11. avgusta so se občaiti krajevne skup-, nosli šentjakob — Podgorica, skupaj z detagacijami Iz sosednjih krajevnih skup-nosti občine Ljubljana—Beiigrad in Dom-žaJ. kljub slabcmu vrrinenu zbraJi k žalni svečanosti ob 30-letnici smrti sedmih do-mačinov iu požiga Kraljeve hiše v Pod-gorici: Veliko število udeležencev te sve-čanosti, v tako majhnein kraju, je izpri-čalo odnos sedanjosti, današnjih ljudi. do dogodkov v narodnoosvobodilni vojni. Kraljeva družina, ki je tako kot mnogi drugi vaščanj poslušala glas Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je morala pri-padnost pravičnemu boju plačati s svoji-mi živijenji na strahoten način. Živi so zogleneli v lastni' hišl, skupno z domači-nom Francem Paternostrom. Njegova hiša Je že v letu 1941. nudila zatočišče aktivi-stom OF in partizanom in pri njih je de-lovala partizanska javka, vse do usodne-ga 9i avgusta 1911 Na ta dan pa so iz Doražal prišli domobranci. Poslužili so se izdajalskih podatkov in uprizorili krvavo orgijo. Njihov cinizem ni bil očiten samo po tem, da so v goreči hiši prisilili žive ljudi v nečloveških mukah in krikih zogle. neti, da so žrtvam prestrelili noge, da ne bl niogle bežati iz ognja, atnpak tudi po tem, da so domačinoni ukazali sodelovati pri požigu. Višek zlodinstva pa so pokaza-li, ko so Kraljevo mater Lucijo .zmerjali z najbolj grdlmi izrazl in ji povedali, da jo bodo izgnall, kjer se bo lahk0 vsako minuto svojega živjjenja spominjala. kako so bončali njeni otroci. Tedaj je matj Lu-cija pokazala brezmejno materinstvo in junaštvo. Usodo otrok je podelila s svojo. Sama je šla v gorečo hišo in živa zgorela, skupno s svojuni otroci. Ob spoimeniku, ki je bil postavljen leta 1955. in je bil letos za to spotninsko sve-čanost obnovljen tudi tako, da so ob njeni izkopali tlel zidu po/.gane hiše, so se zvr-stili borčevski prapori, domačini, gasilci, nariKine noše, vod JLA iz vojašnice »Lju-bo šercer«, domžalski godbeniki in drugi. O dogodku pred 30 leti in o sedanjih na- V SPOMIN ŽRTVAM Žalna svečanost ob 30-letnici požiga Kraljeve hiše v Podgorici — Obnovljen spomenik logah krajtvno skupnosti je zbranim go-vnril Stan-- Koman, kl je med drugim de-jal: . »Vse to govorim zato, ker boj šc traja in ker še polrebujemo Ijudi s takšnimi kvalitetanii, ki so jih imeli nekdanji akti-visti in borci NOV in kot jih ti, še živeči, imajo. Ceprav radi kritiziramo včasih up-ravlčeno, včasih pa vsevprek in neupravi-čeno, moramn vendarle pošteno priznati, da je v naš! družbi tnhogo in marsikaj takega, za kar se je vredno boriti. Naš sedanji delegatski sistem je nekaj, tesar si doslej še niso upali nlkjer uzako. nitl. V svojarn bistvu vlada v njem Ijud-stvo neposredno, vendar, ker smo iiele na začetku, lmamo težave. Vemo kaj hočemo, ne znamo pa še tega izpeljati. Toda ne smemo pozabiti, da ta stetein ponirnj za-upanje v Ijudj in da tega zaupanja ne smemo zapraviti. V vaši krajevni skupnoati ste že mar-sikaj uredill, za kar vas je treba pohvali-ti, toda naloff je še veliko, zla-sti orgaiii-zacijskih. Gotovo jih bostc slej ko prej rešlli, trenuttio pa iniam v mlslih v*S Prosvetni dom, k| je obenem dom kra-jevne skupnosti. Nj bolj žalostnoga ob-jekta v vašili dveh vaseh kot je ta. Okrog tega problema je zbrati vse Ijudi in »e pogovoriti kaj lahko napravite sami in kakšno pomoč potrebujete od drugod« Obnovljen spremenik je ob salvah pri-padnikov JLA odkrll predsednik združe-nja borcev NOV Sentjakob — Podgorica Matevž Kos, predsednik krajevne skupno-sti Anton Kopaf pa se jc vsem sodelujo-čim in vsem, ki so se sponiiiiskv' svečano-sti udeležili, zahvaiil s toplimi bcsedami. Izredno lep zaključek s,, pripravi]] člani kulturno prosvetnega drnštva šentjakob s štirimi odlično interprctiranlmt recltaci-jami, pesmimi Mateja Bora, Petra Levcrt, Cenet« Vipotnika In Oskarja Davlča. Kulturno prosvetno društvo je na pred-»•e*er žalne svečanosti v Prosvetnem do-mu izvedlo tudi krajšj spominskl recital. ki pa ni prišel do pravega Izraza. Vzrok za to je tudi skrajno ncprlmcrna dvoran«, oder in' oprema. Krajevna skupnost, kl je skupno t zdru. ženjem ZB NOV in občinskim odborom za muzejsko zbirko jn varstvo spomenikov NOB, ob sodelovanju ostalih organizacij in društev pripravila to spomlnsko svoča nost, je izdala tudi majlmo brnšuro z opisom zločinskega dlvjanja domobrancev pred 30 leti, s kratkim opisoin razvoja krajevnc skupnosti in programom spomlii-ske slovesnosti. Ker Je bila ta brošura brezplačnd podeljena vsem dru/.inafri v krajcvni skMpnostl. jc takšua obllka vabl-la posnemanja vredna. V.J.