Št. 53_________^_ Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek soboto ob 4-. uri popoldne ter stane po pofifi pieje-ali v Gorici mi dom poSiljami: vso leto......j . . 15 K V. i,..........10« 7» »........- • » n PusamiSno At*lVp4v,sra.1H1i?*J-^-vvin'.. ; „S0ČA" ima ^asloifujft'izreilhe* prUoga i^pl; novein * »Kažipot p9 Goriškem in Gradiščanskem" i" dvakrat . |etu , Vozni red železnic, parnikov in ppštnih zvez". Naročnino sprojnina upravništvo v (losposki1 ulici ev. 7 I. iiadstr. v „Oori*ki Tiskarni'1 A. GabrSSek. naroČila bres doposlane naLLčoine se^ne oziramo. Oglasi in poslanice so raeunijo po Petit-vrstah če •skaii... l-knit JO v, 2-krat 14 v, 3-krat !2 v vsaka •i>ta. Vcčkmt po pogodbi. Večjo 6rito po prostoru. — mu) in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ,bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavčičJ VGorici, v soboto dne 8. maja 1909. TeftaJ XXXIX. >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do S. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levov tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se postajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo .v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniltvn. J »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek m stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „So5a" in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teli-le tobakarnali: J. Afrifi, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger. Tržaška cesta 1; Marija Bregaut, Ponte Nuovo 9; Hen Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova»ski. na Gorišfieku-Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek' Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna. — Telefon it. 83 »Gor. Tiskarna" A. Gabršžek (odgov. J. Pabčič) tiska inLzal. Iioistvo in flermotizem. Moti««: Nachi muss cs sein, \v(>nu Kricdlands Stenic strah len.... V preteklem letu smo bili priče Iju-te^a časnikarskega boja med goriškimi liberalci«, goriškimi soc. demokrati in tržaškimi narodnjaki. Na strani soc. demokratov smo v tem boju zapazili mnogo katakterističiiih pojavov. Kajti socijalni demokrati so razvili v tenfboju izvrsten stil. veliko zgovornost in veliko samozavest. Pokazali so, da so ponosni na svoj proj/ram. da iz dna duše zaničujejo buržo-azijsko nevednost goriških liberalcev, ki si drznejo »popularizirati vedo z vseuči-liškiiui ekstenzijami«. in da so vzvišeni nad »naivno brezprogramnostjo'' tržaških narodnjakarjev«. Dokazali so, da je (iabršček kriv vsega gorja na svetu in da Rvbar z vsem Trstom vred ne bi bil dosegel niti ene enorazrednice. če mu ne bi bil velikodušni Valentino Pittoni priskočil zadnjem trenutku na pomoč. Postavili so nadalje Slovencem in Italijanom vsakemu po eno univerzo, sploh pokazali so, da imajo srce na pravem mestu. Iz te polemike, kakortudi iz vsakokratne vsebine in tona »Delavskega lista« se je kristalizirala karakteristika sedanjega primorskega tipa sloveti, posalonjene eijalne demokracije. Predno sta vstopila dr. Turna in dr. Dermota v goriško oz. primorsko soc. dem. stranko, je bila ista le privesek italijanski soc. demokraciji. Po vstopu teh kapacitet se je začela stranka gibati tudi med primorskimi Slovenci malo živahneje. Posebno Goriško, -- v Trsu« so jim tla še morda le malo prevroča - so osrečili s svojim »delovanjem'. Krajevne podružnice hoče dr. Tu-m kar početveriti, ker ve, da je v sedanjih političnih razmerah na Conskem tnnogo malkontentov vsled pomanjkanja smotre-iic. organizirane gospodarske politike. Vendar so dosedanji uspehi v njih stranki tako malenkostni, da se smatramo upravičenim misliti, da socijalna demokracija taka, kakoršna je danes pri nas, ne doseže dosti boljših uspehov, kakorhitro se organizira naše delavsko in kmečko ljudstvo k pametnemu demokratskeinu in socijal-nemu delu brez zabavljanja od strani dosedanjih socijalistov, ki mislijo, da vse boljše vedo iti znajo. Iz obče zmede, v kateri se nahajamo, v nejasnosti položaja, ki ga je ustvarila nekaka koalicija napredne in kmečke stranke na Goriškem, iz meteža tujih teorij, ki so jih brez notranje zveze začeli prinašati Dermotisti, iz »kritike« »-liberalizma« in »narodnjakarstva«, ki jo je za-počel dr. Turna v zapozneli mladostni navdušenosti, iz vsega tega dirndaja vzemimo za danes gručo ljudij, ki se zbira v (iorici kot nekaka »Mlada Slovenija«. Tu zavzema dr. Turna mesto organizatorja, Praktikusa, izkušenega starega vodje; Dr. Dernu ta nastopa kot veliki teoretik, kot nekak v»'iki duhovnik marksističnih idealov; <,,!,; ,/ njiju pa — wie der Sterne ^hor utn u,c Sonne sich stellt — kopica akademikov, ki govore o socijalni povzdi-8i. o propadanju buržoazjje, ki si prisvajajo odločujočo besedo v monizmu, v biologiji, v socijalnih teorijah, v filozofskih teorijah, in ki čutijo v sebi nekake tajne |n skrivnostne dogodke. Vse obsojajo, kar te z besedo »naroden« v Kakršnikoli zve- zi> vse indentifikujejo z buržoazl!" pro- palo in lažnjivo, — in če se jim konečno ovrže vse drugo, pridejo z ugovorom, da hočejo biti »svetovna stranka«. In res. Spadajo k veliki svetovni zvezi, k zvezi onih, ki jim je vsaka izkušnja ničla, ki se pa drže načela »iurare in verba magistri«, ki jim je vse, kar je drugim sveto, le ki-mera, ki pa sami zato obožavajo malika, ki so si ga ustvarili. Spominjam se na enega predstaviteljev »Mlade Slovenije«, ki je v polemiki z (iabrščekom navajal v »Delavskem listu«; »Mi mladi, ki čitamo Tolstoja..... - navedel je tu celo vrsto modernih znanstvenikov, filozofov itd., mi mladi — zahtevamo___ uvidevaino___ kritiziramo----- itd. Pozneje se je izkazalo, da ta »mladi« niti enega izmed avtorjev, ki jih je navedel, od znotraj ni videl. Dermotizem se je pri njem pojavil v vsej svoji gloriji. Seveda, da bi kdo vsaj povedal, kako bi se mu zdelo bolje: '— ja Bauer, das ist \vas anderes. Ha. -- Rekel sem: Dermotizem se je tu pojavil. Ali je ta Dermotizem res sama kritika? Da. in sicer dekadentna, z vsem nezadovoljna, ki si naslaja obolelo fantazijo izključno le na Marksovih utopijah in le redkokedaj pogleda v realno, vse oploju-joče življenje. Bogme, in še slabše. Kajti poleg vsega tega sta toliko dr. ruma, kolikor dr. Dermota huda in zelo ortodok-sna apostola. Dasiravno še samo »Vor-vvarts« in holandska »Tribune« ter Rosa Luxemburg rabijo obrabljene fraze, kakor jih ima »Delavski list«, mislita ta dva voditelja, da sta edino napredna, edina re-vizijonistična človeka na Slovenskem. Vkljub temu pa Še vedno prinaša »Delavski list« članke, v katerih se fiazira o čudečem solncu bodočnosti«, o času, kjer bo imel vsak »pravico do dela«, kjer bo vladala »ljubezen, enakost in bratstvo«. O pomenu teh besed si menda gospodje sami niso na jasnem, ali pa imajo dvojno moralo: Eno zase, drugo za m ,. Da ne govorim o glasoviti, že zdavnaj zavrženi >Verelendimgsteoriji«, ki si je niti Kaut-sky ne upa več zagovarjati,— je dr. Der-tnot enkrat z vso vnemo zagovarjal, da naj le u,4io delavci v strokovnih organizacij.' ednarodno organizirani, t. j. me-šanonarodno organizirani, dasiravno so ga že zdavnaj desavuirali »Sozialistische Monatshefte«, ki pravijo direktno, naj bodo socijalnodemokratične organizacije narodnoobrambna društva! In kot tako smo ustanovili mi narodno delavsko organizacijo, ne pa kot liberalno ekspozituro, kakor trdite ne v nevednosti, ampak v zlobnosti! Hotel sem pisati o tumovstvu in der-motizmu, a zašel sem v teorijo in polemiko. Kajti težko je pisati o ljudeh, ki nam kakor moluske nikjer ne pokažejo pozitivne strani, ki vse le negirajo, vse le rušijo; ki nočejo videti ali slišati nazorov drugih, ki ne vidijo faktičnih razmer, marveč le sebe in sivo teorijo, ne pomislijo pa, da vsak čevelj ni za vsako nogo. Nočejo videti, da je slovenski proletarijat organično drugačen, kot češki, nemški ali ruski, da je individuelno raziičen od laškega ali francoskega. Nočejo videti narodne individualnosti tudi v narodnem gospodarstvu, marveč jo priznavajo samo jezikovno; ne vidijo, da je našemu prole-tarcu treba priboriti tudi narodno enakopravnost ne samo socijalno, in ne vidijo prakse, ki .stiska z železno roko k tlom v prvi vrsti slovenskega proletarca, ne zato, ker ja proletarec, marveč ker je majhen in zatiran — Slovenec, Še nekaj »Sehlaglichter«: V eni zadnjih številk »Delavskega lista« poziva politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke delavce na shod v tržaškem Delavskem domu. Tekst: Prišel je v nevarnost ves proletarski razred, malo je manjkalo, da ni tekla v Srbiji sveža in nedolžna kri sinov proletarijata. Pridite na shod! Dnevni red: 1) politični položaj, 2) deželno-zborske volitve! Tableaui In na drugem mestu: Velikanskega pomena je socijali-stičuc časopisje v boju med delom in kapitalom! Vprašani pa, ali je naš današnji in posebno slovenski boj med delom in kapitalom res tako oster, kakor se tu im-plicite trdi, ali pa je to le preostala puhla fraza iz starih časov socijalizma? Vprašam Vas, gospodje, ali stremi delavec res za negacijo, za razbitjem, za revolucijo, ali pa le za zboljšanjem in izednačenjem? Ali si hoče prisvojiti podjetnikovo profit-no rato, ali pa hoče, da se mu delo povrne s poštenim zaslužkom, s katerim potem sam lahko postane »kapitalist« v onem pomenu besede? Ali je Vaš cilj revolucija, ali pa morda le izboljšanje mezd in občih gospodar, razmer s kolektivizmom? Ali ste za takojšnjo absolutno podržavljenje velikih kapitalističnih podjetij? In kako si potem to mislite? Ali pa se morda le zadovoljite z organičnim razvojem, s ko-lektivistično povzdigo narodnega gospodarstva? To so, gospodje, nekatere Vaše nejasnosti, ki jih propagirate skupaj s Kritiko obstoječih političnih razmer. Če vzamemo vse to in pa Vaš kriticizem, Vašo »Bes-servvisserei« in pa bolehno in nevedno dekadenco Vašega akademičnega naraščaja, ki se šeta v pozi misleca in sociairefor-nterja, — potem, gospodje, dobimo sliko neke duševne in socijalno-politične sme p, ki ima ime socij,me demokracije, bistvo pa rakete, ki se zasveti, poči — in za-smrdi. In to je tumovstvo in dermotizem. Vladimir K n a f I i Č. O p o m b a uredništva. — Pri-občujemo članek g. Knafliča, naprošeni v to, ker je pač »Soča« najbolj primeren list, da pride članek v roke širšemu občinstvu. »Soča« je svoboden list, ni oficijelno glasilo nikake stranke, zato se ne sme — ka-j kor delajo soc. demokrati iz zlobe in ra-1 di izvestnih namenov — iskati radi pri-občitve kakega takega članka zveze med [ napr. stranko in N. D. O. ali celo odvisno-; sti druge od prve. Vso odgovornost za ! vsebino članka prevzema seveda g. Kna-| flič sam. Mi ga samo priobčujemo iz vzroka gori povedanega. Spomini na Legino šola v Neblem, (Iz zapadnih Brd.) Neblo je prijazen obmejni kraj, vas je razpoložena po vrhuncih in poboCjih rodovitnih in marljivo obdelanih bolmov. Glavni pridelek je vino. Ljudstvo bi si pač precej opomoglo v dobrih letinah; a kaj, ko se tukaj osredotočuje vsa sila ledenega zrnja, ki uniči in omeji obilnost pridelka za več let, Ljudstvo je ubožno a pridno in voljno prenaša gorje in bedo. Po veČini so koloni italijanskih vlastelinov, ostali so samosvoji in dobri posestniki. To naSe ljudstvo bo osrečili pred osmimi leti s šolopotujčevalko In s tem učinili nasilstvo, ki ne dobi kmalu primere. Taka družba 3-4 po številu spojena s 2—3 iz Krmina pod vodstvom znanih raz-Sirjevalcev Leginih naukov iz Gorici se je lepega pomladnega dne zbrala v spremstvu kažipota izdajalca na prostorni ravnici ob vrhu vrste gričev blizu doma naSega moža Karla PodvrSiča in si ogledovala stavbiSče za bodočo Šolo. Zadovoljno se je pokimalo v znak odobravanja, premotrilo okolico ia ko se je dalo še nekaj navodil zvestim in zna fajnim trabantom, so odšli signori z „a rive-derci" in s pomilovalnim in prezirajoCim usmevom na ustih, čeS: vbogi ščavi sedaj Vam nastavimo mreže in vi se boste vjeli vanje. — Pričelo se je z delom in kmalu je Btala pritlična stavba pod krovom. Pokorni služabniki visoke gospode so pa v tem času marljivo — liki čebelica ko zleta s cveta na cvet — obhajali nebelske hiše in pregovarjali stariSe k vpisovanju otrok v raznarodo-valnico; razume se, da se je tudi pošteno grozilo, zaklinjalo itd. Šola se otvori in pride učitelj: mlad, krepko zraSčen, prikupljive zunanjosti slede* razlogom, da mora biti v začetku vse dobro, lepo in smotreno, za pozneje se pa porabi že karkoli, saj ljudstvo je presiepljeno in omamljeno od rajskih duhov dišečih cvetk, posejanih po Leginem vrtu. — Bes v začetku vse dobro, pomislite, učitelj J9 znal celo slovensko, no in poroče še kdo, da ni to važna pridobitev, pa kako ljubezniv je bil, uprav laskal se je ljudstvu, ali Nebelci mu niso zaupali, ker so poznali te hinavske nakane. V trdem uverjenju, da so se premalo naučili mladeniči v slovenski \ Šoli, začel jih je vabiti v Lego k večerni šoli, da jih nauči mnogo lepega in potrebnega. Šli so parkrat, pobrili malo norce in izostali. No in tako se je v teku leta marsikaj izjalovilo, vsi lepi načrti in vsi upi so splavali po vodi in kmalu je tudi vzelfc noč — učitelja> Vrstili so se sedaj različni Legini kultu-ronosci. Enemu se je dopadlo poučevanje zemljepisja in v svesti uspehov in priznanja je povabil celo komisijo k skušnji, da bi se divila nad lepim napredkom. No pozneje pa fso hudomušneži govorili, da se je slabo izkazal ter da jim je moral voditi roko po zemljevidu, ako bo hoteli najti na njem Legino Šolo v Neblem. V veliki bojazni, da ne bi otroci pomrli za gladom, preskrbeli so jim vsako opoldne okusen obed in da bi pa ne zmrzo-vali po zimi, pa so jim dali gorko obleko. Kakor so se menjavale učne osebe, tako tudi otroci in uspeh tega menjavanja je bil; da 15. kimavca 1908. 1. ni bilo ne teh ne onih. Tableaui —' Kadar je došel glas o tem uspehu, no, takrat je imel marsikateri teh laških mož koj pripravljen opravi-čevalni izgovor nse jaj diti jo che no comen-tava meti la la sua. — Govorilo se je, da je poslopje na prodaj, poskušalo se je izpo-sredovati, ali kdo jim plača za navadno pritlično stavbo obsegajočo šolsko sobo in zadej je nekoliko vrta za 8000 K. Uverjeni smo, da jih je to špas t. j. stavba, stavbiSče, šol. uprava, vzdrževanje učnih oseb, troški za agitacijo, potrebščine otrokom itd. itd. stal preko 30.000 K in menda jim mora biti žal po zavrženem denarju. To je bila huda šola za nje. Sedaj pa smo doznali, da delujejo ir-redentovci na to, da bi dva italijanska mogotca prodala njim posestva po Neblem tako bi si dobili Večjo oblast nad slovenskimi kmeti, ki bi jih prisilili pošiljati otroke v Legino šolo, da se jo zbudi iz mrtvila. Pa tudi tega se ni bati. Doslej ni vse nič pomagalo, pomagale niso tudi bojevite pridige rutarskega vikarja pri sv. Heleni, ko je pozival Furlaue na krov za ohranitev zveličavne nebelske Lege, pomagalo tudi ni to, do se je branil dati rutarski učiteljici izkaz prvencev iz frakcij Sv. Helena, Borgo (iz teh zaselkov so hodili v Lego, seveda so to Furlani) in Se marsikaj drugega ni pomagalo. Seveda jo Slo vi-kariju v'prvi vrsti za 500 kronic. Tisto borno številce laSkih bojevnikov za Lego v resnici se krči in upi, da bi bilo še kaj z Lego, so splavali po'vodi. Vam vrli Nebelci pa: le krepko na branik za narodno sjtvar, pokažite oslabelemu nasprotniku, da se ga ne bojite, četudi pride z novo silo nad vas. Doba poitalijančeva-njaje šla v zadnjem času preko vas.... Priporočamo našim rodbinam i„A8)snjp qinpoj6n azaAZ" 03!|9$9a en ijinp Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Radi ne-sporazumljenja pri »neki« igri darujejo ne-sporazumneži za »Dij. kuhinjo« 28 K; Al. Zajec, trgovec v Gorici, je daroval 20 K; Neimenovan št. 3. izročil prispevek za februar, marec, april in maj v znesku 20 K; Jos. Pavletič, tovarnar v Mirnu, je poslal 5 K; Neznanec po g. Fabčiču 3 K; Neimenovan št. 1 za maj 1*86 K; Nabiralnik v gostilni Fr. Miklaviča v Kobaridu je dal 4'60 K, doslej skupaj 27'60 K, Na račun mesečnine je prišlo 16'40 K. — Živeli darovalci! Za družbo s«. Cirila In Mitodi je daroval nekdo iz Kobarida, ker ni bil potrjen k vojakom, 10 K. V pomoč KrtŠtlfilH. — Ker se je na Krasu pojavila silna množica kobilic, ki prete vničlti senožeti, pašuike in kar je sploh zelenega, je posl. Štrekelj vložil predlog na poljedelsko ministerstvo in na ministerstvo notranjih zadev, da za preprečenje bede, ki bi nastala vsled kobilic, do volita dogovorno obe ministerstvi 10.000 K podpore za nakup puranov, ki so do danes edino vspešao sredstvo za uničevanje kobilic, in to ne iz zaklada poljedelskega ministrstva pod naslovom podpora „za gojenje malih živali", ki je silno majhen, ampak iz fonda za bedo, z motivacijo, da je lahkejše odstraniti bedo kakor bedo olajševati, ko je že nastopila. KGlOISko Vprašanje- — Dne 6. maja je ' bila seja za rešenje kolonskega vprašanja v Goriško gradiščanski grofiji v palači poljed. ministerstva pod predsedstvom ekscelence poljedelskega ministra dr. Brata ter ob priso-stvovanju dvor. svetovalca Schulierna in poslancev dr. Bugatta, dr. Faiduttija, Štreklja, Fona in dr. Gregorčiča. Kakor se vidi, je vlada vzela stvar resno v roke in nadejati se je radi tega pravično rešenje tega vprašanja že v doglednem času. JBIN Sbli sklicujejo Proseška pos. ter gospodarska in delavska društva iz Proseka in Kontovela v nedeljo dne 9. maja ob 3. uri pop. v dvorano restavracije gosp. Drag. Starca na Proseku glede zgradbe nove električne želez ničeTr st-Prosek: Tržič po načrtu g. dr. Dompieri in dr. Imenovanja v sadil službi. — Sodni p rak ti- kantje dr. Andrej Bertole, dr. Anton Au-drejčič, dr. Ivan de Michelini, dr. Gvarnier Escher, dr. Gvido Vida in Dominik Pajalič so imenovani za avskultante. V korist „Zveze narodnih društev" !>o ua veseličncm prostora paviljon, ki ga prirede narodne goriške dame, — Natančnejši podatki bodo na vstopnicah. DaiBS predpotdD« med 8—9 se je peljalo skozi Gorico 14 avtomobilov, ki so začeli v četrtek zjutraj ob 1 uri svojo turo na Dunaju, preleteli Štajersko, Kranjsko, Primorsko; danes se pa vračajo čez Predil, Koroško zopet na Banaj. Ta ture je .bila mednarodna poskusna vožnja. Udeležili so se je po veČini nemški plemenitaši, med temi tudi neka gospa. — Banca popolare goriziana. -— Ker so došle tudi v slovenske časopise netočne vesti p zgubah tega zavoda, naj podamo v »Soči« točnejšo sliko. Konec aprila je prinesel banki zaključni račun o borznih špekulacijah, ki je pokazal zgube — 540.000 K. Vs*a. zguba banke pa, ki jo je pokazala revizija, znaša, okroglo 800.000 K in to vsled lahkomiselno in špekulativ-no danili posojil. — Ker se pa ta druga zguba krije z rezervnim zalogom, so morali kriti člani upravnega sveta le zgubo borznih Špekulacij, v kakoršne banka ni opravičena. To svoto so si gospodje razdelili tako-le: Dr. Bader 100.000, Alfredo Lenassi 70.000, Antonio Orzan70.000, dr* Rajm. Luzzatto 70.000, Pietro Venutti 50.000, župan Giorgio Bornbig, Dorfles Chiurlo vsak po 25.000, Savorgnani, conte Mistruzzi v Ronkah in Naglos v Korminu vsak po 20.000, Alir. Bozzini 15.000, Marini v Korminu, conte Delmestri v Medeji in Vernig v Tržiču po 10.000 K. — Kakor je razvidno iz tega poročila, ni med srečnimi plačevalci ne dr. Pajerja ne dr. Ma-ranija, katera so nekateri listi obdačili za 180.000 K. — Pravijo, da so s temi vplačili krite vse zgube, ali temu ne verujejo vsi. Tudi to noče iti ljudem v glavo, da je krivec edini odpuščeni ravnatelj Colte. * ; „Sie brauchen nicM chiaesiach zu lernen, wenn Sle slovenisch kennen, kennen Sie SChon Chinesisch", tako je rekel v IV. b. razredu na tukajšnji gimnaziji nemški profesor-razrednik Zimmermann. Ta nemški človek hoče, da bi slovenski učenci le nemško govorili. Ko mu je nekdo nekaj ugovarjal ter pripomnil nekaj o kitajščini, je spustil German iz svojih ust gorenji za Slovence žaleči stavek. Na tak način žalijo slov. narod in ga hočejo smešiti pred srednješolskimi dijaki zagrizeni nemški profesorji. Zahtevamo od ravnatelja, da poduči nemškega naduteža, naj se obnaša bolj civilizirano na gimnaziji v Gorici ne tako, kakor da bi bil včeraj prišel iz BTeutoburgenvalda", dokler ostane tu; s prihodnjim šolskim letom pa labko gre med Kitajce! V Gorici ga ne trpimo več. Veselica ,,Z v v'x e n a r o d n i h «1 ni štev" se vrši oh vsakem vremenu ! Tatu so lovili z avtomobili. —Ker nekateri niso vedeli, kaj pomenijo dirjajoči avtomobili danes zjutraj po Gorici — bila je to mednarodna poskusna vožnja Dunaj-Maribor-Trst-Celovec-Dunaj, so si izmislili, ali pa sedli na Hm hudomušnežu, ki je pravil, da se lovi z avtomobili tatu," ki je okradel neko banko. Govorilo se je tudi po mestu, da ga že imajo, med tem, ko so trdili nekateri, da so ga videli, kako se je obesil tat za zadnji avtomobil, ter se pustil tako naprej peljati, dobro vedoč, da ga na ta način nikdar ne dohite in ulove. Zakaj kmet propada, to ugiblje »Pri-srnojenec« ter postavlja za prvi vzrok propadanja pijačo. Res je, da je pijančevanje premnogokrat krivo propadu kmeta, ali res je pa tudi, da klerikalci na pijančevanju niso tako nedolžni, kakor se delajo. Odkar ustanavljajo društva na katoliški podlagi ter prirejajo pobožne veselice, naravnost gojijo pijančevanje med ljudstvom. Z vinom vabijo v društva, v takih društvih teče farovško vino, na takih veselicah dajejo nunci za pijačo, da teče od miz. Lani jeseni je bila čukovska slavnost v Mirnu. Na tej siaynosti je plačal samo en kurat 142 litrov vina! Kaj pa še drugi? — Res, radi pridigajo abstinenco, ali to le radi lepšega, ker dejanski zapeljujejo kmetsko ljudstvo v pijančevanje s.svojo krščansko organizacijo. Potem pa hinavci ugibljejo, zakaj kmet propada. Veselica „Zveze narodnih društev" pri Jelenu prične ob 4. nri pcpoldne. Iz Kobarida. — Napetost rned prebivalstvom in vojaštvom pojenjuje. Častniki zahajajo zopet rned ljudstvo, kakor prej, in se vedejo uijudno. V časopise je prišta povsem napačna vest o svetniku Prinzigu, češ, da je zahteval, naj starašlnstvo prosi oproščenja itd. To ni res, narobe, on sam je pripoznaj, da ni za tak korak nikakega povoda. Pač pa se je g. svetnik resno trudil, da bi se spor miroljubno poravnal. Starešinstvo mu je izreklo celo zalivalo za dobrohotno posredovanje. —. Dopisniki naj bi se natančno poučili, predno pošiljajo časnikom tako važna poročila. Y Renčali je že dosti krčem. Glede krčem in prenočišč je že dovolj pcskrbljflno, Ali nekateri klerikalci hočejo imeti svojo, pcsebno oštarijo ter se pehajo na vse kripije, da bi jo dosegli. Pa menda vendar - ne bo nič, ker bi bil že škandal, odpreti še novo krčmo, ko j jih je dovolj! — Po farovških listih kričijo, koliko preveč krčem je po deželi, da jih treba zapreti vsaj polovico - zunaj pa pu- stijo svojim pristašem, da odpirajo nove. Rohnijo proti pijančevanju, pri tem pa odpirajo nove krčme, .da se bo še več pilo ter da bo kmet še bolj propadal. Sama laž in sleparija pa ubijanje ljudstva se drži črne garde, dr. Turna pa pravi, da je klerikalna stranka — napredna! Kako se postopa z našimi ljudmi na drž. železnici. V>Ed.« čitamo: Dne l. maja se je javil železnišKi prevodnik Alojzij Dolenc pri službujočem uradniku, da nastopi službo vlako vodja pri vlaku štev. 18. Ker omenjeni uradnik — ki je poleg še nadporočnik v reservi— na prvo prijavo povedano v nemški »deutschsprache« — ni nič menil, je sprevodnik svojo prijavo ponovil, na kar mu je odvrnil ta »kultur* tritger«: Sekieren sie mich nich.l \vindi-scher Dr....! Sprevodnik mu je odlrnil, da ni nikak windischer Dr.....Stehen i|e hab- tachi! Ker mu je Dolenc na to odvrnil, da hi pri vojakih, je poklical postajenačelnika - znanega famoznega VVieserja — rekoč: •'¦•¦ »Herr Vorstand, kommen sieiier, hier ist ein besofefter Windischer.« Res sta potem ta dva Velenemca določila, da je Dolenc —- ki je bil že tri dni in tri noči brez prestanka v službi ter sploh ni že več ur ne jedel ne pil — pijan! Klubu temu, da se je mož skliceval na trojico prisotnih svojih kolegov, ki so potrdili, da je mož trezen, mu nista pustila nastopiti službe na vlaku, za katerega se je prijavil. To postopanje teh fanatičnih Nemcev z našimi ljudmi je tako nečtiveno, da ga sploh ni možno primerno označiti. Prihajajo na našo zemjo, se tu maste in debele ob naših žuljih, a v zahvalo šikanirajo naše ljudi in žalijo naš narod. Treba vendar, da začnemo enkrat prav pošteno pometati s temi rogo-vileži. ' Dornberškl znani klerlkaičkl ne pustijo na miru nobenega, kdor ne tuli ž njimi. Hitro ga utaknejo v „ Norico" ali wPrismojenca". Sedaj imajo piko na „ nekega železničarja", katerega so že oblajali v Gregorčičevi „Gorici", podpisali pa so se „več Dornberžanov". Tisti „več Dornberžanov" so ljudje, ki jih zaslužijo 25 za zajutrek in ravno toliko za večerjo po zadnjem delu telesa. Ti ljudje se drznejo govoriti o drugih, da netijo nemir in sovraštvo, ko so znani sami za največje ne-mirneže in sejalce sovraštva. Iz dopisa pa se zrcali tudi skrajna hudobija: človeka, ki jim noče nič hudega, bi radi spravili ob kruh. Klerikalci so pač podli in taki ostanejo. Zato se je treba boriti proti njim z vedno večjo silo. — Na veseličnem prostora »pri Jelena' bo delovala jutri popoldne tudi šaljiva pošta. V Kobaridu se je predstavilo vojaški naborni komisiji 149 nabornikov. Od teh so jih potrdili 49, »Slomškova Zveza" na Kranjskem šteje, kakor trdi »Slovenec", 160 učiteljev, to samo na Kranjskem — odkar so v dež. odboru in dež. šolskem svetu na krmilu klerikalci. — Naj pove »Slovenec" tudi, koliko učiteljev na Primorskem je v „Slomškovi zvezi". Najbrže ne bo hotel povedati! 1 Stara laž se vije kakor dolga kača po Tumovem »Del. listu«, da je namreč pričel boj s socialno demokracijo A. Ga-bršček ter tako prisilil stranko k obsežnejšemu boju. To je Čisto navadna laž — resnica je pa ta, -da je neslan boj pričel dr. Turna. Ta je začel hruliti GabrŠčeka in napredno stranko. Če pa je bilo kje kaj napisano proti dr. Turni, pa je ta hitro iskal pisca v GabrŠčeku, čeprav Gabr. ni nič pisal. V tem pogledu postopa dr. Turna čisto jednako kot klerikalci. Tuv.i ti lovijo Gabr. za vsako notico in vsak čianek, naperjen proti njim, kakor da bi ne bilo nobenega drugega človeka na svetu, ki pozna take tiče. Kadar se izbevskajo ti kiimpdci, pa pravijo, da je on začel. Tako postopanje dr. T. in klerikalcem narekuje osebno sovraštvo in strast pa zlobni nameni! — Če se je zbudil večji odpor proti soc. demokraciji, kakor je bil prej, ko ga pravzaprav ni bilo nič, je kriv temu zgagar dr. Turna, ki je prava nesreča za soc. demokracijo. Ta nesrečni človek veča razdor na Goriškem. V PodmelCU se je vršila v nedeljo lepa veselica. To klerikalcem ni všeč, zato je posvečena glava skovala dopis v nPrismojenca", ki je seveda nesramen, ker drugače take vrste ljudje sploh ne znajo pisati. Vse zabavljanje in laganje kaže podlost, s katero raz« polaga žegnani dopisnik, k«že pa tudi, kako pomembna je bila ona veselica. Kar zeleni od jeze so. bili klerikalci, da je veselica vspela tako lepo in bila dobro obiskana, ker mislijo, da je ves Podmelec njihov; pa so m temeljito uračunall. Na tako jezico se že splača zabavljati in lagati. Torej pa naj %. bavljajo in lažejo — bo naša moč tiin bolj rastla. — Polževa pošta. — Iz Št. Andreža: Kako smo pri nas na slabem glede pošte, je že znano, časnike iz Gorice dobijo lahko prej v Petrograd ali Moskvo kot pa v bližnji št. Andrež. Kaj pum aga naročnikom, če ne dobijo hitro časopisov. Obhodnika imamo za to, da dostavlja tudi časopise redno, ne pa da jih daje otrokom, da dospevajo tako v roke ua-ročnikov mnogo prepozno, tudi šele čez par dnij. — Mislim, da so prizadeti z menoj jed-nakega mnenja. Zpktevanft) redno dostavljanje pošte. — Fr. Z. velep. Ulice alf Ulica? — Ljubljana dobi samo-slovenske ulične napise. Beseda „ulice" je baje popravljena v „ulicaH. »Slovenec" se spodtika nad tem ter pravi, da se rabi med ljudstvom le beseda „ulice", da je takozvani plurale tantum; pravi tudi, da se „ulicaw klanja brez potrebe nemški besedi Gasse. — Pri nas na Goriškem ne poznamo ulic, ampak le ulico; povsodi se sliši le ulica in nikjer ulice; znano pa je, da govorijo goriški Slovenci po večini čisto slovenščino. — Zato pravimo v Gorici: Gosposka ulica, Židovska ulica itd., ne da bi morda kaj vplivala laška „via". — Iz tega sledi, da ima pravico do življenja tudi ulica in ne le ulice. Najbrže se tudi v Ljubljani v kratkem privadijo besede »ulica"; če pa že kdo ostane pri ulicah, mu menda pa tudi ne bo nihče branil. K rešitvi ricinanjskega vprašanji. — Koncem seje občinskega zastopa v Dolini, v kateri je bila vsprejeta ustanovna listina glede nove župnije Ricrnanje in s tem rešeno riemanjsko vprašanje, je vstal župan Pangere, opisal spremembo, ki je nastala gede rabe slovenskega jezika v cerkvi ter stavil sledeči nujni predlog: Ker je rjernanjska cerkvena zadeva poravnana in so cerkveni dostojanstveniki dali drž. in dež. poslancu dr. Laginji no-voljne obljube glede uporabe slovenskega jezika v cerkvi, je odpadel glavni povod našemu nezaupanju napram Njegovi ek-scelenci milostljivernu gospodu škofa Naglu. Vsled tega se občinski zastop nadeja, da se bodo v bodoče v cerkvi spoštovale pravice našega naroda in da ne bode več nikakega nesporazuma med cerkvenimi oblastnijami in slovenskim narodom tržaško-koperske škofije. Predlagam, da se po meni stavljen;) in v seji občinskega zastopa dne 30. novembra 1907 soglasno vsprejeta nezaupnica umakne«. Predlog je podpiral obč. odbornik Ivan Berdon (riemanjski vaški župan). Pri glasovanju sta bila nujnost in predlog soglasno sprejeta. ČlOVeŠkO OkOStje so našli, ko so čistili vodnjak pri Bokslaffovi vili v ulici proti Soškemu mostu v Gorici. Zmešani klerikalci. — Enkrat pišejo sa starostno zavarovanje, drugič proti; sedaj je našel »Prismojenec" novo pot, da se je ognil starostnega zav*rovanja, zahteva namreč poprej razdolženje kmečkega stanu. Klerikalcem je pa za tako razdolženje toliko, kolikor za lanski sneg, kažejo pa pri tem, da ne privoščijo kmetu starostnega zavarovanja ter kako so konfuzni. Postajališče južne železnice v Ločoiku so otvori 15. t. m. Vol jO pobfldel 48 letnega kmeta Antonu Firmana h Starancana. Ker 3i je pri tem zlomil tudi desno roko, so pripeljali Firmana v goriško bolnišnico. Izpred SOdniJe. — Na 6 tednov ječe s postom vsak drugi teden je bil obsojen Jakob Colautti iz Tržiča, ker je hotel iztrgati \i rok redarjev aretiranega svojega brata. VaiM. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Odprti llkarnl, — Jutri po^oludcg bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoietti-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi poaočna služba v času od 9. do 16. t. m. Volitve v štajerski deželni zbor. VCeruj je volila splošna skupina. „Nnr. stranka" je postavila v okraju Celje-Bre-2 i c e - S1 o v. g r a d e c za kandidata nadu-{itelja B ri na rja. Klerikalne stranke kandidat je PiSek. — V skupini Maribor-ptu j-Ljutomer- Konjice je klerikalni Kandidat dr; J^fcA^f^^^^f^?R^iJ2JS J i° g0c. demokrat"—"V he^kl^kupini:ilpoSI^T^ Štajerskih mest in trgov je slov. kandidat Ivan Rebek iz Celja. f ¦ *, Izvoljena klerikalca PiŠek ,j a K o r o 8 e c. V. skupini mest ožja , volitev med nemškim' in soc demoKratKUim * kandidatom. — Zveza narodnih društev. Vsporfld veselice »Zveze narodnih društev na Goriškem" dne 9. maja 19 09.: 1.) Zaje: Jugoslovanska k o r a č ,i i c aH — Vojaška godba; 2.) Komel; „Z vezna" — Bralno in pevsko društvo iz Št. Andreža; 3) Parma: »Pozdrav 7, Gorenjskega" — Vojaška godba. 4.) Nedved: »Prešernu" — Pevsko izobraževalno društvo „Prešeren" iz Št. Petra. 5.) Zaje: „V boj"! — Vojaška godba. 6.) Hajdrih : »Hercegovska" — Moški zbor pevskega in glasbenega društva v Gorici. 7.) Jaki: »Potovanje po Kranjskem" (Velik potpourri slovenskih pesnij) — Vojaška godba. 8.) Forster: »Povejte ve planine"! —* Pevsko-tamtHiraško društvo iz Itenfi in kmetsko opekarsko društvo iz Bu-kovice. — 9.) Holkiuder: »Na gugal n ici", valjček iz operete: »V metropolo"! — Vojaška godba; 10.) Vogrič: »Labko noe". Bralno in pevsko društvo „Naš prapor" iz Pevuie. II.) Smetana: Fantazija iz opere: „Prodaua nevesta". — Vojaška godba. Renče slovijo po lepih predstavah, katere prireja vsako leto tamkajšnje tamburaško in pevsko društvo »Svoboda". Letos so predstavljali izvirno burko „Moc uniforme", ki je prišla predelana po predstavi v Trstu na renski oder. Občinstvo je sprejelo igro z odobravanjem, konec tretjega dejanja se je moral celo ponoviti. Igralci so se potrudili ter igrali svoje uloge dokaj dobro. Tudi petje je bilo povoljno. Obisk je bil sicer zadosten, ali bi bil mnogo večji, ako bi bilo vreme le količkaj ugodnejše. OpeKarsko-peisfio druitro v Bukovlcl priredi dne 13. junija svojo prvo veselico. Tem potom so uaprošena sosedna društva, naj pri določevanju svojih veselic upoštevajo ta dan, nadalje so pa tudi naprošena za sodelovanje s kako pevsko točko. Vabljena so tudi so-kolska društva na to veselico, kar se nameniva ustanoviti v Bukovici »Sokola". Vspo-rod veselice se objavi pravočasno. Bralno druŠllO Y Os&iU priredi dne 23. t. m. s>vojo veselico, s katero se bo ob enem praznovala obletnica razvitja društvene zastave. Vspored se naznani pravočasno Društva v bližini so naprošena, naj ne prirejajo ta dan nobene veselice in nobene javne prireditve. — Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Obrtno-nadal|ivalna šali zrddirli1 Rsnfian je imela svoj sklep Sol. leta 1908../1909. dne 2. maja. V šol. dvorani se je zbralo precej občinstva, med temi več gg. učiteljev in učiteljic iz okolice in Gorice. Voditelj R. Vi-žintin je otvoril razstavo in poročal o stanju šole. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo vpisanih v 3 razredih 51 učencev, ki so skoraj vsi dobro izdelali. Poučuje na tej šoli poleg voditelja še A. Gvaiz, c. k. učit. profesor v Gorici risanje in P. Kemic prvi razred. Podpore je dobila Šola 2300 K. — Šola je pokazala na razstavi prav lepe vspehe. Po poročilu voditelja je povzel besedo g. nadzornik F. Finžger, ki je omenivši važnost Šole nazdravil presvetlemu vladarju, nakar se jo zapela ces. pesem. Vspored je bil s tem končan ter se je začelo ogledovanje razstave, ki bodo odprta še ves maj. Izvozni trg»Gorici se ©tvori 17. t. m. Le malo IzdalfCOV razvite avstrijske industrije si je pridobilo na svetovnem trgu tak ugled, kakor uživajo sukneni izdelki morav-skega gladnega mesta Brno, ki se odlikujejo posvoji izborni kakovosti k finem okusu. rvrdktf-Eržler F^tfljstalv Brnu je založila izdelke brnskih tovarn in je vsled tega orno-gočno vsakomur nabaviti si pristna brnska sukna — iz prve roke — po nizkih cenah. In na to tvrdko opozarjamo svoje cenj. či-tatelje. - Moll-ov Seidlifz-prašek jo za na želodcu trpeče neprckosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K 2*— Ponarejanje se sodnfjsko zasleduje. Molol-ov Franc, žganje in sol xa ribanje života. — Bolečino olajšujoče in okrepCnlote sta-roznano sredstvo proti trganju in prehiajenju vsake vrBte. O r Ig-, stekle rilca K1 90 Na prodaj po vseh lekarnah hi mirodilnicsih. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni laloiaik, Dunaj, I. Tuc&lauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Oistofolotti, A. (iiroacoli. Politični pregled. V P0Slin8kl ZborolGi je stavil včeraj posl. Masarvk težko pričakovani nujni predlog gled<5 „veleizdajniškega" procesa v Zagrebu. Pravi, da se bavi s tem procesom vse evropsko časopisje ter da ves civilizirani svet obsoja ta proces. Veievažni razlogi zahtevajo, da se bavi zbornica s politično tendenco tega procesa. Obtožnica se glasi na veleizdaj.- ter trdi, da so se teritoriji, obljudeni od ?,¦• ov, hoteli odtrgati Od monarhije in da se je revolucija netila naravnost iz Srbije. Obtožnica naglasa, da so tudi slov. ozemlja Cislajianije v stiku z Belimgradom in denuncirajo se celo Člani avstrijske zbornice. Zato ima proces posebno politično važnost. Aneksijsketnu odseku naj se da nalog, da preišče dokaze, ki se navajajo za obstoj revolucionarne agitacije za odtrganje srbskih teritorijev od monarhije; vspeh preiskave naj se sporoči zbornici. Nujni predlog radi odpuščanja rezervistov so vložili soc. demokratje. Tudi nemški nacionalci zahtevajo, naj se vsi rezervisti odpuste čim prej. Minister za dež. brambo Georgi je rekel, da se je moglo poslati na popust vse rezerviste in znaten del nado-mestnikov, ali dokler niso obmejne razmere popolnoma konsolidirane, se ni možno vrniti še do normalnega stanja v Bosni. Podpiranje družin rezervistov se vrši kolikor mogoče hitro. Sprejet je bil pri glasovanju predlog ntinških nacionalcev z dodatkom soc. dem. Bosanska agrarna banka. — Anek-sijski odsek je razpravljal o načrtu agrarne banke za Bosno in Hercegovine. Re-dlicli, Krek in I)aszynsky so govorili proti ustanovitvi banke, ki bi bila pod Ogrskim patronatom. Povdarjali so, da bo skupni finančni minister delal proti interesom Avstrije, ko bi dovolili ustanovitev omenjene banke. Avstrija mora podpirati -- so rekli govorniki — razvoj Jugoslovanov, da si pridobi simpatije istih. Redlih je stavil predlog, s kojim se poziva ministra financ . da ne dovoli kroženje in notiranje obveznic bosankse agrarne banke v Avstriji, dokler bodo v pravilih določbe glede že- ' mljiške odveze. Zbornici se predloži naj j zahteva, da se osnuje zavod za zemljiško odvezo, s sodelovanjem novega 1 redita. ' Poslanci Kalina, Kramar in Udržal so pov- j darjali, da se je avstrijska vlada postavila v navskrižje z jasno izročeno voljo zbor- j niče. Očitali so vladi absolutistične tendence. Fimlnčni miniter Bilinski se je za- ' varoval proti očitanju da je vlada odbila j sklepe zbornice, a istotako ne more biti o absolutističnih tendencah nikak govor. ludi trditev, da vlada podpira Ogrsko ne odgovarja resnici, ker je avstrijska vlada dosegla, da agrarna banka ne bo mogla izvrševati koncesijo, dokler se ne bo o tem izrazil bosanski deželni zbor. Poslanca Morsey in Lichtenstein sta označila skupnega finančnega ministra kot pravega krivca, proti kojemu bo treba voditi boj v delegacijah. Ni Tlirttflm. — ~MiadotiirSki častniki zahtevajo, da se ima postaviti Abdul Hamida pred posebno sodnijo ter obsoditi na smrt. b pomočjo pristašev in bogatstva bi lahko napravil nemire v Aziji in Makedoniji. Baje je tudi novi sultan tega mnenja, da treba spraviti Abdul Hamida s pota. — Vojno mi-nisterstvo pripravlja mobilizacijo 40 bataljonov, da bodo vzdrževali mir in red v Mali Aziji. Razne vesti. Na koprskim učiteljišču prične pismena matura dne 24. t. m. Štn|k VOZnIkOV V Trstu, organiziranih v N. D. - • 200.000 » 100.000 60.000 50.000 45.000 40.000 30.000 20.000 lo.OCO 10.000 .t. d. V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.495 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M. Cene srečkam I. razreda so sledeče: Geia srečka B. 6 ali K 7 Pol srečka I M 3 ali 3-50 & | Četrt srečka Ml-50aM75& Vloge za ostale razrede, kakor tadi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradna listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naroči! predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 21. maja na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU 36. ' Izrežite! Naročilnica za g. Samuel Heckscher-ja, sen, __________Bankgeschaft. Hambnrg «6. ________ Pošljite mi Moj naslov..... fcelo srečko z {pol , (četrt » M6-- (K 7-) »3- (K 3.50) > 1-50 (K 1-75) Denar pošiljam v pismu j - po nakaznici [ pošljite po povzetja! kar ne velja prečrtajte! velikim zatajenim sečuatim vrtom; na novo urejenim pokritim zidanim kegljiščem za letno in zimsko sezono, ohjcdnem pripravno za letovišče. V hiši je tudi velika klet, pripravna za vinsko trgovino. Kupci naj si ogledajo pri gosp. Andrej Kalan, restavracija Vincarje, Škofja Loka. A. * Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ajbaljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molieite, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96, 1*04, 112, 1-20, 128, 1-36, 144, 160, 180, 2"~, 240, za luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popotne vporabe olja vporabi se spet zameni s polno. gabilo Veliko denarja prihranite, nko naročita sukno naravnost iz tovarne. Po zelo nizkih cenah razprodaja strogo poštena tvrdka Ctzler & Dostal trgovina z avstrijskim stiknom Brno, Schwedeugass6 5 III. Uzorci na zahtevo poštnine prosto. na III. občni zbor Vinarskega in gosp. društva j ~ v Komnu, ki bo dne 16. maja 1909. t. j. na nedeljo ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. I DNEVNI RED: l 1. Poročilo načelstva. I 2. poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva zi III. dobo. 4. Volitev nadzorstva za 1. dobo. 5. Volitev revizijskega zapisnika. 6. Morebitni predlogi. Ako ne bode ta občni zbor sklepčen ob taj uri, vrši se drugI občni zbor ob 4. uri popoldne ob v^oki udeležbi. ODBOR. Pravi Vinski kis in navaden. ----------------mila in sveč, po i Zaloga Cene zmerne. Varstvena znamka: „Sidr&' apslcj Nadomestek za Anker-Pain-Expeller ,. povsod pripozr.ano kot najboljše sredstvo proti preblajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-dreni" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RIGHTERJEVA LEKARNA k „ »latam leva" v Pragi Elisabothgasso Stov. 5 nova. Onsvno razpošiljanj«. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, ' tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Usten železniški tir --w *^~ ~ Žage v Soteski Gorica drž. kol.-Solkan -'-^V-SlKUi >¦ (last verskega zaloga). Osrefoje voteo: Trsi, Via della Časen št. 1. Iatarurban. telet: Gorica it, 74, Trst St. 1631. - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Idlt. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4: Reka, Via dellePile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K GOO.OOO. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični i« fotografidiii zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih peCeh na par, ki se razgrejejo do 60°. j Zadružne glavnice K 80.000. - Garancijska \mm K 188.000. — Reserva za izgube K 21.000. ^Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5-6% hoče obvarovati sebe ali svojo deco pred kaši jem, liripavostj0 katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kašljeni naj kupi Kdor rjem, zf lim in c Kaiser-jeve prsne karamele z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. 5500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se pri: a. de Gironcoli — Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Hugiero Kttrner — Gorica. G. B. Pontoni — Gorica. A. Mazzoli — Gorica. L GUubich ¦- Gorica. 1. Huss — Vipava. K. Eoz/ntr — Ajdovščina. Naznanilo. — *»a razna vprašanja Klavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se iu litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za Gurisko-GradiAčansk.i v Gorici, tek. Josipa Verdi (i. Js. N. B. Kdor pije plzensko- pivo pri »Zlatom jelenu* prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za Dijaško kuhinjo . Zahvala in nroiila. ' Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo se zahva-ljnje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo rcelno postrežno in pristno blago. Zadružni odbor. Hakupni uir lajnovejših oblek za otroke, deklici gospe in gospode je Grazer Kaiifliaus Gradec Jakominiplatz 14 (v lastni hiš ). Mpi vir jffB vrste za konfekcijo, perilo, platneno blago, pletenine, čevlje itd. lltistrovaii cenik zastonj in poštnine prosto. Izvanredno ttgodia prilika •ah irff>\r,„ s krojni" blagom iu za knišnjaiji'. Hay.|ioši!ja so \r.\ udi zasebnikom. 40 metrov za 15 kron 1H < ru/.licno blago za bluzo najnovejši modni eefirji za obleke, srnjee in liltize; uludjeno platno za perilo; kanafas zu posteljno opravo; ulcsiort. za moške srajoe; blagi» za predpasnike; Caisett-blagf* za spodnja krila; temnovišnjevo blago (tiskovina) za kuhinjsko predpasnike in obleko za doma. Dolžina posa-mez. ostankov od 6 do 10 metrov, zajamčeno -- brei napake in barvodržno blago najboljše vrste. Denar se takoj povrne, ako blago ne ugaja. Najmanjša pošiijatov: l zavoj, približno 40 metrov za 15 kron. Na željo se blago tudi izbere; u, pr. več platna, ali cofi rja itd. Tkalnica s Stein, nachod ........ na Češkem. ........:..... 10DD iucatov lepo zarobljenih rjuh = brez šiva = širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajamčeno pristno platno, tkano iz platnenih niti najboljše vrste, primerno za nnj^legantnejšo bal". Razpošiljalo se bode radi opustitve te stroke. komad po 2 kroni 80 vin. Pošilja se najmanj 6 komadov — po povzetju. Cenjenim odj" maleem naznanjam, da sem oclbrnl po inventuri nad 40 0 0 metrov ostankov rumberškep platna. Platno je najboljše vrste, beljeno na solncu ter brez hib. — Dolžina ostankov otl 6—12 mtr. po 50 vin.; izbrani ostanki od 12—18 mtr, po 55 vin. mtr. Za trpežno.-^ platna se jamči. — Razpošilja se proti povzetju, dokler trnja zaloga, omot 5 kg {približno 40—45 mtr.) Pozor! Za neugajajoče se vrne denar, torej je izključena vsaka škoda. S. Siein, tkalnica platna IlflCHOD - Češko. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je na|nežnejše milo za kožo.