenega leta iz trgovinskega registra.
Alojzij Potočnik.
Sneg je prišel res nekoliko pozno, vendar si bo zemlja še lahko odpočila za novo rast. Po jutranji temperaturi —5.2° C se je živo srebro v petek čez dan dvignilo na —2° C in v sobotnem jutru smo zabeležili —5 C. Upajmo, da še ne bo tako kmalu nastopila odjiiga. ki bi nam prinesla zgolj brozgo in hripo. Kar nam je snega odveč, ga bomo že sami spravili z ulic. Naša slika nam kaže. kako roma voz za vozom z ljubljanskih uiic proti Ljubljanici.
zrdu z vodo, ki je do zadnjega časa proni-cfla v s:ene skozi zemeljske plasti, da so bile vse razmrčene in je bila velika nevarnost za vso zgradbo. S tem ie absedutno zajamčena vredaioJt stavbe brez vsakega asfail-ta a4i katrana. K temu so seveda pripomogli tudi m .'v i žlebovi, ki so po dolgih desetletjih zopet nameščeni pa prezbitoriij&ki
strehi.	_ .
Prezračevalni jaški so opremljeni tudi 9 potrebno kanalizacijo, ki je izpeljana po betonskih ceveh skozi oporni zid kapiteljske plo*iad)i v cestno kanalizacijo. S tem je preskrbljeno za takojšen oditok vsake vlage, ki b: se v jašku nabrala. Letos so bila" izvršeni trije jaški. Najdaljši in najgloblji je tisti, ki se prične pn skrajnem oporniku ob st:kalitču cerkvene ladje m prezbiterija ter teče do temeljev podrtega opornika. Globok je 5.30 m. Oba ostala jaška sta precej krajša in bolj plitva. Jaške prekrivajo plošče iz armiranega železobeto-na. Te plošče leže na cerkveni strani v leži-žašču, ki je vsekano v stari cerkveni zid, na drugi strani pa na opornem ziidu. Plošče, ko so vidne in bodo take tudi ostale, so prebite vsaka na štirih mestih. V luknje so vdelane moene bakrene prezračevalne mrože. Vse druge plcšče so že zasute s prstjo. Pri teh delih je bil teren neposredno ob prezbiteriiju na nekaterih mestih znižan skoraj za en meter. Prav tako je zniveliran tudi prostor na južnr strani prezbiterija. zlasti pri zakristiji. Z odkopom so bili zidovi oproščen® odvečne zemlje, s čimer je cerkev tudi v lepotnem pogledu pridobila, saj so 9e pokazailii do sedaj dolga leta skriti podzidkr, in oporniki, zaradi česar je tm stavba zrastla in dobila pravo razmerje. Zunanjščina cerkve je dobiila. s tem nekaj svoje okrnjene lepote nazaj.
S tema deli je zopet zagotovljen obstoj stavbe za nadaljnja stoletja, mestu pa je ohranjen mogočen umetniški spomenik in ponosna dediščina požrtvovalnih dedov. Pomladi se bodo dela nadaljevala predvsem r notranjščin" cerkve. In kakor je bil prvi dd restavracijskega programa končan pa sa-slugi, uvidevnosti in delavnosti nekaterih ljudi in "oblasti, tako, upajmo, bo uresničen tudi drugi del tega programa, ki določa obnovitev lepotne strani cerkve. Po mnogih ncsmnselnrh prezidavah in preslikavanju je posebno v drugi polovici 19. stoletja cerkev mnogo izgubila na svoj,i pristni lepotnosti, oprli na logični gradbeni sistem gotske arh tek,ture.
Za ohranitev kapiteljske cerkve kot enega izredno važnrh umetnostno zgodovinskih spomenikov, ki je uvrščen med našo najpomembnejšo arhitekturo iz dobe visoko gotike in katerega pomembnost sega daleč preko kraja, kjer stoji, se je spomeniški urad zavzel z vso močjo.
Da pa je bito mogoče izpeljati prvi dei programa in da bo tudi nadalje mogočo uresničiitr vse načrte, kajti veliko dado zahteva poleg velikih denarnih sredstev tudS obilo skrbi in velike odgovornosti, ie bito nujno potrebno sestaviti poseben odbor, ki mu predseduje g. prošt KareJ Čenn kot župnik in rektor cerkve. Kapitelj zastopa v odboru g. kanonrk Ivan Sešek,-mesto pa župan g. dir. Marijan Polenšek in podžupan g. J o ji p Turk. Konservatorja zastopa v odboru niegov pomočnik za Dolenjsko g. prof. Jože GregoriČ.
Vse načrte za celotno restavracijo je n-dolal inž. arh. Marijan Muš^č, zidarska dela je prevzelo domače stavbeno podjetje Martin Hočevar, kleparska deda pa kleparska delavnica Agnič iz Novega mesta Vsa deda je nadzoroval zastopnik konscvaitcrja gosp. prof. Gregorič. Nadaljevanje del, ki so zavzela tako nepričakovano veirk obseg, je v prvi vrsti omogočila izdatna podpora Visokega konrsariata. Prej omenjeni odbor je tudi sklenil izvesti po mestu aatonilno ak-
okus ki se druži s spretnostjo in iznajdljivostjo. Ni treba, da bi bile ravno bogate, pa si vendar lahko omislimo razkošje ljubke, zapeljive nočne srajce ali pižamo, Id je topla in elegantna hkratu. Najlepše, najbolj trpežno in tudi najdragocenejše perilo je tisto, ki si ga izdelamo same po dobrim kroju, kakršnih dobimo nešteto t modnih časopisih za perila Nekaj ur večernega dela pri topli peči, nekaj vbodlja-jev z iglo — ki novi nočni srajci smo obrabile predpasnik z vijugasto zavitimi progami iz pralnega krep sattna. Prav tako malo dela zahteva veliki, slikoviti mono-gram na žepu zimske pižame. Vse to » malenkosti, ki dajo perilu nekakšno osebno. ljubko noto in zahtevajo od nas malo časa ali stroškov!
Za staro In mlado
Preproste obleke se podajo sleherni starostni dobi, kajti preprosto obleko lahko nosi petnajstletna deklica kakor tudi starejša gospa, ki bi lahko bila	stara
mati. Le v barvi obleke poudarimo razliko — dočim si mlada gospodična lahko privošči živobarvno ali svetlo blago, mora starejša gospa ostati pri črnih in temnih tvori vih. Evo treh oblek, kakor jih imamo rade! Prva ima visok vratni izrez, okrasimo pa jo z redkimi gubami, druga je dvodelna in obšita z debelo nitjo ali trakom v kontrastni barvi kakor kak usnjen jopič, tretja pa je dekliška oblekca za vsakdanjo uporabo doma in v šoli ter ima lakast pas in ozek ovratnik iz barvastega žameta.
Kakšni so vaši zobje?
Verjemite ali ne: poglavje zob je izmed najboilj važnih v higijeni in lepotni negi Predvsem: vsakdo od nas. zlasti pa negovana žena, si mora očistiti zobe zjutraj in zvečer. In sicer z zelo trdo krtačo! Vsak teden enkrat pa si očistimo zobe s sodo bikarbono ali z lesnim ogljem, ki ga zdrobimo v prah — tako postanejo naši zobje lepo bdi. In vsakdo od nas mora premagati strah pred hudim »bav-bavom«, zobozdravnikom. in ai vsaj enkrat na leto pustiti od nJega pregledala zobe, odstraniti zobni kamen in očistiti zobno sklenino. Majhna lepotna skrivnost: Po čiščenju zob si jih dobro otrite s suho brisačo; čistejši in bolj beli bodo na pogled. In ne pozabite enkrat da dan temeljito grgtstll


Kronika
*	Genovežanka °dlikovana na Dueejev predlog. Med prvim letalskim napadom na Genovo je bil ranjen neki topnški kapitan v trenutku, ko ja prečkal trg Caricamento. Lestnica restavracije Irma Cclli Ponte, k: ima prostore na imenovanem trgu, je bila prav tedaj n poti v zaklonišče z možein in dvem otrokoma. Ko pa je zagledala na tleh ranjenega častnika, mu je ne glede ne nevarnost za lastno življenje priskoč;la na pomoč ter ga navzlic treskanju bomb odpeljala na varno. Ko je Duce izvedel za junaški primer te žene, je odredil, da se mora go: pa Cclli odlikovati s srebrno kolajno za civilne zasluge. Te dni ji je bila kolajna ^izročena.
*	Umetniki proti barbarskemu uničevanju Fa3 stični sindikat za lepe umetnosti v Milanu je imel te dni sestanek, na katerem je izrekel ogorčnje nad barbarsk!m uničeva-•njsm ; t ali jonskih mest in umetniških spo-mcn kov po sovražnih letalskih napadih.
*	Tretja srebrna kolajna. Uradni list rimske vlade od 12. decembra objavlja podelitev tretje srebrne kolajne za vojaške zasluge kapitanu-pilotu Pietru Volonteriju iz Monze. Mož je t>il pred tem že dvakrat odlikovan s srebrno kolajno, enkrat z bronasto kolajno, dvakrat pa s križcem za vojaške zasluge. Vojaško poročilo naglasa, da se je kapitan-pilot Volonterio ponovno izkazal kot poveljnik eskadre za bombardi-ranie sovražnika.
*	Junaška smrt italijanskega oficirja. Iz Rima poročajo, da je padel na afriškem bojišču poročnik Stefano Macchi di Celle-re. Macchi je bil ob izbruhu vojne v Argentini, kjer ima svoja posestva. Čeprav ni bil podvržen vojaški dolžnosti, je takoj odpotoval proti domovini. V ta namen si je oreskrbel lažni potni list ter je tvegal nevarno vožnjo. Srečno je ušel sovražni kontroli na morju, v Italiji pa se je dal uvrstiti v oddelek padalcev. Na žalost so ga morali od tam odpustiti, ker je bil kratkega vida. Nato je bil dodeljen k avtomo-bilistom, kjer je služil po zgičdu mnogih drugih plemenitašev. V tem svojstvu je padel na bojišču v Vzhodni Airild.
*	Kardinal Ascalesi pri ranjencih vNa-poliju. V torek, 12. januarja, je obiskal kardinal Ascalesi, nadškof v Napoliju žrtve zadnjega letalskega napada v tem mestu. Mudil se je posebno dolgo v bolnišnici Pellegrini, kjer se je pomudil tudi ob truplih ubitih zadnjega letalskega napada.
*	Branilec prelaza Halfaje umrl. V angleškem ujetrržtvu je dne 22. decembra lani preminil poveljnik oklopnega grenadir-skega bataljona major Viljem Bach iz Steinfurtha na Radenskem, ki je zaduji brani prelaz Halfaje.
*	Smrt nemškega pesnika. V kopališču Harzburg je umrl v starosti 81 let pesnik Rudolf Huch, ki je bil leta 1933. pozvan v Nemško akademijo.
*	Solunska univerza je izpopolnjena. Grška univerza v Solunu je bila nedavno izpopolnjena z medicinsko in teološko fakulteto. Zaprisega profesorjev se je izvršila ob navzočnosti grškega ministrskega predsednika. Solunska univerza ima sedaj medicinsko, teološko, filozofsko, pravno ln kmetijsko fakulteto.
*	Glasbeni maj v Firenzi. Spored za letošnje glasbene prireditve v maju je že določen. Obsega krstno uprizoritev nove Piz-zettijeve opere, na novo naštudirano Mozartovo »Idomeneo«, Wagnerjev »Parsifal« in Verdijevi operi »Don Carlos« ln »Aido«. Nadalje bodo izvajali Bachovo Mašo v h-molu, v načrtu pa je tudi izvedba najnovejšega dela Karla Orffa.
*	Romunska knjiga o Italiji. V Bukarešti v založbi Cugetares je izšla nova knjiga pisatelja Alessandra Marcuja z naslovom »Aspecte italiane«. Knjiga podaja vtise rumunskega potnika iz Italije. Italijanski listi hvalijo, da se Marcujeve publikacije odlikujejo po živahnosti, toplini, zgodovinskih podatkih in literarni obliki, kakor tudi po modernem realizmu opazovanja.
*	Obramba pred zračnimi napadi. V vseh italijanskih mestih razdeljujejo zadnje mesece pesek za gašenje požarov ob letalskih napadih. Pesek razdeljujejo posebne komi-stije, ki obiskujejo zlasti bcJf, izpostavljene hše. Kakor poročajo italijanski listi, so bile hišnim gospodarjem skoraj povsod že dodeljene potrebne količine peska, da bo prebivalstvu v primeru potrebe takoj pri roki.
DRAMA
Nedelja, 17. januarja ob 14. url: Oče na«... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto.
OPERA Nedelja, 17. jan., ob 11.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Ob 16. url: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto. Torek, 19. januarja ob 17.: Beg iz seraja. Red A.
Sreda, 20. januarja ob 17.: La Boheme. Red Sreda.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 17. JANUARJA 1943-XXI
8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organ;sta Dounenica D'AsooLija. 11.00: Prenos pete maše iz ba-ziliike Presv. Oznanjenja v Firemzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (p G. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (p. K. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časia; poročila v italijanščini. 13.15: Poročillo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sriil v slovenščine, 13.20: Lahka glasba. 14.00: PoročfLa v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šiijanec Slovenska glasba. 15.00: Poročala v slovenščini. 17.15: Inž. Muck Oton: Zakaj je molzna kontrola potrebna. Predavanje v slovenščini. 17.35: Pesmi in nape. . 17.45: Lahka glasba. 19.30: Poročila v sdovemščim\ 19-45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščina. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmsko jfkebo ; z vaja orkester, vodi dirigent Segu-rini 21.15: Koncert tria Štajs—Burger— Lipovsek. 22.00: Predavanje v slovesni. 22.10: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45: Pomočila v itaLijanščiai.
*	70 letni morilec. V noči na 10. januar je 70 letni Albin Zezula v Znojmu najprej ustrelil 55 letno Ano Schwarzovo, potem pa izvršil samomor. Poizvedovanja policije so ugotovila, da je Zezula, ki je stanoval pri Schwarzovi, svojo najemnico že delj časa nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami. Schvvarzova ga je vedno zavrnila. V usodni noči se je Zezula splazil v sobo Schwarzove in jo med spanjem ustrelil v glavo. Nato je odšel v svojo sobo in se tudi sam ustrelil.
*	Smrt stoletne ženske. V milanskem istitutu Palazzolo je umrla Giuseppina Be-nini, vdova Meda, ki se je rodila 13. junija 1841 ter je učakala lepo starost 100 let, 9 mesecev in 7 dni. Pokojnica je izvrševala ?3 let natakarsko službo in se je zatekla v Istituto Palazzolo šele pred dvema letoma. Do zadnjega je starka ohranila duševno svežost. Pred smrtjo jo je bolezen položila v posteljo samo za 7 dni, pa še ta čas je ženica vstajala in hodila iz sobe v sobo ter si krajšala čas v pomenkih s sosedami.
*	Polovična cena za vojake na tramvaju. Po zgledu drug h italijanskih mest je tudi uprava milanskega tramvaja napravila sklep, da imajo vojaki v uniformi pravico do polovične voznine na vseh njenih tramvajski progah.
*	Kdo sme potovati v avtomobilu? V četrtek, 14. januarja, so bile uveljavljene nove odredbe glede potovanja civilistov na avtomobilskih progah v Italiji. Odredbe so v skladu z ministrskim dekretom od 27. novembra 1942., ki določa, da se smejo voziti z avtobusi v prvi vrsti osebe, ki odhajajo v službo, poleg njih dijaki, ki obiskujejo predavanja, nadalje kmetovalci, industrije! in trgovci, ki lahko dokažejo upravičenost potovanja. Dovoljen je prevoza z avtomobili tudi v primerih nujnih družinskih potreb, vendar morajo vsi potniki Imeti zadevne izkaznice, katere izdajajo domače občine.
*	15 centimetrov snega v Milanu. Listi poročajo, da je v Milanu to zimo letos že trikrat snežilo in sicer je zadnji snežni me-tež prinesel 15 cm snega. Sneg seveda pridno kidajo in odvažajo z ul:c.
*	Trafikanti ne smejo lagati. V Rapallu so ostali kadilci proti koncu prve polovice januarja skoraj brez tobaka, kajti v vsaki trafiki, ki so jo obiskali, so jim povedali, da so »cigarete že pošle«. Policijska oblast je to izvedela in odredila preiskavo ki je pokazala, da so nekateri trafikanti res raz- . prodali vse zaloge, dva pa sta skrila tobak, cigare in cigarete. Oba sta bua aretirana. Pri zaslišanju sta se izgovarjala, da sta zadržala količine tobaka za svoje stalne odjemalce. To pa je po monopolskih predpisih prepovedano, ker so tobačni izdelki na prodaj vsakomur, dokler so na zalogi
*	Zimsko vreme v severni Španiji. V severnem in sredozemskem delu Španije razsajajo zadnje dni hudi viharji. Več ladij je bilo prisiljenih zateči se v pristanišče, nekatere pa je vihar vrgel ob čeri in na obalo. V okolici Alicanta je burja izruvala mnogo dreves in telegrafskih drogov.
*	»Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (kolon?jalnem) čaju.
u— Nova grobova. Po daljši mučni bolezni je v častitljivi starosti 87 let izdihnila svojo plemenito dušo bivša posestnica in gost lničarka ga. Fani de Schiava, vdova Kcpitar, rojena Deisinger. Na zadnji poti jo bodo spremili v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah jn položili v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Maša za-dušn'ca se bo darovala v soboto 23. t. m. cb 7. v cerkvi Sv. Petra. — V Ribnici je v visoki starosti 87 let preminila ga. ROza-lija Burjeva, p0 rodu Pustova. mati soproge dr. Ma rčiča. K večnemu poč tku bodo pokojno položili v nedeljo na pokepa-1'Sču v Ribnici. — Naj v miru počivata' Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
šopek cvet?a na g?3b
Padel je sneg. brila je burja okoli oglov In cvetele so ledene rože, ko smo spremili pred letom dni k večnemu počitku nepozabno, po vsej soseski znano in spoštovano gospo, trgovko in ženo gostilničarja Marijo Malgajevo. Bila je eden izmed tistih ženskih likov, ki ostajajo v spom nu in vzgledno lebdč nad nami.
Draga Marija! Še mlada, polna želja in nesebičnega dela, tiha in vedno otožnih potez, kakor si bila, si stala med nami vprav do zadnjega. Nihče n: slutil, da ugaša luč, da že pojema plamen Tvojega življenja. Vsa prevzeta goreče materinske skrbi in ljubezni za družino in dom, prijazne po-strežljivosti svojim odjemalcem in gostom, si našla vedno dobro besedo in imela odprte roke za trpečega bližnjega. V tem si pozabljala sebe. Nisi utegnila prisluškovati svojim bolečinam in svojemu lastnemu trpljenju. Socialno usmerjena si hodila široko pot dejalnoisti in globokega razumevanja tuje bolesti; a le tesna in ozka je bila steza Tvojega lastnega življenja. Najčistejša miselnost v izrazu dobrote in plemenitosti, v izrazu spoznanja in izpolnjevanja dolžnosti — to je dika in dostojanstvo žene!
Se vidimo ostro zarezane poteze trde borbe materine; a tudi izza te odrine milo sevajoč nebeški smehljaj, spokojne sprostitve duha v objetju poslednjih neskončnih skrivnosti življenja.
Se vidimo Tvoj nevzdramno snivajoči lik v razkošju duhtečega cvetja. En sam dih pomladi v zasneženi in hudi zimi. V naročju tužne pestrosti pa m'rno valujoči in v žaru luči vtapljajcči odsev prelestnega svita mogočnih obrisov kakor iz prozornega marmorja izklesanih ledenih rož. Nisi videla, nisi čutila več vse te zemske minljivosti. V nadzemskem življenju poveličuje le eno — nesmrtnost duhovnih vrednot, skritih v velikodušnih žrtvah.
Padel je sneg. Pritajeno ihtenje in votlo bobnenje prsti se je izgubljalo v somrak gluhe tišine. Bele snežinke, drobne :n lesketajoče, so se lovile po zraku in šepetale ono večno krožečo pesem bolečin slovesov.
In četudi strašna, neizprosna in tako temna stoji nema smrt pred človekom — poznamo tolažbo. Iz globine molka črne zemlje in iznad žejne sile smrti se dviga in zrcali v vsej jasni ni velika misel, po'na utehe in blaženosti: Vekovito je življenje duh&.	Malči Osredkarjeva.
a pokojnim
Sem akad. slikar jem prof. Ivanom tičem bo darovana v sredo 20 t m. ob 1 v frančiškanski cerkvi pri oltarju srca Jezusovega. Društvo slovenskih likovnih umetnikov vabi vse znance ln prijatelje ter ljubitelje njegova umetnosti, predvsem v Ljubljani bivajoče stanovske tovariše, da se številno udeleže gori javljene zaduš-nice. Izkažimo mu zvestobo za zvestobo; oddolžimo se njegovemu spominu zaenkrat s tem, da številno zbrani v tihi molitvi prosimo Vsemogočnega za večni pokoj njegove duše. Pridite! Odbor
u— Vodnikova prati ka za leto 194S. Je
pošla. Na zalogi ima Vodnikova družba samo še povest Janka Kača »Na novinah«. Ker se še vedno oglašajo v družbeni pisarni člani, ki bi radi imeli letošnje knjige, Je družba pripravljena ponatisniti Vodnikovo pratiko za leto 1943., ako se javi najmanj pet sto članov. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. januarja t L in plačati članarino 17 lir. Prijave sprejemajo: družbena pisarna, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne), prvo nadstropje, Knjigarna Tiskovne zadruge, Selenburgova 3 in Knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6.
u— Podpornemu skladu za slepe na aa»-
vodu za slepe otroke v Kočevju so darovali: g. Anton Prelog, trgovina pisalnih strojev, Ljubljana, 300 lir; g. Franc Prelesnik, trgovec v Kočevju, 110 lir; gg. Joško in Jožica šubert in ga. Francka Kajfež iz Ljubljane po 100 lir. — Vsem navedenim dobrotnikom slepe mlaline iskrena hvala!
u— Jutri, v ponedeljek 18. t. m. bo v veliki filharmonični dvorani prvi klavirski koncert letošnje sezone. Koncert bo izredno pomemben, tako po umetniku, ki ga bo izvajal, kakor tudi po skrbno sestavljenem sporedu, ki nam prinaša staroklasične, romantične in tudi modeme skladbe. Izvajalec, pianist Gino Gorini, je umetnik velikega formata, ki uživa vsepovsod izreden sloves kot sijajen interpret klavirske literature različnih dob in narodov. V tem pravcu je sestavljen tudi spore! njegovega prvega umetniškega koncerta v Ljubljani. Najprej ima na sporedu dvoje točk iz staroklasične glasbe, in sicer tri Scarlattijeve Sonate ter Bachov Preludij in fugo v Es-duru v priredbi slavnega Busonija. Srednji del kon_ certa nam bo dal Brahmsovo Balado v h-molu, dve kratki skla/lbi Francoza Debu3-syja, in sicer Odsevi v vodi in Golliwogov ples. Dalje umetnikovo lastno skladbo Sonato ter Casellova Dva ričerkajra na ime Bach. (Ričerkar je kontrapunktična glasbena oblika, ki je bila v nav3di pred razvojem fuge). To delo je tembolj interesantno, ker je zgrajeno na 4 tone; b, a, c, h. Zaključni del Gorinijevega koncerta pa je Chopinova Fantazija op. 49. Znamenito delo nesmrtnega glasbenega velikana, katerega pač ne moremo pogrešati na nobenem klavirskem koncertu. Na Gorinijev koncert še prav posebno opozarjamo vse glasbo ljubive občinstvo in vabimo na obisk. Začetek koncerta bo točno ol pol 7. uri v veliki filhar-monični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
u— Preselitev. Odvetnik dr. Ivo Benko-vič in zagovornik pred civ:ln'm in vojnim sodiščem v Ljubljani se je preselil v Pu-harjevo ulico 14.
u— Nedeljsko zdrevnišks dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestnj zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleiweisova cesta št. 62.
u— Imetniki generatorjev, pozor. Za Vaše generatorje dobite fino rezljano lesno slamo v Kolodvorski ulici 3 na dvorišču.
u— Gospodinje, nabavite si pravočasno Gospodinjski koledar za L 1343-XXI-XXI1. Brez Gospodinjskega koledarja vam bo težko gospodinjiti. Razen gospodinjskih tabel obsega koledar tudi nove kuhinjske recepte, primarne za sedanji čas. Dobi se v Knjigarni Tiskale zadruge, Selenburgova ul. 3. . w
u— Obve£t;la vsem, ki se učijo modernih jezikov. Velik pripomoček pri učenju tujih jezikov so jezikovne šole na ploščah slovitih profesorjev po praktični metodi. Uspelo nam je dobiti šs nekaj izvodov takih šol. in sicer: za italijanšč no, nemščino, angleščino itd. Vabimo cenj. interesente, da se čimprej zglase. ker imamo le nekaj iz-vedov. Everest, Prešernova ul. 44.
Neycsts i« ženim!
Najlepši spomin Vam bo lepa fotografija, ki jo na željo poveča in moderno uokviri
STUDIO POTRČ,
Selenburgova 6. Moderni posnetki. — Barvna fotografija.
u— Tvrdka EVZilEST sporoča cenjenim interesentom, da ja dobila iz Caste'fidarda izborne harmonike oo konkurenčnih cenah ter vljudno vabi vse interesente na brez-ob vezni ogled.
In viaggio del Re Imperator« ln Slcilia: le Potovanje Kralja ln Cesarja ▼ Siciliji: n
entnslastlche accoglienze delle popolazioni avdnSeni sprejemi s strani prebivalstva
Potrebujete Inštruktorja? Potem poiščite Novi trg 5, kjer diplomirani filozofi pripravljajo dijake(-nje) srednjih in meščanskih šol iz vseh predmetov za šolo- Dopoldne od 9. do 11. popoldne od 3. do 5. Honorar nizek. Poskusite prvi mesec in prepričali se boste o uspehu! — Prijavljanje dopoldne in popoldne. Novi trg 5-III. S prijavo pohitite, ker je število omejeno.
u— Učite s® strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično dne 18. in 19. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna Šola: največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Nesreče. Hlod je padel na desno nogo tovarniškemu delavcu Francu Kcčevar-ju iz Ljubljane in mu jo zlomil. Pri cepljenju drv je odletelo poleno 18 letnemu sinu posestnika Jakobu Rojcu iz Žužemberka v levo oko in mu ga nevarno poškodovalo. V desnico se je hudo vrezal Franc Klan čar, ko je brusil nož. Pes je ugriznil v nogo 10 letnega d;jaka Dragana Sckliča iz Ljubljane. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici.
če vam zamrzne vodovod, se oglasite v GOSTILNI »PRI KMETU«, kjer sprejema naročila za
tvrdko MIHELIČ
ali v pisarni, Kavškova ul. 18, Šiška.
Klavirski koncert pianista 6. Gorinlja
Glede na jutrišnji koncert pianista Go-rinija nam je dal strokovnjak nekaj pripomb o skladbah, ki so na sporedu.
Spored slavnega pianista Gotrinija obsega skladbe raznih slogov in dob. Zastopani so na njem italijanski čembalisti, ki so se odlikovali z jasnostjo, živahnostjo in formalno preglednostjo svojih del. Zlasti Domeni co Scarlatti je eden njihovih najboljših predstavnikov, saj njegova dela še danes sprejema občinstvo prav tako navdušeno, kakor katere koli romantične skladbe. Nasprotno, v sodobni smeri sestavljanja sporedov se vedno pogosteje vračajo pianisti k staroklasičnim mojstrom; seveda pa postaja tudi interpretacija vedno odgovornejša v tehničnem, slogovnem in izraznem pogledu.
Debussvjeve klavirske skladbe s programskimi naslovi prištevamo med najlepša dela francoskega impresionizma. V svojih preludijih, pagodah, estampih in drugih tovrstnih zbirkah ie francoski mojster posegel v najrafiniranejši barvni svet, ki ga je izražal s celotonskimi harmoničnimi postopi, s skrajno odtehtano, občutljivo dinamiko in z novo, originalno razvrstitvijo vse tonske materije v klavirskem sta-vu. Dostikrat je na prvi pogled njegova glasba le figurativna, toda iz kopice melodičnih utrinkov in dinamičnih učinkov raste enotna, točna, neskončno nežna, barvita slika, ki je v svojem smislu prav tako edinstvena kakor svoj čas kaka klasična sonata.
Chopinova glasba so zares »rožice, posejane med topove«, kakor je nekoč s preroško jasnovidnostjo rekel Schumann. Najsmelejši, najizvirnejši utiralec poti je bil Chopin, ki je z neskončnim bogastvom svoje velike fantazije prelomil vse vezi

js treba pravilno ravnati
S poskusi se je dognalo, da krompir prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo, ne da bi pri tem trpela njegova semenska vrednost in ne da bi se pri tem za veliko zmanjšala njegova okusnest. Najnižja temperatura, ki ne škoduje krompirju, je okoli —3*> do —4° C, kar se da razlagati na ta način, da krompirjevi gomolji kot živi organizmi dihajo in proizvajajo toploto. Pri dihanju nastajajoča toplota je razlog, ki preprečuje, da bi krompir že pri —3° do —4° C zmrznil, vzlic temu, da je ledišče soka v sta-nicah krompirjevih gomoljev že pri —0.5" C. Z dihanjem proizvedena toplota je lahko prav velika, ker v velikem kupu spravljen krompir proizvaja toliko toplote, da se krompir močno segreje, zaradi česar ni priporočljivo shranjevati ga v visokih kupih, toplih kleteh ali v drugih gorkih prostorih.
Kakor je toplota pri jesenskem sprav-Ijenju krompirja r.ezaželjena, je pa zelo koristna pri prevažanju krompirja pozimi. S primernim pakiranjem namreč lahko za-držimo toploto v notranjosti vagonov, da se preveč ne ohladijo. Najboljši strokovnjaki v zimskem pakiranju krompirja so Danci. Poglejmo način njihovega pakiranja. Pod in stene vagonov opažijo 10 do 15 cm debelo plastjo slame in lepenke, da preprečijo uhajanje in dovod zraka. V tako opremljen vagon naložijo krompir v papirnatih vrečah po 50 kg. V izredno hudih zimah pa zavarujejo pošiljko še s tem, da
položijo vodoravno med posamezne plasti vreč lepenko, slamo in tudi krompir pakirajo namesto v eno vrečo v več (3 do 5) vreč. Na ta način pakiran krompir vzdrži —12» do —15ft C, kar je bilo ugotovljeno tudi pri zadnjih pošiljkah, ki so prispele v Ljubljano. Na-mrznilo je le nekaj krompirja v vrečah, ki so bile v bližini vagonskih vrat, čemur se pa ni čuditi, saj je bila okoli 6. januarja temperatura —18° C.
Namrznjen krompir je treba pod vsakim pogojem spraviti na hladen prostor (2 do 3°C), da se polagoma otali, ln ne v tople prostore (kuhinja, zakurjene sobe itd.), ker tople shrambe niso za krompir, zlasti pa škoduje semenski vrednosti hitro se menjajoča temperatura.
Zmrzli krompir ni za seme, vendar pa ga lahko uporabimo za pičo, če ga otalimo neposredno pred krmljenjem. Dnevno se sme torej otaliti le toliko krompirja, kolikor ga isti dan pokrmlmo, ker dolgo časa etajen krompir začne gniti in ni več sposoben za živilsko krmo. Končno naj še omenimo, da je zmrznjen krompir tudi užiten, v gotovih jedilih celo okusen, kakor na primer v pireju.
Gornja navodila navajamo lz razloga, da bi znali ljudje ravnati tudi z namrznjenim krompirjem, ker v današnjih težkih prehranjevalnih razmerah je vsak kilogram krme ali hrane dober, če ga lahko uporabimo v te svrhe.
s tradicijo in je v harmortskem. melodičnem in predvsem klavireko-instrurneiital-nem pogledu stopil na pot, ki je bjla za stoletje odločilna za klavir, še prav posebej pa tudi za barmonske postopke v glasbi sploh. Imena, kakor Debussv. Stra vinski j, Skrjabin in celo Wagner, vsi ti so bili DotJ ali manj odvisni v svojem delovanju od velikega skladatelja.
Ker bo koncert velik umetniški dogodek, opozarjamo, da se bo vršil jutri v ponedeljek ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani
Z Gorem^sega
Za predsednika deželne gospodarske zbornice v Celovcu je bil postavljen okrožni gospodarski svetovalec dr. Fric Kern, za glavnega poslovodjo pa dr. Fric Jak lin. Oddelek za obrtništvo vodi Herman Senekowitsch-
Iz Spodnje štajerske
Darežljivost za zimsko pomoč je po ugtv tovitvah listov letos znatno narasla tudi na Spodnjem Štajerskem. Prednjačijo okrožja Ljutomer, Maribor-mesto in Brežice. V lju_ tomerskem okrožju je Gornja Radgona na prvem mestu.
Iz Hrvatske
Razdelitev daril sremskih kmetov. Pred! dnevi so razdelili darila, ki so jih za Božič poslali v Zagreb sremski kmetje. V prvi vrsti so bile daril deležne vdove ln sirote padlih vojakov, ostanek pa je bil razdeljen sirotišnicam, bolnišnicam in revnim Zagrebčanom.
Ustaška mladina pojde v Rim. 28 funk-donark ustaške mladine je GILL povabil na enomesečno bivanje v italijanski prestolnici, kjer bodo gostje poslušali predavanja na Glasbeni akademiji.
ŠPORT
XVI.

za tačke
Danes se začne povratni del tekmovanja
za italijansko nogometno prvenstvo
Nobenega odmora ne bo letos med jeseniškim in spomladanskim delom tekmovanja za nogometno prvenstvo Italije, saj bodo v diviziji A danes kar nadaljevali kakor dosedanjih 15 tednov in tako bo petem ostalo tudi pri drugorazrednih, tem bolj, ker so klubi iz divizije C že pred tem nastopili povratno pot do pravega konca.
Tako je terej prišlo, da bomo iz skupin« najboljših moštev že danes zvedeli za prvih osem izidov iz I. povratnega kola, ki bo imelo za nasprotnike iste enajsrtorice kakor na prvi termin v tem tekmovanju s to razliko pač, da so morala danes na gostovanje ona moštva, ki so takrat — to je bilo 2. oktobra — igrala doma.
Situacija za vsako se je seveda od tedaj v mnogočem spremenila in ta srečanja med partnerji prve prvenstvene nedelje bodo kajpa vse drugače pomembna kakor so bila takrat, ko so se vsa moštva prvič pokazala na terenu. Med dvoboji današnje nedelje zavzemajo posebno mesto trije, in sicer v Benetkah, Torinu in Milanu. AH bo lahko Livorno nadaljeval svojo pot na vrhu ali tik pod vrhom te tabele? Ali ba mogel Torino, čeprav na iastn;h tleh, spravit} na kolena zelo močno Ambrosian0 tn ali ae bo Juventus, ki mora iti v geste v Milan, tudi to pot vrnil — že desetič zaporedoma — s celotnim uspehom? To 90 glavna tri vprašanja, na katera bomo odgovore dobili drevi in ki bodo morda usodna za vrstni red najboljših do konca tekmovanja. V ostalem je na današnjem sporedu še več zanimivih gostovanj tako med drugim Bologne v Bergamu, Genove v Vi-eenzi in državnega prvaka Rome v Firenzi. Naša soseda Triestina bo morala danes še enkrat v sredo Rima, kjer bo nastopila proti drugemu rimskemu moštvu Laziu, kj bo gotovo skušalo popraviti nedavni neljubi poraz Rome.
Podrobni spored obsega naslednjfli 8 sre. Sanj:
v Firenzi: Fiorentina—Roma. v Vieenzi: Vleenza — Genova, v Milanu: Milano—Juventus, v Benetkah: Venezia — Livorno, v Torinu: Torino—Ambrosiana, v Genovi: Liguria — Bari, v Eergamu: Atalanta — Bologna ln v Rimu: Lažja — Triestina.
V diviziji B bosta danes najvažnejši tekmi med Padovo in Pro Patri o ter med Brtsc'o in Modeno. Prva bo pokazala, ali se bo Pro Patria še zmerom lahko obdržala ob strani ali celo pred vodilno Spezio, druga pa. ali je Brescia res tako močna, da bi Modeni le.hko zavila pot do najvidnejšega meeta. Spezia bo imela to pot dovolj lahko nalogo v srečanju z Nov- ro na domač h tleh in bo prav verjetno spet storila krepak kerak proti končnemu cilju.
Pari današnje nedelje so naslednji:
Na pol i — Udinese, Siena — Cremonese, Savo na — Palermo, Pescara — Fanfuila, Mater — Pisa, Padova — Pro Patria, Spezia — Novara, Anconitana — Alessandria in Bresc'a — Modena.
Nedelja, 17.1 194S-XXI
Kdor lSče službo plača 1» tsaKo Dese<to L —.30. na ar*, ln prov. ta&so —M, m dajanje naslova
ali šifro L 2.— Najmanjši izno? za te oglas« Je L 7.—. — Za Senltve to dopisovanja Je plačati 7x. vsako besedo L 1.—. za vse druge ogla» .L —.60 ea besedo, za dr«, to prov. takso h —JJO. za dalanje naslova ali Šifro L 3.— Najmanjši iznos st te oglase Je l> 10.—

		
i ^	Tel.	
] t^T^	40	
ib	88	
i P £ M	O 6	
jCOMBAS		
j GLEDALIŠKA 14		
E?rivsk. pomočnika
,-rtmc takoi proti dobri p'ači Giud, Stari trg 30.
721-1
Hlapca-
rvrdneea in poštenega, sprejmem Battelino Vinki Kotnikova ul. 16.
611-1
Kuharica
in služkima se sprejmeta za gostilno v Liubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
703-1
Sluga
za vsa h sna delo, veži t-alijanščine se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Ju. :rn pod »Vesten s^ra«.
937-1
Sprejmemo takoj
kl.niavničar;e, mehanike kletarje in vajenca za avto-me-hanikn. — Gasogeno. Puhure-va ulica 0. ~	S91-1
Delavca
7a trgovinske in gospodarske posle sprejme takoj A. Sušnik, žttlezntna, Ljublia-na, Zaloška 21.	913-1
Mizarsk. pomočnika
sprejme Zalaznik, Napoleonov trg 7.	860-1
Sprejmem
več pomočnikov za šivano in zbito delo. Mrak, čevljarstvo, Sv. Petra cesta 30.
869-1
Radiotehnik
z večletno prakso za vodenje delavnice pri večji ra-dio-tvrdki. se spreime takoj. Ponudbe z zahtevo plače na oglas. odd. »Jutra« ped: »Stalna služba«. 706-1
Čevljar, pomočnika
sprejmem takoj za popravila. Tome, Sv. Petra c. 47.
821-1
Iščem dekle
za vsa hišna dela. Stre-lišica ul. 32. Zgornji zvone«. Nastop 1. februarja.
782-1
Avtokleparje
(kolarje) in ivtoličarja sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jatra. 805-1
Pridno dekle
za vsa gospodinjska dela i?.'em. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.__707-1
Kuharico,
dobre, pošteno, za vsa hišna dela iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 582-1
Gospod, pomočnica
i!i postrežnica za ves dan s popolnim znaniem d.il širni zaposlitvami, dobi dobro mesto k 3 osebam. P,:!ča 3n0 lir I^aslov v ogl. odd. »Jutra«.	705-1
Iščem gospodično
al: gospodimsko pomočnico, ki zna kuhati, liubi štirilet-ri-ga otroka. Plača, hrana dobra. Pismene ponudbe na cc'.. odd. »Jutra« pod »Strogo zanesljiva«.	727-1
Frizerko in vajenko
sprejmem takoj. Rafael Loboda, Rožna dolina c. IX, št. 5,	_ 722-1
£'gmost. gospodinjo
iščem. Prednost imaio ose-b<- z malo pokojnine. Po-i2ve se v gostilni »Birt« na Vodnikovi cesti 86. 739-1
Služkinjo,
pridno in pošteno, sprejme t i;oj Jože Musar, Sv. Petra cesta 61.	754-1
Imovit gospod
starejši, spreime ugodno vcrzirano. samostojno, dru-žibno, dobrosrčno, mlajšo ošebo čednega nastopa kot gospodinjo ali pa gre k taki ri£ udobno stanovame in hrano. Vsestransko izčrpne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Drugi dom«.
622-1
Postrežnico
z:', dopoldne iščem. Frlan-J.rnejčič. Aškerčeva u. 13.
932-1
Postrežnica,
pridna m pošena za eden Jo <1va dneva na t«ien išče V.ižbo. Nasov v vseh poslovalnicah Jutra.	807-1
Frizerka
službo na deželi. Nastop tabo;. Ponudbe na oglasni c<l lelek Jutra ped »Imam la-sciapassare«.	885-2
Kuharica
srednjih let žel: mesto k boljši družin'. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«.	016-2
Frizerka,
mlajša, dobra moč, i£če službo. Naslov v vseh po-sl. Jutra.	818-2
Mizarski pomočnik
srednj i let išče zaposlitve. Naslov v vseh posl. Jutri.	540-2
Jančkov kožuh,
velik, za 600 Ur in citre prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	725-6
Prodam:
moške polčevlje št. 41; violino z etuijem; zamenjam nerabljene gojzerice št. 43 za 42. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	780-6
Železen štedilnik,
zelo močan m b-!o že'ezno posteljo prodam. Trdinova ulica o, podpritličje.	870-6
Lisičjo kožo,
malo rabljeno, prodam za 430 lir. Drmik Ivanka. Vodnikova cesta št. 81.	873-5
Na prodaj
nizka želrzna l>eč in ročni voziček. 5:5ka. Janševa cof ta 1.
8?7-6
Potrebujemo
za takoi mlajšega pomočnika mehanične stroke, ki bi se razumel na popravila gramofonov. Everest-Servis, Prešernova 44.	828-1
Frizerka
mlajša, dobra moč, Sče službo." Ponudbe na ogled d. Jutra pod »Frizerka«.	617-2
Ključavničar
z večletno prakso, absolvent strojne delovodske šole, vešč dela ter vodstva v strojnem in stavbnem podjetju. išče namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1. februar 43«.
664-2
Dekle,
mlado tn pošteno v vseh ozirih, išče službe v bifeju ali kai sličnega, takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	731-2
Kuharica
išče službo kot sama gospodinja k mali družini Ponudbe pod »Stanuje oazunaj« na ogl. odd. Jutra.	78B-2
Bivši trgovec,
solideu. star 36 let. z večletno ?am<stojno prakso ižče kakršnokoli zaposii*?v. Zadovoljen ;udi samo nekaj dni v meseca. Cenjene ponudbe po-1 »Skromr-a nUča« na oglasni oddelek Jutra.	-801-2
Za tovarn, bufet
- em mlajšo, pridno, pošteno in tanesiiivo gospodično z »rinjem kuhanja ekaprea-kave iti. ter nekoliko znanja italijanščine. Informacije od 10. d t 12. ar« r — Slaščičarni >>porU.	942-1
Foto retušo
sprejmem na dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 711-2
Knjigovodja-
korespondent, vešč italijanskega in nemškega jezika ter vseh pisarniških poslov, išče zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen«.	699-2
Popravljam
preproge, perzijske in drage. Pridem tudi na dom. Ponuc*be na ogl odd. »Ju tra« pod »Popravljam«.
729-2
Gospodična
išče kakršne koli zaposlitve proti prehrani ali mali nagradi. Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirna«.	779-2
Trgov, pomočnica,
mlada, pridna in poštena, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kjerkoli«. 740-2
Absolventka
trgovske šole. pridna in poštena, išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudb«, na oglasni od-delek Jutra pod »V potrebi«.
982-2
Službo sluge
ali kaj sličnega želi pošten moški, star 30 let. Naslov v vseh poslovalnicah »Tu tra«.	939-2
Dobra šivilja
gre šivat na dom po ni2fci ceni. Ponudbe n» ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva«.
899-2
V treh mesecih
se lahko praktično naučite italijanščine, nemščine, francoščine. Metoda izvrstna. Hoporar nizek. Pouk zvečer in na željo v nedeljo dopoldne. Zglasite se od 15. do 17. ure: Novi trg 5, III. n.	702-4
Če se hočete
hitro in prajetično naučiti italijanščine, po nizkih cenah — zglasite se na Rimski c. 10/I. desno.	784-4
Nemščino in klavir
poučuje "boljša gospa. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
720-4
Angl. konverzacijo
z gospodično iščem, event. v zameno za italiiansko. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	781-4
Italijanski profesor
poučuje Italijanščino. Naslov v vseh posl. Jutra.	917-4
EZESES

DRVA
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
Peči, sanke, drsalke
ter dele kurilnih naprav ugodno proda »Metalia«, Cesta Arielle Rea 16 (»Pri levu«),	682-6
»Ilammonia«
parketno čistilo Je pri spelo — poskusite. Je odlična tekočina, čisti le po. temeljito hitro m po ceni. HAMMON1A čist parkete pohištvo, lino leum, gumi folge umet na m kamemta tla — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, — Ljubljana B!eiweisova cesta 35a
J-175bM-6
Štedilnik
za vzidat, starejši. brez ploščic takoj prodam. Potrč Stane. Zvezna 5 (Zelena jama). 943 6
Moško pelerino
prodam. Breceljn.k. klepar, Cerkvena ul. 19 Trnovo.	936 6
Srebrno lisico,
krasen eksemplar, nujno ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
945-6
Kapuc, blazine,
t:o	izgoiovl.enih, ročno
z.nje v barvat* — projain Črtomirova 19-11, desno.
896-6
Eleg. samska soba
ter različne umetniške slike, zelo počen naprodaj. — Na ogled pri Ga^ogeno »Merkur«, Puharjeva 6.	894-S
Več komadov sank,
eno ali dvosedežne, izvrstna izdelava — se po ugolni ceni razprodajo. Na ogled pri: Ga-sogeno »Merkur«, Puharjeva ulica 6.	889-6
Fotoaparate,
rabljene, in pribor kupimo ali sprejmemo v prodajo (pridemo o« dom). Vato-tehnika, Blriweisova 1).
825-7
Otroški voziček,
globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Res dobro ohranjen«. 819-7
Hladilnik,
električni, dobre znamke, za 60—90 litrov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutri« pod »Frigidaire«. 812-7
Stare moške obleke,
čevlje, perilo, pohištvo itd.
.Ino kupuje Drame Alojzija, Ljubljana. Gallusovo
nabrežje 23.
809-7
Otroške snežke,
bele. it. 25 ali 26. dobro j ohranjene, kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snežke«.	807-7
Kupimo
kompletno aparaturo za izdelovanje alkoholnih pijač. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
8:3-7
Kupim
kotel za žgan.c. — Radilovič Ivan. Sv. Petra cesta št. 25, Ljubl:ana	S33-7
Parker nalivno pero
dobro ohranjeno, dumsko nli moško, kup m. Evrest. Prešernova ulica ■!!.	832-7
Pabefk! iz avtomcbUlMsa
Posebno v vzhodnih rudnikih Severnih držav amerišk:h se je zadnji čas pokazalo vcl'ko pomanjkanje delovnih moči, največ zaradi zmerom številnejših vojaških vpo-klicev. WashingtonEka vlada je v zvezi s t-m sklenila posebno pogodbo z Mehiko, i bo od tamkaj dobivala delovne sile, - odvsem za delo na polju, toda zdi se, da r-^ikanci niso posebno navdušeni za iz-
"jevanje v zvezdnato republiko.
• * •
Vvoiz -:Jnja jekla v Angliji se giblje tu-, v vrjnern času med 10 in 14 milijoni ton no. brez dvoma zaradi tega, ker je An--ži kljub pr zadevanju niso mogli povelj, ker jim krvavo primanjkuje surovin,
ao jih prej dobivali iz evropskih krajev. * * *
V Rumunijj je bilo ustanovljeno novo ?n-v atrijsko podjetje, ki se je lotilo„ izdelo-■aja sintetičnega gumija, z imenom »Ro-acol«. Družba razpolaga z glavnico 40 ml-; nov lejev. Za 'zdelovanje bo uporabljala • j več petrolejke, proizvode po nek; po-• bni metodi, ki je tudi rumunskega izvora.
i Tovi proizvod se bo imenoval >Rompren«. * • *
Japonci »o se z vel'klm! napori in tudi
" . uspehi lotili izkorišSsnja železne indu-' rije na Kitajskem, kjer so zanjo ogrom-, bogastva. V Pekingu je bila nalašč za ustanovljena nova železarska industrij-družžja z g!avn'co 100 miTjonov jenev.
Perzijsko preprogo,
manišo, in ročno blagajno prodam. Ogled od 12 do 17. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	820-6
Kopalno banjo
s pečjo in zephir peč, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	818-6
Otroški voziček,
globok, dobro ohranjen, prodam. Obirska ulica 44.
806-6
Moške galoše
St. 40. nerabljene prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 804-6
Velika Lutz-peč
isa de!avn:co ali sI;čno naprodaj. Ogled pri Jenko. Karlovska 2. 856 6
Pisalni stroj
»Artler«, električen radiator železno peč tei kratek klavir »Hofman« prodam. Rožna dolina, Cesta II St. 18. 835-6
Prodam:
prvovrstne žirovske goizeri-ce št. 42, 650 lir, čevlie št. 42, 250 lir, in usnjene polenice. Naslov v vseh oo-slovalnicah »Jutra«. 763-6
Škornje št. 43,
boks, z dvomim podplatom, prodam. Udovč, Kladezna ulica 13.	768-6
Sanke,
dvosedežne, velike, otroške, prodam za 200 lir. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 730-6
Preproge:
1 komad perziitki original, 1 komad pirotski in 3 bosanske proda Hvastia. Ja-vornilcova cesta 13. Oeied od 10. do 16. ure. 759-6
Prodam
dva železna štedilnika, nova. za vzidanie. z bakrenim kotlom. Via Petrarko-va 34 (prej KomenskecO.
760-6
Otroške gojzerce
št. 38 prodam. Habe, Wol-fova 12, dvorišče. 750-6
*EIektro-Lux«-
aparat, sesalec za prah, prodam. Ponudbe na ogl. odd.
»jutra« pod »Novi mo^e'«.
769-6
Predpečice
za lončeno peč. 50 odstotkov prihranka na kurivu — dobavlja — Gnsogeno »Merkur«. Puharjeva ulica 6. 888-6
Prodam:
moške škornje št. 42 in ženske drep čevlje št. 37 (Pop-per). — Zmajlovič, Zrinjskega cesta 7-II.	881-6
Dva para
gojzeric. žirovskih št. 28 in 30, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 919 6
Stoječo blagajno,
srednjeveliko, kot	nova,
prodam. Prijave na	oglas, odd. »Jutra« pod ert-
heim«.	914-6
Otroški voziček,
globok, zelo dobro ohranjen, se proda. Stari trg 3, I, desno.	929-6
Električno peč
znamke Siemens, 1500 Kv, novo, prodam. Ivan Golob, Gallusovo nabrežje 29, krojaštvo.	872-6
Moški gojzerji,
rabljeni, šivani, žirovska kvaliteta, št. 40, se prodajo. Na ogled pri G. Bevcu, Gradišče 7, desno, dvorišče.
874-6
Kupim
1 ali 2 kotla oi lo« litrov naprej za kuhanje žgana; pla-rsni tiko; ali vzatnem v najem proti mefečni dobri odškodnini. Ponudbf na cglasni o-Melek Jutra pol »Kupim kotao«.	834-7
Blagajno,
železno, stoječo, kupim. A. [Covačič, Prešernova ulica 44.
830-7
Električni vlak
s tračnicami, transformatorji, večjo garnituro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro ohranjen 25«.	765-7
Perzijsko preprogo,
originalno, kupim samo od privatnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna priložnost«.	715-7
Sukanec zamenjam
za kvačkanec št. 100 in 80. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kvaliteta«. 753-7
Perzijsko preprogo
kupim samo iz prve roke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Perzijska«. 752-7
Ženske gojzerice
št. 37 in 40. kupim. Ponudbe na oglasni odiclek Jutra pod »Gojzerice«.	877-7
športni voziček,
otroški, moilern. kupim. Ce-n;ene ponudbe pod »Dobro ohranjen voziček« na oglasni oddelek Jutra.	867-7
Kupim avto
pol tovorni ali	tovorni »Zima« MIlan	JUger, predilnica farne.	Sv. Petra cesta 17.	62U-10
Luksuzni avto,
limux.no ali lubtiolet 4- do 6-■edetni novejše tipe, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	829-10
Kupimo
tovorni avto. nosilnost eca. 5 ton. Cenjene ponudbe na na slov: Saturn nt d. (L, Ljublja-
na-Mos:e.	805-10
Kolesa
Kupimo biciklje,
bicikelj-gume in motorna kolesa. Plačamo dobro. Gaeoge-no »Merkur«, Puharjeva ul. 6.
892-11
Pohištvo
Kupi se
dobro ohranjena samska soba ali tudi posamezno ležalni kauč in omara. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Trd les«.
704-12
Bazno pohištvo,
snažno m druge uporabne predmete, stai no kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod stoz vežo.	788-12
Lepo spalnico,
dobro ohranjeno, trd les. furnir, kupim. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Moderna«.	728-12
Prodam:
2 postelji, 2 nočni omarici, mizo in drugo, vse trd les. Brejževa 8. Šiška. 744-12
Moderna kredenca
kombiniran«, manjša in miza s štuimi tapectranlmi stoli, vse novo. trdi les, naprodaj za lir 4500. »Oprava«, Mestni trg 17. prehod.	930-1?
Oblačila
Kompleks, j	Kupim
frrannri. a parcel prav j trgovsko ali stanovanjsko hi-bllsu mesta, prodam, io v strogem centru. Po-Ponudbe na ogl .odd. I nudbe na ogl. odd. »Jutra« Jutra pod »8 tfavbnib«. pod »Center mesu«. 671-20 ----0 |
Prodam
dvostanovinjsko vilo za lir 350.000. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod: »Lepa vila«.	771-20
Stanovanje
1
UlS.
842-20
Parcelo
r severnem delu prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stavbna«.	843 2«
Dve parceli
prodam v Svetokriškem okraju » 85.000 lir. Ponudbe na ogl. oda Jutra pod »2 parceli«.
849-20
Hišo,
14 stanovanjsko, s komfortnimi tanovanji. do-no«no, ▼ bliž;ni stare eprtrve v SiSki prodam za 900.000 lir Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »O-lovška«.	844-20
Luksuzna vila
v strogem centru s krasnim vrtom ca 43C0 m* Je n* prodaj za 2.300.000 Vr. Eventuelno orod«.-ro ^amo polov co. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »4 pircele in vila«. 850 20
Krasno parcelo
ob sedanji Bleiweisovl cest1, 850 m! prodom za 280.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lo ugodno«^_848-20
Kupim parcelo,
spadajočo pod Ljubljano. Ponudbe pod »Brez posredovalca na ogl. odrt. Jutra.	855-20
Kupim
se dobro ohran ene stare fla-ne'ai=te rjuhe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 883-7
Prodam
kompletno železno emajlira-no otroško posteljico in črn usnjen moški suknjič. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	866-6
Železen štedilnik
dobro ohranjen, prodam. Ogledati pri gospe Poto-kar, Ciril-Metodova 47, I, prej Bleiweisova-Dunaiska.
858-6
Otroške vozičke
fcup:te — prodajte —
zamenjajte pri tvrdki »Promet« (Nasproti kri-žanske cerkve). 532-7
Vreče in krpe
plačujemo njaboliše v skladišču : Vošnjakova 4. 684-7
Gramofonske plošče
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje in plača naivišie dnevne cene »Everest«. Prešernovi* ulica 44.	f-212-M--
Železno blagajno
stoječo, sredn'e velikosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«.
431-7
Nakup in prodaja
umetniških predmetov, pohištvo, slike, drobne predmete. Umetnost Kolodvorska ul. 30	207-7
Kupujem
volnene krojaške odpadke in volneno trikotažo. Cankarjevo nabrežje št. 3 — Ribja ulica 8.	422-7
Seno kupuje
Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleiweisova c. 29.
689-7
Register blagajno,
po možnosti national, majhno, novejše tipe, kupimo. Everest, Prešernova ul. 44.
827-7
Fotoaparat,
dober, rabljen, kupim ali zamenjam za živel. Ponudbe z opisom na ogl. odd. »Jutra« pod »Fotoaparat«.
Kupim
dobro obran>nc čisto. Mo železno otroško posteljico. Ponudbe pol »Posteljica« na "tri. oddelek Jutra.	79C-7
Mizarji!
Več mizarskega ur od'a. evrat kompletno manšo delavnico, kupim. Ponudb? pod »Denar« na iglasni oddelek JuTa.
944-7
Guffalni stolček,
otroški, kurvjm. Ponudbe na o«l. odd. »Jutra« pod »Stolček«. _ 505-7
Sladko krmo
za govedo in slamo za nastil kupi hotel S'on 938 7
Tračno žago
in nova ali stara jermena za mizarske stroie kupi Lancoš Dimitrij, Ljubljana, Wol-fova 12.	933-7
Tenis čevlje,
rabljene, št. 41—42. kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gumasti podpla ti«.	901-7
Dve srebrni lisici
kupim. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 898-7
Preproge, klavir,
pianino,	gramofon in pisalni stroj — kup:mo. plačamo zelo
dobro.	Ponudbe »Dobro
plačilo«	na oglasni odd UV Jutra. 800-7
Brle snežke
št. 22. dobro ohranjene, za-rnenijra za večie: razliko doplačam. Naslov v vseh poslovalnicah »Tutra«.
875-7
Prodam
dve skora) novi obleki,
modne hlače, zimsko črno suknjo za postavo 165 cm. Ogledati dopoldne: Gaieva št. 2, V, II. stopni.. vrata št. 26.	691-15
Perzijaner krzno,
novo, za kompleten plašč, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	710-15
Blago,
predvojno, angleško, za moško obleko in za damski kostum ugodno prodam. Na ogied: Emonska 10 a, I. n., I. vrata.	748-13
Hišo z vrtom
in njivami prodam. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »D. M. Polje«. 767-20
Parcela
na Kodeljevem. lepa lega. se proda. Ponudbe na ogl. oda. »Jutra« pod »Brez posredovalca«.	708-20
Komfortno vilo
lepo — prodani za lir !»*).— tisof. Ponudbe nn oglasni oddelek Jutra pod »Moram«.
8X) 20
Krasno hišo,
dvostanovanjeko. z ltpim vrtom. v okolici Ljubljane, pr°-dam za lir 850.001 Ponudbe na o?la?ni oddelek Jutra P"d »K runa«.	840-30
Prodam
krasno vilo ter stavbno parcelo po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lir 500.000 ter 120 tisoč«.	946-20
Kupim *
enodružinsko ali dvodruiin-sko vilo z večjim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam dobro«.
947-20
Parcelo
_ -	,	i kupim za Bežigradom ali
Res donosna nisa,	kjer koIi pon„abe na ogl.
v centru 15 korJortn h	ojj. »Jutra« pod »Dobro
stanovanj Je na prodaj	pia£am«.	906-20
za 3.200.000 lir. P on ud De
o^estT^o I Kupi® hišo vilo
Ponudbe na ogl. odd. »Ju-_ ,	i tra« pod »Imam gotovino«.
Prodam	j	9o>2o
5'00 kvadr. metrov zemlje v okolici Ljubljane po 25 I	HiŠO
lir kvadr. meter. Ponudbe	" ° , .
na oglasni odd. »Jutra«_pod | P^am.
»Tudi za industrijo«. 775-20
Vilo,
komfortno, z velikim vrtom, za Bežigradom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »820.000 lir«.
stanovanjema, 100 metrov od tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Niz ka cena«.	904-20
Kupim
stavbno parcelo za gotovino. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo lege, velikosti in cene pod »Gotovina«.	679-20
Kupim
eno ali dvodružinsko vilo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »500.000 lir ali več«.	745-20 !
Kupim
hišo do 600.000 lir. Po-
Prodam
717-20 I biSo, enonadstropno, poleg tramvaja, za 280.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zares ugodno«. 903-20
Hišo kupim
do 1,900.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Plačam takoj«. 902-20
Več parcel,
skupno ali po-iaaii.-zno. naprodaj. Ponudbe jod »Skujmo« na oglasni oddelek Jutra.
9M-29
Prodam:
nudbe na ogl! odd. »Jutra« dve stavbni r»rcUi in krasno
Zamenjam
dvosobno stanovanje za trisobno komfortno v centru za april. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »April«.
915-21
Kot sostanovalec
iščem sobo v bližini Petri. Ponudbe na ogl. eade-lek »Jutra« pod »Dijak«.
817-25«
Stanovanje,
eno- ali večsobno, iščem v mestu. Posredovalcu dam lepo nagrado. Ponudbe na oclasni odd. »Jutra« pod: »Ljubliančan«.	826-21a
Enosobno
komfortno stanovanje (Sp. Šiška) zamenjam za trisobno kier koli v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zamenjam«. 824-21a
Enosob. stanovanje
ali sobo s štedilnikom iščem za tskoi ali 1. februar. Ponudbe na ogl. dod. »Jutra« pod »Snažno«. 8!3-21a
Iščem sobo
s kuhinjo za dve osebi za i; februar. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje za železničarja«. 738-21a
Stanovanje
1-2 sobno ali meblovano sobo z dvema posteljama ali prazno s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe na oglasni odd. »futra« pod »Potrebujem takoj«.	764-21 a
Enosob. stanovanje
ali veliko prazno sobo išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen plačnik«.	74l-21a
Stanovanje
1-2 sob s kuhinjo in pripadajočimi pritiklinami iščem za takoi ali s 1. februarjem, po možnosti v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. »Tutra« pod »Točen plačnik 1943«.	755-21a
Lepo čisto sobo
iščem za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«
pod »Cista«.	761-Ua
Dijak išče sobo
za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »JutTa« pod »Januar«.
745-25« Opremljeno sobo,
svetlo, s hrano ličem blizu kolodvora. Za prehran« Živež preskrbim sam, po možnosti tudi za stanodajalca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Obojestranska udobnost«.	742-25a
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, poseben vhod. event. • hrano v bližini Poljanske c. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.	785 »s
3—5 sobno
komfortno stanovanje vzamem v naiem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Večja nagrada«.	735-2 la
Manjšo sobo,
prazno, išče gospodična zi takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Januar«.
636-2 la
Enoscb. stanovanje
r-ii prazno sobo e štedilnikom iščem. Ponu ibe pol »Stjlna Tanka« aa oglasni oddelek Jutra.	858-21«
pod »i rgovec«.
Kupim
toplo oblekco in plašček za štiriletno deklico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »štiri leta«.	766-13
Prodam:
moško kratko suknjo, damsko krzneno jopico, novo (evint. predelava v otoški plaičck), dekliško perilo, otroške volnene rokavice, srebrn pribor v etuiju. Gosposvetska cisti št. 2, hišnik.	796-13,
Prodam:
črno riža-to oh'.-rko. Poizve se pri hišniku Rimska cesta 24.
7»5-:J
Prodam
noveišo enonadstropno hišo z velikim vrtom in lepimi 5 stanovanji. Ponudbe na iglas
»Lir 680.000«.
746-20 | vilo v S.ški ter ScstRonovanj-sko hišo z velikim vrtom. Ponudbe pod »Priložnost« na oglasni o Idelek Ju ra. 880-20
Zimska suknja,
črna. nova. predvojno blago, ugodno naprodaj. — Naflov v vseh poslovaln. Jutra. 979-13
Prodam suknjo
as srednjo postavo za 350 lir in 1 kov'eg gr^m^fon malo rab'jen za 500 l:r. Poljanski nasip 32. 921-13
Smučarsko obleko,
damsko, samo dobro ohra-n:eno, kupim. Ponudbe oddati v trgovini: Prečna ca 8.	909-13
Proda se blago
za dva fina zimska plašča. Poizve se: Križaj škof j a 6.
P
kroiač, 859-13
Proda se
oglas, oddelek »ujtra« pod: I 5-stanovanjska vogalna
772-20 I hiša z Iokslom in 750 kv. m zemlj šča na nnjlep-
Enodružinsko vilo |	i^zte re
p^a^Ža2 žfooTT I =>•
Ponudbe na ogl. oad.
Jutra pod »Pru'.e'. 847 M
Starejšo hišo
v strogem centru, vefi-stan.ivanjr.ko. prodam za 380.000 lir Ponudbe na ojzl. odil. Jutra pod »Breg«.	840 .iO
Trgovska hiša,
enou-id-itropna, v strogem centru (polov, ca)
■ Proda se
6-stanovanjska hiža s 1200 kv. m vrta v Kosezah za 150.000 lir. Po-:zve sc atelje »Moda« Praž&kova 15-1. 924-20
Stanovanje
v centru. 3 sob ali več, iščem. Plačam za 1 ali več let naprej. Ponudbe na oglasni od-d:lck Jutra pod »Dob-a cena«.	838-21«
Zakonca
brez otrok, zelo mirna, iMeta
dvosobno stanovanje za ftbru ar ali marec, proti nagradi. Na-lov v vseh poslovalnicah Jutra.	791-21»
Proda se
tr:nnd trepaa žt ristnno-vanjska novograjena h:Sa v centru mesta z x<injšo h:poteko za 400.000 lir.
je na prodaj za 380.0CU	na o,;. odd. Ju-
1 v Dr.niii^ ruš n n	1 /»nn I	___
lir. Ponudbe na ogl. caa. Jutra pod »Mestni?.
851-20
tra pod Družinske razmere«.	92820
Trgovsko hišo,
dvo.aau~ tro pno, iokaii. prmerno za lažjo industr jo prodam zi 1.30C 020 lir. PiSite na ogl. gdd. Jutra pod gov&ka«.'	852 20
Proda so
, stavbna parcela v Ljub-za enonadstropno hi?.o na gramoznem fin-čnem terenu v ''zsmeri 500 kv. m za 35.000 lir. Ponudbe na o«r1. odd. Jutra pod »Razvoj«. 926-20
Vilo
v bližnji OiOl.ci LJubljane. enodružinsko pro-za* 190 000 lir. Po nudbe na or!. oddelek Jutra pod »Udobna*.
841-20

Knjige
v'se vrste antlkvarnth <-nMs. revij tn čs^oplsov sakor tudi separatnih •dtičov kupuje Knjlgar-ta"0? noi?an v Llub-tianl. Strttarleva 6 Te-efon 44-24	I-134-M
WeIlsovo
Svetovno zgodovino kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepo ohranjena«.
815-8
»Dunajski Zvon«,
posamezne letnike in mesečnike kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod: »Dunajski Zvon«. 737-8
»Ljubljanski Zvon«.
posamezne letnike in mesečnike kupim. Ponudbe ni oglasni cdd. »Jutra« pod: »Ljubljanski Zvon«. 737-8
Hinko Sevar,
knjigarna, auproti šentjakobske lole, proda celoten Kres, Dunajski In Ljubljanski Zvon ter Dom in Svet. I Kupuje vse vrste slovenskih 823-7 . knjig.	907-8
xyv'T_o txnrxor
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro in točno. Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Gledal'ška ulica 12. Telefon 38-10.
' «41-16
Tovarna v Ljubljani
išče cca 2C0 000 lir proti hi-pot. vkn iženju na prvo mesto. Možna ie tudi soudeležba. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Varno naloženo«.	751-16
PSjljf*
Ugodna naložba kapitala
le pnlo2noetn< nakup parcel v najblžnji peri feriji LJubljane blizu cestne železn ce v iz men 240 do 760 Sv m Vsa poiasn-la daje Pri stavec Franjo real pi «arna. Liubi jana. Cesta Ariele Rea St 3 19-20
Hišo
» Liubliant, tristanovanisko. za 350.000. prodi m. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodno«. 716-20
Kupim parcelo,
travnik ali njivo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »20X00«.	726-20
Kupim
stanovanjsko hišo od 150 do 550 tiso« lir. Ponudbe na Qgl. odd. »Jutra« pod »Novejša«.	810-20
Hišo ali vilo,
dve aH ve^tanovanjsko
kupm — Ponudbe na orl. cdd. Jutra 1 BI zu centra«. 783 23
Enodružinska vila
r mestu, krasna lega. napro daj. Pos-«dova'ci izključeni. Ponudb? pod »Oospo«ka vila« na oglasni oddelek Jutra.
797-20
Trinadstropna hiša.
9-stin«var^ka. na nalepim kra:u v mes*u. na prodaj. Po-ed?vnVi izkliičeni Ponudbe prvi *Cfntr- m<<ta« na oir'ieni odddf.k JuTa.	799-20
Fnenadsfropna hiša.
šfri^aTmnVilc!) v c*ntra me s"a. rKiri-ivli.l. Posredovale' iz- I Resne ponudbe na ogl. odd H"n*»ni. P.-inndV na oglasni I »Jutra« pod »Milarna«. odVlek Jutra pod »En^nd- I	854-20
f tropi««.	798-20 _
Kupim
Kunim hišo	Stavbao parcelo v Šiški. Po-
t sostilnisk-m ali niemu nudbe na ogl. odd. »Jutra« s'ičnim lokilom. Ponudbe ?od »Dobro plačam«
Proda se
'epa soinčna pnrcel« v centru mesta zi večjo v:lo v imier; 2C00 kv. m za 350 000 lir. Ponudbe n» o«rl. odd. Jutra md •»T'voli«.	927 20
Stavbno parcelo
vendno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« nod: »Gotovina«.	857-20
Več stavbnih parcel
v notraniosti bloka prodira od 25.000—40.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Direktno«. 862-20
Dve stavbni parceli
za trinadstropne stavbe, str-nien sistem, z Je obstoječo hišo ob Tyrševi cesti, pro-dim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izvanredna prilika«.	865-20
Dvostanovanj. vilo
v Rožni dolini blizu tramvaja prodam za 525.000 lir.
na o*!, odd. »Jutra« oo^: »Gostilničar«.	778-20
Kupim
več'e ali maniše zemljišče v irdustri'skem nVrait,. Po-ntMbe "a os', odd. »Tutra« pod »Pa tudi drugie«.
774-20
Kunim hišo-vilo
v Liub"mi. Ponudbe na cel. oddelek »Tntra« pod: »Tudi do lir t.000.000«.
775-20
Kupim parcelo
v centru mesta pa tudi več narcel v neposredni b':fini me«fs. Ponudbe na o«lisni odd. »Jutra« pod: »Kupim takoi«.	776-20
Stavbno parcelo,
'eno. v Liubliani. nrodafn. Ponudbe ni od. odd. »To-trs« pod: »Lir 150 za kv. meter«.	777-20
863-20
V najem
V najem vzamem
lokal ali Se vpeljano mizarsko delavnico z orodjem ali stroji. Orodje aH stroje odkupim. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pt-o'i-orodje«.	837-17
Zobni atelie
se odda v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »1239«.	762-17
Suha skladišča,
lepa, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prostorna«. 754-19
Šivilja išče
ftanovan;e ali prazno sobo: grem tudi kot hišnica v bolj. šo hišo. Ponudbe na oglasni o>'d<Jf'k Jutra pod »Govorim ifeili 'aasko in nemško«.
884-21a
Seh&tidda
Kako bi bila
hvaležna plemenitemu Ho; veku srednjih let, ki bi mi nudil skromen dom in družinsko življenje! Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Revna brezdomka«. 412-25
Gospod
srednjih let, v lepi, »talni službi, značajen, diskreten, žcl^ resnega tičrio, izobraženo no ali vdovo, 1' stanovanje ali posestvo v Liubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod: »Lep dom«.	'	585-25
. . | L U , U1J..VIV
znanja s simpa-aženo gospodič-o, ki ima lastno
Dama,
osamljena, skromna, inteligentna. dobra gospodinja, srednjih let, želi pomnožiti svoj skromni prijetni dom z miroljubnim, značajnim inteligentnim gospodom. Anonimno v koš. Po možnosti slika, a ni pogoj. Ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Deljeno dobro in slabo«.
655-25
Inteligentka-
invalidka, duševno osamljena, z lastnim domom na deželi, želi spoznati sličnega, samo boljšega, čutečega gospoda, ki mu zunanjost ni vse. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana«.
374-25
30 leten železničar
želi znan .'a z gospodično do S5 let staro. Naslov in slika zažel.ena. Ponudbe pod »i", do 30« na oglasni oddel<k Jutra.	886-25
Inteligent
s gamovzgojo, srčno kultur m, želi »poznati damo 20—27 let staro. B:m;atičnp lepe globoke duše, prijateljico filozof i V. Duševna vez in prijateljstvo do povojne ženitve. Ponu il-e na > g.asni od lelek Jutra '-- l »Prvo duševnast«. 17640 j
Opremljeno sobo
v strogem cenfu	r.ddsrn boltšemu gospodu.	Ponudbe na oslas. odd.	»Jutra« pod »Center«.	719-23
Lepo opremljeno
sobo v centru oddam solidnemu gospodu. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod: »20. januar«.	693-25
Podstrešno sobo,
prazno oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 668-23
Sobo,
lepo opremljeno, čisto, sončno, oddam gospodični. Sv. J-koba trg 9, I-, desno, vhod Stiška 1. L 701-2?
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom in z uporabo kopalnice oddam tikoi. Verstovškova 18. I, Mirje.	«16-23
Sončno toplo sobo
z dvema rofelama oddam. -Center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	836-23
Velika lepa soba
v centru ?e takoj odda. Ponudbe po' »Soba« na ojlnsii oddelek Jutra.	792-23
Opremlieno sobo
S posebnim vbodom oddam go««od"čni. Nas'ov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
954-25
Dve opremljeni
sobi s	posebnim vhodom in
m>"rabo	kopalnice oddam. —
Naslov	v vseh poslovalnicah
Jutra.	961-23
V strogem centru
odd«m ot>rem'jeno sobo s po"=ebn;m vhodom zakonski dvojici, brez pe-Naslov v vseh poel. Jutra.	92323
Opremljena soba
čredi mesta s posebnim vbodom se odda le solidnemu in mirnemu poftriodn. Ni-slov v trgovini: Prečni ulica 8. _ 908-23
Prazno sobo
r železnim štedilnikom, sončno, pritlično, zraven hišnice, odda st» reiši gospe Tribtič. SodarsVi steza 2, na cerkvijo sv. Florjana.
912-23
Dve sobi,
onretnlieni. »osebni rhadi sončni, mimi. oddam takoi. aH »razno. Naslov v v*tli poslovalnicah »Jutri«.
«71
Citajte »JUTRO«.'
Glasbila
Pianino,
dobro ohranjen, kupim. P i-nudbe na ogl. odd. »Jut.- '-pod »Lep ton«. 714-;6
Halbstuzflfigel
mahagonijev, železne konstrukcije, ugodno prodam. Vprašati: Findeisen, Ti • janska 13, III. od 14. J" 15. ure.	747
Gramofonske plošle
na izbiro, vsak pc .a mezni komad 6£ 10 lir — preda trgov i: »Ogled«, Mestni trg : vhod skozi vežo. 787 2C
Diaton. harmoniko
(s poltoaarrv, proci.r Via Arielle Rea 8-n
•22 r1;
Kromat. harmonil o
3 vrste, 80 basov, sk. ir ■ nova, proda čaudek. Vii. Ameriška nI. 12. 87R-26
Živali
Plemenske ovcc
solčavske, in en oven, dve
breji ovci in ena mla-ii se ugodno prodajo. Obrr w i"' Kovač Mira, Kor je 262.	7C0-27
Izgubljen?
Uro sem izgub':
v tramvaju it. 2 od f do Evrope. Najditelj r.-. odda proti nagradi v odd. »Jutra«.	8
V tramvaju Sv. I
so bile izgubljene li<-živilska nakaznic*, bo' list in lascia pas*are n Ivanka Barilli, Jenkov Najditelja prosun, na vrne na naslov. 1'
Revna učenk-
je 15. januarja izgubila zapestno uro od Knafijer-ce, Sodnijski pari, Cesta \ toria Emannela Ifln Tu-tovarna. Lepi pot Poš-' najditelja prod {roti ne za vrnitev v ogiaeni od Jutra.	f
V tramvaju z ^
do pošte proti Kartam s ffuMla trn skunks ovra dvema glavama. Pošten ditelj se caproSa, da ga proti nagradi v og^asner-delku Jutra.	P
Rokavico,
nsnfno. temnomodrc, c* eubila. Na Idi te1 ja wosim * proti nagradi odda v < nem oddelku Jntra. 7
'^•»nbil SttH aktr ' -dne 15. iannaric » t'
iu od Rakovnik-, dr ve<ri tre*. ^-Totri «n važni dokument?. Vi t," nič ne knr«rti'«». ' t-li ce nnero^a, d* .v • -•> proti nagradi v Strel-' -
olid 8, L	851-2f
Informacije
Tajna usode.
fSoviti psiioartuoiog S. . ooemkan. katerega dalj. i-jvidncot Je pifzaana, o razkril tajno vaše j.de. vaš značaj, karak-vrednost oceb s ^terimi ste v stikih, da te n.iSli iskano erečo. :kor st.te in s nožna j te ta svoje usode. Odgovarjam na vsa >ražanja v ljubezni, za-,nu. potovanju in Ka-;pri. D.skrec;ja zajain-na. — Pri lož te datum istva ;n 20 l'r na ogl. d. Jutra pod »Tajna -ie*.	92U-31
Vlog« In pnhfc v
italijanščini, prepise,
informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«,
-k
PREVODI ! IN VLOGE v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ
Kii af! jeva 13
Papirnate Treh I
i v t aa m. —— «n L« 2«.
JO X100 cm, delnic »Papir ocei«, Ijana, Lepodvorska 25.
597-30
»k«,
'«, Lj
n-
■jub-
Gamaše
prvovrstno ii^eiujem po meri. Blago in sukanec prinesite seboj. Nekaj parov ženskih izgotovlje-nih naprodaj. Habič, Malejeva 3, Kodeljevo.
789-30
Filatelija
Dražbe
:>aneš tkunska 10
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovske 'n tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. iktnbra 13 J-170-M-37
Za tvrdko
Franc Heuffel
se sprejemajo vsa peč ar-ska dela pri blagajničar-ki gostilne (Figovec). — Prosim, poslužujte se tega naslova. 514-30
Za vrtno ograjo
lične železne stebričke, še nerabljene, ugodno prodamo. Za vsa stavbna dela se priporoča stavbno podjetje Terčelj, pri novi cerkvi v Šiški.	696-30
Filatelisti, pozor!
Poizkusite ln uvenii se boete, a« najugodneje vnovčite ali kupite znam, ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume in vse fi-latelistične potrebščine v Knjigami Janez Dolžan v Ljubljani Stritarjeva ul. 6. fel. 44-24. J-135 39
Dobrodelne serije
bivše Jugoslavije, posamezne ali večjo množino, kupim. Naslov: Novi trg 1, II, desno.	756-39
Znamke,
serije, zbirke Avstrije, Jugoslavije in drugih evropskih držav kupim. Detaljne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zbirke-serije«.
910-39
Prostovolj. dražba
del premičnin pitane odv. drja Benkovič Ira se vrli prih. petek 15. t m. pop. ob 3. uri t Ljubljani, Beethovnova 14, palača Du-nav, mzrz. levo (mize, omare. stelaže, lestenci, svetilke, opalograf, stoli itd.). Ogled torek, sredo in četrtek pop. od $. do 4. Zaradi preselitve pisarne v vilo Puharjeva 14 ob Klasični gimnaziji za Figovcem. _366-32
Prostovolj. dražba
preostalega pisarniškega pohištva se vrši v torek 19. t. m. popoldne ob 3. nri, Beethovnova 14, mrzzanin, levo. Znižane cene!	876-82
konkiaina, 25—M cm B-rine m elektron otor J—7 b, kupim. Poandb« u acL odd. »Jutra« pod »Stroj«.
«7»-2*
Šivalni stroj,
dobro ohranjen, pogreztjrv, in moško kolo, dobro ohranjeno in dobre znamke kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam«.
724-»
Šivalni stroj
novo, »Singer« >Gritzner< ali »Pfnff« kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Povezljiv«.	808-29
Kroj. šivalni stroj
ugodno prodam. Krakovski nasip 16.	808-29
Električni motor
1—1V» konjske sile kupim. Može, Vidovdanska c. 20.
911-29
Pisalni stroj
v dobrem stanja ali ▼ neuporabnem, lahko tndi cirilica, stalno knpnje in plača najvišje cene Bverest, Prešernova 44. 211-N-J-29
Šivalni stroj
znamke »Singer« ali »Pfaff«, dobro ohranjen, s navedbo ee-ne, kupim. Ponudbe na OflM-ni oddelek Jutra pod »Dobro ohranjen«.	814-29
Kupim stroj
ali »bor mašino« m vrtanje ieleza Ponudbe pod »2eleux na oglasni oddelek Jutra.
S41-2D
Pisalni stroj
Underwood in šivalni stroj »Singer«, dobro ohranjena, se prodata. Vprašati: Verdijeva 3. V, vrata 508. 758-29
Vajenca za trgovino
, posloval-9444
takoj Maalor ▼ ntcah Jutra.
Brivskega vajenca
sprejme takoi Rudolf Gra-dUčaj, Poljanska 77. 757-44
Vajenca ali vajenko
i oskrbo iščem. Naslov v ogl. odd. »Jntfm«. <57-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj frizerski salon Turner Marica, Mestni trg 17.	718-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon Frank, Ljubljana, Stritarjeva 11.
•11-44
Brivskega vajenca
ali vajenko sprejme takoj Ivan Meriak, St. Petra 76.
935-44
Avto-mehanika-
vajenca ter avto-aehaaika kljniavafiiarja is kleparja — gprp;m«no takoj. — Oasogeao »Uerkur«, Pnharjew b. 4.
8 93-44
Pisalni stroj
nemške ali ameriške znamke kupim. Ponudb? na oglasni odd. Jutra pod »Novi etro«j 8CE-29
Mačje kože
in zajčje, samo velike ln zimske — kupuje krznarstvo
L. ROT. Ljubljana. Mestni ti* 5
In veudlta ta totte le farmade Dobi K v vsaki lekarni
fe 1NUTIIJE SOFFKIBE: ZAKAJ BI TRPELI!
U mio bambino h a letto con llnfitnem**« Aiei cfrc/S j« m&o/e/ so »nf/ueite« • • .
Le eoed dette forme infhienzall comprendooo, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappresentate da tosse, febbre, faringiti, tracheiti, bronchitl [n tutti i malanni da raffreddamento h rfmedk) sovrano la „K«DIK1«.
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence. Še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
R 0 D I N A
Contro D raffreddore e le forme lnflnenzaD Zoper prehlad in oblike prehlada
Umrla je dne 15. januarja 1943 v starosti 87 let moja ljubljena mama, gospa
Rczallfa Burja roj. Pust
Pogreb ljube pokojnice bo dne 17. januarja v Ribnici. Jesenice, Ljubljana, Ribnica, dne 16. januarja 1943.
JUSTINA DR. MARČIČEVA
I	MEHANIKA
Z	vsestransko sposobnega, dobrega, sprejme takoj ;
f	ABLER SERVICE KENDA, LJUBLJANA, f
I	KERSNIKOVA ULICA ŠTEV. 2
DAHli
II miglior lassativo najboljše odvajalno srečstvo
.............................................................................................................m .in
SHHHBIHB
ISCE SE
Industrijski uradnik
za splošne upravne posle
Prednost Imajo reflektanti v starosti 25 do 40 let b trgovsko na-obrazbo, z znanjem strojepisja, Italijanščine in knjigovodstva. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse, šolske izobrazbe in referenc naj se pošljejo s priloženo osebno sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »UPRAVA«.
II
*■ --».U"!. il iu*!LjyjuiiKrimmmemirtimm^»<jmimjii L —j..
SHHu m imi B!k r?: jnmi »mi n n imf rmi:rt i f im j im ■ i! rn f* ? r«?m ;rn? ektf j: e;mmi; si mr^nin r^mi f miKsatoui« ^ ^ uuk
m IS
VSAK
naš naročnik ie ?a varovan
A L 1
ste poravnali naročnino?
ZAHVALA
Za premnoge izraze sožalja ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
KARLA RAVNIKARJA
se vsem najlskreneje zahvaljujemo.
Posebej ae zahvaljujemo vsem, ld so rajnega počastili s cvetjem in ga spremili na njegovi sadn£ potL
Ljubljana, dne 15. januarja 194$.
ŽALUJOČE DRUŽINE
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazovali v dnevih trpljenja naše nepozabne
IVICE KLEMENČ1
svojo požrtvovalno pomoč in nam izrazili svoje blagodejno sožalje ob njeni prerani smrti. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Lojzetu Baragi, dr. Ivanu Pavšiču, dr. Radu Poljanšku in dr. Gvidonu Cadežu, ki so vse storili, kar premore zdravniška veda, da nam ohranijo njeno drago nam življenje; g. dr. Jakobu Kotniku, ki je nudil naši ljubi Ivici versko tolažbo v zadnjih dnevih njenega življeria in sestram usmiljenkam v Leonišču, ki so ji požrtvovalno stregle v njeni bolezni.
Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so nam v teh težkih dneh izkazali svoje sočutje in sožalje, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, vsem, ki so pokojnico spremili na njeni poslednji poti In sploh vsakomur in vsem, ki so kakorkoli izkazali svoje sočustvovanje.
Rakek, dne 16. januarja 1943.
RODBINA KLEMENČIČEVA

Sporočamo tužno vest, da je danes po daljši mučni bolezni, v 87. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti izdihnila svojo plemenito dušo, naša preljubljena sestra, teta, stara teta, L t. d., gospa
vdsva KOPITAR, to]. DE3SINGER
Slvša gestilničarka Iss posestssica
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. januarja 1943 ob Vz 4. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica za blagopokojno bo brana v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani
LJUBLJANA, dne 15. januarja 1943.
IBSt -;
Žalufoči ostali
i
P. G. Wodefeouse:	74
Humoristi?«! romam
»Zabava bo torej kar najboljša,« je reverend Au-brey presekal besedo. »Jaz se zadovoljim s povsem skromnim prostorčkom ...«
»Za gospoda vikarja prihranimo nttmeriran sedež,« je nadaljeval redar, vesel, da se more vrniti k stvari. »In koliko vstopnic po pet šilingov smem ponuditi vam in vaši ljubeznivi gospe?« se je obrnil h gospodu »Shotterju«.
Kakor Chimp Twist, je bil tudi Soapy hud stiskač. Ta mah se je pridruževala izdatku še nevesela misel, da mora šteti denarce v korist policije. Vkljub odporu vsega svojega bitja pa je izprevidel, da ga ni drugega izhoda; vse je bilo na tem, ali reši iz tega poloma zdravo kožo ali ne.
»Dajte mi eno,« je rekel s takim glasom, kakor bi nekdo s kleščami ruval besede iz njega.
»Samo eno?« je razočarano vprašal redar. »In za ljubeznivo gospo soprogo?«
»Nisem oženjen,« je revknil Soapy.
»Pa za gospe sestre?«
»Nimam sester.«
»Ali pa za gospoda prijatelja, ki ga boste gotovo srečali v klubu in povabili, naj gre z vami na prireditev?«
»Eno mi dajte!« je odrezal Soapy, čuteč, da ne more več.__
Urejuje: Davorin Ravljen —
»Policeman« mu je s težkim srcem podal zahtevano vstopnico, vzel denar, se prijazno zahvalil in odšel svojo pot. Soapy je krenil proti salonu, z veliko nejevoljo videč, da se ga vikar drži kakor klop.
»Takšni prispevki so kaj zaslužno dejanje,« je menil duhovnk, da bi speljal vodo na svoj mlin.
Soapy ga je krivo pogledal. Kako je treba ravnati, če se hočeš otepsti vikarja? Uspeh je obetalo edino to, da bi ga po ženinem naročilu oplazil z vrečico peska.
»Stanujete že dolgo v Valley Fieldsu, gospod Shot-ter?« je vprašal reverend.
»Ne.«
»Upam,da se bova pogosto videla.«
»Mislite?« je s slabotnim glasom ušlo Soapyju Molloyu.
»Prva dolžnost dušnega pastirja je po mojih mislih ...«
Soapy Molloy ni imel niti pojma o tem, kakšna je prva dolžnost dušnega pastirja, niti mu ni bilo usojeno, da bi kdaj zvedel. Prav tisti mah se je namreč iz zračnih višav gornjega nadstropja raz-legel nežen ženski glas.
»Medek moj!« je zaklical.
Gospod Molloy se je silovito zdrznil. Toda reverend Aubrey Jerningham se je zdrznil še dosti huje od njega.
»V spalnici sem, medek moj,« je nadaljeval glas iz višave. »Hitro pridi za menoj.«
Samozatajniški obraz reverenda Aubreya se je pokril s škrlatno rdečico.
Za Narodno tiskarno d.
»Zdelo se mi je, da ste prejle rekli, da ste samec, gospod Shotter?« je vprašal s kovinskim glasom.
»Ne ... ehm ... aaa...« je Soapy zajecljal.
V tem je prestregel reverendov predirliivi pogled. Zdel se mu je tak kakor pogled Sherlocka Holme-sa, če bi zalotil doktorja Watsona na poskusu, da mu ukrade uro.
»Ne... jaz... ehm ... aaa...« je ponovil, ne da bi mogel spraviti kaj drugega iz sebe.
Ni vsakomur dano, da bi se v takih okoliščinah pametno izražal. Z mirno dušo lahko rečemo: ubogi Soapy ni vedel ne kod ne kam. V svoji stiski je satansko pomežiknil, s čimer je hotel dati položaju značaj prijateljskega sporazuma, in z desnim kazalcem dregnil gosta med tretje in četrto rebro.
»Oh, saj veste, kako je s temi tvarmi,« je rekel nazadnje z debelim glasom.
Reverend Aubrey Jerningham je vztrepetal od glave do nog. Skušal se je zbrati in pogledati grehu v oči. Prst Soapyja Molloya mu je bil povzročil telesno bolečino, a duševna ga je skelela še mnogo bolj.
»O, prav dobro razumem, kaj hočete reči,« je odvrnil z ledenim glasom.
»Vsi smo ljudje,« je dejal Soapy, ki mu je polagoma odlegalo.
»Lahko noč želim, gospod Shotter,« je kratko odrezal reverend in mu hrabro obrnil hrbet.
Vrata so se zaprla za njim. Na ovinku stopnic se je pokazala Dolly.
»Zakaj ne prideš gor?« je vprašala z inkvizitor-skim poudarkom.
»Ker me bo vsak čas kap zadela.«
d. kot ttokarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del
»Kaj misli^s tem?«
»To mislim, da potrebujem trohico oddiha. Da, potreben sem ga kakor kruha in ga tudi ne mislim odlagati.«
Dolly je prišla v vežo.
»A kaj te je tako zbegalo, dragec?« je rekla s nežnejšim glasom.
»Malo mi je že bolje,« je odvrnil Soapy. »Ko bi bilo pa trajalo še nekaj minut, bi morala klicati reševalce.«
»Nu, menda bo kar pametno, da se tudi jaz malce oddahnem. Ta lov po sobah res ni prijeten posel. Na vrt pojdem in se nasopem čistega zraka... Mar je bil spet kak nebodigatreba?«
»Da, na žalost. «
»Hudimana! Kakor da ljudje v tem koncu nimajo sami svojih hiš! Nu, medek moj, samo minutico, pa se vrnem. Na vrtu je nekakšen rastlinjak, kjer mora biti čudovito lepo. Kdo ve, nemara je bil stari
Finglass tako bister in je tam skril svoj zaklad.«
* ♦ *
Reverend Aubrey Jerningham je prekoračil s peskom posuto ploščad, ki sta si jo delili vili »Mon Repos« in »Sv. Rafael«, ter se vzpel po vhodnih stopnicah pred Wrennovo hišo. Še zdaj se je ves tresel.
»Imam čast govoriti z gospodom Wrennom?« jo vprašal elegantnega mladega človkeka, ki je bil prišel odpirat.
Willoughby Braddock je zmajal z glavo.
To je bilo že drugič v petih minutah, da so ga zamenjavali z najemnikom vile »Sv. Rafael«, kajti »policeman« se je bil oglasil najprej tu, potem šele pri sosedu.
je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani
Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant —