šteu. 115.
O Llnbllanl. d m, dne Zl. maja 1901
Leto mu.

Velja po poŠti:
ua celo leto naprej K 26*~ »a pol leta „ „ 13*—
hm Mri leta
650
<4 f n mesec „ „ 7 ?0
V upravniStvu:
olo leto naprej K 20 «o< leta „ >t.r» leta }# 4» meset w

%v ooštil na dom H>
"osamezne štev tO -tt.
SLOVENEC
Inseratls
tnostop. petltvrsta (72 mm);
mi enkrat dvakrat *a trikrat
u o o
13 h 11
o o a
ta vet ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h, Pri veikratnem ob-lavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelj« n>-- praznike, ob pol 6. url popoldne,
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod «ez
----dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
•me vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev 74
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■ Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Volivci!
Kandidat vseh samostojnih in resnično naprednih Ljubljančanov je
Ivan Kregar
pasar v Ljubljani.
Volivci pozor!
Pazrte na izkaznice!
Ne izročite izkaznice nikomur!
Kdor zahteva od vas izkaznico, je navaden slepar in nai si bode kdorkoli! Naznanite da državnemu pravdništvu in bo zaprt!
Tudi glasovnice hranite dobro in ne izročajte iih nikomur!
Volitev je tajna! Nove rdeče glasovnice, ki jih je izdala vlada za ožjo volitev, so ne-prozorne, da nikdo ne more vedeti kako vi^tc!
Kdor je zgubil izkaznico, ali se dal zanjo oslepariti, naj gre na magistrat in zahteva du-pllkat, da ne pride ob volivno pravico, kajti brez izkaznic (zeleni papir) ne bo nihče volil!
Komur bi se delale na magistratu težave, naj se oglasi v pisarni dr. Ivana Šusteršiča, Kongresni trg št. 2, I. nadstropje, kjer se mu takoj brezplačno odpomore.
OSREDNJI VOLIVNI ODBOR S. L. S.
Pomen volivne borbe v Ljubljani.
Za Ljubljano se gre; ali naj ima 11 zastopnikov, ali nikogar. O tem ne more biti dvoma, da je zveza poslancev S. L. S. s Hribarjem v državnem zboru izključena. Ko bi se dalo vse drugo premostiti, je način volitev, ki je zanj odgovoren edino Hribar sam, popolnoma ne-odpusten. Volitve v Ljubljani so ironija na I
vsako volivno svobodo. Liberalci niso agitatorji. marveč tirani. Gospodarji pritiskajo na svoje uslužbence, češ, da nima dela pri njih, kdor ž njimi nc voli. Hišni posestniki žugajo z odpovedjo stanovanj; uradniki, zlasti ua pošti ui na železnici silijo, žugajo, da bi ostrašili uslužbence, ki imajo do njih kot do svojih predstojnikov seveda ozire. Laži, ki se širijo po Ljubljani, da bi se preslepili volivci, je nebroj. Celo tako daleč gredo, da naštevajo redovnike in duhovnike, ki so baje glasovali za Hribarja, češ, da župan ni veri in cerkvi nasproten.
Podkupovanje s pijačo in denarjem je v polnem cvetju. Naravnost podlo so se izvabile legitimacije mnogim volivcem iz rok. Volivno delo pa vodi magistrat pod vodstvom tistega Hribarja, ki tudi vodi agitacijo zase. Takih razmer tudi na Turškem ni; mogoče so edino v Ljubljani.
Tavčar je svoj čas v državnem zboru predlagal, naj vse volivne zadeve vodi vlada, češ, da zlasti naši kranjski župani niso sposobni za to. Ce je mislil ljubljanskega župana, je govoril resnico. Na stotine županstev ie v deželi pošteno in nepristransko rešilo svojo nalogo. V celi deželi ni bilo ves čas volivne borbe toliko pritožb proti županstvom, kolikor jih je en dan v Ljubljani. Mi to bridko čutimo. Proti taki krutovladi moramo postaviti v vseh ozirih dosledno izpeljano odločno organizacijo svojih somišljenikov. Samo če bodo videli nasprotniki, da v vseh rečeh skupaj držimo, se nas bodo bali in omahljivci bodo morali stopiti na eno ali na drugo stran.
Liberalna stranka živi v Ljubljani edino po naši kratkovidni popustljivosti. Javno se bahajo liberalni obrtniki: »Ce bi bil nasprotnik liberalcev, bi me takoj bojkotirali; »klerikalci« mi nič ne store.« Taka predrznost, ki greši na našo krotkost, je vsesplošna. Od nas žive. pa nas pobijajo in se nam v zahvalo še rogajo po vrhu. V tem oziru smo veseli volivnega boja, ker bo mnogo očistil. Spoznali se bomo in po tem spoznanju bomo tudi delali. Izid ljubljanskih volitev prihodnji četrtek je sam na sebi samo postranskega pomena; glavni pomen je pri tem naša izkušnja, ki nas bo zmodrila. Naše vrste bodo na vsak način izšle iz boja utrjene, odločne, neustrašene in zato zmagovite. S. L. S. je s svojim prvim nastopom v Ljubljani dobila trdno stopinjo, ki je ne odstopi nikomur. Iz vseh slojev so se strnili samostojni možje krog njene zastave, zlasti iz delavskih. In v teh vrstah je doma pogum in nepremagljiva zavest, da je bodočnost tudi v Ljubljani naša. Ze dan 23. maja naj to dokaže!
CEHI V IN PO OŽJIH VOLITVAH.
Med češkimi meščanskimi strankami se je za ožje volitve 23. t m. sklenil proti socialni demokraciji kompromis. Mladočehi imajo 16
ožjih volitev, češki radikalci 13, češki agrarci se bore v 25 okrajih s socialisti v ožji volitvi, v devetih okrajih pa s katoliškimi agrarci, ki so nastopili kot nova in organizovana stranka. Vse kaže, da bodo po ožji volitvi češki agrarci najmočnejša češka narodna skupina med Cehi. Češki realisti bodo imeli v novem državnem zboru dva poslanca. Staročehi, ki so I. 1897. izgubili svoj zadnji mandat, pa bodo praznovali prerojenje s tem, da bodo v novem državnem zboru imeli štiri poslance. Češki divjak Holansky je pri volitvi 14. maja padel ostane le še grof Sternberg. — Češki socialni demokratje so si 14. maja priborili 22 mandatov. Njihov položaj bo pri ožjih volitvah vsled kompromisa meščanskih stran nekoliko neugodnejši, vendar je mogoče, da 23. t. m. zmagajo še v petih okrajih.
KAJ BO S CEHI?
Ministerski predsednik Beck je pozval k sebi voditelja čeških agrarcev Praška, ker hoče vlada podpirati zvezo čeških strank proti socialnim demokratom. Prašek jc izjavil, da je k socialnodemokraški zmagi pripomoglo največ nespametno stališče Mladočehov. ki so vso silo boja napeli proti agrarcem. Agrarci bodo kot najmočnejša češka stranka dali iniciativo, da se osnuje v parlamentu skupen češki klub.
MLADOČEHI PO PORAZU.
Proti črnim in rdečim!
To je zdaj geslo »Narodnih Listov«. Bodočo »klerikalno večino« v državnem zboru računajo »N. L.« na 260 glasov in poživljajo vse »napredne« elemente v boj proti »črni in rdeči internacionali« češ, da je zdaj narodnost v nevarnosti. Liberalci so imeli pa vsikdar narodnost v frazah in nimajo vzroka praviti, da bo zdaj slabše preskrbljeno zanjo.
VOLIVNI OKLIC ČEŠKIH SOCIALNIH
DEMOKRATOV.
Praga, 20. maja. Strankarsko vodstvo češke socialne demokracije je izdalo sledeči oklic: Vse svoje moči bodemo zastavili, da dobi ljudstvo, tudi v mešanih krajih urejene šole, da se šolstvo izpopolni zlasti s strokovnimi in trgovskimi šolami ter da se izpolni glavna zahteva, namreč ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskeni. Kot sinovi češkega ljudstva se bodemo trudili, da pride naša materinščina do veljave tudi tam, kjer so jo dosedaj zaničevali, in da se končno vpelje ne le v parlamentu, ampak tudi v notranjem uradovanju. Volivni oklic nazadnje izreka nado, da se bode češkim socialnim demokratom s pomočjo soc. demokratov drugih narodnosti posrečilo, da se sedanja država izpremeni v zvezo prostih narodov in da pride češko ljudstvo do svojih
pravic kakor tudi drugi zatirani narodi v Avstriji.
ČEŠKA NAPREDNA STRANKA ZA SOCIALNE DEMOKRATE.
Brno. Izvrševalni odbor napredne stranke je pozval svoje pristaše, naj volijo pri ožjih volitvah socialne demokrate.
SOCIALNA DEMOKRACIJA NA ČEŠKEM.
V	75. čeških volivnih okrajih so dobili socialni demokratje: V mestih 90.000 in na deželi 186.000, torej skupaj 276.000 glasov. Ker je bilo oddanih vseh glasov 851.000, imajo socialni dernakratje eno tretjino vseh glasov. Značilno je, da so dobili socialni demokratje toliko glasov na deželi. Kmet je volil agrarno, njegovi posli pa socialno-demokra-tično.
GROF STERNBERG V SVOJEM VOLIVNEM OKRAJU.
Kraljevi G r a d e c. Grof Sternberg je došel v svoj volivni okraj, da vodi sam ožjo volitev. Češka katoliška m češka agrarna stranka sta sklenili, da hočeta glasovati pri ožjih volitvah za Sternberga, ki bo zato izvoljen.
TRIJE KRŠČANSKO-SOCIALNI MINISTRI?
Dunaj, 18. maja. »Zeit« piše, da se krščansko-socialna stranka nadeja, da bo imela v prihodnji vladi tri ministre, in sicer, da postane dr. Gessmann minister za nauk in bogočastje, dr. Pattay minister za železnice in dr. Weiskirchner minister za pravosodje, oziroma za notranje stvari. Lueger je pa proti temu, da bi se stranka spremenila v ministe-rijalno stranko.
IZJAVA KRAMARA O IZIDU VOLITEV.
V	»Den-u« piše dr. Kramar o volitvah: Ce kdo predbaciva občni volivni pravici, da je odkrila popolno desorganizacijo narodovo, jc isto, če bi se kdo pritoževal na tem, da toplomer kaže v senci 30". Občna volivna pravica ui od strani Mladočehov niti delo hipnega razpoloženja, niti volivni manever. Ravno zato, ker se je socialna demokracija pokazala tako močno, je bil že skrajni čas, da smo vpeljali občno volivno pravico. Najboljša zaklopnica za tako stisnjeno paro je še vedno parlament. Ce so mase neizobraženega ljudstva v parlamentu zastopane in prisiljene k delu, so gotovo manj nevarne, kot pa na cesti. Prvi naval nove volivne pravice nas ni ostrašil. Nasprotno! Vztrajnejše kot kdaj preje se bomo trudili, da naš srednji stan gospodarsko okrepimo in strokovno ter obče izobrazimo; gledali bodemo, da poučimo mase, kai je mogoče in nemogoče v politiki, na gospodarskem in politiškeni polju, da tako socialni demokraciji iztrgamo vsaj one, ki nika-
LIK6K.
Pogreb.
Iz poljskega prevel Fr. Virant.
»Kaj je rekel gospod župnik?« so vpraševale botre žensko, ki ie prišla iz izbice v vežo.«
»Eh, veste,« je zamahnila z roko, »vse je v božjih rokah . . .«
»Oj tako, tako moji ljubi . . . Toda vendar?« so v praševale radovedno.
»Ha, no rekel je, da če ne bo boljše, bo slabo . . .«
»No, vidite," vidite, kako gospod vse naprej ve . . .«
Tako so se razgovarjale živo botre, ki so stale okolu gospodinje, katere mož leži v izbici na smrtni postelji. V zadnjem hipu so poslali po gospoda: ta se je takoj prcril s sanmi skoz snežene žamete, da bi prinesel bolniku zadnja tolažila . . . Ostal je z bolnikom sam v izbici, v veži iu predkamri so sc pa zbrali sosedje; eni iz botrske skrbnosti, drugi iz krščanske dolžnosti; ostali končno pa iz radovednosti iu ker bi se radi razgovarjali z gospodom . . . Škripajoči mraz jih ni zadrževal; celo oddaljenejši so prišli in so napolnili čisto vso pekarno.
V izbici sc je bolnik izpovedoval gospodu. Shujšani obraz jc podprl z roko in s slabim glasom pravil svoje pregreške. Kakšne? ... to je zadeva Boga.
•V veži in pekarni so stali gospodarji, žen-
ske iu otroci, vsi s pobožnimi obrazi in poslu-šali, če se kmalu oglasi zvonček k sv. obhajilu. Nazadnje se jc zaslišal glas zvončka v vežo. Ljudje so pokleknili in začeli moliti molitvice, kakor jih jc kdo znal: eni litanije, drugi rožni venec, zopet drugi običajne molitvice. In zopet se je oglasil zvonček. Ljudje so vstali in zamenjali molitev s tiho govorico ....
V pekarni, pri peči, je služeča deklica kuhala mleko za voznika, ki ie ozebel tolkel s krpcami ob tla.
Vrata izbice so zašrkipala in gospod župnik se jc pokazal v veži. Ljudje so se zagnali k duhovnovim rokam in mu poljubljali bele dlani . . .
»No, kako je, gospod župnik, bo še kaj iz njega ?« so vpraševali smelejši gospodarji.
»Ha, sam Bog to ve . . . Zakaj niste po zdravnika poslali? . . .« je vprašal, obrnivši se k ženi bolnika.
»O moj gospod,« jc odgovorila plakaje žena, »saj smo storili, kar smo mogli . . . Kar je le kdo nasvetoval, to smo poskusili. Toda božja volja se godi povsod.«
»Hej!« so pritrjevale botre.
Župnik je skomizgal z ramami, se zavil v široko suknjo in stopil pred vežo.
»No, Vojtch, pojdiva! . . .«
Vojtcli je zvrnil lonček z mlekom, vzel bič in stopil k sanem. Obnil sc je na mestu ...
»Sedite, gospod! . . .«
»Poidi^ pojdi... Jaz grem v dolino, za potok . . . Sc vrat bi si zlomil po tej sneženi strmini.«
»No, pa vas spremimo!« se je oglasilo par gospodarjev.
»Pa dobro . . .«
Ženske so se spet zagnale k gospodu, da bi lini poljubile roke v slovo, ki iih je on nerad na mraz izvlekel.
Sani so se premaknile iu se zadele vsak hip v žamete, po stezi, izhojeni od ljudi, ki navadno po gosje hodijo v cerkev, jc stopal v široki suknji župnik, za njim par gospodarjev, oblečenih v kratke kožuhe.
Medtem so liudje prišli iz veže v izbico in obkrožili bolnika, mučeč ga z najrazličnejšimi vprašanji. On se je napenjal in jim odgovarjal, kajti, »kdo ve, če jih še kedaj vidi« in čuti, da bo le še malo časa na svetu . . .
»Pa ste oporoko naredili?« ga ie vprašal oddaljen boter.
»Naredil . . . notar . . .«
»In vaši ste pustili vse?«
»Mlini! . . .«
»Otrokom pa nič?« je vprašala radovedno botra.
»Ce bodo mater poslušali, bodo že imeli. Saj ona ne bo večno na svetu . . .«
Starejši fant je gledal breziniselno na očeta, deklica je pa plakala pod oknom . . . Mali ložek ie stekel za materjo v pekarno.
»Hej, otroci!« je začel tarnati bolnik. »Da bi mi Bog dal le toliko življenja, da bi odrasli. I ako pa mati je reva . . . Ne pomagajo, ne pogledajo nič okolu bajte . . . Mati je reva! . . . Da bi jo vsaj poslušali . . .«
In dve solzi ganjenja sta mu kanili na lice. V tem ga je zgrabil suh kašelj in ga davil par minut. Obraz mu .ie počrnel od napora, od stresanja pljuč . . . Omahnil je |x>časi z glavo na podzglavje in oslabljen gledal okolu po z t) ranili
»Od česa vam .ie vendar tako prišlo v prsi?« ga je vprašala najbližje stoječa ženska.»
»Et . . .,« zaprlo se mu je, premikal je ustnice, glas je pa ostal v grlu.
»Dajte mir, nc vprašujte! . . . Vidite, da ie boter slabši. Govorjenje jih muči,« je opomnil razumno starejši od gospodarjev.
Zbrani so se ozrli na bolnika in na-se, kakor bi hoteli s pogledom reči: »He.i, ne boš več dolgo ... Se nekaj časa . . .«
Ikilnik se je pa zagledal v strop . . . Oči so posteklenele in obraz je otopel, kakor obličja spacanih podob, ki vise na steni nad posteljo.
Ljudje so se začeli končno razhajati, poslavljati se . . .
»Z Bogom!« »Krcpča.ite se dobro!« »Da bi le Bog dal!« se je slišalo vse križem.
In bolnik je spremljal z očmi k vratom vsakega, kakor bi hotel reči: »Saj te ne bom videl več! . . .«
* • *
»Torej pravite, da je umrl oni s pristave?«
Da, da. Umrl je to noč . . .«
»Naj v miru počivli . . . Bil ni slab gospodar . . . Ha no. tudi mi ne bomo dolgo . . . K, sedite boter, ne stojte. Ali se vam kam mudi? . . .«
Stari Jontas je postavil stol sosedu. Ta se je vsedcl |X)časi . . .
»O. nikamor se mi ne mudi. Samo vam sem prišel povedat . . .«
»Torej pravite, Jernej, da to noč?«
»Hej, okolu polnoči. Oslovski kašelj ga ic zgrabil, ni ga zadavil kar na lepem.«
kor nc spadajo \ unjo. V enem oziru pa smo bili presenečeni, to priznamo, namreč radi števila onih, ki so oddali svoje glasove so-eialnodemokraškitn voditeljem. Nam ni žal za mladočeške mandate, žal nam je le za one mandate, s katerimi bi lahko ustvarili v parlamentu češko zastopstvo, ki bi igralo v razvoju razmer vodilno vlogo. 1'oda nosimo li mi Mladočehi sami vso krivdo? Rckriininacije ne izdajo mnogo v politiki. Povejmo si odkritosrčno, da nam je nekaj druzega nujno potrebno: koncentracija vseh narodnih sil, neprestano vzgojevalno delo v vseh slojih, stremljenje za skupnim ciljem, enotno delovanje za gospodarsko in socialno povzdigo teh slojev. To je najboljše sredstvo zoper social-no-demokraško povodenj, ne pa nepravični socialni privilegiji v volivnem redu.
KONSERVATIVCI IN KRŠČ. SOCIALCI.
Med vernimi Štajerci so krščanske stranke od leta 1904 napredovale skoro za 20.000 glasov. »Neodvisni« liberalni kmetje so kršč. kmetom podlegli na celi črti, le eden je prišel v ožjo volitev.
Na Tirolskem se je pa volivna borba končala s tem, da so konservativci izginili. Po vseh kmečkih občinah so zmagali krščanski socialci. Schrott, Maueis, dr. Tollinger, ki imajo vendar mnogo zaslug, so s svojim konser-v.atizmom podlegli novim možem iz krščan-sko-soc. tabora. Upamo, da bo zdaj tista brezplodna borba med tirolskimi katoličani prenehala, kajti zdaj morajo vendar vsi izpre-videti, da ima bodočnost le krščanskosocialna stranka. Gospodje pri »Vaterlandu« zdaj vedo, kako stoje stvari.
OŽJE VOLITVE V INOMOSTU.
1 no m os t, 20. maja. Nemški svobodomiselni volivni odbor izjavlja, da ni osrednji volivni odbor v Inomostu sklenil z nobeno stranko kakega kompromisa glede ožjih volitev in da bode vse svoje delovanje osredotočil na agitacijo v prvem inomoškem volivnem okraju, kjer si bosta pri ožji volitvi stala nasproti podžupan inomoški dr. Erler in soc. dem. Holzhammer. V drugem vol. okraju nemškosvobodomiselni kandidat, občinski svetnik Thurner itak ne pride več v poštev pri ožji volitvi, ker se bode bil volivni boj le med krščanskim socialceni kaplanom Deu-tschmannom in socialnim demokratom Abra-moiti.
VOLITVE V DALMACIJI.
V Dalmaciji je glasovalo 73.006 volivcev, 51.437 resolucionašev, 18.343 protiresolucio-našev, ostale glasove so dobili Italijani in socialni demokratje. »Hrvatska stranka« je dobila 30.964 glasov, »pravaši« 11.730.
SKLICANJE NOVEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 21. maja. Kakor se čuje, bode državni zbor gotovo sklican v sredo dne 22. junija. Ministrski predsednik Beck in notranji minister Bienerth sta si že ogledala preured-bo dvorane poslanske zbornicc.
NALOGE NOVEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
D u n a j, 21. maja. »Neues Wiener .lour-nal« prinaša izpod peresa odličnega aktivnega avstrijskega državnika daljši članek pod naslovom: »Naloge novega državnega zbora«. Clankar našteva sledeče naloge, ki jih bode moral parlament izvršiti: Načrt ustanovitve osrednje zadružne zveze, ki ga bo Ko-ryto\vski zopet predložil, zavarovanje kmečkih delavcev za starost in |X)škodbe, reforma hišnonajemninskega davka, enotno saniranje deželnih financ; končno opozarja tudi na reformo kazenskega prava, ki jo že pripravlja sedaj zborujoča enketa.
OŽJE VOLITVE NA GORENJEM ŠTAJERSKEM.
Bauernbundovci so sklenili glasovati dne 23. t. m. pri ožji volitvi v okraju Ljubno za kršč.-socialnega kandidata dekana Prischniga proti socialnemu demok ratu.
\G»A POTA "» AVSlKij^Kl POLIiiivI.
Dunaj, 20. maja. V tukajšnjih politiških krogih prevladuje mnenje, da bode mogoče započeti narodnostno politiko, kot jo zagovarjajo krščanski socialci in katoliški centrum. V ta namen bi se morala ustvariti večina, obstoječa iz krščanskih socialcev, katoliškega centra iu Slovanov, ki bi tvorila mogočen protiutež posebno proti vsenemštvu in niad-jarskemu pretežju. Seveda z Marchetom, Pra-dejeni in Derschatto ne bo mogoče hoditi roko v roki po tej poti, na vodilna mesta bodo morali priti popolnoma drugi možje.
AVSTRIJSKI INDUSTRIJC1 O VOLITVAH IN RAZMERJU DO OGRSKE.
Dunaj, 21. maja. Pred par dnevi je tu zborovala zveza industrijcev, ki se je posve: tovala o izidu volitev, s katerim ni nihče zadovoljen. Debata je bila zelo burna, člani so osrednjemu volivnemu odboru očitali zanikr-nost in nesposobnost, ta pa se je skliceval na to, da so nemške stranke vlekle industrijce za nos. Vendar so govorniki izražali nado, da bode življenje novega parlamenta le kratko, ker se bode razbil ob nagodbenem vprašanju. Tej razpravi je sledil razgovor o nagodbi z Ogrsko. Predsednik zveze je odločno izjavil, da bo padel vsak avstrijski minister, ki bi od industrijcev zahteval koncesij za Mažare. Geslo industrijcev je in bo isto, kot političnih strank. Proč od Ogrske! Lastnik tiskarne Ja-sper je zahteval, tla se takoj ločimo od Ogrske, ne pa šele leta 1917, ko bi se Mažari gospodarsko postavili popolnoma na svoje noge in dobili svojo armado.
OGRSKI SOCIALNI DEMOKRATI IN AVSTRIJSKE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
H u d i ni p e š t a, 20. maja. Nenavadni uspehi naše socialne demokracije pri volitvah so dali ogrskim socialistom pogum, da še z večjo vztrajnostjo nadaljujejo agitacijo za občno volivno pravico na Ogrskem. 26. t. ni. bodo sklicali v Budimpešti in po vseh večjih mestih v provinci ljudske shode s programom: Avstrijsko volivno pravo in ogrski parlament.
ITALIJANSKE OBČINSKE VOLITVE.
Katoliške stranke sc pripravljajo resno za občinske volitve, ki bodo v kratkem. Ako bodo katoličani složni in če so sc naučili kaj discipline, bodo mogli doseči precej novih uspehov.
SOCIALNI DEMOKRATI ZA DR. EPPIN-GERJA.
T r u t n o v o. Socialni demokrati so sklenili, da glasujejo pri ožji volitvi za dr. Fp-pingerja.
VSENEMCI IN OŽJE VOLITVE.
Vsenemška stranka poziva svoje somišljenike, naj se ne udeleže ožjih volitev, ker so nasprotne stranke vse izdale parolo, da se Vsenemci morajo uničiti.
OŽJE VOLITVE NA DUNAJU.
Volivni odbor nemških svobodomislecev na Dunaju poziva svoje volivce, naj pri ožjih volitvah glasujejo proti krščanskim socialceni
STRASTEN VOLIVNI BOJ V AŠU
se razvija za ožje volitve 23. t. m. Poslanec Schuhmeier se je pripeljal v soboto v Aš v družbi 20 dunajskih agitatorjev in je imel zvečer štiri shode. Občinski svet se je izjavil za izvolitev prostega Vsenemca pl. Stranskega.
KLOFAČ DIKTIRA MLADOČEHOM.
Zanimivo poročilo prihaja iz Prage: V mladočeški klub je v soboto prišla deputacija čeških narodnih socialcev pod Klofačevim vodstvom. Klofač je za ožje volitve predložil naslednje predloge: Mladočehi se zavežejo voliti Klofača v vseh treh volivnih okrajih, v katerih je v ožji volitvi. Klofač po izvolitvi odloži praška mandata, ki ju dobita propadla
kanuiuata Ciioc iu aoootiui. /'iiadočcsKa stranka se zaveže plačati vse volivne stroške Klofačeve stranke, zato pa češki narodni socialci volijo pri ožji volitvi povsod Mladočehe proti socialnim demokratom. Izvzeta iz tega kompromisa sta dr. Herold in prof. Celakovsky, ker sta se strastno bojevala proti narodnim socialem.
RAZMERJE ČEŠKIH STRANK V NOVEM DRŽAVNEM ZBORU
Splošno se sodi, da bode 108 čeških mandatov v novem državnem zboru razdeljenih tako-le: 31 agrarcev, 19 Mladočehov, 12 katoliških agrarcev in pristašev katoliško narodne stranke, 12 čeških radikalcev, 4 Staročehi, 2 realista, 27 socialnih demokratov in grof Sternberg. Kak bo izid seve nihče ne ve. Profesor Masaryk se v „Moravskem kraju" izjavlja proti kompromisu, katerega so sklenili Mladočehi, češki agrarci, narodni socialci, Staročehi in češka katoliško-narodna stranka, ki hočejo baje v novem državnem zboru tudi ustanoviti skupni češki klub.
CESAR IN VLADA O NOVI ZBORNICI.
Cesar je zadovoljen, ker so malone poražene popolnoma vse radikalne nemške stranke, ki so zavirale vsako delo. Ker so opozarjali krono na nevarnost naraščajoče socialne demokracije, se je posvetoval vladar z vojnim ministrom. Vlada je zato pozno pričela s pogajanji glede na združitev meščanskih strank, ker je bil cesarju všeč vsenemški poraz. Glede na delegacije sodijo, da z ozirom na vojaške zahteve ne bo več tako mirno, kakor je bilo dozdaj. Druga poročila pa trde, da cesar ni zadovoljen, ker je bilo izvoljenih toliko socialnih demokratov, ki nasprotujejo vojaštvu. Zato pa da je nastopala vlada pri ožjih volitvah proti socialni demokraciji.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Hrvaški zastopniki so izjavili, da so stremljenja za zbližanje med Mažari in Hrvati .iako neugodna. A dokler .ic še kaj upanja za uspeh, ne prekinejo pogajanj. Zagreb je bil 17. t. m. na čast hrvaškim poslancem razsvetljen.
HRVAŠKI MINISTER PRI CESARJU.
Budimpešta. Cesar jc zaslišal hrvaškega ministra Gezo pl. Josipoviča, ki mu je poročal o pogajanjih med Mažari in Hrvati glede na hrvaško vprašanje.
SPLOŠNA STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
.1 o h a n n e s b u r g. Delavski zastopniki 27 zlatih rudnikov so pozvali delavce, naj v torek prično s splošno stavko.
BOLGARSKA ČETA NA DELU.
Carigrad. Dne 14. t. ni. je zažgala v vasi Smilovci dvanajst hiš neka bolgarska četa.
JAPONSKA NAROČILA V AMERIKI.
N e \v York. Japonska je naročila blaga za tnandžurske železnice v vrednosti 40 in pol milijona.
ROPARJI USTAVILI VLAK.
Minsk. Pri postaji Musavjovo so ustavili roparji neki vlak, ki je vozil 200.000 rubljev. Vojaki, ki so spremljali vlak, so prisilili roparje, da so sc umaknili.
NEMIRI V INDIJI.
Iz Kalkute in vseh pokrajin Bengalije dohajajo vesti, da se nemirno gibanje med domačini vedno bolj širi. 11. t. m. je preteklo ravno 50 let, odkar je izbruhnila vstaja v Arcerutu. Ta spominski dan je še silneje vplival na prebivalstvo, vsled česar vstaško gibanje počasi a vztrajno narašča. Angleška vlada je v skrbeh, kajti prepričana jc, da bo treba izvesti obširne vojaške operacije, da zaduši upor. Zelo pa sc boji, da bi morala žrtvovati toliko, kot v zadnji vojski proti republikama Transvaal in Oranje. Da pa se Angleška
nuni rov upravičeno uGji, zu. io iJiia uovou povoda, kajti uporno gibanje se razprostira od Pendžaba do Vzhodne Bengalije, torej na prostoru, ki meri v širini nad 1000 angleških milj. Prometnih sredstev pa skoro nič ni.
ŠKANDALI V RUSKI DUMI.
Peterburg, 20. maja. V seji 17. t. m. je Poljak Kuninski, odgovarjajoč na izvajanja na-ltčnega ministra Kaufmanna, opisoval neznosne razmere na ruskem Poljskem. Za pouk v poljščini morajo Poljaki šteti velike vsote, nemščina in francoščina pa se poučujeta zastonj. Za njim je nastopil mohamedanski poslanec Hasanov in začel: »Ko je bil avtokrati-čni sistem v Rusiji še močen ...« Klici na desnici: »Je še vedno!« Hasanov: »V Rusiji je bila oklicana ustava.« Medklici na desnici: »Tolpa morilcev.« Predsednik ukori nemirne-ža. Ponovljen hrup. Predsednik pozote tri poslance, naj se odstranijo iz dvorane, česar pa ti nočejo storiti, ampak prosijo za besedo. Ko jo dobe, govore v takem tonu, da jim predsednik takoj vzame besedo. Predsednikov predlog, da se imenovani poslanci izključijo od 15 sej. je bil sprejet. Dva odideta, tretji čita časopis. Ker predsednik proti njemu noče nastopiti s silo, zaključi sejo in pripomni, da jim bo že znal zabraniti pristop k 15 sejam. Odgovornost zato, da so se morala pogajanja pretrgati, pade na poslanca, ki se ni hotel odstraniti. Nekateri poslanci ugovarjajo. Ko predsednik zaključi sejo, zažene desnica ne-popisliiv krik.
STARORUSKI KONGRES.
Pc ter bu r g. Tu so otvorili drugi staro ruski kongres.
ZAROTA PROTI CARJU.
P e t e r b u r g. Na carja bi bila morala vreči bombo tudi neka mlekarica. Zarotniki so tudi nameravali pognati v zrak posebni carjev vlak.
FRANCOSKI VINOGRADNIKI SE BRANIJO
PLAČEVATI DAVKE.
Pariz, 20. maja. Vinogradniki na južnem Francoskem so sc zavezali, da toliko časa ne bodo plačevali nikakih davkov, dokler vlada odločno ne nastopi proti proizvajalcem umetnih vin. Da se razume upravičenost razburjenja med vinogradniki, se mora pomisliti, da se nikjer ne spravi v promet toliko ponarejenega vina kot na Francoskem. Sicer je vlada postavila komisijo, ki naj vsaj omeji delovanje teh fabrikantov, toda uspehov ni bilo nikakih. Druga komisija pa, mesto da bi študirala pereče vprašanje, se zabava v Algiru. Ker na jugu primanjkuje vode, so ondotni prebivalci prisiljeni, saditi trto, ker noben drug sad ne uspeva. Hoteli so napeljati iz Rone kanal, a za agrarna podjetja ni bilo denarja. Jasno je, da je vino edini pridelek, ki preživlja tamošnje ljudstvo in da mu dela ponarejeno vino neprecenljivo konkurenco. Organizirali so se že trije okraji, ki štejejo skupno okolu milijon prcbivavcev. Uporno gibanje še vedno narašča iu ga simpatično pozdravljajo meščani. V Beziersu ie bil shod, ki se ga je udeležilo nad 100.000 oseb. Finančni minister Caillaux je poklical k sebi generalne davkarje dotičnih departementov, da mu povedo svoje mnenje o tem gibaniu.
Pariz, 20. maja. V Perpignanu se je vršil shod, ki^se ga je udeležilo do 50.000 vinogradnikov. Cetc na jugu so pomnožene, v Beziersu je proglašeno obsedno stanje. Župan in občinski svet sta odstopila, upravo mesta je prevzel podprefekt. 17. t. m. so zopet sklenile tri občine, cla nc plačajo davkov, in zaprle občinske hiše, da eksekutorjem onemogočijo poslovanje.
VollunI Dol.
Štajerska.
(V boj za dr. Benkoviča.) Brežice, 21. maja. Volivni boj je dosegel višek. »Slovenska kmečka zveza« ie priredila o binkoštnih praznikih 18 shodov. Govorili so: kandidat dr. Benkovič ter poslanci Roškar, Pišek in dr.
»O.i, ta oslovski kašelj ... s tem ni šala, samo če se te prime, pa te zaduši . . .«
»A vse to pride od dela.«
»Ba, od česa drugega neki! . . . To je tako, če se človek prevzdigne, tega ne čuti takoj, toda če se to potem nabere na kup, to nas Bog varuj!«
»Hej!«
In stara dva botra sta tožila čez težko delo. od dela sta prešla na bedo, beda je pa priljubljen, da končni predmet razgovorov hribovskega ljudstva. Ko se pozdravijo, prično z bedo, in slovo končajo z bedo.
O čem drugem naj govore, ko izpolnjuje beda vsebino celega njihovega življenja . . .
Ona stopa po kamnitem polju za točo, ona pogleda v kašče po slabih letinah, ona gleda iz vsakega kota v bajti, ona ie neločljiva tovarišica bednega gospodarja . . .
Res je, da časih ni bilo veliko gospodarjev v vasi, toda vsak jc pascl po petdeset ovac na travnatih pašnikih. Danes so se namnožili gospodarji — sploh jc veliko več ljudi — posestva so se pa stopila, razdrobila in redko se najde gospodar, ki bi troje živine prezimil. Kočarjev je pa vedno več, ki gredo
v svet za kruhom — a tudi v svetu ne manjka ljudi . . .
Temna prihodnjost! Kakšno hrano pripravljaš ljudem brez zemlje, ki iih je vedno več? . . . Tudi v prihodnjosti izteguje tovarišica beda roke za svojimi in jitn z groznim nasmehom predstavlja svojega sina . . .
Vreden matere je plod! ime mu jc pa glad . . .
Ko sta se stara nagovorila že do sita, se je vzdignil prvi Jernej s stola.
»Greste že boter?« je vprašal gospodar.
»F, moram iti naprej . . . Morda bi pa pogledali rajnkega? Pojdite boter!«
»F, saj res . . . vsaj po smrti ga je treba pogledati, ker ga nc bodemo videli več.«
Oblekel je kožuh in šla sta skupaj, brodeč sneg do kolen, k bajti, kjer je počival umrli . . . Po poti sta se spominjala sosedskih odnošajev z rajnkim.
»Bil je prijazen človek. Bog mu grehe odpusti! ... Z nikomur sc ni sporekel, se ni prepiral . . . pomagal jc pa vsakemu, če je le mogel . . . Pri njeni si dobil vse: ali jarm, ali kola, ali kako drugo orodje.«
»Hej! je pritrdil sosed. »Pomnim, ko je bil še mlad fant, ko sva šla enkrat skupaj po gozdu. Delal je piščalke, igral na gosli iu veselo nama je bilo! Hej . . . Do nabora sva skupaj hodila. Hc. bil jc navihan fant! Kako jc Židom nagajal! . . . Bog mu naj tega nc šteje v zlo. Potem so ga vzeli k vojakom . . . Ko je pa prišel domov, ui našel več očeta, ampak prazno posestvo. On sc je poprijel, oženil. poplačal dolgove iu si tako polagoma opomogel, kupil jc vole iu to in ono, in tu vidite .ie treba vse zapustiti . . . Kajti smrt sc ne šali, samo pride in: Pojdi Jaka k sodniku!«
»Hej. ne šali se . . . ne!« je ponovil sosed.
Obstala sta pred pragom bajte, do katere sta prišla... Ozrla sta sc šc nazaj in stopila noter. V opekarni na dolgi deski, pokrit z belo rjuho, je ležal mrlič . . .
Ljudij je bilo precej v izbi, starejših in mlajših. Prišli so botro tolažit, ko se jc je polotila taka žalost.
Ona jc s prekrižanimi rokami sedela pri peči in od časa do časa zapIakJa. Otroci so se posedli okrog nje in gledali radovedno, sedaj na ljudi, sedaj na ležečega očeta; niso še razumeli nesreče, ki jih je zadela . . .
Pri nasprotni steni jc mizar oblal deske za krsto . . . Delal je povsod krste; sedaj je gledal ravnodušno na gledalce in na rajnkega, za katero dela zibelko (kakor jc rekel).
»Saj to ni prva,« je rekel, ko so ga prišli prosit. »Samo žganja pripravite . . .«
To žganje je |>otegnil od časa do časa v spomin po umrlem, kakor je rekel, toda deske je oblal gladko iu jih spojil natanko.
»Ce vam naredim krsto,« ie govoril, »ne primejo se vas sto let črvi! ... Če bo gro-bokop pri kopanju groba zadel na mrliča, najde ga gotovo dobro ohranjenega. Kajti le tam se plazijo črvi, kjer je krsta slaba . . .«
Verjeli so mu in niso verjeli, on .ic pa govoril, ko je vlekel žganje.
Večerilo sc je polagoma . . . Veter je zasipal s snegom okna, ljudje so pa posedli, kjer je kdo mogel in tolažili, kakor so mogli, obupano vdovo . . .
»F, koliko ste pa plačali, botra, za pogreb?« jc vprašala radovedno soseda.
»Celih trideset goldinarjev, botra, celili.«
»Pa bo vendar lep pogreb? . . .«
»Sai bi rada pomagala rajnkemu, kar jc v moji moči. Naročila sem pogreb in črno mašo. Bog mu bodi milostljiv. Storila sem vse. da ga dostojno in lepo zakopljejo. To sem mu hotela narediti, hotela sem, da bi ga spodobno
Dokopali! Saj je zaslužit to . . .« In zopet so jo zalile solze.
»Nc jokajte, botra!« so jo tolažile druge, »saj se ne vrne več! To je zastonj . . . Je že tako volja božja . . .«
Vdova se .ie polagoma pomirila, ko so starejši, da jim ne bi bilo dolgčas sedeti in ne bi zadremali, začeli po vrsti pripovedovati različne pripovedke, ki so bile v zvezi s smrtjo.
Ko so že drugi končali, je začel stari Jontas tako-le:
»Ko ic moj najstarejši sin, saj ga poznate, služil pri tilancih, jc šel s celo eskadrono na Ogrsko, kamor so jih višji poslali. Bil je to veste takrat, ko je Segediu poplavila voda, ker mi je pripovedoval natanko, da so stali pod Segedinom, da bi reševali prcbivavce . . . No in glejte, ou jc stal s svojim švadronom v neki vasi, samo sc nc morem spomniti, kako sc ta vas imenuje . . . No, pa naj se imenuje, kakor se hoče. Dosti, da je bilo tam . . . On je. glejte, jahal z raportom v mesto in sc vračal okolu polnoči ... Ko je bil žc na polovici pota, sliši za seboj nekako ropotanje. Ozre se in vidi ženo, oblečeno čisto belo, ki sc pelje za njim na vozičku . . . Mescc jc svetil, torej jc dobro videl kdo se jc peljal. Začudil se je zelo, da tu ni ne konja niti kake druge živali, ki bi vlekla voziček, samo žena sedi na dveh kolesih in gre za njim korak za korakom . . . Prestrašil se jc, lasje so mu celo kapo vzdignili. Izpodbodel je konja, sc spustil v dir in jahal kar jc imel sape, toda ropotanje nc preneha ... Če on dirja, dirja tudi žena; čc gre počasi, gre tudi žctia počasi . . . Tako je prihajal v vas. Žctia je krenila v najbližjo bajto, on jc pa podil k svojemu stanovanju. Nič nt; reče.
f»»ii s..uimn.», AU»crc .iUj • - > a:, zastopa le delavec. Kdor se tega zaveda, bo zapisal ime: Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, na glasovnico.
Kot zadnji govornik nastopi še enkrat Etbin Kristan ter pravi: Dne 14. maja so nam glasove kradli, sedaj pa hočejo, da jim ostanek šenkamo, — in lazijo za soc. demokrati. »Narod« se sedaj veseli zmage socialnih demokratov, če bi bili pa propadli, veselil bi se ie bolj. — Preje so pisali, da bo vse »črno«. Kristan pravi, da 250 liberalcev v Mariboru ali Beljaku ni toliko vrednih, kot pravi dr. Triller. Hribar bo iskal vsako luknjico, da smukne v klerikalni klub. Cc bi sc šlo zato, da prepreči zmago reakcije bi on — Kristan sam rekel, glasujmo za liberalca. Toda »On« zastopa kapitalizem in čast nam veleva, da ostanemo doma! Nato predsednik Kocmur z enakim pozivom zaključi shod, katerega se je udeležilo precej nad 1000 oseb. — Konšta-tiramo, da so shod hoteli motiti le liberalci.
Po shodu ie delavstvo jasno izjavljalo, da delavskih glasov ne dobi glavar magistratne stranke Hribar,, pač pa hoče zastaviti vse sile, da zmaga proti Hribarju ljudski kandidat Ivan Kregar.
Ij Kake ljudi vzdržuje Hribar. Ivan Hribar vzdržuje na podžupanskem mestu dr. Ka-rola Bleivveisa, ki se je izrazil, da višja dekliška šola ni za hčerke železničarjev in za nižje sloje, ampak samo za višjo frakarijo. S tako stranko, ki vzdržuje take ljudi na svojih odličnih mestih, noben zaveden volivec nc more voliti!
Ij Dr. Triller se je tudi v Vodmatu lepo postavil. Preklicati je moral oficielno svojo izjavo o kompromisu med liberalci in socialnimi demokrati in jc izjavil, da nima nobenega vpliva na pisavo »Slov. Naroda«. Tako visoko je nosil dr. Triller svojo glavo, zdaj se je pa tako nizko počičkal! Hribar je izgubil svoje krščansko prepričanje, Triller je pa priznal, da je resnico izgubil. Je res nevarno hoditi v Vodmat za liberalce!
lj Brce na površju! »Narodov« ljubljenec Brce agitira tudi z vso silo za Hribarja. Ponosen na lavorike, ki si jih je spletel v Sori, zabavlja zdaj liberalec v kolarju čez »klerikalce«, in govori tako umazane stvari, da .iili tu ne moremo navajati. Najboljše je pa to, da se smatra Brce tudi za načelnika policajev. Ce mu kdo ugovarja, takoj zahteva od njega ime in grozi s policajem ali pa kar natakarico pošlje, naj gre policaja iskat. Ljudje, ne bojte se Brceta! Vprašajte ga raje, kaj je naredil, da !jo ga vpokojili!
Ij Klerikalce panat na Barje ie šel včeraj župnik Berce, tako se je hvalil sinoči po dolenjskih gostilnah. Svoj govor je pričel: »Živijo naš papež, živijo naš škof«. S tem sem iili najbolj dal. tako se je potem bahal. Zavedni Barjani! Taki so liberalni agitatorji in če tudi v duhovniški obleki. Norca se delajo iz vas!
Ij Liberalci na Barju pogoreli. Sicer je minul čas. ko zažigajo na Barju šoto; da pa je bilo kaj ognja, so poskrbeli naši volivci na Barju, ki so Hribarjevemu ljubljencu, župniku brez fare pri sv. Juriju na Gradu, Brcetu, včeraj tako podkurili, da se ne bo kmalu zopet upal na Barje. Hvaležnost je lepa reč in usluga zahteva protiuslugo. Hribar je naredil Brceta za župnika brez fare na Gradu, Brce pa hoče narediti Hribarja za poslanca na Dunaju. V ta namen jc priredil včeraj dva shoda> na Barju, »pri Vidmarju« iu »pri rdečem križu«. Na obeh shodih je bila večina naših pristašev', ki so Brcetu odkritosrčno povedali, da je njegov trud, in naj si tudi nosi kolar, zastonj. Od priprostih mož je moral junak sorske afere slišati take, kot niti kak lajik. Culi so se klici: »Izdajavec; mi nočemo izdati svojih ljudi s tem, da bi volili Hribarja; naš kandidat je Kregar; njega bomo volili!« Kot adjutanta in telesna straža sta spremljala Hribarjevega dvornega župnika Magister-Ti-ček in kovač Valentin Urbančič, ki pa ne vrže klerikalca čez prag, če pride k njemu kaj naročit, zlasti samostane ceni v tem oziru. Od Vidmarja in od »rdečega križa« je odšel Brce z dolgim nosom iu težkim križem na hrbtu, poteč brezuspešno krvav pot za Hribarja. Čedalje lepše: Predovič s prašiči in svojimi hlapci, Vrhovnik s kolarjem, Brce s kolarjem . . .
Ij Shod S. L. S. na Ilovici. Včeraj ob 4. uri popoldne se je vršil »pri Drakslerju« na Ilovici v najlepšem redu shod S. L. S., katerega se je udeležilo veliko število ljudstva. Predsednikom je bil izvoljen g. Maks Pavšek, nakar je horjulski župan g. Stanonik v izbor-nem govoru slikal liberalno stranko kot »prijateljico« delavstva, kmeta in obrtnika. Poslušalci so z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem in z glasnim odobravanjem pokazali, da se ž njimi tudi strinjajo. S. L. S. si je na Ilovici pridobila že tako trdno zaupanje, da ga ne omaje niti Črnagoj uiti kak Brce.
li Ne volite Hribarja— »Narodova« laž o Kregarju in resnična izjava o Hribarjevi kandidaturi. Ob volitvah jc v »Narodovem« uredništvu kovačnica lažij. Na deželi se na »Narodove« volivne laži nihče ne vsede. »Narod« računa, da se bo morda v Ljubljani kdo vse-del na njegove nesramnosti. V soboto je »Narod« priobčil notico, v kateri pravi, do govori Krcgarjeva žena okolu, nai se Kregar nc voli. S takimi lažmi se mora žc delati za Hribarja! Mi pa vemo o Hribarju nekaj resničnega. Hribarjeva žena jc prišla nedavno k nekemu obrtniku ter je tožila: Neumnost ic, da moj mož kandidira. Sem mu rekla, da je neumnost. Kaj jc bilo tega treba.« To je popolnoma resničen dogodek, ki iz ust Hribarjeve žene potrjuje, kar smo mi vedno trdili, da je za Ljubljano Hribarjeva kandidatura velika neumnost. Zato slušajte mater županjo in ne volite Hribarja! Volite Ivana Kregarja!
lj Trnovski župnik napreduje. Liberalen je sam, in to mu ni dovolj; zdaj so postale li-
_ ...::c njegove krave ia ujiUov c :n:t!-:j. Včeraj je namreč odpovedal nekemu pristašu »S. L. S.« očetu petih otrok, mleko, ki ga že dozdaj, seveda proti poštnemu plačilu dobiva v župnišču. Dekla, ki je to naznanila, je naravnost izjavila, da zato, ker »niste z nami«. Liberalne krave so najnovejši napredek trnovskega župnika!
Ij Neki magistratni sluga agitira po Trnovem za župana in pri tem razglaša novo postavo, češ, kdor župana voli., dobi vse potrebne papirje, tudi če je šele samo en dan v Ljubljani. Ali misli na tuje izkaznice?
lj Trnovski kaplan Koechler je sedaj vsak dan v »Narodu«. Pretekli teden ga je »Narod« skoro vsak dan slikal kot silnega fanatika, v soboto pa zopet pravi »Koechler ni fanatik«. Tako bije »Narod« samega sebe po zobeh. Res ui treba, da bi bil človek fanatik, da se bori proti Hribarju. Dovolj je. da je poštenjak.
lj Lastnik goriške vinske kleti, neki Gor-jan, tudi agitira med svojimi gosti za župana. Mož menda hoče, da bi hodili v njegovo klet samo frakarji, ker drugi so njegove nadlež-nosti siti!
Ij Črnagoj. Na barju dola za Hribarja pridno učitelj Črnagoj. Ta trosi razne vesti o nekih volivcih, ki so neresnične, in ga naj do-tičniki primejo za besedo. Barjanom pa povemo, da je ta Črnagoj na liberalnem shodu izjavil, da mora učiteljstvo delati na to, da bo drugi rod zrel za tak liberalizem, kakor jc na Francoskem. Torej za razporoko, za cerkveni rop, za popolno brezverstvo hočejo taki ljudje vzgojiti vaše otroke. Barjani, s tem Črnagojem obračunajte temeljito! Naj ga ima Hribar z Brcetom in Vrhovnikom, vi pa povejte, da ne marate mladinskih vzgojiteljev s Hribarjevim programom!
Naj počiva v miru! Nadsvetnik dež. sodišča, g. dr. Andrej Ferjančič v Ljubljani je šel v pokoj in mu je podeljen tem povodom naslov in značaj dvornega svetnika.
lj Birnia. O Biukoštih je bilo v stolnici 1874 birmancev in sicer 964 dečkov in 910 deklic.
lj Inženir J. V. Hrasky, profesor češke tehnike, ki je bival več let v Ljubljani, tudi deli s svojim prijateljem Hribarjem smolo. V okraju Pardubice pri prvi volitvi kot državnozborski kandidat ni zmagal in se mora še boriti v ožji volitvi.
Ij Vrl lovec v našem uredništvu. Danes zjutraj se je oglasil v našem uredništvu g. župnik Dobnikar in prinesel seboj uredništvu v dar krasnega divjega petelina, ki ga je ustrelil danes v dežju ob 4. uri zjutraj. Petelin ni nič pel, ko ga je z izredno lovsko srečo zalotil. Župan ljubljanski hodi sicer vedno na lov, pa šc nikoli prišel v položaj, da bi mogel uredništvu »Slov. Naroda« narediti tako veselje !
li Štiridesetletnico svojega službovanja
je praznoval v soboto c. kr. sodnijski sluga g. Ivan Gaber.
lj Nogo zlomil. V soboto zvečer je drvar Matevž Klančar na Francovcm nabrežju padel in pri tem zlomil v členku levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Skozi okno II. nadstropja vojašnice je padel včeraj ponoči prostak 27. domobranskega polka Anton Paternoster, rodom iz Studenca in se ubil. Nesrečnež je najbrže na oknu zaspal in se v spanju prevrnil na ulico. Truplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico.
li Prisiljenec pobegnil. Dne 17. t. m. ie pobegnil od dela pri zgradbi nove hiše nasproti justične palače prisiljenec Ivan Fatur iz Zagorja pri Postojni. Odšel ie v prisilniški obleki.
li Na tla podrl je včeraj dopoldne na Zaloški cesti električni voz 181etno šiviljo Marijo Sitarjevo, ki se je na glavi in na životu znatno poškodovala. Voznik jc sicer dajal z zvoncem znamenje, ker pa ic Sitarjeva gluha, tega ni cula in se ni mogla izogniti.
li Samoumor. Včeraj popoldne se je v svojem stanovanju na Starem trgu štev. 32 ustrelil 201etni krojaški pomočnik Ciril Šu-šter, rodom iz Ljubljane. Zadel sc ie v srce in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumoru je neznan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Prijet subagent. Včeraj popoldne je policija prijela delavca Ivana Lesarja iz Sušjega, ker je hotel petnajst izseljencev spraviti v Ameriko po neki tujezeniski agenturi, katera mu je obljubila za vsakega moža 10 K nagrade. Oddali so ga sodišču.
I.i Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 130 Makedoncev, 50 Slovencev in 40 Hrvatov, nazaj jc pa prišlo 100 Hrvatov.
lj Vlom. Včeraj popoldne je bilo vlomljeno v »Rokodelski dom«, v stanovanje v drugem nadstropju. Tat je ukradel okrog 300 K denarja in srebrno uro.
li Gnojne vile je ukradel včeraj nekemu posestniku v Linhartovih ulicah Fran Čehun, rojen I. 1889 v Cernučah v družbi nekega Ivana Bistona, rojenega v Rožni dolini pri Litiji. Ko je policija obadva dala pod ključ, se je dognalo, da jc Čehun ukradel tudi kolo, katero jc bilo ukradeno v soboto potniku Ka-rolu Rajerju na Južnem kolodvoru. Kolo je bilo vredno 240 kron in so ga mu odvzeli v Mednii. Čehun je tudi na luteranskem pokopališču kradel pri grobih železne ograje in jih prodajal za staro železo. Obadva aretovanca sta se izročila sodišču.
Ij Srebrno poroko je v nedeljo praznoval v Pulju brat glavnega urednika »Edinosti« in brat tukajšnjega gostilničarja g. Feliks Cotič, poslovodja v c. in kr. arzenalu vojne mornarice. Iskreno čestitamo!
:j vcr;;vcna petna Un/ se sprcjaic za plačo; izve sc Pred škofijo 12 v prvem nadstropju.
Za kruhom. Z lužnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 58 Slovencev.
Razne stvari.
Tatjana Leontjeva zblaznela. Tatjano Leontjevno, obsojeno radi umora Miillerja na tri in pol leta ječe, so prepeljali v blaznico, ker se na njej kažejo znaki blaznosti.
Knez pod skrbstvom. Pod skrbstvo je postavljen knez Aladar Porcia.
Razstavo konj so otvorili na Dunaju preteklo soboto.
VOLITVE V GALICIJI.
Lvov 20. maja. „Kurjer Lwowski" poudarja, da se volitve 17. t. m za poljski narodni svet niso posebno ugodno izvršile. Izmed kandidatov, ki jih je narodni svet postavil, ,sta prodrla v Lvovu samo dva (Mala-chovvski in Globinski), v Krakovu štirje, v Drohobyczu, Buczaczu in Bochniji pa po eden. Jako pa se je okrepila socialno-demokraška stranka; v Lvovu in v Przemyslu sta pri prvih volitvah zmagala dva njena kandidata (Lieber-mann in Hudec), dva (Dr. Diamand in Hausner) pa bosta pri ožji volitvi skoro gotovo prodrla. Zmagal je tudi samostojni socialist dr. Adolf Gross v Krakovu, dočim je kandidat poljskega narodnega sveta pogorel. Samostojni socialist dr. Breiter je v Lvovu tudi dobil precej več glasov kot njegov nasprotnik in lahko upravičeno upa, da zmaga.
Dunaj. Po doslej znanih uradnih podatkih je v Galiciji izvoljenih: 5 pristašev Poljske Ljudske Stranke, 3 poljski konservativci, 3 demokrati, 2 narodna demokrata, 2 napredna demokrata, 2 člana poljskega centra, 2 ukrajinska Rusina, 2 radikalna Rusina, 1 staroru-sin, 2 socialna demokrata, I poljski divjak. V devetih okrajih bodo nove volitve, v sedmih pa ožje.
O izidu volitev se nadalje poroča: V 64. volivnem okraju (lvovska okolica) je bilo oddanih veljavnih glasov 26.995. Josip Folis (ukrajinska stranka) 11.713; David Abraha-mo\vicz (konservativec) 6123; Frnst Breiter (divjak) 4593; Stanislav Baranovvski (Poljska Ljudska Stranka) 2260; Konstantin Pawliko\v (Starorusin) 2360. Ostali glasovi razcepljeni, nove volitve potrebne.
V	61. volivnem okraju (Przemysl, Dy-no\v itd.) pravi rezultat so volivci oddali 40.047 voeljavnih glasov. Gregor Ceglin-ski (ukrajinska stranka) 17.062; dr. Ladislav Czajkovvski (konservativec) 14.004; Julijan Nestoro\vicz (Starorusin) 6090; Ivan Stapin-ski (Poljska Ljudska Stranka) 2430; ostali glasovi razcepljeni, nove volitve.
38. volivni okraj (Zy\viec). Končne številke veljavnih glasov oddanih 23.278. Matija Fijak (poljski centrum) 7324: Anton Pavlus-kievvicz (poljski centrum) 5921; Josip Stolaski 3466; Ivan Packan 1927: Stanislav Szcepan-ski 2292; ostali glasovi razcepljeni; vršile se bodo nove volitve.
41. volivni okraj (Bochnija); pravi rezultat: Veljavnih glasov oddanih 20.451 glasov. P. Stojalovvski (poljski centruni) 6254; Adam Rubenbauer (Poljska Ljudska Stranka) 5139; dr. Anton Gorski (konservativec) 4649; p. Iv. Batko 3920; Josip Babral 106; Cyprijan Szlachta 52, Andrej Wajda 40, ostali glasovi razcepljeni. Druge volitve potrebne.
V	65. volivnem okraju (Sokal) končne številke so volivci oddali 52.000 veljavnih glasov. Dr. Dymitrij Markovv (Starorusin) 24.373; dr. Evgen Petruszevvicz (ukrajinska stranka) 17.099; Ladislav Gnievvocz (konservativec) 10.396. Nove volitve potrebne.
Lvov. V Krakovu ie izvoljen Tadej Si-korski (napredni demokrat); poročali smo že, da je v Krakovu socialni demokrat Daszynski propadel. Dobil je 1137 glasov, njegov protikandidat Ig. Petelenz je dobil 1328 glasov. V Buczuczu je izvoljen dosedanji poslanec konservativec Štefan pl. Moysa; v Wado\vici je izvoljen Andrej Sredniavvski, kandidat Poljske Ljudske Stranke.
ZARADI RAZŽALJENJA VELIČANSTVA
Berolin. Zaradi razžaljenja veličanstva je bil nekdo obsojenv9mesečni zapor, ker'jc pokazal jezik cesarju Viljemu, ko se je peljal od zaprisege vojaških novincev.
100.000 DELAVCEV IZKLJUČENIH OD DELA.
Berolin. Od dela so izključili 100.000 stavbnih delavcev.
NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR V GRADCU.
Gradec. Tu sem je došel nadvojvoda Leopold Salvator s svojo soprogo, da se je udeležil tekmovalne ježe častnikov in članov jezdecev. Nadvojvoda se je pripeljal s svojo soprogo v avtomobilu.
Cenjenim volivcem
vrhniškega, logaškega, cirkoiškega in idrijskega okraja
izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za njihovo zaupanje.
Z Bogom za ljudstvo!
Josip Gostinčar
državni poslanec.
Castitim volivcem
žnžemberškega. velikolaškega in ribniškega okraja ter občin Banjaloka, Fara in Osilnica!
Dne 14. maja ste na sijajen način pokazali, da stojite po ogromni večini trdno v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Za Vaše zaupanje se Vam prav iskreno zahvaljujem.
Fr. Jaklič
dež. in drž. poslanec.
Spoštovanim volivcem
litijskega, višnjegorskega in rade-škega okraja
se presrčno zahvaljujem za zaupanje podeljeno mi dne 14 t. m. z izvolitvijo v državni zbor. Vaše zaupanje hočem opravičiti z vestnim delom za pravice in blagor našega vernega slovenskega ljudstva in ljubljeno našo slovensko domovino.
Ljubljana, dne 18. maja 1907.
Franc Povše
državni poslanec.
- —
Castitim volivcem
sodnih okrajev Krško-Kosta nje vi ca-Mokronog-Trebnje
izrekam za sijajno izvolitev dne 14. maja t. I. in s tem mi izkazano zaupanje najsrčnejšo zahvalo. Kot iskren patrijot prizadeval si bom z vso vnemo delati za Vaš in slovenskega naroda duševni in gospodarski napredek. V to pomozi Bog!
Dr. Janko Hočevar
državni poslanec.
Telefonska in brzojavna poročila.
NA DELO ZA DR. BENKOVIČA.
Laški trg. 21. maja. Shodi v Loki. Sv. Jederti, Šmarjeti, Laškem. Rečici, Sv. Lenartu, na katerih je govoril dr. Korošec so se dobro obnesli. Navdušenje za dr. Benkoviča vedno večje.
KRI PRI VOLITVAH.
Przernisl. 21. maja. Glede na dogodke v Przemyslu se poroča: Na Glavnem trgu v Przeinyslu se je zbralo po končani volitvi kakih 800« oseb, ki so priredili demonstrativni izprevod z lampijoni. Policija je pozvala demonstrante, naj se razidejo. Policija je poizkušala množico razkropiti, ne da bi rabila orožje. Demonstranti so pa nato ugasnili lam-pijone, nakar je nastala tema, ker so pogasili tudi cestne svetilke. Množica je nato obmetavala policiste s kamni. Policija je nastopila nato s sabljami. Ko so pa došli vojaki, se je razkropila množica. Ubit ui bil nihče, ranjeni so bili štirje, neki ženski se je pa udrla kri. Izmed policistov sta bila nevarno ranjena dva, štirje lahko, zadetih s kamni je bilo 14 policistov in 3 policijski uradniki.
SAMOSTOJNA SKUPINA ČEŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Brno. 21. maja. Češki moravski socialno-demokraški poslanci so sklenili, da ustanove v državnem zboru samostojni češki socialnodemokraški klub.
ODKRITA ZAROTA PROTI RUSKEMU CARJU.
Pe te r b u r g . 21. maja. Preiskava o odkriti zaroti proti carju spravlja na dan vedno nevarnejše načrte. Zarotniki niso nameravali umoriti samo carja, ampak tudi malega prestolonaslednika in carjevega brata velikega kneza Mihaela, ki je v Gačini. Vsi napadi naj bi se istočasno izvršili. Neki podčastnik je izdal svojim predstojnikom, da so mu revoluci-jonarci ponudili 10.000 rubljev da po napadu takoj lahko zapusti Rusijo. Predstojniki so podčastniku svetovali, naj se navidezno v načrte revolucionarjev uda, da se lahko omogoči odkriti vse načrte revolucionarjev. To se je i/redno posrečilo. Doslej je aretiranih že 80 oseh. Aretacije se nadaljujejo iu segajo v najodličnejše dvorne kroge. Kot povzročitelja zarote sta aretirana bivša generala Ne-stejovv in Kaulberg. Aretiranih je 32 mož carjeve telesne straže. Carjevo telesno stražo so prevzeli kazaki.
OPIJ V KITAJSKI PREPOVEDAN.
London, 21. maja. »Times« poroča iz Pekinga: Prvih šest mesecev je minulo, odkar je bila izdan odredba proti opiju. V petek so /april zadnjo špiljo opija.
UMORI V ODESI.
Odesa, 21. maja. V najobljudeiiejši ulici sta včerai bila ustreljena dva policijska častnika. V Odesi so bili te dni tudi poizkusi preganjanja Židov.
ŽENSKE IN VOLIVNA PRAVICA.
Rim, 21. maja. Italijanski državni zbor je izvolil odsek za proučevanje ženske volivne pravice.
Podpisani naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je velečastiti gospod
Matej Sušelj
kaplan
danes, 18 maja, ob 8. uri zvečer, po mučni bolezni v 26. letu svoje starosti, po prejetih sv. zakramentih za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v ponedeljek, 20. maja, ob 5. uri popoldne iz kaplanije na Blokah na pokopališče k sv. Mihaelu pri Fari
Nepozabnega gospoda priporočam v blag spomin in molitev.
Na IIlokah, 18. maja 1907.
Jakob Koritnik
župnik.
Herma Pellan naznanja v svojem imenu in v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno, presrčno ljubljeni oče, ozir. očem, brat, svak, tast, bratranec in stric, gospod
Alfonz Pellan
danes nagle smrti o polnoči v 63 letu starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v sredo, dne 22. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Križu.	1148
Sveta maša za pokojnika se bo služila v frančiškanski cerkvi v četrtek, dne 23. t. m., ob 8. uri dopoldne.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 21. maja 1907.
v v v
perje in puh
oprano in očiščeno
'/, kilograma od 35 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
543 9
V v v

Sobotna izdaja
»»
«
stane celoletno
K 7-—
Naroča se pri uprav-ništvu v Ljubljani.
Kolarskega pomočnika i0 vajenca
sprejme takoj 1145 4-1
Anton Š eti n a
kolar.Gor Šiška65.
Hugo Lievieki
geometer*
Lijubiea Ltevieki rojena Klinar
c. kf. poštariea
poročena.
Bugojno	i7. ».ožniko 1907	jWedija~Izlake
Bpaz posebhega naznanita.	1142 1 — 1
KO-
Prostovoljna prodaja.
V konkurzno maso Vendelina J. J. Stareta v Ribnici spadajoča na 21.030 K 92 h cenjena zaloga špecerijskega in manufakturnega blaga se proda vsled sklepa upniškega odbora in privoljenja konkurznega komisarja potom prostovoljne dražbe
dne 28. maja 1907
ob 10. uri dopoldne v Ribnici na licu mesta onemu, ki največ ponudi.
Na dan dražbe treba je plačati na račun kupnine 8000 K, ostanek pa do 1. junija 1907. Natančni pogoji razglasijo se na dan dražbe.
V Ribnici, 18. maja 1907.
1147 3-1
Ignac Gruntar,
c. kr. notar konkurzni oskrbnik.
Produ se posestvo
4	11 «*.=*!■
iz proste roke z gospodarskim poslopjem, njivami in travniki, eno uro od Ljubljane in četrt ure od papirnice oddaljeno; plačuje se lahko 10 let. Redi se lahko 6 do 7 glav živine.	i 33 1—1
Več se izve pri lastniku Jožetu Bitencu v Sostrem št. 5, pošta Spod. Hrušica.
Staro
železo
Krepkega dečka
kot	1078 6
učenca
poštenih krščanskih staršev sprejmem takoj s popolno oskrbo.
Janko Sink
svečar in lectar v Kranju.
baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah ===========
Mr Fr. Stupica
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvasorjev trg št. 6. 718 6
Pri
asa
mmmmmsamwmmcxsr>i
1005 20-10
S Kdor kupuje gvantno blago za moške in ženske, najde jako veliko Izber in zelo ugodne cene pri domači tvrdki
I
8
R. Hiklauc, Ljubljana
Ha,
Stritarjeve (SpitnlsKe) ul. 5.
'■j
flanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se odda za avgust-termin v Kolodvorskih ulicah štev. 35.	1125 3
Žrebanje nepreklicno
6. junija 1907
GLAVNI DOBITEK
hron Z0.000 kron
1116 6—2
, Loterija za sirotišnico. :: Ma 1 krono.
I Dobe 5e pri J. C. MAVER, LJUBLJANA. -
Velo tesarjev pr«
tokoj proii dobri plači Iuan Znkotnik,
tesarski mojster, Dunajska cesta 40 u Ljubljani
»mi^HHfil m m »VlftBlHBIfti
1228 2
949 M se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. dražba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
M* Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred tivalnimi »troji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce". Ker mi ivojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere ne moremo niti previeti kakega poroitv«, niti doposlati posamnih delov,	t
Usodna prilika
za trgovino In gostilno.
V najem dam v svoji hiši št. 61na Rakeku v ugodni legi ob glavni cesti in v bližini kolodvora: 1. v pritličju prodajal-nico s shrambo, dve sobi pripravni za gostilno, kuhinjo in daljni dve sobi, velik magazin in hleve za konje; 2. eventuelno tudi 7 sob in kuhinjo v I. nadstropju, vse v dobrem stanju. V omenjenih prostorih je bila od nekdaj trgovina in gostilna.
Natančneje pri Francu Lau-riču, trgovcu v Trstu, Riva Mandracohio 2.	mo 3—3
Lokal
se odda
za trgovino z opravo vred na Jesenicah, na lepem prostoru pri novem kolodvoru.	1101 9— Več se poizve pri posestniku ANTON ČEBULJU, na Jesenicah.
Hisa in gostilna

z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, ki se nahaja poleg cerkve sv. Roka v Dravljah št. 51, se da v najem ali pa iudi proda. — Več se izve pri lastniku tstotam.	1133 2-2
Dve lepi stanovanji
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo peril-nice in delom vrta, sta za avgustov termin oddati na Dunajski cesti št. 60.
1052 6-5
S
f
Odda se
prodojainica
i

iz proste roke, založena z manufakturnim blagom, na zelo dobrem prostoru, že več let dobro vpeljana kupčija, v prijaznem mestecu na Gorenjskem.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".	1124
'J
Podružnica : v Spljetu. :
Delniška glavnica i i i K 2.000.000. ■ i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, mm mite m. 2:::
priporoča k žrebanju dne I. junija 1907
promese	i ss -po- i r i hup
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do	Oj
dne vzdiga po ^ 2 O.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i »
Korošec. V Kapelah so dr. Bcnkovičii in .poslancu Roškarju grozili z revolverji iu na več krajih je prišlo do krvavih pretepov. Cela truma celjskih agitatorjev .ie preplavila okraj; marsikje se jim slabo godi. Naprednjaki so se zvezali s socialnimi demokrati, ki zatajujejo svoja načela, ker gredo na volišče za Roša, pristaša onega »Naroda«, ki je bil vedno proti splošni in enaki volivni pravici. Mnogo delavcev noče glasovati za Roša. Moscon igra čudno vlogo. Povrne se mu kmalu. Starosta brežiškega Sokola se pogaja z zloglasno brežiško policijo za agitacijo. O Bcnkovičii razširjajo nesramne laži. Na mestni hiši v Brežicah so Roševi plakati. Naši ne spijo. Danes zvečer ima dr. Benkovič volivni shod na Zidanem mostu. Roševci pripravljajo napad. Upamo na zmago. Vsi na krov!
(Sijajna dr. Koroščeva zmaga.) Končno uradno poročilo se glasi: Oddanih je bilo v 28. rogaškem volivnem okraju 6526 glasov. Dr. Anton Korošec je dobil 4187, liberalec V. Zu rman 1654, Štajerčijancc Andrej Drofenik 654 glasov. Ostali glasovi so bili razcepljeni. Izvoljen je bil torej dr. Korošec.
Kranjska.
(Narodove4' laži s številkami razkrinkane ) Sv. Križ pri Kostanjevici. Svoj čas je pisal neki liberalen dopisnik v „Slov. Narod", da je v križevski župniji tretjina mož na njihovi strani. Toda smola, 14. maja je pokazal drugače, (iospod dr. Hočevar je dobil 253 glasov, Gombač pa samo 14 in še teh je bilo nekaj prisiljenih. Ker sta v vrstah liberalcev dva učitelja in po županskem stolu hrepeneči trgovec, bodo gotovo ti gospodje znali zraču-nati, da te številke niso nikakor v soglasju z njihovim bahatim in lažnjivim pisanjem. Učenjakom zadostuj!
Goriška.
(Poraz Gabrščkovega liberalizma na Goriškem). Dan 14. maj je bil dan sodbe in ostre obsodbe goriškega nadzdražbarja Ga-brščka, bil je pa ob enem tudi dan zadoščenja za toli obrekovanega dr. A. Gregorčiča. Gabrškovi kandidati so dobili 4533 glasov manj kakor „Slogini" in Gregorčič je zmagal z večino 2704 glasov, čeravno je bil nad-zdražbar dekretiral, da ..nesreča goriških Slovencev" ne sme biti več izvoljena. Te številke govore jasno in dokazujejo, da odobrava velika večina goriških Slovencev program „Sloge" in njenega predsednika dr. A. Gregorčiča. S sramotilci našega ljudstva naj slovenski volilci temeljito obračunajo tudi prihodnji četrtek ter volijo „Sloginega kandidata dr. P. Laharnar j a. S tem bo strta strahovlada Gabršče-kove bande in goriških zmerjavcev, s tem od-sečeio državnozborski volivci hidri goriškega prepira in razpora tretjo in zadnjo glavo.
Koroška.
(Volitev na Koroškem in položaj Slovencev.) Iz Velikovca se nam piše: »Pa smo iih dali,« tako si slišal govoriti zavedne našince po volitvi. Da, zares, velikovški okraj se ie izkazal, kakor poleg pliberškega nobeden drugi, ako se pomisli na narodno zaspanost in dolgoletno inlačnost, ki je bila ravno tutfaj doma. Sedaj se pa vendar vidijo uspehi neumornega delovanja v narodnem oziru, ki se ie začelo razvijati v novejšem času tudi to stran Drave. Večkrat se ie govorilo celo od naše strani: »Drava je meja med obema narodoma«. Da, lahko bi bilo prišlo do tega, ako bi se ne bili še pravočasno oprijeli dela. Uspeh delovanja dveh izobraževalnih društev velikovškega in vovbrskega, se je sedaj pokazal v sijajni luči. Pri deželnozborskih volitvah leta 1902 je msgr. Podgorc v omenjenem sodnijskeni okraju ostal v manjšini za 146 glasov, pri dopolnilini državnozborski volitvi leta 1905 je imel g. Orafenauer že večino 16 glasov; in dne 14. maja t. 1. je zmagal slovenski kandidat oba nasprotnika s 40 glasovi. Ako se pomisli, da so sedaj med kmet-
ampak skoči raz konja, tu pa naenkrat prihiti ženska iz bajte, kamor je krenila bela žena, iu tarna, da ji je mož umrl . . . Tedaj, vidite, je moj fant prišel na to, da jc šel s smrtjo.«
Napetost na obrazili poslušavccv je bila ogromna. Nekaterim gospodarjem so ugasnile pipe, toda oni so poslušali napeto. »Saj je o čem slišati . . . Hej!«
»Meni se je tudi nekaj takega prigodilo,« ie začela nenijada žena, ki jo splošno iz velikega spoštovanja imenujejo »krstno botro«. »Šla sem zvečer na polje in vidim: na travniku leži nekaj belega . . . Mislim ... Če je morda rjuha padla z droga, ker tu se jc veste podnevi perilo sušilo ... in sem šla, da bi jo pobrala. Ležalo je tako, kakor preganjena plahta . . . Sklonim se k nji, ko se je ono veste samo vzdignilo z zemlje in šlo samo po zraku proti sosedovi hiši . . . Nekaj me jc streslo ... Vrnila sem se takoj v hišo iu šc nisem dobro vrat zaprla, ko prileti iz sosedove hiše botra in pove s krikom, da ji ie dete utnrlo . . . No, vidite sami, kaj je to bilo . . .«
»Hej!« se jih je odzvalo nekaj z drhtečim glasom.
Otroci so pa boječe gledali sedaj k vratom, sedaj k oknu, če ne zagledajo tam »kaj belega . . .«
Pripovedke so se začele plesti druga iz gc in presedeli so tako celo noč . . . do rana, toda nihče ni zadremal, samo vdova, utrujena oil naporov, je zamižala za nekaj časa . . .
Začelo se ic svitati iu danilo se je. Snežiti jc nehalo . . . samo mraz se je blesketal v
skimi glasovi tudi oni mesta Velikovec in socialno-demokraški, ki iili prej ui bilo, potem ie to v kmečkih občinah napredek za okroglo 800 glasov od leta 1902. Ta številka nam pove, da ie velikovški okraj v bodočnosti naše upanje. Ako bi nemški krščanski socialci v isti meri storili svoj dolžnost, kakor se je to zgodilo v slovenskem delu, bi bil gotovo g. EHcrsdorfer dobil največ glasov. Toda ti so mislili, da v tem okraju ni nobenega upanja, a uspeli jt drugače pokazal. Ze se siiši, da hoče za ožjo volitev tudi v nemških krajih iti vse v boj, in ker so tudi socialni demokrati v G rebiu.iu, na Rudi, v l ilijah, v Važenbergu in v Mostičti se že izjavili za Ellersdorferja, potem se ni treba veliko bati. Slovenski volivci so dobili novega poguma in naši agitatorji že zopet marljivo delajo. Naprej, do zmage! Zaupniki, storite svojo dolžnost!
(Celovško okolico bo zastopal socialni demokrat.) Kandidat nemških nacionalccv Kirschlicr je izdal izjavo, v kateri pravi, da bi on le tako mogel biti izvoljen, ako bi tudi Pod-gorčevi volivci zanj glasovali. On pa noče biti poslanec s klerikalnimi glasovi (kislo grozdje!). Zato prosi svoje volivce naj se volitve vzdrže. Gotovo je torej, da bo 23. t. m. v celovški okolici izvoljen socialni demokrat Lu-kas. Menda je hotel Kirschner tako pridobiti soc. demokrate proti Ellersdorfcrju, pa se mu morda ne posreči.
Zborouanle oduetnlSklti in notarskin uradnikov.
To zborovanje se je vršilo binkoštno nedeljo v Sokolovi telovadnici »Narodnega doma« ob precej minimalni udeležbi s strani slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov.
Shod je otvoril predsednik ljubljanske skupine g. Christof ter izrekel osobito pozdrave bratom Hrvatom, ki so bili pravzaprav provzročitelji shoda, in ki nas hočejo podpirati. Predlaga predsednikom g. Bovlio (Celje).
Ta početkom svojega govora naznani, da je prišel na shod župan Hribar, da pa mu je v Sokolovi dvorani prehladno, zato je takoj odšel. —
Pred početkom razprav se oglasi k besedi predsednik odvetniške zbornice dr. Ma-jaron. Zborovanju želi uspeha ter pravi, da organizacija uradnikov ni v škodo šefom. Res da so uradniki z ozirom na gmotni položaj včasih proti šefom v bojni poziciji, a potrebno je sporazumljen.ie, ne pa diktat. -
Nato dobi besedo prvi poročevalec gosp. Christof. V stvarnem in obširnem govoru opisuje, kako se je izvršil shod na Dunaju, kjer se je šlo za ustanovitev »Zveze avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov«. -Navzoči so bili odposlanci iz cele Avstrije in tam se je postavil temelj boljše bodočnosti. Sklenilo se .ie tudi ustanoviti posredovalnico služb. Nadaljni poročevalec g. Tavčar govori o gmotnem staniu in o plačah. — Govoriti moremo pravi le o revščini, kajti plače, ki jih imamo, so le male nagrade za ogromno delo. - Nekateri šefi sploh nc sprejmo uradnikov, ki so v organizaciji. Merila glede plač danes ni. Začetniki morajo vstopati z 15, 20, kvečjemu 25 goldinarji na mesec. Lačen revež mora vzeti, kar mu diktira samolastna volja šefova. V nadaljnem govoru navaja na podlagi številk, kako so slabo plačani nekateri odvetniški iu notarski uradniki, katerih plače znašajo počenši od 18. do 56. leta povprečno od 712 K do 2328 K. Ce se šefi sklicujejo na to, češ, saj dobro izgledate, pa naj pogledajo naša stanovanja in hrano! Izmed nas iili umira več gladu, kot jetike. So zlasii notarji, ki nas izkoriščajo, zlasti ker dobivajo med juristi pisarniške moči, ki nemalokrat brezplačno delajo. Naše !>ogodhe se sklepajo le tako, da šefi pravijo: če hočeš delaj, če ne pa ne! Končujoč svoj govor pravi, da se morajo odvetniški iu notarski uradniki organizirati tako kot n. pr. stavci. —
snegu, od sohičnega vzhoda se je vi prevrglo na lepo vreme . . .
Ljudje so se začeli razhajati domov, da bi kaj jedli, se preoblekli in zopet prišli spremit ranjkega v cerkev in na pokopališče, ili # *
Od bajt izpod gozda sc pomika počasi gruča ljudi, gazeč po drobnem snegu . . . . Štirje krepki fantje neso črno krsto na ramah. Vsi so odkriti in pojo neko otožno, pogrebno pesem o vicah . . .
Po belih tleh se pomika počasi ta črna masa . . . Časih splava melodija k sinjim gozdom, časih se odbije resen, basov glas zvona ob bližnji gori, sedaj zopet se zasliši bridko plakanje žene, ki stopa za krsto, cela vasica pa mirna, tiha, odeta v veselo obleko, diha s sneženimi prsi na solncu.
Pred cerkvijo se je vstavila gruča ljudi. Najprej so fantje nesli krsto v cerkev, za njimi so vstopili starejši, ženske, in nedorasli . . . Mala cerkv ica se jc popolnoma napolnila s |xi-grcbci.
Grobokop je s pomočjo fantov postavil krsio na katafalk in prižgal štiriindvajset sveč.
Organist jc zaigral žalno pesem iu duhovnik jc v črni opravi stopil pred oltar . . . Po končani sv. maši so se začele vigilijc. V eni klopi gospod župnik, v drugi organist, sta pela monotono menjaje pogrebne psalme. Ljudje so pa plakali, ko so se gospod z organistom razgovarjali . . . .«
Precejšen kupček krajcarjev se je nabral na krožniku pred krsto. To so ljudje prinesli
Odposlanec iz Gorice g. Gilčvert pravi, da razmere ua Goriškem niso tako slabe ter povdarja, da morajo odvetniški in notarski uradniki sami skrbeti za svoj naraščaj s tem, da se zlasti uče stenografije.
(i. Christof pravi, da so izvajanja gosp. Tavčarja resnična, a da se dobe med šefi tudi častne izjeme. Predvsem pa mora odško-dovati šef uslužbence ne le za delo, ampak tudi za moč; če izgube zdravje, so upravičeni do odškodnine tudi za slučaj bolezni.
K zadnji besedi v tej debati se oglasi še Tavčar in reagira na izjavo g. Gilčverta, češ, ali zastopa uradnike ali šefe. Mi hočemo, pravi — zastopati one, ki so slabše plačani kot mi. —
Poročevalec k tretji točki dnevnega reda Moškon iz Gorice poroča o zahtevi po ne Celjskem počitku. Ni treba, da bi ob nedeljah hodile stranke izpraševat v pisarne. Glede dopustov pa morajo odvetniški iu notarski uradniki zahtevati od vlade, da se to zakonito uredi. (i. Gilčvert pravi, da se ie v Gorici v tem oziru že mnogo doseglo, ter poživlja šefe, naj tudi drugod slede goriškemu vzoru.
Pri nadaljni točki glede zavarovanja za slučaj onemoglosti graja poročevalec Petrič zlasti to, da je po notarskih iu odvetniških pisarnah premnogo pcnziionistov, ki odjedajo kruh drugim. Za te seveda ni treba plačevati prispevkov za starostno zavarovanje.
Zahteva po resoluciji, da se ustanovi v Ljubljani podružnica državne zavarovalnice.
Predsednik shoda g. Bovha meni, da bi se dalo misliti sploh na lastno zavarovalnico, seveda le po močni organizaciji. Danes pa o tej ni mogoče govoriti, kar priča pičla udeležba. Lastno zavarovalnico priporočajo osobito dunajski kolegi. Resolucijo glede ustanovitve lastnega pogrebnega zaklada utemeljuje g. Gilčvert. Oglasiti pa se mora zadostno število članov. Kar so zamudili predniki pravi — ne smemo tudi mi.
G. Christof apelira zlasti tudi na samce, da pristopajo temu zakladu.
Glede zveze jugoslovanskih odvetniških iu notarskih uradnikov poroča odposlanec Hrvatov g. Topolčič. Poživlja k čvrsti organizaciji ter edinosti. Govoril je navdušcvalno z krepkim izrazom ter končal z vzklikom: Živela organizacija jugoslovanskih uradnikov !
V debato glede zveze so posegli gg. Bovha, Gilčvert, Christof, dr. Štriker in 'Topolčič. Ker je bilo premalo članov navzočih, sc o resoluciji ui glasovalo. - Povdarjal pa je g. Bovha, da jc treba delati na to, da se zveza doseže. Podpirajo pa se z Hrvati medsebojno itak že sedaj. —
Ko .ie še dr. Štriker priporočal, da ob-drže nadalje svoje glasilo »Slovenska pisarna« in priporočal tudi naročevanje dunajskega glasila, je predsednik z običajnimi zahvalami zaključil zborovanje, kličoč Hrvatom, ki so v obilnem številu prihiteli, krepki: Na zdar !
Resolucije je »Slovenec« že pred več dnevi priobčil.
Zborovanju je sledil v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« banket, na katerem se .ie izreklo več napitnic, vmes pa ic krepko pevalo pevsko društvo hrvatskih kolegov Zvonimir.
Postrežba je bila zadovoljiva.
Zvečer je bil v Sokolovi telovadnici koncert, ki pa je dokazal, kako se občinstvo ogiba »Narodnega doma«. Niti one frakarije ni bilo blizu, ki ima sicer vedno polna usta kričavih fraz! Vspored sam pa je bil lep, zlasti so se odlikovali tako pevci kot tani-buraši »Zvonimira«.	- K
Dnevne novici
,,Narodovi" ministri — razpnščajo parlament. V ..Narodovem" uredništvu je vsled izida državnozborskih volitev v Avstriji silna konsternacija. Gospodom sc ni niti san-
za »ofer« . . . Četudi krajcar ni noben denar, toda ranjkemti se le nekaj pomaga . . .« Hej!
In končala se .ie pobožnost. Krsto so nesli iz cerkve; za njo jc šel počasi duhovnik v žalni kapi, okolu so pa stopali razplakaui ljudje . . . ,
Obstali so pri grobu . . . Duhovnik je po-kropil iu vrgel z leseno lopatico par grud ziurzle zemlje na krsto. Ljudje so začeli glasno plakati . . . Zcna-vdova se je z obupnim krikom vrgla h krsti, io objela z od mraza rdečimi rokami, iu glasno plakaje poljubovala mrzle deske . . .
Duhovnik je zapel »Salve« in smatrajoč svojo dolžnost za izpolnjeno, se ie hitro oddaljil, kajti mraz se ni šalil.
Zeno so pa znanci komaj odtrgali od groba . . . Tolažili so jo, kakor so mogli . . . ona se je pa z zadnjimi solzami poslavljala od ranjkega.
Ljudc so obdali grob in začeli peti nan-liivo, tiho nagrobno pesem:
V grob zakopljemo telo, da mu tukaj pokoj bo, z zemlje on ie narejen, v zemlji naj bo spokojen.
S strašno resnico, še silncje jc zadonela druga kitica:
Revež, bogatin enaka, s smrtjo gre razlika vsaka; koga zgrabi ne pove, vsi zato naj se boje.
Ljudje so se razpali, razpiakali in ni se
jalo, da bo moč ljudskih strank v Avstriji tako silno narastla. Dr. Tavčar je zato kar sklenil, da se tak parlament, v katerem ni prostora zu Plantane in Terjančiče mora poslati domov. Glasilo ..delavnih" Plantanov, Ferjančičev in Tavčarjev je v soboto tolažilo svoje verne z v „Narodovem" uredništvu skovano „brzojavko": „Vedno bolj se utrjuje mnenje, da novi parlament ne bo sposoben za delo iu da bo vsled tega tudi njegovo življenje kratko." Dobro, da se usoda Avstrije ne vrti okolu ,.Narodovega" uredništva — zato tudi usoda novega parlamenta ne bo odvisna od razumljivo slabe volje »Narodovih" urednikov. Iz ljudstva je izšel novi parlament — njegovo delo bodo ljudske reforme. Pri takem socialnopolitičnem delu ne bo kratko življenje novega parlamenta, kratko bo pri takem delu le politično življenje takih strank, ki se zbirajo okolu tako gnusnih korit, kakršna so glavni znak naše liberalne stranke !
Vstajenje Istre in Koroške. „Naša Sloga" je izšla v Pulju v slavnostni izdaji s trobojnico in pod naslovom „Istrija je vstala!" Propast tiranov! Narod je premagal svoje tla-čitelje!" piše: „Solze radosti se bleste v očeh ljudstva, ker je zmagalo svoje trinoge. Pravica Božja, ta prijateljica dobrih in poštenih, je dvignila slabega in tlačenega in potrla nasil-nikg. Z globokim zaupanjem v to pravico Božjo bo hrvaški in slovenski narod v Istri hodil še dalje po poti pravi in resnični, da se bori za narodne pravice in za osvoboditev slabih in zatiranih." Odkrito sc radujemo te zmage naših istrskih bratov. Znamenita je pa tudi zmaga slovenska na Koroškem. Naši bratje na severu in na jugu v najbolj težavnem položaju so sc vrlo dobro držali iu dosegli uspehe, na kakršne niti mislili nismo. Častitamo jim iz srca iu se tolažimo s temi uspehi, kajti narod, ki se tako junaško drži v volivni borbi, mora prospevati."
+ Razmere v dežel, blaznici ua Studencu se niso pod vodstvom Bleivv eisovega nečaka dr. Goestla, kakor se čuje, ne samo čisto nič popravile, ampak cclo poslabšale. Navzlic temu pa nič ne čujemo, da bi naš strogi deželni odbor posegel vmes, ali vsaj kaj tacega nameraval. Vpitje razlega sc iz zavoda na vse štiri strani sveta. Bolniki in njihovi sorodniki sc glasno pritožujejo o pomanjkljivi, nezadostni hrani. Zgodilo se jc žc več nesreč; pred kratkim ie padel neki bolnik s strehe zavoda iu se ubil a o kaki preiskavi od strani deželnega odbora nismo čuli ničesar. Kakor sc nam poroča, pa zavodni strežaji nadlegujejo pijančuioč vs*o okolico. Pred kratkim .ie tudi med njimi in kmetskimi fanti prišlo do hudega pretepa,, kjer so strežaji sodelovali z vilami, stoli iu noži. Eden izmed njih leži težko poškodovan, neki drugi strežaj .ie ranil nekega nasprotnika smrtnonevarno. Ali o vseh teli stvareh deželni odbor čisto ničesar ne ve? — Pač res, žlahta tu, žlahta tam enk rat bo pa le konec temu gospodarstvu!
Umrl je v soboto na Blokah kapelan g. Matej Sušelj, roj. 1881. v Košani, v mašnika posvečen I9H-4. Služboval je v Vipavi iu nekaj časa tudi v Zagorju ob Savi, a bolezen ga ie prisilila, da ic vstopil v pokoj. Šel je iskat zdravja v Karlove vari in Vipavo, ter se je zadnji čas čutil toliko krepkega, da si je upal nastopiti službo v Blokah, kjer je pa bival le nekoliko dni, ko mu je smrt utrgala nit življenja. Gorečemu in vnetemu mlademu duhovniku svetila večna luč!
Prijatelj ljudstva. I/ Jarš se nam piše: Preblagorodni Peter Majdič, veleposestnik in lastnik turbin in paromlina, ki je znan kot veiik dobrotnik ljudstva, je te dni plačal sam nanovo zidano, lepo dvorazredno šolo. To je jako velika dobrota za tukajšnjo občino, za kar mu izrekamo vsi najiskrenejšo zahvalo. Mislim, da kličem iz srca vseli tukajšnjih občanov: Bog ga ohrani v njegovi visoki starosti še mnogo let zdravega, čilega med na-
jini mudilo domov, če tudi je mfaz bodel v obraz in oči ... Ko so končali eno pesem, so začeli takoj drugo. Kakor glas tožečega iz krste je letel spev po drevesih.
Pesmi so se končale . . . Ljudje so tiho šepetali molitve in se začeli razhajati v pobožnem molčanju po pokopališču . . . Kajti v sak je hotel tudi za »svoje« pomoliti ni pa bilo človeka, ki ne bi tu imel nikogar izmed svojih . . .
Končno je zadnjega deda pregnal mraz s pokopališča in tišina jc vladala v mraku dreves globoka tišina grobov . . .
Resnično žalost teh liudi je mogoče ie na pokopališču spoznati.
V vrstah pokopališča se znebi zemeljskih strasti in resnični zakladi lepe njegove duše se odpir; io pri pogledu na grobove z neopisno Ranljivostjo, resnično žalostjo iu plavajo v žalnih melodijah v svet s pokopališča ... Ko pride na pokopališče, jc prevzeti kmet pripravljen darovati vse največjemu sovražniku ... I n se nahaja resnična njegova vera: čuvstvo . . . Komedija so običajni slovesni pogrebi primeri s temi bogatimi svetinjami otožnosti in žalosti narodove! . . . Pišem to, kar sem videl in slišni. Ko sem bil še otrok, sem plakal iz dna duše pri tem nagrobnem petin naroda. In ni mi žal one žalosti . . . Kdor hoče narod spoznati naj gre poslušat njegove nagrobne pesmi. In ne vem, če se dobi misleč človek, ki bi se mogel solz vzdržali. ko sliši samo melodijo one pesmi grobov . . .
mi! Kot zvest pristaš S. L. S. je v svoji visoki starosti 86 let bil že ob 7. uri na volišču in tako dal lep vzgled vsem občanom.
+ Zelo nevarno je zbolel č. g. Jožef Za-mide, umirovljen župnik, zdaj v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. V soboto jc že bil s sv. zakramenti previden. Duhovnom-sobratom se priporoča v »nieinen-to« ter pobožno molitev.
—	Železniška vest. Proga Selztal-St. Mihci je zopet otvorjena. Osebni promet po dnevi. St. Mihel-Trieben moviran. V Triebnu se mora presesti. Brzovlaki vozijo do postaje Wald oziroma Triebna.
._ Nov Strasnof v Budimpešti. Budimpe-štanska policija marljivo zasleduje odpuščenega železniškega uradnika Aladarja Molnar-ja, ki je na premeten način ogoljufal mnogo budimpeštanskih trgovcev. V obleki železniškega uradnika je prišel k mnogim trgovcem, se predstavil kot zastopnik železničarskega konsumnega društva iu ponujal premog po 1(1 od sto, pripomnivši, da je društvo v denarnih zadregah in da zato tako nizko ponuja svojo zalogo. Vsakemu je predložil izpolnjen in saldiran naročilni list, na katerem jc bil podpisan predsednik in pritisnjena društvena štampilja. Mnogo trgovcev mu je šlo na led in mu izplačalo vsoto za naročeno blago, ko so pa poslali ponj, se je izkazalo, da so bili naročilni listi falzificirani.
—	Vlak je povozil pred železniškim mostom med Podgoro in Gorico Antona Rusjana iz Moše; star je 45 let. Rusjan je delal v tovarni v Podgori. Kosi trupla so ležali do goriške postaje.
—	Žreblji iz Krope pa brzojavni drogi. Doslej so na brzojavnih in telefonskih drogili s črno ali rdečo barvo naznačili letnico, kdaj je bil dotični drog postavljen. V Kropi pa je nekdo prišel na srečno misel, da bi se na omenjenih drogih zaznamovale letnice namesto z barvo z večjimi žeblji, ki bi sc zabijali v droge. Na glavi bi imeli dotični žeblji vtisnjeno dotično letnico. Ta stvar sc jc sporočila poštnemu ravnateljstvu na Dunaju, katero je predlog odobrilo in v Kropi naročilo že več stotisoč žrebljev z vtisnjenimi letnicami za brzojavne in telefonske drogove.
Obrtno-nadaljevalna šola v Kropi. V Kropi snujejo obrtno-nadaljevalno šolo, katera bo ondotnim obrtniškim vajencem gotovo donesla obilo koristi.
Sneg v majniku. Iz Bohinjske Srednje vasi se nam piše: Dne 19. t. m. zjutraj jc začelo snežiti. Snega je padlo 5 cm. Drevje jc v cvetju, zato je nevarnost za sadje.
Izvanredno operacijo je izvršil v Sarajevu na nekemu vojaku, ki so se mu vnela čreva, polkovni zdravnik dr. Richter. Vojak jc bil že na tem, da v najkrajšem času izdihne. Dr. Richter se je poslužil poslednjega sredstva; v navzočnosti desetih zdravnikov je ponoči odrezal bolniku 140 cm. vnetih črev. Vojak živi še danes in se mu stanje počasi a vedno izboljšuje. Zdravniki upajo, da popolnoma okreva.
—	Kot orehi debela toča je klestila 17. t. mes. po občini Polšnik.
Stara nevesta. Poročila se je ua stara leta 105-Ietna vdova Miklič, gostilničarka iz Dolge vasi pr; Kočevju. Moža ic pokopala s. februarja letos, dne t4, aprila se je zopet poročila. Sedaj ima petega moža !
Češki rodoljub v Gorici. V četrtek je došel v Gorico g. dr. Jožef Schciiicr, odvetnik v Pragi, starosta praškega Sokola, načelnik Sokolske zveze. Dr. Scheiner je odpotoval v petek domov.
Štrajk uslužbencev cestne železnice v Zagrebu. Uslužbenci cestne železnice v Zagrebu so stopili v stavko, ker jih ravnateljstvo noče plačati primerno njihovemu delu. I 'an na dan so v službi po 15 do 17 ur; ker jim pa ravnateljstvo ni hotelo primakniti 20 vin. na dan, so ustavili delo.
š Mariborski občinski svet in Wastian. Občinski svet sc je propadlemu Wastianu javno zahvalil na njegovem delovanju in ga prosil naj kot deželni poslanec šc dalje deluje. Mariborski občinski svet je nato imenoval \Vastiana za častnega člana.
—Umrl je v Krakovu dr. Henrik Jordan, vseučiliški profesor. Mil je mnogo let občinski svetnik in po njem je imenovan v Krakovu > lordanov drevored«.
Sneg na Gorenjskem. V Ratečah na Gorenjskem jc padlo binkoštno nedeljo 15 cm snega. Tukaj traja zima sedem mesecev, v bodoče misli vladati kar celo leto. Birmo bomo imeli okoli 15. septembra. Upajmo, da sc bomo vozili takrat v ruski trojki.
Upokojen je v Trstu znani policijski pristav Jurij Tič z naslovom ravnatelja. Tič ie bil pravi strah vseh zločincev in potepuhov.
Velikanski gozdni požari v Bukovini. Crnovice, 19. maja. Včeraj je začel divjati okoli vasi Ivaleni pri Kapukimpului, v Bro-dini in Sclctinii velikanski gozdni požar. Pionirski oddelek pešpolka št. 41 se je včeraj zvečer odpeljal v Ivaleni, da pomaga lokali-zirati ogenj.
š Poročil se je trgovec v Brežicah gosp. Er. Lipcj z gospodičino Ljubico Lipold iz Žalca.
š Občni zbor »Siidmarke« bo letos dne S. septembra v Mariboru.
Ogrsko-hrvaško parobrodno društvu
je v Reki naročilo štiri nove brzoparuikc na turbine, namenjene za paroplovbo ob dalmatinski obali. Vsaka ladja bode stala dva mili-i< na kron in bode hitrejša, nego dosedanje. Nehote to dejstvo vzbuja sum, kot bi hotelo parobrodno društvo preteči našo vlado, Ki namerava v kratkem zgradili v Mednlinu veliko trgovsko luko ter jo zvezali po železnicah z Dunajem tako, da bi s lahko prišlo z
Dunaja v Zader v 17 urah, s čimer bi seveda več ali mani obrnila ves promet iz Reke v Trst.
Napad v Kočevju. Radi napada na kr-krščausko - socialnega poslanca Stdcklerja jc bil neki Schneider obsojen na i dni zapora.
Ljubljanske nouice.
»Od ljubljanskega župana«.
»Program«, ljubljanski kavalir gotovo je prav vrl; saj hodi, kakor bi lini r dva metra dolg požrl.
»On« vsakemu, če govori, čez glavo gleda v zrak, pogledati komu v oči, mu ne pripi šča frak.
Lc pred volitvami »Program« poniža sc tako, da s pismi »Od župana« sani prosjači prav lepo.
Zupan sem vaš, volite me, saj čist sem kot cekin; v državni zbor pošljite me, če ne bom jeze Iiin!«
Volivec pameten pa to nebrano vrže v koš; in misli zase si: »Oho, poslanec naš ne boš!«
»Program«, ostani le doma in brigaj se za Grad; v državni zbor pa Kregarja bo volil star in mlad!«
Ij »Od ljubljanskega župana.« To je dovti-pov ua račun ljub. župana. V kuvertah z naslovom »Od ljubljanskega župana« dobivajo sedai naši somišljeniki silno sladka iu lepa pisemca. I ako nežna, lepa so ta pisemca, kakor bi iih zaljubljen snubač pošiljal izvoljenki svojega srca. Notri pa stoji: Ivan Hribar, župan ljubljanski dovoljuje si prositi Vas uljudno, da mu pri ožji volitvi za državni zbor dne 23. t. m. blagovolite dali Svoi glas. Z odličnim spoštovanjem udani Ivan Hribar, župan ljubljanski. Cel kup takih vizitk leži v našem uredništvu. Kako ponižen in prijazen je postal svetli cekin in vzvišeni program! Delavcem, ki iih je poprej tako preziral, zdaj piše, tla si »dovoljuje prositi jih uljudno«. Kdo bi si bil mislil pred štirinajstimi dnevi, da bo Hribar postal tako uljuden do delavstva? Svetli cekin se milostno klanja žuljaveniu delavca, da bi si smel dovoliti prositi ga uljudno! Tako ga ie omehčal 14. maj. A namestil, da bi sc ljudje jokali od ginjenosti, pa se gromko smejejo: Slaba triu mora presti, da se tako ponižuje. Agentov ska natura je prišla zopet na dan. Cc ga pri enih vratih vun vržeš, pa milo prosi, da bi smel pri drugih priti nazaj. Cc se Hribar tako vadi v priklan.ian.iu, mu seveda le privoščimo, ker upamo, da mu bo ta ul.iudnost ostala vsa.i nekaj časa še; a protestiramo, da se Hribar tako ponuja v uradnih kuvertah: »Od ljubljanskega župana.« To se pravi zlorabljati župansko čast, sai nc kandidira ljubljanski župan, ampak kandidira agent Hribar, lajnar iz deželnega zbora, nasprotnik volivne reforme, načelnik propale liberalne stranke. Ta magistratni pritisk mora šc bolj odvrniti vse rodoljube, res napredne v olivcc od Hribarja, ki mora s takimi sredstvi delati za svo.io kandidaturo. Ne od ljubljanskega župana, od stare lajne prihajajo ta zisma!
Ij Volivci ne dajte izkaznic nikomur iz rok! — Naznanjajte sleparje, ki pobirajo izkaznice! Volivci, pazite strogo na one, ki so pobirali pri volivcih izkaznice, ali jih še pobirajo. Poizvedite za njihova imena, za naslove in za volivce, pri katerih so izkaznice pobirali. Naznanjajte take ljudi pisarni dr. Iv. Šusteršiča. Vsak kdor zahteva in odvzame od kakega volivca izkaznico, je kaznjiv po S 8 zakona o volivni svobodi!
lj Nebroj kazenskih ovadb proti pobiralcem izkaznic je že vloženih. S pobiranjem izkaznic si bo gospodujoča stranka sama zadrgnila vrat!
Ij Izkaz nedostavljenih izkaznic je razstavljen v oknu našega upraništva.
li Pisani Program. V soboto na shodu železničarjev v Vodmatu, na katerem je bila večina volivcev proti Hribarju, se je Program izrekel za svobodno šolo in za ločitev cerkve od države. Tresoč se v es v strahu jc to povedal, ker je videl pred seboj socialne demokrate. Mislil .ie, da bo s tem socialne demokrate pridobil,, pa ti st, se mu v zobe smejali. \ Trnovem hodi Hribar kot župan in cerkveni patron k procesiji in se daje pokaditi pri žegnanju,, v Vodmatu pa pred socialnimi demokrati trdi, da jc za ločitev cerkve od države! Kdo se mu ne smeje, takemu programu! V Trnovem pobožen, v Vodmatu pa pro-ticerkven radikalec! Potem se je izrekel za svobodno šolo, a v »Narodu« .ie pa agitiral en teden prej s svojim podpisom zase s svojim »krščanskim prepričanjem«. Globoko v srcu nosi Hribar svoje krščansko prepričanje, ne samo na jeziku, kakor klerikalci tako je v »Narodu« pisal svetli cekin o sebi v Vodmatu jc pa kar naenkrat izgubil vse prepričanje in sc ic izjavil za svobodno šolo. Ubogi Vrhovnik! Smeh iu krohot ga spremlja zdaj in socialni demokratje imajo prav, da lak program, ki igra v vseh barvah, kakor mavrica, zafrkuiejo in zasmehujejo po svoje. Kolikokrat mora neki Hribar izpremeniti program iu prenričanjc na poli, če se pelje iz Trnovega v Vodmat? Cela Ljubljana se smeje
najnovejši Hribarjevi izjavi, ki v isti sapi hoče vstopiti v — dr. Šusteršičev klub.
Ij Volivci, pazite, ali je na vsaki glasovnici pritisnjena vladna štampiiija
Ako na kateri pomotoma ni, pojdite na deželno vlado, da na glasovnico pritisnejo vladno štampilijo, ter le kake glasovnice so veljavne.
Ij Blamirani magistratovci. S pričami lahko dokažemo, kako so se trudili magistratovci; da bi vsak volivec moral svojo glasovnico sam priti iskat. Mislili so, da bo vlada naselan temu načrtu, zato so uprizorili po Ljubljani divjo gonjo za legitimacijami. Naša stranka jim jc prečrtala račune — istočasno, koje „Na-rod-* naznanjal, da bo moral vsak volivec osebno iti po glasovnico, je že vlada plaka-tirala, da dobe volivci glasovnice po pošti. — „Narodovci" so delali dolge obraze in si sedaj skušajo z lažmi pomagati. Edino „Narodovo" politično orožje je laž. Laž pa ima kratke noge — in tudi »Narodova" stranka je s takimi sredstvi vsak dan bolj kratkih nog.
lj »Duhovniki so za Hribarja!« To je zdaj najnovejša laž, ki .io trosijo liberalci po svetu. Pa kdo so ti »duhovniki«? Vrhovnik in Brce, pa smo pri kraju. Res je, da se je ravno duhovščina za tc volitve malo podala v boj; pa te satanske laži, ki se trosijo od Hribarjevih agitatorjev, morajo dvigniti vse, da gredo v hoj proti korupciji in pomagajo strmoglaviti bando tolovajev, lažnjivcev in sleparjev, ki zdaj slrahuje Ljubljano. Poučili smo se, da jc laž, kar trosijo Hribarjevi agenti o nekih duhovnikih, češ, da so glasovali za Hribarja. Celo o preč. gosp. prelatu Rozmanu so raztrosili tako laž. Častitljivi starček je na prižnici javno zavrnil z ogorčenjem tako očitanje, češ, da on, ki .ie celo življenje izpolnjeval svoie dolžnosti po svoji vesti, se na pragu večnosti ne bo tako iz|x>zabil, da bi Hribarja volil. Bodimo zadnje dni pripravljeni na vse mogoče laži in jih — nc verjemimo!
Ij Pirli o Binkoštih. Hribar ima pirhe tudi o Binkoštih, pa li so nesrečni. Magistratni sluga iu hišnik N. Pirh sc je podal seveda v vsi ponižnosti in pokornosti do svojega šefa svetlega cekina na agitacijo. Da bi bil ljudem bolj všeč, je šel popoldne k sv. Jakobu v cerkev, potem je pa začel od nauka prihajajoče može obdelovati, da naj Hribarja volijo. Možje so mu takoj povedali, da nc marajo za njegovega Hribarja, ko je pa Pirh le še naprej agitiral, so se ženske /jezile in so mu začele praviti tako gorke, da jc Pirh postajal vedno bolj podoben pravemu pirhu. Ker pa le ni odnehal, so mu začele ženske groziti z mare-lami, in to je pa Pirhovo junaštvo čisto po-trlo. Urnih nog jo je ubral po Starem trgu, ženske pa za njim, in so ga gnale še čez Mestni trg. Urno jo je pihal magistratni Pirh, v velikem strahu pred ženskami, ki niso toliko časa odnehale, dokler mu ni prišla nasproti njegova žena, ki ga je vzela v svoje varstvo. Zdaj so druge ženske odnehale, Pirlia jc pa vzela v želito njegova soproga, ki mu je temeljito izpraševala vest in ga pošteno ozmerjala. Si bo zapomnil'magistratni Pirh, kako je binkoštni ponedeljek agitiral za Hribarja!
lj Učitelj Likozar nam je poslal naslednje: V smislu § 19. tisk. zak. zahtevam, da sprejmete z ozirom na notico „Učitelj Likozar" v 112. št. Vašega lisla tale stvarni popravek: Ni res, da bi bil jaz na volišču komu rekel, tla bodo umazani in raztrgani delavci vse pokvarili, res pa je, da o delavcih nikdar ju nikjer nisem nič slabega govoril in jim očital revščine. Ljubljana, dne 17. maja 1907. A. Likozar nadučitelj. — Naše poročilo sc je drugače glasilo in v našem uredništvu je g. Likozar sam priznal, da se je ženiral družbe delavcev. Iz tega sledi, da Likozarjev popravek ni resen. O agitaciji Likozarjevi imamo toliko zanimivih podatkov, da bomo vse porabili v listu ali pa na primernem mestu. Posebne vrste mož je ta Likozar, ki ima tudi klerikalce rad, ako kaj od njih dobi, sicer pa agitira tudi za liberalce. S popravki se nam tak mož ne bo zakril.
Ij »Klobuk dol pred takimi volivci!« Tako pravi »Narod«, bi sc moralo reči po »Slovenskem, da »po celem svetu« pred volivci ljubljanske inagistratne stranke. To je po »Narodovem« mnenju najbolj kulturen element. Uboga ma.ika Slovenija, če bi bilo res tako. Ljubljana je gledala »Narodove« pijane razgrajajoče tolpe, videla jc vzor posiroveie agitacije na strani »Narodovcev«, videla je kulturo pijancev iu dela šnopsariev. Klobuk doli pred takimi volivci! Slovenija se okolu takih volivcev res mora »vrteti«. — Klobuk doli pred ljudmi, ki so volivcem kradli legitimacije. Kaj vse zahteva g. Malovrh od Ljubljančanov. Ljubljančanje, ua »Narodovo« komando zakrivite hrbte, klobuke z glave, za žepe se pa primite, da Vam kdo kaj iz njih nc ukrade.
li Volivni shod socialnodemokratske stranke v »Mestnem Domu,« Shod je otvoril sodrug Kocmur, ki je tudi predsedoval. K pre-eiziranju stališča jugoslovanske socialne de-kracije dobi besedo ter poroča Etbin Kristan.
Dne 14. maja pravi — smo se merili ne samo z dvema nasprotnikoma, takozvani-mi liberalci in klerikalci, ampak bila jih jc šc cela vrsta, ki so delali iz zasede. — Proti nam so se bojevali: izdajstvo, podlost, terorizem. Ce hi sc volilo pošteno, hi sedaj najmočnejši klub v parlamentu ne bil brez zastopstva Slovencev. Ponosno jc vihrala 14. maja rdeča zastava in sedaj se naši bratje vesele; mi edini smo, ki žalujemo. Spomin na sredstva, s katerimi sc je delalo. silijo solze v oči. Toda socialnodeinokratična stranka ni strta in dokler imamo še M) delavcev za seboj, ne odne-
hamo in imamo up na zmago. Danes pa moramo določiti, kaj storimo 23. maja. Zase ne dosežemo ničesar iu ne rešimo nobenega mandata. Ko smo trdili, da je soc. demokracija merodajen faktor, so sc rogali. — Glede Notranjske in Štajerske je bila odločitev lahka, l ani so v eni minuti sklenili, da soc. dem. glasujejo za »napredne« kandidate, ker soc. demokrati ne morejo pomagati, da se poveča črna vojska. Četudi dado u. pr. Rošu svoje glasove, ni s tem za »naprednost« še nič storjeno. To je bilo torej lahko storiti. — Kako pa v Ljubljani? Da principielno ne moremo potnagati klerikalcem je jasno. Ali more socialna demokracija v boj za Ivana Hribarja? (Hrup in klici: Ne! Proč ž njim!) Ali more pomagati liberalcem, ki so rabili najpodlejša sredstva? (Nikdar!) Liberalizem jc postopal šc mnogo grše nego klerikalizem. - On -Kristan bi sc po nesramni pisavi umazanega »Slovenskega Naroda« v soboto moral vleči na zemljo, pljuniti v zrak in loviti svoje lastne pljunke. (Nemir in hrupni klici: Vun z Hribarjem! Zivio Kregar! Nasprotni klici: Zi: vio Hribar sc polagoma izgube.) Kristan nadaljuje: v Ljubljani ne kaže druzega, kot priporočati, da sc soc. dem. ožje volitve ne vde-ieže. Izvrševalni odbor soc. dem. stranke je torej sklenil, — brez ozira na desno in levo, da ostanemo doma. (Klici: Hribar nc bo izvoljen!) Ce komu nc ugaja, mu ni pomoči. — Mi povemo, kaj hočemo mi — socialni demokrati. Približno 1000 glasov jc imel Hribar več kot Kregar, torej bo prvi zmagal. (Klici: Ne bo! Na delo! Kako jc imel 1000 glasov več! Vsi na volišče za Kregarja! Zivio Kregar!) Kristan ožigosa postopanje na Južnem kolodvoru, kjer se je delala za liberalno stranko propaganda celo z uradno oblastjo. Terorizem je bil povsodi in se pripravlja tudi za 2.?. maj, četudi trdi ljubljanski Polizeiminister, tla ni bilo terorizma, češ, če se je za 5% grše postopalo kot drugod, je šc vedno lepo. Sklep, da sc volitve vzdržimo, veže vsakega in zato moramo imeti garancijo. Na Juž.železnici se je izvršilo izdajstvo, a pozabljeno bo, če ostanejo sedaj 23. maja doma. 'Ta dan bodo organizirali soc. dem. nadzorovanja pri voliščih.
To pravico imamo, saj je bil on govornik celih 14 dni pod nadzorstvom liberalne stranke. (Pfuj-klici.) Kdor pojde proti sklepu volit, letel bode iz soc. dem. stranke in ime se razglasi v »Rdečem Praporju«. Kakšen vrišč in krik o »izdajstvu« bi bil v liberalnem časopisju če bi mi sklenili voliti Kregarja? — Liberalcem bi bilo seveda všeč, če bi mi glasovail za Hribarja. — »Narodu« smo dali na očitanje dovolj dokazov, da nismo sklepali nobenega kompromisa, celo Adlerja smo vprašali radi tega, kar je bilo lagano v »Slovenskem Narodu«. — Toda čedni »Narod« jc imel lopov-ski pogum, da je to laž še enkrat potrdil (Klici: Eej!) 'To jc trdil na shodu celo Hribar. Kaj pa, čc bi mi danes to izvajali? Kaj bi rekli potem?
Ciste duše so vedele, da lažejo, ampak vzeti so hoteli s tem glasove socialnim demokratom, kar se je s tem manevrom res posrečilo. Kje so bili glasovi onih, ki so bili na shodu v »Narodnem Domu«? lani ni bilo nič pobov, kot v Mestnem Domu. -Glasovi so bili 14. maja oddani za nasprotnike le vsled groznega pritiska. Ali .ie ubogi mestni delavec res kapitalistično navdahnjen? Kaj pa naj store, če se jim zvečer vzame volivni listek in jih zjutraj potem nalože na vozove ter odvedejo na volišče? Ali imajo Predovičevi hlapci res toliko dobička od par litrov vina? Niti v Galiciji sc niso tako teptali zakoni, kot pri nas. (Res!) To ni bila volitev, ampak ha-zardna igra! Preskočimo del Kristanovega govora, ki ui posebnega pomena. — Nadaljujoč pravi še enkrat: povsod nastopajo socialni demokrati za takozvanega naprednega »kandidata«, toda v Ljubljani ostanemo doma! To ui kaznjivo, čc to preprečimo, ker to ni siki, ni treba denarja, ampak le strankina disciplina. — Kdor hoče, gre lahko volit! Nobenemu ue bomo rekli, ne smeš notri. — Toda rekli bomo: ta ni več socialni demokrat. Glasovati na današnjem shodu za naš sklep seveda ne moremo, kar je umljivo, ker jc navzočih nad iSUii nasprotnikov raznih strank. Prišli bodo razni agitatorji, zlasti liberalni in vam rekli: »za božjo voljo, pomagajte! v nevarnosti je svoboda.« Prišli bodo taki, ki so plačani po I K in drugi, ki so plačani po i K 10 v. »Slov. Narod« šc ui glasilo socialnodemokratske stranke. Končujoč svoj govor pravi Kristan, da bodo 23. maja potegnili debelo črto pod dosedanjo zgodovino in počeli novo delo in nov boj. K besedi se oglasi somišljenik »S. L. S.« Anžič. Sklepu socialnodemokratske stranke nima ničesar dodejati, Ic prosi, da se soc. dem. stranka kot stranka volitev res uc udeleži, ker bo naša stranka potem obračunala z Hribarjem. Cez šest let bo volitev vsa drugačna! (Hrup.) Anžič konstatira, da ga ne motijo navzoči soc. demokrati, ampak napredniaki vseli naprednjakov. Mi gremo z drugačnim prepričanjem v boj, kot naprednjaki in 23. maja homo dokazali, koliko so pri-sleparili. (Hrup. Kocmur miri in konstatira, da so navzoči najeti psovkarji.) Nadaljuj govornik Bahar pravi, da po vsem tem, kar se je zgodilo, moremo voliti le Kregarja. Sedaj pa nastopi dr. Triller! Mož je snubil socialne demokrate za staro liberalno devico! — Kaže v Maribor iu Trst, pa pravi, da hi bilo logično, če bi šli socialni demokrati v Ljubljani v boj za naprednjega kandidata. (Po kakšni logiki, to ve sani Triller!) Izjavlja, da se je povsod grešilo, tudi v napredni stranki. Očita infatnijo klerikalni stranki, kar vzbudi splošen hrup iu protestne klice, dokaz, da so celo soc. dem. prepričani o nasprotnem. Sklicuje se na Dunaj, kjer gre socialna demokracija v boj za naprednjake in vabi: kdor jc svobodoljuben bo volil 23. maja Hribarja. (Hrupni protestni klici: Ne!) V imenu železniških delavcev pravi Einžgar, da se Hribar kot župan preveč visoko nosi. — V Ljubljani ima on več prilike,