rt A TV' i ZA GORIŠKO IS BENEČIJO PHIHDRSKI DMEVKIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje • Stev. 222 (2218) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 13. septembra 1952 CASSA»Y HTA OBISKU PRI MAR S A I< U TITU »Možna Jugoslavija je velikega pomena !» ohranitev mirn v tem delu sveta Ves —1 jo g,?«6! «e- zave.da vaše borbe, s katero ste si pridobili nacionalno neodvisnost, ki ti „ * Je dejal poveljnik VI. ameriške flote prisotnim jugoslovanskim novinarjem //Zavarovanje pred napadom In čuvanje miru je zadosten smo v lem stremljenju kot zavezniki trdno povezani" Maršal PA I Tlt0i az|og, da našega dopisnika) 12- - Maršal %lihl , es Predpoldne v 'tejs v i navz°čnosti ameri- SovelinTt P°Slanika AIIena in #! morn=a- Jug.0sl0vanske V°i" iovjga t riCe v'ceadrnirala Jerkih 0f'er jugoslovan- eiitai, riev prejel vicead-V( Wri„T®!sadyja, poveljnika ^riških flote ter skupino iitepi . Pomorskih oficirjev, •«,. ? 3e zadržal Višeii zaaržal na kosilu titijl 1 0rn, maršal Tito iz-kJ ‘ 2 adn pavice, v svoji zdravici «CiaiHTU° med dru"im %e m' ^bisk ameriške 't d6^°rnar3ce Jugoslaviji še ^admiralom Cassady- teivuo = •• ^ilie t«’. 3e obisk ameriške ^ •• — — Aijjejj, Prijateljskih čustev tafli 0 Jugoslavije. «Za- ■“ 5omriStVa v Zadn3i v°3ni %slov ameriških narodov narodom po vije sajo narodi Jugosla-a;ein „ Patijo in z razumeva-jq. So-JV*.!,51®®* narodi nikdar tr^ov ^ Prijateljev in za- ! C!' iii Vi?, ki Pa so vedno pro- ■ Ha-r' So mu želeli pro- i»Z Vr”!r0di imajo ,z na Posebne skupne 01)1 >a ?arovanje pred na-sto«CUVah3e miru in t0 >ClTazI^ ' H Oljenj da smo v r 3u kot zavezniki trdno povezani«. «Moja želja je, da simpatija iri sodelovanje med našima državama postaneta čim trdnejša«, je med drugim poudaril viceadmiral Cassady v svojem odgovoru. Smotri naših držav so isti, to je ohraniti mir, da bi narodi vseh držav sveta mogli živeti brez neprestanega strahu pred tujim gospostvom. Po svečanem kosilu je maršal Tito oto 14. uri v spremstvu komandanta Jugoslovanske vojne mornarice viceadmirala Jerkoviča in višjih jugoslovanskih oficirjev vrnil obisk admiralu Cas,sadyju, na rušilcu «Cora!;>. Prihod maršala Tita so pozdravili z 21 topbvskimi streli. Maršala Tita so na ladji sprejeli poleg admirala Cassadyja ameriški veleposlanik George Allen in oficirji štaba ameriške flote. Takoj po prihodu maršala Tita je rušilec «Coral» dvignil sidro in skupno s križarko «Salem» odplul v smeri Visa. V oddaljenosti okrog 20 milj od Splita je bila izvršena vojaška demonstracija, v kateri je sodelovalo večje število ameriških letal in križarka «Salem». Vrhunec demonstracije je bil, ko so se letala postavila v ob'iko črke T. Komandant VI. ameriške flote je na križarki «Salem» priredil svečano večerjo v čast maršalu Titu. Viceadmiral Cas,sady je sprejel danes zjutraj na križarki «Salem» skupino jugoslovanskih novinarjev. V razgovoru je admiral mrd drugim rekel: «Mi občudujemo in spoštujemo vašo državo in vaše narode. Ves svet se zaveda vaše borbe, s katero ste debili vašo narodno neodvisnost, katero čuvate. To, kar je vaša država napravila in kar bo še napravila, predstavlja prispevek k miru v svetu. To kar je vaša država napravila, bo služilo kot primer in pobuda ostalim svobodoljubnim narodom. Vaše sodelovanje, vaši napori, s katerimi želite prispevati k boljši enotnosti z vašima sosedoma Grčijo in Turčijo, dokazujejo svetu namero, da ohranite to, kar ste s težavo pridobili. Najboljši način, da se prepreči tretja svetovna vojna, je zavezništvo vseh svobodoljubnih narodov svete. Ko bo tako zavezništvo ustvarjeno, se ne bo noben napadalec upai napasti«. Govoreč o vlogi Jugoslavije je viceadmiral Cassady izjavil, da je močna Jugoslavija velikega pomena za ohranitev miru v tem delu sveta in da je tega mišljenja tudi ameriška javnost, kar dokazuje tudi vojna pomoč, ki jo ameriška vlada daje Jugoslaviji. Po vesteh iz Sofije je bil 25. julija v Sofiji tajen proces proti jugoslovanskemu državljanu Momiru Seferoviču, ki so ga bolgarski organi 9. julija ugrabili z dvorišča jugoslovanskega poslaništva v Sofiji. Bolgarski organi nis0 dovolili udeležbe na procesu niti advokatu obtoženega, katerega so bolgarski organi sami postavili. Sefe-rovič je bil obsojen zaradi ((vohunstva« na 15 let težkega zapora in zaplembo vsega pre- oblasti ne samo prekršile določbe mednarodnega prava, temveč najosnovnejše človeške pravice. Okrožno sodišče v Novem mestu je nocoj po štiridnevnem procesu obsodilo 20 organizatorjev in pristašev bele garde, med katerimi so tudi trije duhovniki, zaradi sodelovanja z okupatorjem proti narodnoosvobodilni vojni. Med njimi šo bili štirje, in sicer Karl in Franc Gnidovec, Ignac Trun-gelj in Mirko Stupica obsojeni na smrt, trije na 15 let strogega zapora, 12 pa na razne kazni moženja, tako da je ostala nje-j od enega do 13 let, medtem ko gova družina brez sredstev. S je bil en obtoženec oproščen, tem postopkom so bolgarske j b, b. „florba“ ostre oSieoia negativen odgovor II in poudarja:,.Medlem pa se za vsako diskriminacijo italijanskih iredentistov daje opravičilo, kot da je to nekaj naravnega in zakonitega" BEOGRAD, 12. Pod naslovom «Diskriminaci-ja se vedno bolj uzakonjuje« ugotavlja nocojšnja «Borba», da negativen odgovor vojne u prave cone A v Trstu SHPZ dokazuje, da so Slovenci v Trstu popolnoma zapostavljeni. «Vsak nov protest, vsaka njihova prošnja naleti na nerazumevanje«, poudarja «Borba». Medtem ko se za Vsako diskriminacijo italijanskih iredenti stov daje opravičilo in se celo skuša prikazati kot da je to nekaj popolnoma naravnega in zakonitega, kar je primer tudi v zadnjem odgovoru ZVU SBPZ», zaključuje «Borba». Grški protest ATENE. 12. — Grški ministrski podpredsednik in zunanji minister Venizelos je danes sprejel ameriškega, britanskega, francoskega in turškega poslanika ter južnoafriškega odpravnika poslov in protestiral, Mfa praznik slovenskih brigad bo vsa Dolenjska v hresovih Slavoloki, venci, mitingi, tekmovanje mladine v pripravah itd. Slovenski tisk se posebej poudarja veliko udeležbo ias Trsta (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 12. — % priča, kovanju prireditev velike proslave 10. obletnice ustanovitve slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah ki se začenjajo že jutri in se bodo nadaljevale pojutrišnjem, je vsa Dolenjska že ves teden v tabornih ognjih ob katerih se prirejajo kultur, ne prireditve. Ljudstvo plete vence, postavlja slavoloke, organizirajo se kratki mitingi, vrši se medsebojno tekmovanje v udeležbi in pripravah, pri čemer sodeluje v prvi vrsti mladina. Vsaka vas pripravlja kresove, ki bodo zagoreli v noči od sobote na nedeljo. Po vaseh se belijo hiše, popravljajo poti, pospravljajo ruševine itd. Uniški bej zavrača ^gjicoske predloge reform C! Preasetfniku Auriolu izjavlja bej, da ni nikoli umaknil zaupanja minici p.., v,ad0 ■ De Hau1ecloque se bo danes sestal z bejem - Franco- 0>est ameriški vladi - Pinayev govor o gospodarskih ukrepih vlade fišto °- da ‘k N°coj se je jz_ ju frunJ*, tuniški bej v (t6rUtiolu f emu predsedni-j. fi*ormalno zavrnil foNKli ki jih Pred' ttji > Jer je zahteval naj Pred- A.h v'ada. Vse. , &,Sem Pa ni še toč h«*, °r ^j JWi °^',eščeni !i ti.?!* ii» ” ’ ’ ,H*i $®fit je v svo3em pi- k c>e nikoli,;”0/, «ki jim H**- Prvotnn ”'* s.vojeRa k’4a»j -r-S6dnika J^vilni JM ' v li Eo št^vl?1””811816' od a»n»tvu v zaP°ru ki j“ai^ se *JiTd* 15 lil 6o^!°Piti '-ranc,]i' lzrazil 'ftl W„V°. penjeni ob-i »Su h JfJavlja v svo- sPre-ov za Iv 'r»ncrisdku,ni m°S0če w"lh Predlo«, ^ n»rodsnD^5ovar3«Jo S jU*tann„. J1 sPreminisi ^MhV°^ujeloP*Č pa mu sa- h" Auriol Sp •- zavrnil za. v.ajo ,oru za', in boP-0r ..Predloži l'uAeP'>sreUHn^edla8al ob- 6.» hja us-. •e- kl se je v ^>nvSiuei6l°' da *e bo V%1 ; il iz p kl se je v s »?”*** v Tunis, ; Predstavnik v tajniku ‘Vu“ Si«1.at!»® ^hte- za človeški 0buSreduTi> 41oveSKe bi fran- bo. niS^ik' Ukrruniziii Pre' c>0h!^li So „_ P.e, na pod- V noto ameri'svaradi ne' 'iškega dele. gata v OZN, ki je dejal, da se B’rancija ne pogaja s pravimi nacionalističnimi voditelji v Tuniziji. Omenjeni predstav, nik je dejal, da ameriški delegat ni imel nikoli namena kri. tizirati francosko politiko v Tuniziji, ter da tolmačenje francoske vlade, ki ga daje tetri izjavam, «ne odgovarja temu. kar je Gross izjavil, m tudi rie temu, kar je nameraval reči#, «V omenjenem intervjuju — je dodal predstavnik — je Gross poudaril upanje ameriške vlade, da pride do spnra-zuriia med Francijo in tuniškimi oblastini. Ameriški delegat je dodal: «8 t6m mišlifti predstavniške tuniške oblasti«, ter j« pojasnil: «GotoVo je bej poglavar države iri je glasnik svojegA ljudstva« Francoski ministrski predsednik je danes prvoldne govoril po radiu in obrazložil dosedanje ukrepe iri nadaljnje načrte vlade za znižanje življenjskih stroškov. Pinay Je poudaril, da je položaj trga ugoden in da se ni bati za njegov razvoj v prihodnjih ftie-sečih. Pinay je dalje pojasnil, da sklep vlade, da ustali cene na viSirti od 3i. avgusta, ttikakor ne pomeni blokade cen. Gre samo za najvUjo mejo teh cen. pod katero se lahko svobodno gibajo. Ne gre za prepoved e-lastičnosti gospodarstva, pa? pa za ukrep, ki naj prepreči povratek. Pina.v je dalje dejal, da hoče vlada popraviti velik nered v francoskem gospodarstvu z raznimi reformami, ki jih pri. pravlja, zlasti pa z davčno iri upravno reformo. «Potrebno pa je, da pri tem vsi sodelujejo, ker potrošniškega trga ne bo mogla zaščitili «vojska kon, trolorjev«. pač pa potrošniki« Na koncu je poudaril, da tno-rajo predvsem potrošniki sami braniti svojo realno kupno moč. Bradley v Parizu PARIZ, lu — General Brad-ley je danes prišel v Pariz. No. vinarjem je izjavil, da njegovo potovanje nima nobenega posebnega pomena, pač pa da se je prišel razgovarjat o raznih vprašanjih, zlasti pa o ameriških vprašanjih i generali Ridgwayem, Gruentherjem in Handyjeih. V zvezi z zadnjim mehiškim predlogom o vojnih ujetnikih na Koreji je Bradley odgovoril, da rajši ne komentira tega predloga, ker sedaj proučujejo tudi druge predloge o tem vprašanju. Izjavil je tudi, da se namerava udeležiti velikih zavezniških manevrov, ki bodo v Nemčiji. Ana Pauker aretirana? BUKAREŠTA. 12- — Bivši romunski žunanji minister Ana Pauker je bdla odstavljena tudi z mesta ministrskega pod-predsedroištva; to je bilo zadnje mesito, ki ga je Pauker še imela v romunski vladi. Poročilo pravi samo, da «je bila razrešena svojih funkcij«, In ne navaja, kaj se pripravlja proti njej. Todja opazovalci so mnenja, da se sedaj pripravlja profli njej procesi Z Dunaja javljajo, da so bi-li Ana Pauker, bivši notranji minister Georgesou in bivši fi, nančnd minister Vasile Luca že aretirani. Včeraj je bukare-štanski radio javil, da se je začel t>roce* proti skupini Ro. munov, ki Jih obtožujejo, dia so sodelovali s tremi bivšimi ministri. Prevrnjen čoln 30 mrtvih v Indiji NOVI DELHI, 12. — Na reki Kam la pil Belegatu v Indiji se je prevrnil čoln. 30 oseb Je utonilo, 25 pa se }i'h Je rešilo s plaivanjem. NEW YORK, 12. — Varnost rti svet je danes sklenil, da bo proučil prošnje za sprejem v OZN, ki so jih predložile Vietnam, Vletminh, Kambodža, Laos, Libija in Japonska. Slo je za to, ali naj prošnje začne takoj proučevati Varnostni svet, aii pa naj se predajo posebni komisiji. Edim^^ovjetski dele gat se jev^SlJMSlliasovanja, Zlasti velika živahnost vlada v Novem mestu, da najstarejši meščani trdijo, da že 60 let niso toliko naredili kot v zad. njih mesecih v cilju priprav proslave tega velikega slovenskega praznika. Tisk objavlja obširna navodila za 43 posebnih vlakov. Zanimiva je organizacija teh vlakov, ki bo imel vsaj^ svojega vodjo, kakor tudi vsaka skupina vsakega vagona, ki bodo skupaj z vlakovodjem sestavljali vodstvo vlaka Prija, ve za potovanje se vršijo po sindikatih in organizacijah Zveze borcev. Zanimanje postaja iz dneva v dan večje in pričakuje se večja udeležba kot je bila predvidena. Ljubljansko časopisje po-udarja še prav posebej veliko zanimanje, ki je za proslavo v Trstu in poudarja, da bi bil obisk Tržačanov še mnogo večji, če ne bi bil povezan tudi z iskanjem dovolilnic in zaradi izredno kratkega roka za prijavo. Iz Ljubljane bo šlo poleg 12 vlakov, o katerih smo že poročali še okrog 600 kamio. nov in avtobusov, a okrog 1000 ljudi se je prijavilo, da bodo šli kar peš. Na splošno se poudarja, da je edina ovira, da bi bila udeležba še večja, pomanjkanje prevoznih sredstev. Pripravljalni Odbor je izdal posebne spominske značke in razglednice. Tukajšnji tisk je dal poseben poudarek vesti, da je ZVU po. novno negativno odgovorila na pismo Sloverisko-hrvatske prosvetne zveze glede odškodnine za škodo storjeno po fašistih z ropanjem in požigom slovenskih kulturnih ustanov. Tisk poudarja, da je borba tržaških Slovencev pravična in da uživa podpoi*o vseh Sloven. cev in Jugoslovanov. S. M. Taft podpira Eisenhovverja NEW YORK, 12. — P0 razgovoru, ki ga je imel danes z generalom Eisenhowerjem, je senator Taft sporočil, da je obljubil, da bo podpiral volilno kampanjo republikanskega predsedniškega kandidata. To je bdi drugi razgovor medi Taftom iii Eisenhowerjemt pio sestanku med republikanskim kongresom, v Chicagiu,. Senator Taft je izjavil, da se ne strinja t, vsemi točkami zunanjepolitičnega programa generala Eisentoowerj3. da pa gre bolj za «ra;ziike v stopnji«, kot pa v vsebini, in da se «y splošnem, strinja« z Eisenbovverje-vim prograr>', - v celoti. Taft je tudi dejal, da se Ei-senhower strinja zi njimi, da je glavni problem na prihodinjih volitvah «borba proti zahrbit. nemu socializmu« (z «zahrt>tnir mi socialisti« so mišljeni demokrati) in da je treba državne izdatke drastično znižati. Dejal je tudi, da se Eisenhower strinja «z osnovnimi načeli« Taft-Hartleyevega zakona, da pa je z njim diskutiral o nekaterih spremembah tega zakona. Ni pa bilo govora o senatorju Mač Carthyju in o njegovem more-bdittiero sodelovanju v Ei&enho,-werjevi volilni kampanji. (Mac Carthy predstavlja skrajno desnico v republikanski stranici in gr.e v’ obtoževanju demokratov še za stopnjo dalje kot Taft; z3nj demokrati niso ((socialisti«, temveč ((komunisti«). Taft je dodal, da je Eisenho-wer naklonjen znižanju o-brarhboega načrta in pofnioči tujini in zaključil, da so te Ei-senhowerjeve izjave pomirile konservativne republikance, ki so se bali, da zapušča republikanski predsedniški kandidiat njihova tradicionalna načela. Demokratični kandidat Ste-venson, ki ga je Taft danes imenoval ((predstavnika levice«, je imel v Loš Angelesu govor v katerem je v glavnem obravnaval zunanjepolitična vprašanja. Dejal je, da ne more obljubiti nobene lahke rešitve v vprašanju miru in je nastopil ((proti tistim, ki pravijo, da se je lahko obraniti sovjetske nevarnosti bodisi z jzolacioniz-mom, bodisi z izzivanjem upo rov v vzhodni Evropi«. Prav o tem vprašanju je govoril danes John Foster Dul-les, glavni republikanski stro* kevnjak ža zunanjo politiko. Polemiziral je z včerajšnjim Achesonovim govorom in trdil, di ne on, ne Eisenhower nista nikoli mislila ria ((osvobodilno vojno« v vzhodni EvrOpi. Dul-les je dejal, da njegova stranka podpira politiko, ki naj ustvarja separatistična gibanja v deželah pod sovjetskim nadzorstvom. To bi najlaže dosegli, je dejaj Dulles, z gospodarskimi ukrepi. Gallupov zavod je izvršil anketo o razpoloženju javnega mnenja v državi New York. Po tej anketi se je 50 odst. vprašanih oseb izreklo za republikance, 43 odst. za demokrate, 7 odst. pa je brez določenega mnenja. Tudi leta 1948 so ankete pred volitvami kazale na precejšnjo republikansko večino. Adoifo Rufz Corfinez novi mehiški predsednik MEXICO CITY, 12. — Mehiški kongres je danes uradno proglasil Adolfa Ruiza, Cortine-za za predsednika mehiške republike. Novi predsednik je na volitvah 6. julija zbral skoraj tri četrtine oddanih glasov. Pripravljanje odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji LONDON, 12. — Ameriški, francoski iri angleški predstavniki, ki so prejšnji teden sestavili načrt odgovora na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji, so se danes ponovno sestavili v Londonu, da bi proučevali mnenje posameznih vlad o tem načrtu. Načrt odgovora je bil predložen vladam 5. septembra. P0 informacijah iz dobro obveščenih londonskih krogov sc tri zahodne vlade načelno odobrile načrt odgovora na sovjet sko noto. Bilo je pa nekaj predlogov na spremembo oblike in formulacije besedila. Med drugim predlaga ameriška vlada, da bi bilo besedilo odgovora dosti krajše kot besedilo načrta. Predstavnik Foreign Officea ja izjavil, da se bodo posvetovali tudi z zahodnonemško vlade, predno bo nota izročena v Kremlju. Menijo, da bodo noto pokazali tudi članom stalnega sveta Atlantskega pakta v Parizu. Zdi se, da zahodna nota zavrača sovjetski predlog o sklicanju štiristranske konference v oktobru, ker ne morejo pristati na vrstni red vprašanj, o kateri bi naj razpravljali, kot ga predlaga Moskva. Na Zahodu menijo, da bi bilo mogoče sklicati konferenco le, če se predvsem razpravlja o volitvah v obeh conah Nemčije in o komisiji, ki naj preišče v obeh delih Nemčije pogoje za izvedbo svobodnih volitev. ATENE, 12. — Grški parlament je pri prvemi čitanju odo. bril volilni zakon, fci ga je predložila Plastirasova vlada, in ki uveljavlja večinski sistem namesto proporcionalnega, ki Je veljal pri volitvah leta 1951. Pred novimi pogajanji med Britanijo in Egiptom? Egiptovska socialno - demokratska stranka zahteva razglasitev republike - Vlada odpravila privatne „vakfe" LONDON, 12. — Dopisnik li. sta «Daily Telegraph« v Kairu pravi, da se v egiptovskih političnih krogih govori, da se bodo verjetno pogajanja med Veliko Britanijo iri Egiptom o izpraznitvi področja Sueškega prekopa in o Sudanu zače la v kratkem času. List poudarja da ni o tem nobenega uradnega pojasnila, in piše: ((Domneva se, da general Nagib ni pripravljen odlagati razpravljanja o teh vprašanjih, kakor se je zdelo, da namerava Maher«. Egiptovska socialdemokrat, ska stranka je začela kampanjo za odpravo monarhije in razglasitev republike Egiptovski prestolonaslednik princ Mohamed Ali bo prihodnji teden odpotoval iz E-gipta in se bo stalno nastanil V Sviči. List «Ali Ahram« piše, da se je Ali odpovedal vsem pravicam prestolonaslednika in sklenil nastaniti se dokončno v Evropi. General Nagib je danes prišel v Aleksandrijo, da pregle- Skozi sito in rešeto nameniti pristaš fašistične /. MSI in še bolj znameniti namestnik državnega to-iilca v Trstu je torej včeraj popoldne na javni razpravi na sodišču spregovoril v čisti hrvaščini. Spomnili smo se pri tem tistih dveh paragrafov italijanskega fašističnega civilnega in kazenskega postopka, ki določata posebno kazen za vsakogar, ki na sodišču govori neki drugi jezik če se mu lahko dokaže, da obvlada italijanščino. Pričakujemo torej.... * * * Prof. Redento Romano, glavni tajnik tržaške Krščanske demokracije se je po osmih dneh bivanja v Rimu vrnil t> Trst. Tam je vseh osem dni ponovno prosjačil svoje poglavarje, da bi zastopniki tržaških iredentističnih strank ki sestavljajo tako ime- novani istrski CLN in «Giun-to d’lntesa», dobili vsaj še kakšno mesto več med tistimi 21 funkcionarji, ki jih je rimska diplomacija izbarantala v Londonu. Toda revež se je vrnil praznih rok: vse njegovo prepričevanje je bilo zaman in tako imenovani italijanski udemokratitni center« v Trstu je doživel še eno razočaranje več. Kot je znano, so predstavniki Krščanske demokracije, republikancev, liberalcev in socialistov della Venezia Giulia izrazili to svojo željo takoj po objavi londonskih sklepov v posebni resoluciji, ki so jo bili izročili v Vidmu samemu De Gasparijevemu sekretarju Andreottiju. To je bilo takrat, t< o so prvič (po Londonu) naleteli na gluha ušesa. Reveži še sedaj ne tatu?ftejo, da rimski imperializem potrebuje v Trstu svoje agente in agenti-če samo za to, da, se borijo za nepregledno vrsto rimskih birokratov ter da jim ti agen-tiči v Trstu postanejo odveč, čim so opravili svojo nalogo. v * * * S a eno razočaranje so doživeli voditelji Krščanske demokracije v Trstu. ?.e več tednov so vodili močno kampanjo za vpis novih članov v svojo stranko. Ob zaključku kampanje pa so morali ugotoviti popolnoma negativni rezultat. Celo tako imenovani istrski begunci, na katere so najbolj računali, so jim obrnili hrbet in se rajši -■pisali v druge stranke. Začetek slabljenja Krščanske demokracije v Trstu, ki se je začel z občutno izgubo glasov na letošnjih majskih volitvah, se torej nadaljujei da tamkajšnjo posadko. Medtem so oddelki vojske in policije nadaljevali preiskave na domovih in v uradih številnih osebnosti. Medtem se je izvedelo, da je moral ministrski predsednik Nagib včeraj plačati globo, ker je kršil neki zakon, ki ga je on sam izdal. Ko je na nekem kosilu gOvoril o bivšem , ministrskem predsedniku Ali Maherju, ga je nazval ((ekscelenca«. Ta naziv pa so odpravili skupno z nazivi paša in bej. Neki častnik je tedaj vstal m ga opozoril, da je kršil zakon ter zahteval, naj plača globo. Včeraj je imela vlada svojo najdaljšo sejo v egiptovski po. litični zgodovini. Trajala je 11 ur. Predstavnik vlade Je izjavil, da so na tej seji skleriili odpraviti privatne «vakfe». Spremeniti neko lastriino v «vakf» pomeni dodeliti jo v zapuščino neki verski ustanovi, tako da se ne more več odtujiti. Prvotno je veljalo, da morajo dohodke vakfov dobivati verske ustanove, ki jih morajo uporabljati v dobrodel. rie namene, toda pozneje se je ta ustanova sprevrgla. Nekateri lastniki šo namreč začeli spreminjati svojo lastnino v vakfe, zato da preprečijo razsipanje dedičev ali pa državno zaplembo. Verske ustanove so dobile samo golo lastnino, medtem ko je užitek šel naslednikom darovalca. Prav to vrsto vakfov ki jih imenujejo družinske vakfe, je vlada sedaj odpravila. Ta sklep pomeni pravo revolucijo v muslimanskem pravu. Ustanova vakfov je namreč zelo stara, in čeprav jo ekonomisti že več časa kritizirajo, je kljubovala vsem napadom, Privathi vakfi predstavljajo eno osmino obdelane zemlje in se računa, da se povečajo vsako leto za približno 20.000 fedanov Kar se tiče verskih vakfov, t. j, tistih, ki so ustanovljeni z res dobrodelnim na. menom, so že od leta 1923 pod upravo neodvisnega ministrstva. Cena 20 lir ker je bila Grčija izključena iz razgovorov o obrambi Srednjega vzhoda. Izjavil je. da je Grčija zainteresirana na tem področju in mora biti zaradi tega omogočena vsaka udeležba pri .vseh razgovorih, ki se nanašajo na Srednji vzhod. V krogih zunanjega ministrstva izjavljajo, da bodo o tem objavili jutri uradno poročilo. % hitite ite, Mih in errcite iH3. mMima- mm&h mtšmv ias .mA Proslava desetletnice prvih slovenskih brigad v Deisnfsftih Toplicah jutri 14. septembra Zanimiv poskus «Messaggero Venetov, list, ki je znan: po svoji odkriti protijugoslovanski usmerjenosti in ki je odkrit zagovornik italijanskih zahtev po izgubljenih pozicijah na Balkanu, je v svoji četrtkovi številki priobčil na prvi strani članek ped naslovom: uRastcča zaskrbljenost glede usode STO». Članek je zanimiv iz dveh razlogov: prvič, ker smo v tem članku prvič naleteli na poskus objektivno treznega presojanj® tržaškega vprašanja, in drugič, ker se v njem daje prvič poudarek zaskrbljenosti tržaških gospodarski krogov v zvezi z nevarnostjo, ki grozi tržaškemu gospodarstva zaradi delno že obstoječe, v bodoče pa verjetno vedno večje preusmeritve tranzitnega prometa s tržaškim zaledjem na jugoslovanske luke. (Omenja se pri tem zlasti vloga, ki jo ži danes v tem prometu z Avstrijo imai obnovljena in razširjena reška luka). Mogoče je ta članek le bela vrana v poplavi člankov z izrazito šovinističnim in iredentističnim značajem, ki jim je osnovna skrb umetno poglabljanje sovra&va dlo Jugoslavije, da bi megli v danem trenutku mobilizirati italijansko javno mnenje za oboroženo akcijo proti tej deželi, v blaznem upanju, da se bo Italija mogla ponovno dokopati do tega, kar itak ni bilo nikoli njeno in kar je za vedno izgubila. V članku je točno obeležen dejanski položaj Trsta. S prstom se pokaže. kje je glavna ovira in kje je treba iskati izhod iz tega neugodnega položaja. List sicer potrebč po sporazumu z Jugoslavijo neposredno ne omenja, a rfes članek je napisan v tonu, iz katerega izhaja, da je tak spe-razum ne le potreben, ampak nujen. Poglejmo, kaj piše list: uNegli ambienti economici e commerciali triestini suscita viva impressiome il problema derivante dalla valorizzazicne Che U maresciallo Tito inten-de dare al porto di Fiume in čoncorrenza con il po-rto d1 Trieste. II porto di Fiume č stato recentemente messo da Tito in piena efficiema e depo i recenti colloqui austrc-jugoslavi, in partlcclare del deviamento del traffvco au-striaco da Trieste a Fiurfie aP-pare inevitabile se si tiene conto della possibilita di sfrvi-tamento di Ivnee piu dirette per il retroterra austriacov. Le line e eh e cohgiungono Trieste alVAustria n on posso-Tio essere d’altra parte utiliz-zate in seguito all’attuaie si-tuazione poli tiča, ed in parti-colare la linea Trieste-Vienna via Lubiana e piu breve di guelLa Trieste-Vienna via Tar. visi o, che per forza di cose de. ve essere attualmen*e utilizza. ta. A cio si aggiunge il fatto che la Jugoslavia pud cffrire ftoli miigliori grazie a suoi bas. si salari. Inoltre Iq Jugoslavia e favorita da un paragrafo del trattato di pace per cui si ac-cetta selo per la Jugoslavia che unu opera di sviamento dei traffici dai po rti italiani a guegli jugoslavi nem sna con-siderato come atteggiamento scorretto«. Po vsem tem se jasno vidi, kaj bi se zgodilo s tržaškim tranzitnim prometom, če bi se uresničile iredentistične zahteve. Iz vseh teh tehtnih argumentov pa nujno izhaja potreba po sporazumu t Jugo- slavijo. Do takega, zaključka prihaja tudi «Messaggero Ve* neto», a na način, ki naj v bistvu ohrani celotno iredentistično ogrodje protijugoslovanske strategije. Omenj^ni Ust pravi: «E’ vero che la si-curezza deH’Ita.lia e vitalmeh-te interessata dalla cap~cita di difendersi della Jugoslavia » che questa e una buona car ta nelle mani di Tito. Ma e an-che vero, che la Jugoslavia di Tito ha un interesne anccr piu grande alla sicurezza del Pae-se che sta alle sue spaile; e guesta dovrebbe essere una buona cartu- nelle mani del governo italiano. II maresciallo Tito ha la possibilita di im-porre al suo Paese una solu-z ion« di vero compremesso. Nessun governo dtmocratico italiano avrebbe la possibilita di imporre una soluzione che costasse un nuov.o oltraggio alla glustizian. Prav v tem tiči ves problem. «Messaggero Venetov sj še vedno ustvarja, da je mogoče doseči sporazum (uresničen kompromisa. kakCfr pravi) ob predpostavki, da ima same Italija vse argumente na svoji strani, medtem ko naj bi bili argumenll Jugoslavije vsi iz trte zviti ter odraz ne morda pravičnih in upravičenih zahtev, ampak odraz golega nasilja. Na osnovi te izra-zite nepolitične mentalnasti prihaja omenjeni list celo do neverjetnega zaključka, da more maršal Tito nekaj vsiliti jugoslovanskim naredam italijanska vlada Pa naj bi bila brez meči, ker baje ne more iti preko tega, kar ima iredentistična propaganda za italijansko prit. vico. Ce postavljamo stvar tako, potem je jasno, da je na taki ostiovi nemogoč vsakršen sporazum, najmanj pa «resnM Čen kompromisu. Listu «Mes-saggero Vene o« ni neznano, da ima Jugoslavija celotno STO za del svojega etničnega ozemlja, in to ima za treznega politika isto težo, kakor nasprotna teza o italijansivu tega ozemlja. Misliti, da je mogoč sporazum na osnovi čim večjega odstopanja jugoslovanske vlade od tega, kar ima za svojo pravico, in čim manjšega odstopanja italijanske vlade od tega, kar ima za svojo pravico (pri tem pa cel0 trditi, da jugoslovanska vlada to more, italijanska vlada pa nekaj sličnega absolutno ne bi mogla nikoli storiti), pomeni, milo rečeno, igračkanje s stvarjo, ki je zelo resna, in zadeva, poleg drugega, tudi življenjske koristi tržaškega prebivalstva i„ perspektive celotnega tržaškega gospodarstva (kar je tudi listu «Mes-saggero Venetov zel0 jasno). Spričo vseh teh okoliščin smo odločno za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Tak, v današnjih razmerah najboljši sporazum je skupna jugoslovansko - italijanska u-prava spornega ozemlja, kar ostvarja skupen teren za reševanje vseh spornih vprašanj med obema sosednima državama in hkrati največje danes možno jamstvo, da bodo našli gospodarski, politični, nacionalni in kulturni interesi obeh držav na tem področju najne-posrednejšo in s tem najustreznejšo zaščito. Hkrati pa bi taka rešitev pomenila velik korak k utrditvi miru in plodnega sodelovanja med o* bema državama v interesu o-brambnih prizadevanj pred napadalno politiko Moskve in njenih satelitov. D. H. m. Kulturo italijanskega naroda naj pokažejo v ravnanju z manjšinami Ites lepa civilizacija, ki zanika goričkim, zlasti pa beneškim Slovencem njihove nacionalne pravice! Daniš, sohota 13. septembra Frančišek K., Zremil Sonce '/ide ob 5.40 111 13.20. Dolžina dneva 12.40. LU vzide ob 0.00 in zatone ob L - ■ Juhi, r.etielja 4. septembra Dan slovenskih brigad GORICA, 12. — «Messaggero (Venetq» je v svojem uvodnem članku zapisal dobesedno sledeče besede: «Se 1’Occidente significa ci-vilta e umanita, LTtalia sta in cima alla piramide occidenta-le». (Ce Zahod predstavlja civilizacijo i.n človeštvo, stoji Italija na vrhu zahodne piramide). Te besede se prav lepo skladajo z izjavami sedanjega italijanskega senatorja Orlanda, ki je po prvi svetovni vojni na londonski mirovni konferenci zatrjeval, da nosi Italija največjo zaslugo za zmago sil Antante proti Avstro-Ogrski. Sploh opažamo med italijanskimi politiki, kako močno poudarjajo vlogo Italije v mednarodnem svetu in jo skušajo prikazati, kot da bi brez nje danes ne imeli niti svetovnega miru niti civilizacije niti jamstva za boljšo bodečnest. V sedanjem na,petem mednarodnem položaju, ko je vprašanje Trsta stopilo v ospredje, so zopet italijanski politiki tisti ki stav-ljajo v nevarnost celotni zahodnoevropski obrambni sistem, če ne bodo trije zahodni zavezniki držali svoje obljube, ki so jo dali marca 1948. leta o priključitvi Trsta k Italiji. Skratka, v svetu skušajo pokazati sebe kot edino silo v Evropi, ki je zmožna nekaj u-resničiti in na katero se je mc-geče zanesti. Stiki z italijanskimi politiki in študiranje teh patoloških tipov je privedlo ljudi, ki imajo z njimi stike, do dobrega poznavanja njihov* Ahilove pete. Tako so se vsi državniki smejali Orlandovim jokavim govorom in njegovemu »ropotanju z vrati« ter se sploh niso več zmenili zanj. Povojna leta jc pripravil Italiji še eno mrzlo prho angleški vojaški poveljnik Aleksander, ki jg brez c-vinkov izjavil, da je italijanske vojska slaba. Se bolj prepričljivi so dokazi z bojišč. Italijanska vojska ni nikjer zmagovala. Potolkli so jo neznatni Grki, pustili so kožo v Jugoslaviji, zmrzovali so na ruski fronti, v Sahari pa so jim Nemci pobrali vozila, se z njimi odpeljali, svoje bojne tovariše pa prepustili učinkom pekočega sonca. Torej žalostna zgodovina, ki bi človeka z zdravim razumom pritisnila ob tla in se ne bi več tako repdnčil, marveč bi se ravnal v skladu z dejstvi iz bližnje italijanske zgodovine. Dogaja pa se ravno nasprotno. Italijanski politiki ne vidijo, da danes ni več slave velikega Rima in da mu je niti Vatikan s svojim vesoljnim kraljestvom ne bo vrnil. Nesmiselno je živeti od utvar. Ljudje zunaj meja italijanske republike in tudi na samem italijanskem ozemlju imajo o Italiji, o njeni civilizaciji ih njenem do. prinosu k evropski skupnosti bolj realne pojme kot italijanski politiki. Verjetno najstvarnejšo predstavo italijanske civilizacije pa imamo Slovenci v Italiji, ki njeno civilizacijo spoznavamo na lastni ko.ži. Opevana italijanska civilizacija je lažna civilizacija in nje. na kultura ni kultura, dokler nam n* daje najosnovnejših narodnostnih pravic; naši bratje v Benečiji ne smejo v šolah govoriti slovenski in goriški slovenski občinski svetovalci ne smejo govoriti slovenski na občinskih sejah. Zato ni mesto italijanske civilizacije «na vrhu zahodne piramide*. To je sair.o proizvod megalomanske samoljubnosti i. talijanskih vodilnih ljudi in po. litikov, da bj prikrili svoje revno kulturno poslanstvo v tem delu Evrope. Nova šovinistična maškarada GORICA, 12 — Jutri bo dobila Gorica nenavaden obisk. Iz vse Italije se bodo njej zbrali študenti. V posebni številki so tudi pojasnili namen svojega shoda. Zapisali so nekako tako, da morajo kot smetana italijanskega kulturnega življenja pravilno vrednotiti tržaško vprašanje in s svoje strani napraviti nekaj, da se bo rešilo v italijanskem smislu. Seveda ne bo manjkalo povork, vpitja in morda še marsičesa drugega, kar znajo italijanski «goliardi» brez sramu počenjati tudi na javnih mestih Kakšno bo potem njihovo »reševanje tržaškega vprašanja«, ni težko uganiti. gl teh izjav je goriška kvestura na povelje višjega sodstva včeraj aretirala 41-letno Rozo Simomovich por. Raguzzi iz Ul. Giustiniani ter jo privedla v goriške zapore. Predujem na vojno škodo bodo izplačali malim trgovcem GORICA, 12. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je zakladno ministrstvo glavno ravnateljstvo za vojno škodo odredilo izdati 500.000 lir predujma na vojno škodo malim trgovskim podjetjem, ki so v trenutku škode imela približno 150 tisoč lir vrednosti in so bila vpisana v sezname dohodninskega davka za dohodek, ki ni presegal trikratne obdavčljive vrednosti (to se nanaša na vrednost v dobi škode). Da bi tako ugotovili število trgovskih podjetij, ki so bila poškodovana v času vojne naj prizadeti vložijo na finančni intendanci v Goric; potrdilo davčnega urada, v katerem je razvidna vsota in vrsta prijavljenih dohodkov v letu, ko je bila prijavljena vojna škoda. Na potrdilu naj bo navedeno, ali prijavljeni dohodki presegajo trikratno obdavčljive Vrednost, kot je bilo določeno istega leta. Za sprejem v Dijaški dom Cas za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom v Gorici je od 1. do 15. septembra. Po tem roku ne bodo več upoštevali prošenj. Starši naj osebno vložijo prošnje na sedežu Dijaške Matice v Gorici, Ul. Ascoti štev. l/l. Opozarjamo, da morajo prošnjo vložiti tudi dijaki in dijakinje, ki so že lansko leto bili v zavodu. t. ■ St. Peter Slovenov. Seja občinskega odbora Obravnavanje vprašanj v zvezi z občinskim osebjem. Odobritev nakupa opreme za šolo na Rojnab GORICA, 12. — V četrtek zvečer se je v beli dvorani go-riškega županstva sestal občinski odbor k svoji redni tedenski seji. Preden s0 odbornik prišli na dnevni red, jim je župan dr. Bernardis povedal, da je dobil okrožnico od Zveze bivših bojevnikov iz Rima. Rimski župan se je osebno ponudil, da prevzame vodstvo za oskrbo potovanja bojevnikov, ki bodo imeli dne 3, in 4. novembra t. 1. shod v Gorici. Nato je občinski upravni odbor razpravljal o raznih vprašanjih v zvezi z občinskim osebjem. Med drugim je odobril po. trošnjo za nakup in popravilo potrebne opreme za osnovno šolo na Rojcah, nabavo opozorilnih znamenj, ki naj bi se postavila na tista mesta, kjer pot križa železnica; imenovanje dr. Antona Bisiacha za predstavnika občine v novi komisiji za ljudske šole. Zaradi obširnega proučevanja občinskih zadev se je seja zavlekla do 22. ure. Odbor- Veliko nagradno tekmovanje za zvišanje kmetijske proizvodnje Nagrade za pokrajinski natečaj znašajo 8 milijonov« za deželni naieeaj pa 10 milijonov lir Aretacija matere ki ni preprečila hčerkam kraje GORICA, 12. — Svoj čas srno poročali, da je mestna policija prijavila sodnim oblastem dve mladoletni deklici ki sta ukradli par čevljev s prodajalne mize na trgu. Pri izpraševanju sla deklici priznali svojo krivdo ter dodali, da sta ukradli več stvari tistemu trgovcu na trgu. Kljub temu da je njuna mati vedela o teh tatvinah. ni napravila najmanjšega koraka, da bj jih preprečila. Na podla- V zvezi z natečajem, ki ga je napovedalo ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo in v zvezi z določbami o razdeljevanju nagrad za pokrajinsko m deželno tekmovanje med kme; tovalci za zvišanje proizvodnje, sporočajo, da je bilo določenih skupno 8 milijonov lir v ta namen. Natečaja se lahko udeležujejo vsi kmetje, pa naj so lastniki ali najemniki, ki namenijo za posevke žita najmanj 16 odst. orne zemlje. Kdor se udeleži natečaja, mora tekmovati z vso svojo površino t. j. z vsemi kulturami. Kmetije, ki bodo tekmovale, bodo ločili po legi (ravnina, gričevje, hribi) in po velikosti, (velike, srednje in male) Udeleženci natečaja bodo morali napraviti prošnjo na posebnem obrazcu, ki (7a dobe na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Vidmu. Ulica Prefettura 12 ali pa pri podruž. nicah- Prošnje je treba vložiti pri teh uradih najkasneje do konca decembra 1952, pri čemer je treba obrazce popolnoma izpolniti. Ce gre za kmetije, ki imajo zemljišče v več kot eni provinci, se udeležijo tekmovalci natečaja tam, kjer imajo največ zemlje. Udeleženci natečaja, ki bodo pridelali največ Žita v okviru racionalne obdelave vsega zemljišča, dobe naslednje nagrade: 1. kategorija velikih kmetij: v gričastih predelih prva*nagra-da 500.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 150 tisoč lir. V ravnini: 1. nagrada 5C0.000 lir, 2. nagrada 300.000 lir, 3. nagrada 150.000 lir, 2. kategorija srednjih kmetij: gorati predeli: 1. nagrada 300 tisoč lir, Gričasti predeli: 1. nagrada 500.000 lir, 2. nagrada 300.000 lir, 3. nagrada 150.000 lir, 4. nagrada 100.000 lir. V raznini: 1. nagrada 500000 lir, 2. nagrada 300.000 lir, 3. nagrada 150.000 lir, 4. nagrada 100 tisoč lir 3, kategorija malih kmetij: v goratih predelih: 1. nagrada 200 tisoč' lir, štiri nagrade po 100 tisoč lir, osem nagrad po 50.000 lir. Gričasti predeli; 1. nagrada 400 000 lir, 2. nagrada 300.000 lir. dve nagradi po 100.000 lir, 7 nagradi po 50.000 lir: V ravnini 1. nagrada 400.000 lir, 2. nagrada 300.000 lir, tri nagrade po 100.000 lir, devet nagrad po ! 50.000 lir. j Pokrajinska komisija, ki bo j določila nagrade, mora opravi- ! ti svojo delo najkasneje do 31. oktobra 1953. Z vsoto neizroče-nih nagrad, bodo ustanovili dodatne nagrade na istem področju, ali pa v eni ali več kategorijah drugega področja. K deželnemu tekmovanju, ki določa 10 milijonov lir nagrad, so pripuščeni samo kmetovalci, ki bodo dobili prvo nagrado v pokrajinskem tekmovanju. Tudi tu so kmetije razdeljene na velike, srednje in male ter na kmetije v hribih, na gričih ali v ravnini. Največja deželna nagrada znaša en milijon lir. Motorni voz „apeh se zaletel v voz s konji GORICA, 12. — Motorni voz «ape» Go 4941, last pekarske zadruge iz Ul. Brigata Casale 42, ki ga je vozil 17-letni vajenec Bruno Abbruscato iz Ul. Colombo 13, je trčil ob neki voz, v katerega sta bila vpre-žena dva konja, last prevozne tvrdke Obizzi. Voz je bil u-stavljen v višini Vicolo de! Guado, ko je vanj trčil «ape». Voznika trvdke Obizzi sta potegnila izpod motornega voza ranjenega Abbruscata, ki se je le laže poškodoval po rokah Rešilni avto Zelenega križa ga je malo nato odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili vso pomoč, Ozdravel bo v osmih dneh. Na kraj nesreče je nemudo- ma prišla prometna policija za morebitne ugotovitve. Domnevajo, da je bil vzrok nesreče pomanjkanje svetilke na ustavljenem vozu. Pet dni v zapor zaradi pijančevanja Goriška sodnija je pred dvema mesecema obsodila 37-let- i nega Antona Ruciolfija iz Ul. i Giustiniani 27 na plačilo 2000 j lir globe zaradi pijančevanja. Ker ni Rudolfi pravočasno poskrbel za plačilo globe, so ga agenti policije včeraj aretirali in odvedli v mestne zapore, kjer bo sedel 5 dni. Pijanka v bolnico GORICA 12. — Agenti policije so včeraj zvečer naleteli ■v Uh Pasccli na 37-letno Gori jan Leopcldo brez stalnega bivališča, ki se je vinjena potepala po cesti. Agenti sD po skrbeli, da jo je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili potrebno pomoč. Nato so jo prijavili sodnim' oblastem zaradi pijančevanja. Povratek otrok iz kolonije v Ukvah GORICA, 12. — Jutri popoldne ob 5. se bo vrnila s počitniškega doma v Ukvah zadnja skupina otrok. Starše ponovno opozarjamo, da se bo avtobus ustavil pred Dijaškim domom, kamor naj pridejo iskat otroke. Neroden padec ženske GORICA. 12. — Ko je 68-let-na Comelli Jožica iz Raštela 19 šla pp stopnicah navzdol, je nenadoma zgubila ravnotežje in padla neredno na tla. Pri padcu si je precej ranila desno nogo. Pripeljali so jo v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč. Ozdravela bo v 10 dneh, če ne nastanejo kakšne komplikacije. Vpisovanje v Glasbeno šolo GORICA, 12. — Vpisovanje v Glasbeno šolo za šolsko leto 1952-53 je dnevno od 9. do 12. ure v šolskih prostorih na Kor-nu štev. 8 (Trg Amicis). Nevi učenci naj pridejo k vpisu v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov. Lanski učenci« in tisti, ki so obiskoyali ..počitniški pouk. naj se ponovno vpišejo. Pouk se bo pričel 16. septembra. KRATKE VESTI iz beneških vasi Vesti za trgovce GORICA, 12. — Zveza trgov, cev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem. da si na njenem sedežu na Kcrzu Italia št. 5 lahko o-gledajo sledeče okrožnice: nova tabela «Expcrt» — razne spremembe; izmenjava vajencev g Francijo. Nakazila za bencin do 30. septembra Trgovinska zbornica sporoča, da zapadejo 30 t. m. sledeča nakazila za bencin; 5-litrska roza. sta nakazila in 10-litrska siva. Zato naproša zbornica interesente. da v tem roku uporabijo omenjena nakazila, ker ne bo v nobenem primeru podaljšala veljavnosti nakazil. Čedad Pred, sodiščem se je moral zagovarjati 21-letni Parsj Za-notti jz Čedada, obtožen., da je žalil in se upiral javnim funk. cionarjenu 7. avgusta je bil v neki gostilni, kjer Pa ni hotel plačati tega, kar je nopil. Med gostilničarjem in fantom je na. stal prepir, zaradi česar je gostilničar poklical policijo. Prišel je policaj Giuliano Scarpa, toda I mladenič se ni hotel pomiriti Zato £a je hctel policaj odjpe. 1 jati na komisariat, toda poklicati je mor,al na pomoč še štiri agente, da so ga ukrotili. Po poti je Zanotti grozil policistom hkrati pa jih je tudi brcal in mahal okcli sebe s pestmi. Pred sodniki pa jo bil včeraj mnogo bolj miren, in je izjavil, da Se "e spominja ničesar, ker se ga je pač preveč napil. Z nekaterimi svojim., prijatelji so namreč praznovali njegov vpoklic ped c rož j e. Sedišče je Za-nctlija obsodilo na 10 roevcev zapora, ker je že bil prej obsojen zaradi pretppov. Purgessimo Na zadnji seji čedadskega občinskega sveta se je odbornik Boscutti, ki je tudi predsednik zveze neposrednih obdelovalcev. pritoževal, da so v Pur-gessimu merjasci povzročili veliko škodo na polju. Prebivalstvo je zato zelo razburjeno in zahteva, da občinske oblasti kaj ukrenejo. Zupan, ki je tudi izkušen lovec, je dejal, da ne gre za merjasce, kajti te živali le redko kdaj pridejo na naše področje od drugod ter se tudi vračajo. Zato meni. da gre samo za čisto navadne jazbece, ki živijo na področju. Krajevni odsek lovcev je nato šel na lov, toda nikjer niso naleteli na merjasce Videli pa niso niti jazbecev Res ni te živali nikjer videti, toda škoda narašča in ljudstvo je obupano, saj je tako ob ves svoj pridelek. Na vsak način morajo občinske oblasti poskrbeti, da ugotove, za kaj sploh gre, tako da se prepreči nadaljnja škoda. Šovinistična manifestacija na gori Karraan pri Gorjanih Preteklo nedeljo je bila na gori Karman velika slovesnost. Na vrhu hriba so pred 50 leti domačini pestavili spomenik, ki pa je bil že precej polomljen, sedaj so ga zepet popravili. ■Stroške je prispevalo prebivalstvo občine Gorjani. V nedeljo so otverili obnovljeni spomenik. Za tukajšnje šoviniste pa je b.i(a tudi ta prilika prevelika skušnjava, da bi je ne izkoristili v svoje i amerie. Prišel je’ns vrh hriba "elo stari videmski nadškof. Gora Karman ima zelo lep razgled, in sicer na Tersko do. lino, n® občin,o Gorjane v Furlanijo in v Krnahtskn dolino. Ob vzjiožju spomenika so ta dan vzidali p-lošcči v spomin padlim vojakom divizije »Julija«, c-b ploščo pa so položili venec. Nihče ne zanika, da ljudstvo ljubi al pince, saj gre za domače sinove. Po drugi strani pa so prav te naše -sinove pognali v imperialistične pustolovščine proti ljudem našega jezika, to je našim bratom. Seveda ni primanjkovalo na tej slovesnosti tudi nekaj polkovnikov in prišel je celo pod-prefekt. Med polkovniki sta bila Del Bin in Olivieri, ki sta znana po svojem šovinizmu. Tako so to krajevno manifesta, cijo izrabili za svoje šoviniistič-nie jn, fašistične namene. 80 let Mihaela Benčine Danes praznuje svoj osemdeseti rojstni dan n as zvesti či-tatelj Mihael Benčina. Ze od mladih let mu je bilo življenje polne truda in dela. Kljub temu, da ga je na trdi življenjski poti obiskalo mnogo neprilik in da je kot tržaški Slo-venec okusil vso grenkobo zatiranih, je vedno ohranil svoje vedro razpoloženje in je vedno priljubljen med znanci zaradi svoje vesele družabnosti. S svojim marljivim delom je preživljal štiri sinove in ena hčer. ki jih je vzgajal v slovenskem duhu in ki so mu do danes povečali družino s štirimi vnukinjami, dvemi vnuki in eno pravnukinjo. Prisrčnim čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružuje tudi naše uredništvo in mu želj še mnogo srečni let ob njepo-ui petinsedemdesetletni življenjski diužici Josipini, Smrt oraria u delaunici pri Su. JaHodu Vzroki smrti so nejasni, izključen pa je samomor Včeraj nekaj čez poldne sta sestri, in sicer 90-letna Zora Ujčič por. Kušlan iz Ul. Sv. Marka in 60-letna Marija Ujčič por. Vidali iz Ul. del Pozzo izjavili policiji, da ju je 80-let-ni Giorgio Grafenstein, stanujoč na Reški cesti, opozoril, da njun 45-letni brat Josip, ki stanuje z njim, ni prišel pretekli večer domov. Sestri sta prestrašeni najprej stopili v bratovo urarno, ki je v veži stavbe št 6 pri Sv. Jakobu. kjer sta kljub dnevu opazili v notranjosti, luč. Ker ni nihče na trkanje odgovoril, sta poklicali policijo. Agenti so ugotovili, da so vrata delavnice v notranjosti z verižico zaprta, da pa je ključavnica odprta. Ker je nekdo skozi špranjo opazil neki predmet na tleh, so agenti vdrli vrata in vstopili. Na tleh je ležal že mrtev urar. Zdravnik Rdečega križa ni mogel z vso gotovostjo ugotoviti vzroke smrti, vendar domnevajo, da je možu med delom postalo slabo in da je padel, pri čemer je udaril z glavo ob tla. Truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice 9 mesečni zarodek v grmu Med popravljanjem električne napeljave v Rocolu je 27-letni delavec Giorgio Scapin, stanujoč v Ul. Giuliani, zaposlen pri Telve. opazil v bližini stavbe št. 990 v neki jami pod grmom majhen zavoj, iz katerega je molela glava majhnega otroka. Delavec je o najdbi obvestil policijo, ki je ugotovi- la, da je zavoj vseboval 9-me-sečni zarodek, zavit v kombi-nežo roza barve. Zarodek je policija sprejela v svoje varstvo in ga prenesla v mrtvašnico bolnice ter istočasno uvedla preiskavo, da najde mater, ki ga je odložila. i IZ JUGOSLOV. CONE STO Sožalna brzojavka VUJLA ob nesreči v Beogradu Huda nesreča v Beogradu, ko se je na Donavi potopila potniška ladja »Niš« s številnimi potniki je močno odjeknila tudi med našim ljudstvom. VUJLA in okrajni in mestni ljudski odbor v Kopru so včeraj poslali sožalne brzojavke mestnemu ljudskemu odboru v Beograd in svojcem žrtev ne- S kolesom v avto Med vožnja s kolesom po Na. rodni ulici na Opčinah v smeri proti Trstu, je 47-letni Alojz Šuligoj, iz Proseške ulice na Opčinah, včeraj popoldne trčil na križišču s Proseško ulico v avto, ki ga je vozil neki ameriški podčastnik, ki 3e tedaj privozil z nasprotne strani in hotel zaviti v Proseško ulico. Po trčenju je Šuligoj padel na tla, vendar si je k sreči samo laže ranil zgornjo ustnico, tako da ni potreboval niti zdravniške pomoči Qbe vozili nista utrpeli nobene škode. Padec do stopnicah med delom na parniku Med gradnjo novega parnika, ki je v delu pod št. 1765 v ladjedelnici Sv. Marka, je 44-letni Velo Tomadin iz Milj včeraj nekaj minut pred poldnevom nesrečno padel po stopnicah in se potfilkel po prsnem košu, zlomil rebra ter si poškodoval desno nogo. Ponesrečenca, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer bo o-stal, seveda če ne bo komplikacij, 25 dni. Prenos s proslave Dneva slovenskih brigad Radio jugoslovanske cone STO obvešča svoje poslušalce, da bo v nedeljo ob 17. uri predvajal magnetofonski posnetek s proslave 10. obletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Nova knjiga založbe „IIPA“ Založba »LIPA« je izdala v kratkem času svoje delavnosti že šesto knjigo. Nova knjiga je Franceta Bevka povest »Začudene oči« in je izšla v nakladi 2000 izvodov, od tega 1500 vezanih v polplatno, 500 pa broširanih. V nekaj dneh bo založba «LIPA» izdala še Gradnikove «Primorske sonete« z originalnimi ilustracijami Rika Debenjaka. V pripravi ima tudi izdajo knjige «Zalostne zgodbe o veselih Kraševcih«, primorskega pisatelja Franceta Magajne. V tem letu bo založba izdala še otroško slikanico v petih barvah «Podvodni svet«, delo slikarja Sakside ter Jurčičevo povest «Hči mestnega sodnika«. Založba «LIPA» je za svoje uspelo delo prejela tudi priznanje Sveta za prosveto pri vladi ljudske republike Slovenije v obliki finančne pomoči. niki so med drugim obravnavali razna vprašanja v zvezi s popravljalnimi deli na Kor-zu Italije, načrt za novo občinsko glasbeno šolo in položaj nekaterih industrijskih podjetij glede obveznosti do davčnega urada ter razna vprašanja notranje uprave. Končno so odborniki na četrtkovi seji razpravljali še o zadevah upravnega značaja, za katere se bo zavzel sam župan, ko bo v kratkem odpo. toval v Rim. Šolska reforma GORICA, 12. — Ministrstvo za šolstvo je izdelalo šolsko reformo, s katero se bo pričel šolski pouk 6. septembra in bo trajal do kcnca meseca maja. S tem' bo omogočeno dijakom, da bodo opravili vse izpite pred nastopom poletne vročine. Letošnji pouk se bo že rav. nal po novem šolskem koledarju. Doslej sc božične počitnice trajale od 25. decembra do 7 januarja. Sedaj pa sp jih skraj šali in se bodo končale 2. ja nuarja. NOVI FILMI 4>Rdeči sneg Sprejem rudarjev na delo za belgijske rudnike Pričeli so z vpisovanjem za odhod rudarjev na delo v Belgijo. „Na delo bodo sprejemali delavce od 25 do 40 let. Tisti delavci, ki nameravajo v Belgijo na delo, naj se 15. t. m. zglasijo na oddelku za emigracijo pri pokrajinskem uradu za delo v Gorici v Ul. Crispj št, 9 od 10. do 12. ure. Ker je število delavcev, ki so namenjeni v Belgijo, zelo majhno, bodo zbirali predvsem take delavce, ki so močnejše fizične konstitucije in ki so bili doslej zaposleni kot težaki. Proglasitev domnevne smrti Videmsko sodišče je z razsodbo z dne 24. avgusta progla. silo domnevno smrt Cumini Alojzija BattVta, sina Dom.eni-' a, _y?jep,toa v Čedadu 3.12.1929,. vojaka 13. baterije tretjega Folija gprskega. topništva, kj je. izginil v borbi na Donu v Rusiji med 16. ir; 31. januarje«!. - m Vsak Jilm. še tako slab, bi moral človeku nekaj povedati. Vendar pa ima včasih gledalec smolo videti filme,' pri katerih z najboljšo voljo ne more najti ničesar, kar bi mu vzbudilo zanimanje. Eden izmed takih filmov jc uRdeči snegi). V njem vidimo detektiva pri izvrševanju svojih dolžnosti. A to ni navaden mož postave, marveč pravi sadist, ki se z vso silo znaša nad svojilni žrtvami. Vendar se tudi njemu končno omeči srce, a edinemu nesrečnežu, s katerim hoče mileje ravnati, se zgodi nesreča in se ubije. Po vsebini bi človek mislil, da ima pred seboj običajni policijski film in morda bi bilo bolje, da bi se režiser tudi tega držal. Toda njegov namen je opisati tanko duševno igro, ki se dogaja v detektivovi notranjosti. Tej igri pa režiser ni kos. Vse preveč stranskih dogodkov naniza o-krog te osrednje zgradbe, da jo končno pokrije in klavrno konča, ne da bi kaj res stvarnega povedal. Film, kar sc da sklepati iz začetnih osnov, bi moral biti obrnjen v junakovo notranjost, a vse to zbeži režiserju izpod rok, da nam ostane samo gola polpolicij-ska zgodba. 20.2 vsakih 8 m,D™L )' 20.20 20.30. 20.40. 2°f U ,, ,j 21.15, 21.35. 21.50, 22.15, 23, • in 23.40. Odhod, s severne P staje ob 5.20. 6. 6.15. 6 40. 6.58, 7.10, 7.20, 7.30. 7.42 vsakih 8 minut), - - , 20.30, 20.40 20.50, 21 2 • 21.20. 21.35, 21 55. 22.40 “ ^ 23.30 in 23.55 UD Praz.m^ ob hudi z slavnega koMv'ra ,, 5. 5.45. 6.20. 6.40 6.45 ^ (do -202 20.10/ 20.20. 6.45 7.25 (do 21 vsakih^-2l j5; 22.15, 23 23.10. ,‘ 14j0, dtnj: 7. 7.50, 8.50. I1 2^ * 19.30. Ob praznikih _ o" ]0i Travnika za Standrež. • ' jg, 11.15 13 14. 15. 16. 17‘ u 20. 21. Odhodi s T.raI«'m 2°' Sovodnje: 13, 14. t®, jjj.lS, Odhodi iz Stanrireža: ’ j0O, 11.30 13.40. 14.40. 15;4 ; 21.20. 17.30, 18.40. 19.30 . 20-40 1 ^ Odhodi iz Sovodenj ™ 14.30 15.30. 18.30. 20 30 K I N O VERDI. silju«, VITTORIA. H. Bogart. CENTRALE. 17: »Ne Podl“e£arey. A. Smith m ! • 25»t' 17: <(Dama=K «Branil“„for. 17: . v Bay' nile«, W. Beery m ' ]edn!« MODERNO. i7' grožnja«, H. 17: Bogart- i A D E X DVODNEVNI 27. IN 28. SEPTEMB*^, Novo Gorico Kana! ob Soči * Sv. Luciji ENODNEVNI 28. SEPTEMBRA Skocijan Vpisovanje do bl" ZAGREBŠKI 13. DO 28. * IX. « 1952 BI)®8*13 OUVOBODILNA TROSTA T ICIItUlM o It 1‘KlLlK1 MNOŽIČNI IZLET V ZAGREB ^, IN SICER V SOBOTO 27., NEDELJO 28. IN PONEDELJEK 29. j9. V ZAGREB BO VOZIL POSEBEN VLAK — VPISOVANJE DO j E DO 2 ,'trA^' TEMBRA na KORZU GARIBALDI 4/III. IN V UL. R. MANNA 29 OD (JR PO OKOLIŠKIH VASEH NA SEDE2IH OF VSAK DAN V VI’ nOKE,!Vl CENA IZLETU ZA TRI DNI JE 2.050 LIR NA OSEBO, IN SICER zA PREVOZ IN PRENOČIŠČE. 13. septembra J95S C~PR~EP PRAZNIKOM SLOVENSKIH BRIGAD Iz dni tržaških borb »j1Cah Se ie valil §ost Ki ' 1 e0fla2n0 se je zlival v »8 ,V0njave Predpomladne Sl se je pričela razpre- st “1C! mestom. Po pločnikih JišJo zdaj le še štro- 1!i*9 zapoznelih korakov, ki i proti domu in trde korake vojaških stražar- ji k»raki ™ : ijavo. Potonili so v mrač-* »a pol so se izgubljali °nili so v mrač-I i l..1’.'1'. razsvetljenih ve- zastrtimi *arnn . “U1 bipami. t'iP k*i ^red bombnimi le bil •oder. šipami. Zarad napa- <*z nje razpet temno- * zdel n®pfos°ien papir, ki se Ktjt p ot velikanski smrtni v a0jeJay zato so bile ulice tesnobne ^ '3°^ polne neke ^etlm/T- m°Zga segaj°če Is te. 1 111 Praznote. Vsa- •o, ca i ? spominjala na voj-vaa «‘rto leto vojne. «i i2 J*1 ve6ei'u je hitela Ja-^išče »J V ulico žisto v sre S0(Jiie „ , a.' Tam nekje blizu Ute,oj ce ie staiIa hiša, v neopazno stota odnesr1 Pa neoPazn° oditi W t / s seboj dragoceni ' lak je bil fepptrVar nekdo Drinesel, ko Si je i } ,na _niena vrata. Kdo ba)8 g.ln čemu, se ni spra-!^viio 'j° samo ob sebi Ha L ,* mora bit; tako. ahteVa .ZaM«va. Ce pa borba to l ’ s. *reba izvršiti čim-kfcv-®*-* Le to dvoje ^lo Vso pot venomer ^Er ^ L kfžiP0t je usmerjalo > fc-zdaj s°p°- M- 7rfemu teku mladega «*> tč! j utrujene, priletne H^tro je zagledala je znova potvar- """""llUHUMimi ,111 umnim r.r?(&t Lerman ; 's °va/ec Konga Kn!h tazuiidi P°zna imena namreč ukaz, -niHkovalceV, ki ,o se delom „ Sv°jim znanstve-si..a-.Le m ? vseh kontinentih N; kd0 pa je kdaj ^ „Ie Pvav Lagot i n Lerman. fc uN vp'nra naP'šemo nete;? čbj ukem možu, ki se Jn ; * raziskovanja v !v°je izsledke in i »J arh«,,,*! jih je zbral, t). Sl'ebu Jakemu muzeju k j*2 Slav„>an je bil do- 11le> P°ze“e' kjej so sa navnu SNetu t??3* v Uljet"' ,7tff>tSv L Bu Je nemirne *-» - - sst — - k“'-- 'uip„. s.e najtežje, brej 7ib-.. ---- i-■)UrSl. j^je- znašel se jt: j bj|0 ,“rez sredstev m sli, ,tlijes Se najtežje, brei • Jezika. Oče mu je - ' 'ahko vr Nk ^OVinl 56 je i01 Si L®a m misli na 710 Jki„1 fejer "Pustil. V Kar ^"^ik -a^ kQt trgov« *i h,’*,?® ie začel mar {vd7*ti tuiik -]e začel mar-iSofe*h letih lezik<>v in se *fte j nauč.l odlič.io rr»¥0 '«e !» nauc,l odliču iih V.9I angleščine te našel.POtoPisna dela’ ^svy; se^g^valec Afrike, l0|!?o ■ drno j Pripravljal 3anln ie ?k- Pot°vanje v &0|5? se b'rai sodelavce. ?C«1 v pakoi odločil m ^ ie i?vIZ in se iav'l H« vn- aI kandidate. ?bk,ln mulf3 že izkušeni IVvtežCtllmu Germanu i,. h'!V“tl 2 njam sprejet. Ta v svojem H,"‘deun'iar jT‘hn PopišU' 1*0^1 SPm , »S hit med P0.srpd° V e^v11 meri V P°srec,° > v n, !10'lmi kandi-„Vrst<) K?dTbi' da !»<■•- 0A ^ tai ^')n4/>o ie urad s?**. 'inu> <«!,er i'l<0 f ko|akor, ln vs,°Ptl 7-Sedein ,v sobo. Zu ' ^ 1(1 1'azMp “J^oliko 1 iurii M&yrss&*ss! &Vsr»« s- V ^ se- °dločno Sp !a”()lin Ler- V ,S'4“Pa iS K. zasmejal i„ d!1 v iIr‘ko ? lnteli?» «/. «rks»eriir.if-e bi sodelo 'S' >Sd Bedienelel bi vio]iki se vSi JJ®' Ko sem to liSin? let La ■ ®JaU-v ''i i ' »DevPtn'mutc?,) «Dc JL^ Sak ’ in b - in b i S -N‘č n!,rt ste?,> «Hf C5. «nla,:i- Zd1i-Vas ne > bfw spn' jn Od-11 k VaH w -e jezikov in K*’ v«t^«»-» F Sern „y.'. 'niaden Se^'za,T'‘- rJliadenič zaslišal za seb< X knr ^\>isa|* Lin^iston i„ S,)&!»’? S* T}'- dSanje p bl1 usoden, ^ "aiznam«p°. avil san' :'CT^an' v«fdostt 'p i Bi,'teŽna osebni v« ^oren je resnično »Sv Don, Medtem ostai . J'10 troi V ,)rWne*eval 1 av Sl) »« najneva>ne.i po »st z-ko opski se rli^,^rn fl S i 2>"*te" 2 *» S.Drvw ^ 15 o‘J e*4 Ort KK1! so, n> v, nit i DnT"15'. ki tfedini ^lS(>ke vode« le tleni aio lov. V0fl ^*Sn-ia rtv' *'<■ kt,3ei»> J« lnlh valov h|> hii^ii-ne" '3arvlto*tv Sl> &Vii‘o H !«&>' 1,kl sl« spo rvat-ipovi» ki "nei ^ B».Mlart? S«Jte?.ja raz I a ji ne Hri,eŽia ^z 5U Cnni|' « J' bi “figa Pokraiin. jala. Delala je to z neverjetno spretnostjo in monogokrat se je sama sebi morala čuditi. Tudi izgovor je imela vselej pripravljen, če bi se primerilo, da b; se morala zagovarjati. Misli pa so ji bile pri tem napete kot struna. Samo dotakne se je in že zabrni. Zvoik je bil poln, čist in ubran. Vesela ga je bila. Ne zaradi sebe, temveč le zaradi borbe. Ta jo je bila vsa prevzela in izrinila slednjo drugo misel. Do zadnje minute je odmerila čas. Za plačilo se ji je zdelo, kot foi hitel mimo nje, ne da bi ji pustil najmanjšo sled Kadar se je ob jutrih bežno pogledala v zrcalo, ni opazila skoraj nobene spremembe. Se vedno je bila na las podobna dekletu, ki se je pred osmimi leti odpravila brez potnega lista čez mejo. Zdaj je bila žena padlega borca in mati dvoje otrok. Zdaj je še bolj natanko vedela, zakaj ji je živeti. V tisti drzni črti tik nad očmi je bilo vse to zgoščeno. * * * Pred hišo na križišču, v katero bi morala vstopiti, je obstala, kakor vkovana. Zagledala je bila barikado španskih jezdecev. Zapirali so prehod čez ulico in le ob zidu je bila majhna odprtina. Toda tam je stala straža. Enakomerno se je sprehajala gor in dol, gor in dol vedno na istem mestu,. Ne, tega ji niso povedali. Na to nevarnost je niso opozorili: vendar bi bila lahko odločilna za uspeh ali neuspeh njene poti. Po vseh udih ji je zago-mazelo. »Slabost me je prijela, ko sem odhajala z dela. Dva tramvaja sta mi ušla. Tako porečem«, se je naglo domislila. Potem je hušnila mimo, kakor senca. Ustavila se je šele na vrhu petega nadstropja. Morala je prisluhniti, če ji kdo sledi. To ji je prišlo v navado. Ni minil dan, da ne bi bila po sličnih poteh. Sama sebi se je zdela kot srna, ki beži pred gonjači. Napete nosnice vonjajo nevarnost. V bližini se nič ne gane. Potem pomirjena teče naprej. Tudi na stopnišču se ni nič zganilo. Stopnice so odmevale le v molku, ki ga ie ona pravkar pustila za sabo. Hitro je položila roko na zvonec in v. mislih še enkrat ponovila geslo. ((Miraniar — Devin«, je nato spregovorila v pozdrav. «Mi-rdiVidr ^ DfevtHi); so starki Ri ji je prišla odpret, sainogibno vilrepetale' ustnice: Jana je o-pazila. kako je privzdignila oči, kako je šla z njimi preko obraza, preko širokega ohlapnega jopiča. Nosila ga je tako, da ga je v pasu tesno stisnila. Tako je laže prinašala partizansko pošto. Ni bila v strahu, da bi ji zdrknila po telesu navzdol. Sama sebi se je zdela bolj varna. Starkin pogled je bil, kot da jo hoče vsrkati vase in da jo hoče spoznati, če je prava. Skozi dobrotni lesk njenih oči je trepetala bojazen, ki je ni mogla prekriti. (cMiramar — Devin«, je ponovila Jana. Ustnice so se pri tem zaokrožile v usmev. «Vsto- pite«, je rekla starka in zadržala vzdih. «Po tiste stvari sem prišla«, je brez ovinkanja pričela Jana. Pogled je zaplaval po nizki podstrešni kuhinji z visečim stropom. Iskala je skrivališče. Morda je bilo v zaboju za kurjavo, morda pod ognjiščem ali kje med steno in omaro. «Ce ni tu, je v sobi. Na hodniku je lahko. Nekje pač mora biti... V hipu je imela celo starkino stanovanje pred seboj. Bila je njena podnajemnica, z zavezanimi očmi bi nalšla vsak kotiček. «Po katere stvari?« je povzela starka s tujim odsotnim glasom. »Motite se. Zgrešili ste hišno številko. Morda ste prišli celo v napačno ulico. Midva z možem nimava ničesar. Prav ničesar«. Dobrotni sij je ugasnil v njenih očeh. Z nedoumeva-njem in zavzetostjo, ki je naraščala od trenutka do trenutka so strmele v Jano. «Ne zaupa mi, preizkusiti me hoče. In prav je tako. Ob drugi priliki bi bilo to edino prav«, j, je tedaj seglo v misel. Z živčno kretnjo je dvignila desnico in pogledala na uro. Kazalca sta se pomikala proti deveti. Ob deveti, morajo biti ulice prazne. Casa, da bi se s starko polagoma spoznali in razodeli druga drugi ni bilo več. «Ne tajite mati! Kar imate mora stran. Takoj, še ta hip«, je zato rekla s prizvokom neke nepopustljive trdote. To je bil glas obupanca, ki išče rešitve. Pri tem se je spomnila svoje matere. Tudi ona je bila taka kot ta starka. Vse bi dala za stvar, srce bi si iztrgala, v neskončnost bi tajila, če bi bilo treba. Starkin obraz je onemel od Janinega glasu. «Vi, vi tega ne boste mogli vzeti. Kako boste odnesli? Preveč je, veliko preveč«, je jecljala. Ustnice so se ji zdaj pregibale naglo, kakor da moli. Nizko suhotno telo se ji je še bolj skrčilo. Bilo je, kot da se lomi pod težo bremena te grozljive vojne, tega upornega boja za rešitev. S počasnimi, drsajočimi koraki je odšla iz kuhinje. Izgubila se je nekje za zaveso na dnu mračnega hodnika. V hipu je bila Jana pri njej. Obe sta sedaj dvigali iz starega rjavo prepleskanega zaboja ovoje zvitega papirja. Lepaki so bili. Cela gora lepakov. Dva kovčka in štiri torbice sta ■ napolnili z njimi. Ponekod se je ovoj pretrgal. Prikazala še Hitlerjeva karikatura z nemškim besedilom. Jana ni znala nemški. Ko je ona hodila v šolo, je bila v Trstu že Italija’ Učitelji so trdili, da se je treba naučiti italijanščine, le ta da je važna. Toda to. kar ie bilo tam zapisano je razumela. sušenega grla se ji je trgal roteč, ubit glas. Zvenel je kot brezizhodna, neponovljiva prošnja. Morda je bil v njej strah za Jano, za njeno mlado življenje. Morda je v njej videla sama sebe. kako jo ženejo od doma, kako na tuje zagrebajo njeno telo. Morda se je oboje vozljaio v tisti grgrajoči vzdih, ki ji je trgal višino med premori. (eNemogoče«, jo je zavrnila Jana. »Lepaki morajo od tu. T0 je vse, kar vem, kar vam lahko rečem«. Spet je bil njen .glas rezek, ko bi moral biti topel in poln nežnega sočutja. Toda, če bi bil tak, bi starka ne odjenjala. Njej pa se je mudilo. Se četrt ure ima in nič več. Potem bo policijska ura. Do doma mora priti v tem času. »Pa srečno!« ie nato slišala starko. Nepremično je stala vrh stopnic. Sredi zgubanih lic so se ji svetile oči, kot dvoje luči, ki sta se pravkar prižgali v brezzvezdno noč. Njih svetloba je tavala nanjo, na tovor, kj ga je držala v rokah. Nad njim je ta svetloba tkala bleščečo kopreno. Z njo je ovijala njegovo skrivnostno vsebino. «Ali naj vam pomoreva?« sta pred tramvajskim postajališčem vljudno pristopila k njej dva nemška vojaka. »Ironija! Kakšna ironija!« je govoril njen nasmeh. V odgovor je zamrmrala nekaj nerazumljivega. K sebi je stisnila eno izmed torb, ki se ji je ves čas’odpirala, da ne bi pokukala iz nje Hitlerjeva karikatura. In hvaležno jima je prikimala. MARA SAMSA Gornja slitej nam prikazuje borbe na tržaških ulicah. Spodnja pa partizanski pevski zbor (tSrečko Kosovelu, ki je med borbo s svojo pesmijo vzbujal med ljudstvom upornega duha, po osvoboditvi pa je ponesel partizansko pesem daleč po Evropi. ('Srečko Kosovel« je tudi edina slovenska kulturna skupina, ki je nastopila v tržaškem gledališču «Verdi» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii(iiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iijiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii||i|||||||||,ll,|,||,ll|,,,,mi,|l|||l||mi|l,ll|l|flll|lllllllll(|||||||t|||||||m|t||||||||||||t|||||t|ttr9| V v ja/lali, medtem ho zSiUijo milijmhke ubote m c/icidi/ijo mm ce%hm Italijanska imperialistična, iredentistična in protislovanska gonja kaj rada govori o ((slovanskem barbastvu« o «nižii stopnji kulture in civilizacije slovanskih narodov«, o svoji ((superiorni civilizaciji in o svojem «civiiizatorskem poslanstvu«. S temi «argumenti« podpira svoj pohlep po jugoslovanski zemlji. Nočemo dokazovati v tem našem članku, da imamo tudi Slovani svojo kulturo, ;n da nismo prav nič barbari, da nismo inferiorni drugim narodom. Dati hočemo samo majhno sl:ko ra--mer. v katerih živi velik del Italijanov, in ki meče kaj čudno luč na ((superiorno civilizacijo« Po zadnjem popisu iz leta 1951, pravi neki rimski časopis. je ugotovljeno, da je v V.804 italijanskih občinah 193.565 «tugur«, v katerih prebiva 218.642 družin. Marsikdo bi mislil, da so take razmere le v nekaterih zakotnih krajih daleč od civilizacije in kulture. Toda in tako: Rim, glavno mesto Italije nosi prvenstvo v številu in prprentih teh tugur. List pravi: «Rim ima prvenstvo, t. j. naj večje število teh groznih jazbin. 27.980 družin, t. j. 120,000 ljudi živ: v 23.041 tugurah. Celo v Milanu živi 9.000 družin v teh jazbinah. vijo ljudje na to? Nič. Sprejemajo to grozno stanje kot ■..sodo, ki je nihče ne more spremeniti. Malera je glavno mesto pokrajine Matere. Ima 18.000 prebivalcev, od teh jih 12.000 ali nad-3000 družin živi po jamah. Te vdolbine v kamenju-sred: mesta se imenujejo «sas-si« V «Gazzetta del Popolo« opisuje Zatterin ta prebivališča: «V kamenju so izkopane vdolbine. Ni znano, koliko stoletij že žive ljudj-e tu na ta način. Cesto se dogaja, da hoče kdo razširiti svojo jazbino, pa naleti na prastare kosti, ki končajo v muzeju. Cas je spre- Pojav trogloditskega, jamske- ! menil tudi ta prebivališča, ta življenja v Italiji ni nov. Mučenje jo čaka in smrt, če 10rJ tefl tega našega sosednega naroda, temveč je tradicionalen. To j Italijanov je 47 milijonov, znak, da je napredek v Italiji i ' jo dobijo. Ali ne smejo jo do-1, jih 4 milijone živi v j poča?en. Toda če bi sodili po ! ((stanovanjih«, kj niso primer-1 tem, bi morali reči. da napred-biti. Nikakor ne. in;, za ljudi. Italijanski tisk i-1 ka sploh n;, ker število teh ((Pustite! Za božjo voljo pU-! menuje ta prebivališča «tugu-1 tugur ne pada, temveč raste: stite!« je vzkliknila starka, ko se je Jana jela odpravljati. »Ni kar ne nosite stran. Sešt mesecev je bila ta stvar tu, nič nam ni bila na poti, zakaj ne bi ostala, kjer je bila?« Iz iz- re». kar pomeni kolibe. Toda! ((Stalna rast števila tugur v tu ni govora o nekih idiličnih Italiji, kar potrjujejo vse no- | ve statistike, je. direktna posle kmečkih kolibah. Ti tuguri so dejansko pečine, jame, kanali, giobnice, stare barake, skrpu cane iz kovinskih pločevinastih posod, zabojev in podobno. III Milili IIIIIIIIIM Itlll III IM III Mlllllll lllMlllltl1llltllllllltllllllllLllMlillll|llt|1|||l|IMIMMII1llltlllllllllllllllilllllllllUIM M111111111111 lltllllllllllllllllllfl »Mii STALAGTITI STALAGMIT! Državni simfonični orkester LR Hrvat-ske je koncertiral v dvorani Postojnske jame Putmk, jugoslovansko' turistično podjetje, je gostom zn'i menite Posiojnske jame pripravil v nedeljo, dne 7. tm. zanimivost svoje vrste: simfonični koncert v veliki dvorani Postojnske jame. Povabil je v go^ ste celoten državni orkester J.judske republike Hrvatske in njegovega dirigenta, mojstra Friderika Zauna. Kljub slabe- jo (kala melodijo mu vremenu se je do začetka i lp^nj£no popolni kontinuite- koncerta ki ga je prenašal Ra- L. fjavte, klarineti in fagotj so d ui jugoslovanske cone ,:*• j tvorili lepo temperirane akor-nabr^lo do tri tisoč poslusal | Težkemu VVagnerju, ki se cev. domačinov in tujcev. Lepo j včasih poslušalcu kakor pa- ,.(k kj renehno prede prede> niti pa ne konca ne kraja, te niti grupah ni kaj povedati. I stivale, Bayreuth, Salzburg, v W'agner je zvenel (tsingspie- Jugoslaviji Se bo začela uveljav-lovsko«, dramatično zadržano i ijati Postojnska jama. in je «Rienzi» v takem ambien tu dobil menda svoj' pravi obraz: trombe in pozavre so v sekvencah rezale ozračje na lm število Nemcev in Avstrijcev pa Francozov in Belgijcev je bilo videti v jami, živahni komentarji o lepotah jame in a-kustičnih efektih spričo koncerta so krožili po sedežih pred koncertnim odrom. Spored koncerta bi lahko imenovali prej popularen, kakor seriozem. Morebiti ljudski ali kakor že bodi —- zajemal je dela Wagnerja (uvertura k o-peri «Ricnzi«), Edvarda Griega (suita «Prer Gynt«), Jakova Gotovca (Simfonično kolo), Johanna Straussa (predigra k »Netopirju« in koncertni valček «Na lepi, piavi Donavi«), pa dva Slovanska plesa Antonina Dvoraka. Efekten spored, lep in mikaven, hkrati pa kakor naročen za široko, nezahtevno publiko. Hrvatski državni simfonični orkester je danes že na evropski izvajalski višini. Ve l:ko zaslugo za tako ceno pa ima seveda njegov dirigent, mojster Friderik Zaun. ki ga pozna vsa jugoslovanska koncertna publika. Prve violine Imajo za koncertnega mojstra Ivo Pinkavo. znanega koncertanta in pedagoga na zagrebškem konservatoriju. Kljub neznosnim temperaturnim razmeram neznosnim za občutljive glasbene instrumente - je oikester v sleherni izvedbi zvenel polno, uglašeno. Iz en^ga kosa vlit. Vsak član tega orkestra je mojster svojega glasbi la, tako da o tehničnih proble- mu VVagnerju ie kot izraziti antipod sledil Edvard Grieg, nežni, spokojni lirik, ki je globoko v jami zvenel v vsej svoji pergyntovski liri nekako groteskno. Intima je bila v tej strahotni akustiki deloma zabrisana. Z večjim plamenom je zagorel Gotovac, odličen in iznajdljiv instrumentator, ki zna tanko prisluhniti domačemu koloritu in ga zgledno prenesti v veliki orkester. Potlej še Dvorakova dva Slovanska plesa in kot krona sporeda poleg Netopirjeve predigre koncertni valček «Na lepi. modri Donavi...« Slednji z obve/nim «bis«. Dirigent Friderik Zaun ni le dober dirigent, ni le odličen dirigent evropskih kakovosti, ampak resen poustvarjalec. Ni originalen v slabem smislu besede, ne potvarja, ne korigira, ampak bolj z razumevanjem predstavlja: to je maestro Rihard VVagner. V njegovi interpretaciji je potlej to resnični VVagner. Razume Griega prav tako kakor Gotovca, pozna Straussa prav tako kakor Beethovna ali Čajkovskega v Peti. Vsaka njegova gesta je usmerjena iz notranjosti navzven, nič ni narejeno. V kretnjah je skromen, zato pa tembolj močan Simfonični koncert v Postojn-5Ki jami: originalna zamisel. V mih pri posameznikih ali zvoč- zamejstvu poznajo glasbene fe- JUGOSLOVANSKE KNJIGE NA RAZSTAVI V AMERIKI V Muzeju narodne zgodovine v New Yorku je bila nedavno peta razstava mladinskih knjig, ki sta jo priredila Svet za mladinsko knjigo m časopis New York Times. Na tej razstavi so bile postavljene na ogled tudi knjige, k. so jih dobili otroci mesta Chester v dar od pionirjev Kumrovca v Hrvatskem Zagorju. Te knjige so vzbuja le precejšnjo pozornost, med njimi zlasti slikanica Bran ka Čopiča ((Patrulja v gozdu«. n ca ekonomske bede velikega števila delovnih ljudi, velikega števila 2 in pol milijona brezposelnih itd«. Toda ne gre samo za prebivališča, ki jih imenujejo «tu-gure«. Ugotovljeno je, da je v Italiji 850.000 prebivališč, ki jih sicer ne imenujejo «tugu re». ki pa niso od teh nič boljša. V Rimu se najbolj luksuzni deli mesta neposredno vežejo s predeli pečin in jazbin. Pa-rioli je najmodernejši del Rima z vilami in dvorci, čisto poleg njega pa je cona pečin. Lahko se jih vidi v Via della Consolazione, na vznožju Cam-pidoglia, kjer jt rimska mestna hiša. Tomaso Besozzi piše v tedniku ((Omnibus« anketo o italijanskem jugu med drugim naslednje: ((Problem stanovanja je bil v Neaplju vedno težak, ker je tu gostota največja med vsemi evropskimi mesti. Pred vojno So računali, da prebiva šestina prebivalstva v nemogočih zdravstvenih razmerah, natrpanih v tako imenovanih «bassih» t. j. v jazbinah, ki leže često izpod ulic brez svetlobe. Leta 1926 je občina ugotovila da je v 25.134 takih jazbinah živelo 103.000 ljudi. 19^1 je število teh bednikov naraslo že na 220.000 Leta 1936 se je to število povečalo še za 15.000. V vsaki luknji je stanovalo po 8 do 10 ljudi. Umrljivost otrok je bila leta 1936' 10 odst. sedaj je narasla na 18. Rahitičnih je 75 odst. otrok. Spolne bolezni so po vojni v teh predelih mesta narasle za 100 odst. Trahom je en:, najbolj razširjenih bolezni v teh četrtih bede. In kaj pra. ko da so pred njimi navadno vrata in morda še kje kaka lina. Na drugi strani ne more biti nobene odprtine, ker so to vdolbine v pečini. Seveda je v vsaki taki jazbini le po en prostor, včasih zakonska postelja oddeljena s pregrado <>:1 ležišča ponekod dveh. ponekod bine ne bi beneški ali pije-Tnontski kmet spravila niti svojega konja ali krave«. Nekoč je Mussolini prišel v Matero in dejal: ((Zamerim vam, da mi niste prej poročali o stanju v Materi. Hočem, da se stvar spremeni na fašistični način Takoj«. Toda De Gasperi je pred leti našel. enako stanje. Tudi on je pretočil dve »iskreni« solzi. l’oda 12.000 ljudi še vedno živi Po trogioditsko. O stan:u v Materi je pisal tudi Silvio Negro v «Corriere della ‘^:ra». Jz tega članka zveni: «Ni'ma smisla graditi za te ljudi stanovanja, jih pre.se* liti iz Matere in sličnih centrov kmetijskih področjih, kajti on nočejo iz teh bivališč. Navadili so se... Pustite jih tu.« Carlo Levi. pisat?!] znane knj: ge »Kristus se je ustavil v Eboliju« piše o potovanju na Sardinijo in opisuje stavno me-:o Sardinije Cagliarl. Levi SANTO trtlKCESni-enem pa tudi na visoki znanstveni ravni. ........... SVETOVNO S ospodarstvo ANGLEŠKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA NIMA MNOGIH ODJEMALCEV Ce tudi ima angleška avtomobilska industrija zelo mnogo naročil iz inozemstva, je sklenila znižati prodajne cene. To velja predvsem za avtomobile večje kubature, ki ne gredo danes v denar. Angleški indu-strijci so v skrbeh predvsem zaradi odklonov tržišč, ki so bila do sedaj njihova domena! Tako je n. pr. Avstralija do sedaj nabavila vsako leto nad 100 tisoč avtomobilov, zadnje leto pa je kupila vsega 22 tisoč. Nova Zelandija je Igriško leto kupila še 33 tisoč angleških avtomobilov letos i/E je zelo skrčila svoja naročila. Severna Amerika te še dober odjemalec, toda cene so tako nizke, da nima podjetje nobenega dobička. RASTAVA MINERALNIH VOD V HAMBURGU Od 4. do 8. oktobra letos bo v Hamburgu razstava mineralnih vod in podobnih artiklov, ria kateri bodo verjetno sodeloval; tudi inozemski proizvajalci. Poleg vod bodo na razstavi tudi razne brezalkoholne pijače, zlasti sadni soki. Do sedaj so se prijavila za razstavo skoraj vsa večja nemška podjetja te stroke. Istočasno bo v Hamburgu tudi konferenca proizvajalcev te vrste blaga. PROIZVODNJA PERLONA PODVOJENA Od pozne jeseni leta 1950 do danes se je. po nemških poročilih, podvojila v Zahodni Nemčiji proizvodnja umetne tkanine perlon, ki so jo začeli izdelovati šele 1950. Po istih vesteh je vsaj 75 odstotkov od 20 milijonov ženskih nogavic, ki so jih izdelali v prvih šestih mesecih letošnjega leta, iz perlona. TUJE BLAGO Z ITALIJANSKIMI OZNAČBAMI Ministrstvo za finance v Rimu je izdalo posebna navodila obmejnim finančnim organom, naj ne pustijo čez mejo nobenega blaga, ki bi imelo značko italijanske proizvodnji;. Dogodili so se namreč v zadnjem času primeri, da so tuja podjetja nezakonito uporabljala zaščitne znake italijanskih podjetij in razpečavale celo v Italiji blago kot, italijansko, četudi je bil,j tujega izvora. Dr-volili bodo uvoz le v izjemnih primerih, o čemer pa odloča ministrstvo sproti. NEMŠKA MORNARICA IN DEVIZE Nemška trgovska mornarica ie prinesla Nemčiji za usluge. ki jih je vršila inozemstvu, 178 milijonov nemških mark deviz. To velja samo za prvo polovico letošnjega etla. KONFERENCA AGRARNIH STROKOVNJAKOV Od 21. do 26. t. m. bo v Kentu v Veliki Britaniji konferenca agronomskih strokovnjakov, ki se bo ukvarjala z vprašanjem, kako bi se izsledki poljedelskih strokovnjakov v modernem poljedelstvu razširili med kmetovalce vseh držav. Na tej konferenci bodo posamezni strokovnjaki poročali o svojih izkušnjah v modernem poljedelstvu v posameznih državah in bodo skušali najti najbolj praktičen, učinkovit tei ekonomičen način razširjanja teh izkušenj med poljedelce raznih držav. Na konferenci bodo skušali tudi ustanoviti peki stalen delovni odbor ali ustanovo, ki se b0 bavila samo z taedsebojnim obveščanjem o uspehih v poljedelstvu. I I r\ P l i f* Vremenska napoved za danes If If L M la predvideva nestanovitno, ven- f |\LIVlL tlar Pretežno jasno vreme z vmesnimi pooblačitvami m možnostjo krajših krajevnih padavin. Temperatura brez večje spremembe Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 24.5; najnižja pa 17.6 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA K. SEPTEMBRA 1962 Ji nrtuir.r.i —- Jgjjg i! * i > f •• / ii :-K;: fjHpHjip-h. r? 1 C3 . 1 ji::::::, šjjjjijj |i|!l jfjjippl INh - 4]t i T§j V ii ‘u p^SJ fj *r ' f jP V!!:: 1! ::i i RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.20: Od Triglava do Jadrana. 21.00: Iz del slovenskih skladateljev. ( j. - Trst II.: 18.15: Komorna glasba a v 21.00: Iz mednarodnega glasbenega ki Benetkah. - Slovenija: 14.40: Gla beni oaio^ iz Suppejeve operete <'Boccaccio». l _ - iteV. Charpentier: Vti.si iz Italije - simfonična pe Makki o iranskem stališču v petrolejskem sporu Perzijska petrolejska industrija je v stiku s 370 nemškimi strokovnjaki za nalto, ki se zanimajo za zaposlitev v Abadanu - Iran odklanja gospodarsko pomoč, ki bi bila vezana s kakršnimi koli pogoji PARIZ, 12. — Husein Maki, načelnik perzijske petrolejske industrije je izjavil danes na tiskovni konferenci, da je v stiku s 370 nemškimi strokov, rojaki za nafto, ki se zanimajo za zaposlitev v rafinerijah AIOC v Abadanu. Dodal pa je, da ni mogoče ničesar resnega skleniti o njihovi zaposlitvi, dokler rafinerija ne bo spet začela v celoti delati. Pojasnil je, da nasprotno nekaterim glaso. Vofrn ni dobil nobene ponudbe od sovjetskih strokovnjakov, rta se pa zp zaposlitev poteguje 37 Angležev, ki so že delali v Abadanu. Na vprašanje, ali je Perzija pripravljena prodajati svoj petrolej zahodu in Rusiji, je Maki odvrnil, da bi Perzija rada prodajala petrolej vsakomur, ki bi ga plačal v tuji valuti ali v industrijski opremi, da pa imajo prednost stalni odjemalci AIOC. Ng vprašanje, ali bi Perzija sprejela ameriško finančno pomoč pod pogojem, da ne prodaj^ petroleja Rusiji, je Maki menil, da je Iran naciou naliziral industrijo nafte prav zato, da bj bil neodvisen od vseh tujih pogojev, in nato dejal: «Ce Perzija ne diovoli nobene petrolejske koncesij^ tujcem ne na jugu ne na severu dežele, bo pomagala ohraniti svetovni mir. Tp strateško važni del sveta mora ostati nevtralen«. Ko so ga vprašali, zakaj je perzijska vlada zavrnila Churchillove in Trumanove predloge za rešitev petrolejskega spora, je Maki poudaril, da odgovarja kot zasebnik in da je njegovo osebno mnenje naslednje; 1. po teh predlogih bi bil Zračni vrtinec v Arezzu FLORENCA, 12, — Včeraj ponoči je nad vso Toskano divjala huda nevihta. Najbolj je bilo prizadeto mesto Arezzo, kjer se je ob 4,45 pojavil močan zračni vrtinec, ki ga je Spremljal hud naliv. Zračni vrtinec je napravil precejšnjo škodo mestnemu okraju okoli železniške postaje. Skoraj popolnoma je bila porušena livarna Bastanzetti, precej škode pa je bilo tudi v oljarni Nebbioni in v nekaterih drugih podjetjih. V umobolnici se je porušilo 50 metrov vrtnega zidu. Na precejšnjem področju je zračni vrtinec odnesel vse strehe. Prekinjen je bil tudi vodovod, ki pa so ga še predpoldne popravili. Tudi iz drugih italijanskih pokrajin poročajo o slabem vremenu. Na Južnem Tirolskem je močno deževalo. Deževje. narasle reke in potoki so povzročili manjše poplave, zemeljske plazove in prekinitev nekaterih cest, med njimi tudi ceste na BTenner. V Dolomitih so divjali snežni viharji in pojavili so se že prvi snežni plazovi. V Aleksandriji je padpla izredno močna in velika toča. Ker pa je bilo področje toče omejeno na središče mesta, ni bilo večje škode. Promet v mestu pa je bil med točo popolnoma prekinjen. Ob Ligurskem zalivu pa so močni vetrovi izredno razbur. kali morje, tako c« nekatere ladje niso mogle v genovsko pristanišče. Precej so poškodovane razne naprave na plažah cb ligMTSki obali. mogoč povratek AIOC v perzijsko petrolejsko industrijo; 2. Če bi Iran sprejel načelo arbitraže, ki se praktično vrnil k stari konvenciji z AIOC, ki jo je odpovedal prav zaradi tega, ker je predvidevala arbitražo; omenil je, da je leta 1933 prav arbitraža Zveze narodov prisilila Perzijo, da je sprejela podaljšanje konvencije z AIOC za nadaljnjih 40 let; 3. zaradi tega ima Perzija slabe spomine na razne arbitraže na njen račun. Nato je Maki dejal, da so sprejemljivi vsi predlogi, ki temeljijo na iranskem zakonu o nacionalizaciji, in poudaril, da je Iranu neodvisnost več vredna kot petrolej. Maki, ki se je dalj časa mudil v Nemčiji, bo ostal v Parizu še nekaj dni, nato pa bo odpotoval v ZDA, kjer bo o-stal šest tednov. V tem času, je dejal, bo rad razpravljal o petrolejskem vprašanju z vsakomer, ki bi ga hotel poslušati. Iz Teherana poročajo, da v dobro obveščenih krogih razumejo včerajšnji razgovor med Mosadekom in angleškim odpravnikom poslov Middleto-nom kot dober znak, ki se pridružuje ostalim znakom pomiritve duhov v zadnjih dneh. Zdi se, da je Mosadek prosil od Middletona novih pojasnil o stališču londonske vlade. Atomska energija v industrijske namene CHICAGO, 12. — V govoru na zasedanju združenja ameriških kemikov je član ameriške komisije za atomsko energijo Zuckert zatrdil, da bo kmalu mogoče uporabljati atomsko e-nergijo v industrijske namene. Zuckert pravi, da so doslej računali, da bo atomska energija uporabna v industrijske namene v 10 ali 15 letih, da pa se zdaj zdi, da jo bo mogoče začeti uporabljati dokaj prej. Saib Salem sestavlja libanonsko vlado BEIRUT, 12. — Predsednik libanonske republike Bechari Al Khoury je poveril poslancu Saibu Salamu sestavo nove vlade. Salam je takoj začel s posvetovanji. V torek je Bechari Al Khou-ry imenoval začasno vlado, ki je bila sestavljena iz treh članov, zaradi odstopa dotedanjega ministrskega predsednika Samija Solha. Zasedanje skupščine „poola“ premoga in jekla Nesoglasja o predlogu zunanjih ministrov za ustanovitev naddržavne evropske oblasti STRASSBURG, 12..— Skupščina evropske skupnosti premoga in jekla je danes odobrila svoj lastni pravilnik in poslovnik. S tem je skupščina postala najvišji organ Schumano-vega načrta, neodvisna od visoke oblasti in od sveta ministrov. Niso se pa mogli sporazumeti o važnem določilu glede procedure izglasovanja nezaupnice visoki oblasti. Sprejetje nezaupnice z dvetretjin-sko večino bi povzročilo odstop visoke oblasti. Vprašanje so prepustili nadaljnjemu prouče. vanju. Predsednik skupščine Spaak je predlagal, naj se skupščina spet sestane v ponedeljek in začne razpravljati o predlogu zunanjih ministrov za izdelavo vseevropske ustave. Nastale so težave zaradi predloga, da se v skupščino vključi še devet članov, ki bodo skupnb s sedanjimi člani sestavljali skupščino evropske obrambne skupnosti. Težave so nastale zaradi tega, ker so nekateri ugovarjali, da evropska obrambna skupnost še ni vzpostavljena in pogodbe o njej večina držav še ni ratificirala. Belgijski delegati so dejali, da bodo razpravljali o načelu naddržavne politične oblasti samo, če bodo izpuščena vsa namigovanja na evropsko o-brambno skupnost. Kot je bilo pričakovati, so načrt predvsem napadli socialisti, ki menijo, da bi se morala skupščina omejiti na učinkovito nadzorstvo nad poslovanjem «poola» premoga in jekla V Pan Mun Jomu spet teden dni odloga Današnja plenarna seja obeh deleqacij je trajala 32 minut in na njej so sklenili samo, da se bodo spet sestali čez teden dni TOKIO, 12. — Obe delegaciji za mirovna pogajanja v Pan Mun Jomu sta se sestali na plenarno sejo, ki je trajala 32 minut. Edir.i sklep je bil, da se bodo ponovno sestali čez teden; dni. Ob koncu seje je bilo izdano uradno poročilo, ki se omejuje na ugotovitev, da niso dosegli nobenega rezultata. Iz krogov združenega poveljstva poročajo, da se je general Harrison omejil na kratko izjavo: «Da bi dosegli repatriacijo nekaj tisoč kitajskih vojnih ujetnikov, podaljšujete še za teden dni- trpljenje, ki ga voj. na pomeni za milijone nesrečnih prebivalcev Severne Kore-je, ker ste iz te dežele naredili bojišče«. Tudi severni delegati so se omejili na ponavljanje starih obtežb. ii ■ : -= -i-fp.,-.,,: ,mm jjjjjpir iiiŠ^lHinjiif: ii;!;; LAHKOATLETSKO SREČANJE MED OBEMA MOŠTVOMA BO 17. IN 18. T.M. V BEOGRADU Dvoboj Jugoslavija-Švedska bogat na dobrih rezultatih Gubijan je po uspehih boljši od obeh švedskih nasprotnikov. Od njega ie dolgo pričakujemo izboljšanje rekorda. BEOGRAD, 12. — 17. in 18. septembra bodo nastopili v Beogradu švedski lahkoatleti. To bo doslej najtežji izpit jugoslovanske lahke atletike. Britanska ekipa je pred letom dni imela v svojih vrstah nekatere posameznike svetovnega razreda, moč Švedov pa je v izenačenosti. Prav sedaj so u izvrstni formi, kar je posledica njihovega podnebja. Po olimpiadi so Jugoslovani demobilizirali svoje vrste. Kljub nekaterim tekmovanjem se je videlo nekakšno zmanjša- no zanimanje, logična posledica vsakega viška. Mnogi tekmovalci so za nekaj časa prenehali s treningom. 13. f. m. bo v Beogradu izbirno tekmovanje, na katerem bodo izbrali tekmovalce na progah 400 m čez ovire, drugega skakalca ob palici in postavo v metu kopja, V vseh ostalih disciplinah so določeni trenutno najboljši tekmovalci; nekateri med njimi so v prav solidni formi. Švedi so favoriti, vendar njih zmaga ne bi smela biti večja od 30 točk. Brez dvoma pa rezultat ne bo za jugoslovanske barve tako katastrofalen kot v Stockholmu, ko je Francija bila poražena od domačinov kar s 136-76. Švedi so od nekdaj lahkoatletska velesila. O tem vedo povedati tudi ljudje, ki se v svojem življenju niso ukvarjali s športom. Atletika in Švedi, to gre skupaj kot n. pr. Skoti in varčnost. Vendar v nekaterih disciplinah v tem trenutku Švedi nimajo na razpolago velikih tekmovalcev. To velja predvsem na 100 in 200 m, kladivo in deloma 110 m ovire, kje bodo domačini lahko dosegli uspehe. V večini drugih disciplin pa se bodo morali o-gorčeno boriti za drugo mesto. Glavne moči švedskih gostov so: skakalec ob palici Lund-berg, bronasta medalja iz Helsinkov, najboljši letošnji rezultat 444 cm; skakalca v višino Lundquist in Svenson, oba preko dveh metrov; metalec diska Nilson ter Ahman, ki je leta 1948. zmagal na londonski o-limpiadi v troskoku. K tem moramo prišteti še tekače na dolge proge. * * * SVEDSKA REPREZENTANCA: 100 m: Trolsas (10,8); J. Karl son (10,8); 200 m: Jonson (22,2); 400 m: Ekfeld (47,6); Branstroem (48,3); 800 m: Ekfeld (1:51,43); Ring (1:50,); 1500 m: Erikson (3:47,6), S. Karlson (3:47,2); 5000 m: Albertson (14:15,0), Anderson (14:16,0); 10.000 m: Nistroem (29:54,8); Janson (30:11,6); 4x100 m: J. Karlson, Hagstrem, Allen, Anderson (43,8); 4x400 m: Ekfeld, Brandstroem, Lindgren, Lar. son (3:13,2); 110 m zapreke: Izraelson (14,8), Lundberg (14,8); 400 m zapreke: llander (52,2), Larson (52,4); 3000 m: Karlson (8:57,4), Soedeberg (8:55,6); skok v daljino: Maga-usen (7,28), Izraelson (7,19); skok v višino: Svenson (202), Lundquist (2,01); skok s palico,-Lundberg (4,44), Lind (4,20); troskok: Norman (15,21), Aman (15,06); disk: Nilson (52,19), Franson (47,45); krogla: Nilson (16,55), Sonegard (14,91); kopje: Berglund (71,28), Frederik-son; kladivo Rindstrom (53,47), Soderquist (54,45). JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA: 100 m: Lorger (Pecelj, Jovančič); 200 m: Pecelj, Jovančič ali Stankovič; 400 m: Sabolo-vič, Hočevar; 800 m: Ottenhei-mer, Kereševič; 1500 m: Otten-heimer, Pavlovič; 5000 m: Ce-raj, Ilič; 10.000 m: Mihalič, Ce tinič; 110 m zapreke: Lorger, Zupančič; 400 m zapreke: Zupančič, Kopitar ali Radulovič; 3000 m ovire: Djuraškovič, Štritof; 4x100 m: Lorger, Brnad, Pecelj in Jovančič; 4x400 m: Sabolovič, Hočevar, Račič, Zupančič; skok v daljino: Brnad, Radovanovič; troskok: Radovanovič, Milovanovič; krogla: Sarševič, Galin; disk: Krivokapič, Krnjajič; kopje: Dangubič, Belec ali Pavlovič; kladivo: Gubijan in Galin. Bivši evropski boksarski prvak Tiberio Mitri j« nastopil danes zvečer v Ženevi proti Laurentu. Match se je končal neodločeno. To je bil prvi Mi-trijev nastop po daljši neaktivnosti. Sedpman med protesionalci NEW YORK 12. — Zena avstralskega teniškega mena-žerja Neli Hopman je poslala avstralskemu listu «Sydney sun« dopis, v katerem piše, da bosta Frank Sedgmgn in Ken Mac Gregor meseca decembra (po finalnih tekmah za Davisov pokal) prešla v profesionalce. Milakov je v izvrstni formi. Nedavno je dosegel nov državni rekord v skoku ob palici z rezultatom 417 cm NASPROTNIKI ITALIJANSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE: Madžarska in («SK RIM, 12. — V prestolnici je zasedal zvezni svet italijanske nogometne zveze. Med drugim so v glavnih obrisih določili mednarodno aktivnost v bližnji bodočnosti. Glavni tekmi prihodnje pomladi bosta Italija -CSR ter Italija - Madžarska. O dvoboju prpti Jugoslaviji ni bilo govora. Trije dvomi Triesline V hiši Triestine vse po starem. Pri sestavi enajstorice za jutrišnjo tekmo proti Romi ob-stajajo trije dvomi. Trener Pe-razzolo ima v pretresu dva vratarja, Cantonija in Nuoiari-ja. Obadva sta v izvrstni formi in probem je edino, koga postaviti v moštvo. Druga ta. ka kritična točka, žal ng tako dobro zasedena, je položaj srednjega krilca. Mariuzza in Ciaut sta kandidbta. odi obeh J ima prvi več šar.s za nastop. Tretji dvom, je glede Boscola, ki se še ni pogodil z vodstvom kluba o finančni plati. Kot kaže igTalec vztraja pri petih milijonih, na kar vodstvo niti ne odgovarja. Zato je možno, da Boscolo jutri ne bo nastopil. Iz istih razlogov bo enajsterica tokrat zaigrala brez Gianninija, požrtvovalnega desnega krilca, Rimljani so že od danes zjutraj v Trstu. Z vseh vetrov Izvršni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je sprejel predlog komisije za sestavo državne reprezentance, naj bi nastopili v državni reprezentanc i za tekmo z Avstrijo 21. septembra v Beogradu naslednji igralci: Beara, Stankovič, Crnkovič, Caj. kovski, Horvat, Boškov, Di-skič, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec, Jocič in Hme-Ijina. Na predlog angleške nogometne zveze je jug. Nogometna zveza sprejela datum za tekmo med angleško in jugoslovansko nogometno reprezentanco ki. bo 16. maja 1954 v Beogradu. Nesreča avtomobilista MODENA, 12. — Na moden-skem avtodromu se je ponesrečil angleški šofer Hawthorn. Preizkušal je svoj stroj, ki se je nenadoma na severnem zavoju prevrnil in zletel s proge. Šoferja so prepeljali v bolnišnico, vendar njegove poškodbe niso resne in bo lahko najbrž v nedeljo že nastopil. Tudi stroj bodo lahko še popravili. MILAN, 12. — Tržaški boksar Nello Barbadoro bo nastopil 9. oktobra v milanski Športni palači proti Rayu Fa-mechonu, evropskemu prvaku pšrčsne kategorije. Dvoboj bo veljaven za . naslov. Tako mi mislimo : Bologna - Pro Patri a 1 Como - Inter 2 Fiorentina - Spal 1 Lazio - Učinese 1 Milan - Nrovara 1 Napuli - Atalanla 1 Palermo - Ju ven tu«, 2 Torino - Sampdona 1 Triestina - Ro-ma 1 Genca - Vicenza 1 Legnano - Medena 1 Lucchese - Brescia 1 Salernitana - Messina 1 Fanfulla - Cagliari 1 Marzotto - Verona 1 x 1 x 2 Triestina 19S2. Od leve proti desni: člana vodstva, Nuciari, Belloni Curti, maser, Ispiro, Soerensen, Mariuzza, Claut. Perazzolo (trener). Na tleh. Vito, Merlak (jumor), Pellegrini, Giannini, Petagna, Dorigo, Cantoni, Invemizzi, La Rosa, Boscolo, De Valenti. Kot znano, so se pogajanja v Pan Mun Jomu ustavila ob vprašanju vojnih ujetnikov. Severni zahtevajo repatriacijo vseh 116.000 ujelnikov. med katerimi je 20.000 Kitajcev, medtem ko vztraja združeno poveljstvo na stališču, da je treba repatriirati samo tiste ujetnike, ki to sami želijo. Takih ujetnikov je 83.000. med njimi 6.400 Kitajcev. Ostali u. jetniki se upirajo repatriaciji. Med današnjimi pogajanji je kitajski vojak, ki je vozil z vso brzino kamion po nevtralnem ozemlju pri Pan Mun Jomu, podTl zaporo na kitajskem bloku in, pribežal k ameriškim stražam-. Ogorčenost bojev na bojišču je medtem popustila. Kitajski bataljon, ki se je pripravljal na nov napad na grič (Kfipi-tol), je bil razpršen z močnim zapornim ognjem zavezniške artilerije. Nekaj živahnejša delavnost je bila tudi ob nekaterih drugih višinskih položajih zavezniških čet na osrednjem odseku fronte. Včeraj je severna artilerija izstrelila več kot 21.000 granat na cdsek južno-korejske divizije, ki brani grič «Ka,pitol» in okolico. Mrzli val v Švici ZUERICH, 12. — Mrzli val, kot ga v tem letnem času ne pomnijo od leta 1914, je zajel precejšen del Švice in prekinil promet na več alpskih prelazih. Na cestah čez prelaze Su-sten, Furka, Lumanier in Splue-gen je padlo 40 cm snega. Včeraj zvečer je sneg pobelil letoviške kraje Davos, Arosa in St. Moritz. Z vseh meteoroloških postaj, ki leže više od tisoč metrov, eo poročali danes o temperaturah pod ničlo. NEMŠKI CIRKUS APOLLO 350 artistov in delavcev cirkusa, 150 iz Italije, ostali pa iz 16 drugih držav, je prišlo v Trst po triumfalnih uspehih. P italijanskih mestih. ¥ Trstu SAMO NEKAJ PREDSTAV vill.svJarlia (tramvai 2in1l Zadnje predstave! 2 PREDSTAVI DNEVNO: ob 16.30 in 21. uri . Prodaja vstopnic: ATEC, Trg Goldoni 1 (tel. 93-520; 93-711) in pri cirkuški blagajni Za vse predstave cirkusa v Trstu velja enaka vstopnina Največja potujoča raena. žerija v Evropi, s 300 eksotičnimi živalmi ih orjaškim nosorogom, je odprta od 9. do 19.30 ure. Velik popust za vojake, šole, za ustanove, kolonije in izletniške skupine. N E Mi K I CIRKUS APOLLO KINO Rossetti. V ntsri 16.30: «Obleganje ' fivnostm i In*- Pointa«. Mfip Excelsior. 16,30: «T°tb „ | Nazionale. 15.00: «Zene pro« znancu«, R. Taylor. Fenice. 16.30: «Runjfin0. l(o4 Filodrammatico. 1 ‘wildt ^ mušketirjev«, Cornel ^ Arcobaleno. 15.30: eDan^1 Astra Rojan. 16.30: Alabarda. 16.00: dist», Daniele G«**; Armonia. 15.30: »Vihar na skem oceanu«. Aurora. 16,: «Tri ^ Vera EUen, Fred Asw ^ Ariston. 16.00: «Dokto Gleen Ford. Garibaldi. 1500.: Zemlji«. ... Ideale. 16.30: «Colt «»• Impero. 16.00: src»- Halia. 16.00: »Nehval^, Viale. 16.00: «Zav«a 0 j®» Kino ob morju. lM* Moderno. 16.00: »P1* II. Bogart. . jtica>- Savona. 16.00: iPusmVO- Vittorio Veneto. i5-’3' vec iz Macaa«.tat*. Azzurro. Belvedere. l5-0°: . . lentino«. ostari * Marconi. 16.30: «DV 16.0°: Va- uNer*13 zahodu«. Massimo. 16,00: «« žina«. -7r,rov3 Kfi'* Novo cine, 16.00: «Z°' gvi»- H CIRKUS APOLLO Ut % neK)i in 4. S»»» ^ c« edstavi d"* ^oP; Odeen. 15.00: POLETNI tramvaj 2 dni, dve pn prodab. pr- nic ATEC, Trg_ Ool^jiHij* cirkuški blagajni- 16.30 in 21. uN Trg lagaj id 9. Arena dci fiori. 1®- — tekmice«. syltiin Garibaldi. 21-00: Zemlji«. »Vraži3 r je odprta od 9. 20.00: Ginnastica. laska«. Kino na gradu. revno srce«. 20.00: «T0 1 revno srce«. ,,i«n e v r Pončana. 19.45: «2‘vl'e nem koraku«. rata»- g Rojan. 19.45: «Z ?-t3 f . sv iv»n 20.00: «Gres Sv. Ivan. 20.00: nih morjih«. RADI? < O X E T B » ^ Im ah * septCf< 7.15 Slovenj^ , T B 254,6 SOBOTA, 13. 6.45 Pogovor ročila. 7.15 £>"'’r nd r["« 13.30 Poročila. 13.45 10“^ , danes. 13.50 Domači ‘ ' , Od Triglava do 13 Poje zbor Centralne? m iz Beograda. 18.30 • 'J/ cesta. 18.50 Slavni jggfc, L,. Strumentih. 19,15 Iz del slovenskih . -r 21.30 Od sobote *> * # Pester veseli spored' g bavne glasbe, lahko noč. 23.30 Z3*” T IIS r * *c.seK 306,1 m ali 98 11.30 Lahki °rkf?',5 Z3' iJ.}1 ljube in .dejstva. '^I* „6 ga nekaj. 12.45 ^ošK (]p Šramel kvintet piesn3 jj« 14.00 Poročila. I7-3 ba. 18.15 Komoro3 )9,|5 \e Podeželski motiv'. 20. glasba. 19.45 Po^ černi koncert. *"• salo 23’ dije. 21.00 Mak^j p'^ J- giasb®; 'SVj zares. 22.30 Poročila. „ TH*1 11.00 Simfonična «Lesen človek«, Minocci. 14.25 P«-- pereo JP nezgod«, trode>an^ glas f* narja. 21.00 Iz ^ 9 festivala v Bene ročila. --- m 212-4 V 327.1 m 202.1 .jfjjt ™ r, ocernege(jre iiid> nil— !i?22ST'.V*: e#. slovenske jjf> (J i- S ssttffcfc jeve operete Zbori pesmi 18.30 Nekaj >-j Gustave charp,«'rn Pesnim Uje - simfonična ^ Poročila. 20.30 oaS-JJdo ,i 21.15 Harmonika in^i net v en glaS’ ’ 22.°° ,,r za kratek čas... orKest« • 22.15 Igra Plesn :sm - j, Clia^ieS OJiclimb 81, Prei/Htiel prof. dr. Fr. Bradač «Ne morete vstopiti brez trkanja?* se je oglasil nekdo iz oddelka za pregrajo v odgovor na ponižno trkanje gospoda Pickwicka. Gospod Pickwick m Sam sta vstopila. «Ali morem govoriti z gospodom Dodsonom ali gospodom Foggom. gospod?« je vljudno vprašal gospod Pickwick in se s klobukom v roki bližal pregraji. «Gospoda Dodsona ni doma in gospod Fogg ima nujno delo,* Je odgovoril glas in glava, ki Ji je pripadal ta glas. Je pogledala s peresom za usesom čez pregrajo na gospoda Pickwicka. Glava je imela rdeče lase, ki so bili skrbno na stran počesani in s pomado zglajeni ter lepo nakodrani in so obkrožali v polkrogu ploščat obraz z majhnimi očmi, ki je štrlel iz umazanega ovratnika z oguljeno kravato. »Gospoda Dodsona ni doma. in gospod Fogg ima nujno delo,* je rekel lastnik rdeče glave. »Kdaj se bo gospod Dodson vrnil domov, gospod?* je vprašal gospod Pickwlck. «Ne vem.« «Ali bo gospod Fogg še dolgo zaposlen.* »Ne vem.* Tu je začel pisar s pomadirano glavo skrbno obrezovati svoje pero, drugi pisar pa, ki si je mešal seidliski prašek, je kazal svoje soglasje s tem, da se je smejal. »Potem bom pač počakal,* je rekel gospod Pickwick. Ker ni bilo odgovora, je gospod Pickwick nepozvan sedel na stol in poslušal glasno tiktakanje ure in šepetanje pisarjev. »Ali ni bilo to strašno smešno?* je rekel eden izmed gospodov v rjavem suknjiču z medenimi gumbi in v črnih hlačah, ko Je končal pripovedovanje o svojih pustolovščinah prejšnjega večera. «Bilo Je imenitno — peklensko lepo,* Je odgovoril gospod, ki je mešal prašek. «Predsedoval Je Tom Cummins,« Je nadaljeval oni v rjavem suknjiču. »Bilo je pol petih, ko sem prišel domov; bil sem tako natrkan, da nisem našel ključeve luknje in moral sem trkati, da bi mi stara odprla. Rad bi vedel, kaj bi rekel stari Fogg, če bi to izvedel. Mislim, da bi se penil kakor marčno pivo.* Vsi pisarji so se krohotali temu dovtipu. «Davi vam je bila tukaj zabava s Foggom,* Je začel spet mož v rjavem suknjiču, «ko je Jack zgoraj urejal papirje, vidva pa sta šla po kolke. Fogg Je pregledoval pisma, ko je vstopil tisti patron iz Cambenvella, ki smo mu podtaknili tožbo — kako se že imenuje?* «Ramsey», je rekel pisar, ki je bil govoril z gospodom Pickwickom. »Aha, da Ramsey, smešen možic, kakor da bi zmerom stradal! ,No, gospod,’ je rekel stari Fogg in ga pogledal kakor vrag — saj poznate njegovo navado — ,ali hočete stvar poravnati?’ — ,Da, gospod,’ je rekel Ramsey ln vzel denar iz žepa; ,nate, gospod, dolg znaša dva funta deset šilingov, stroški tri funte pet šilingov;’ in stokal Je kakor zarjavela vetrnica, ko je štel denar. Stari je pogledal najprej denar in potem njega ter Je slednjič zakasljal na tisti svoj posebni način, tako da sem precej vedel, da bo še nekaj. ,Zdi se,’ je začel, ,da ne veste, da je že spet vložena tožba, kar bo stroške še zelo povečalo?’ — ,To ni mogoče, gospod,’ je rekel Ramsey in se zganil od strahu, .saj je rok šele sinoči potekel, gospod-’ — ,Je mogoče,’ je odgovoril Fogg, ,moj pisar je pravkar odšel, da jo vloži. Gospod Wicks, ali ni šel Jackson vlagat tožbo v zadevi Bullman contra Ram-sey?’ Jaz sem seveda potrdil, stari je zakašljal in pogledal Ramseya. ,Moj Bog!’ je rekel Ramsey, ,ln jaz sem s tako težavo segnal denar, zdaj pa naj bo vse zaman?’ — .Nikakor ne,’ je rekel hladnokrvno Fogg; ,vi se lepo vrnite domov, seženite še nekaj več in potem pridite nazaj.’ — .Za Boga. ne morem nič več!’ je rekel Ramsey in udaril s pestjo po pisalni mizi. .Ne bodite nesramni, gospod.’ ie rekel Fogg in se je nalašč razvnemal. .Nisem nesramen, gospod,’ je rekel Ramsey. ,Ste, gospod,’ je dejal stari; .idite, gospod, poberite se iz moje pisarne in se ne vrnite prej, dokler se ne boste naučili dostojno vesti.’ Ramsey je hotel nekaj odvrniti, toda Fogg ga ni pustil do be-sede; vtaknil je torej denar v žep in odšel, ,Wlcks,’ je rekel nato Fogg, .vzemite izvoščka ln hitite v Temple ter vložite tožbo. Stroški so nam zagotovljeni, ker je zanesljiv mož, ima veliko družino in petindvajset šilingov tedenske plače, in če se nam posreči, da ga spravimo v ječo, kar se slednjič mara, vem, da bo njegov principal skrbel za to, da dobimo plačilo. Na ta način iztisnemo iz njega, kolikor moremo; ln to je naša krščanska dolžnost, da tako storimo, zakaj to mu bo neprecenljiva lekcija, da pri svoji veliki družini in malih dohodkih ne bo delal dolgov.’ In Fogg se Je tako dobrodušno smejal, ko Je odnajal, da ga je bilo veselje videti. .Je izvrsten trgovec,’ Je pristavil Wicks z Izrazom n-ajvečjega občudovanja, .prav imeniten trgovec.’* Drugi trije pisarji so se s tem seveda strinjali in vesela c S^' anekdota Jih je zelo razveselila. WellcLs-» »Tukl sa pa res šarmantn ldje,» je pošepeta tu sp ^ t mu gospodu na uho, «ti maja lepe pojme, Gospod Plckwick je pritrdilno pokimal in z . jnal* vzbudil pozornost mladih gospedov. ki so se P° milostljivo zmenili za čakajočega tujca. ( j ck50^^<> »Ali Je Fogg že opravil svoj posel?* je r.ek„e^tasi a 0i- »Bom pogledal,« je rekel Wicks in stopal P ' stola. »Koga naj javim gospodu Foggu. gosP°a »Moje ime je Plckwick,» Je odgovoril slaV m , vrnit V Gospod Jackson je šel gori, pa se Je ta i,inut pa bo gospod Fogg gospodu Pickwicku čez pet 111 p. ,etftle \toieK ter spet sedel k pisalnlku. »Kako je rekel, da se piše?* je vpra1*1 fep «Pickwick,» Je prav tako tiho odgovoril Ja cks077; -ii# v zadevi Bardell contra Pickwick;» in takoj ^^gh. 1 pregrajo drsanje z nogami po tleh in pritajen ^eJler s »Oni vas opazujeja, gspud.« je zašepetal j bilo gospodu. »Opazujejo me, Sam? Kako? Kdo me op-gospod Pickwlck. azuJe ?» Je vpn --- Sam Je odgovoril s tem. da je Poka rSirn se lcen#ae ii/ - V ramo; in ko se je gospod Plckwick ozrl kv s • 0graJ prijeten pogled: vsi štirje pisarji so s o sl,r ju f ?' braza Jim je sijala največja veselost; ^ moža, ki se je baje igral z ženskimi srci. ter oZf ^ p ubogih ženskih bitij. Ko se Je gospod piCplckvvlck ‘e hitro izginile glave za ograjo ln gosp0'“ jrju- jtr slišal škripanje peres, ki so drsela po P n „nje \ (NadalleVU _______________________________________________________________________________________________________________________________ 10 ine3ci«°(, mesečna 350, četrtletna 900 polletna J700, celoletna 3200 Ur. Fefl. ljud. repub. Jtigoslav-U3- inoIf#,Z- ’ STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokrat p, , KliNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 tl. 6, III nad. - Telefon štev. M3-BUa — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15 . 18 — Tel. Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. urrtnlk STANISLAV In 94-638. - PoStnl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANCIBKAIt, 20. - - ; |0Q 05mr1nl(.e q0 lir - Za FI.KJ: za vsak mn, Strine 1 ItXa"»C“e%°riroVgia^v -T™* ^"karskf °zaX p“d“r,caP U, s. Pell.co ML. Te, 1,-32. - Rokopis, se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Poštni tekoči račun za -------- ------ ----- --------- —■ ----------------------- «- ,.«n