43. štev.
PvrSsIni franka v državi SHS.
V UubUanl, v nedeljo 22. februarja 1920.
Leto IV.
Izhaja razen pondefjfca In dneva po prašniku
UrcdniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1‘80, osmrtnice in zahvale po K 3’—, razglasi in po s! ar. o vrstica po K2'50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust.
Posamezna Hov. slana ■— 00 vinarjev. —
Naročnina; Po poiti ali s dostavljanjem na dom 23. celo leto K 95, £3 pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K i 14, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Rekiamocje za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61.,
Učiteljska tiskarna.
Glasilo Jugoslov. socijalno • demokratične stranke,	tm««. «. »1».
Program in taktika soc. demokracije.
Program socijalne demokracije temelii na znanstvenem spoznanju Karla Marxa. Ta ie dal poprej precej megleni in čustveni ideji socijalizma trdno znanstveno podlago s tem, da nam je odkril 1. historični inaterijali-zem in 2. nauk o nadvrednosti. Engels je čisto pravilno izrekel: S tem velikim odkriiiem ie posta! socijali-zem veda. Marx sam pa pravi takole:*
s Vse socijalno življenje se snuje na določeniii. nujnih, od voljene-odvisnih gospodarskih razmerah na gotovi steoml razvoia. hi se ravna po Km o tu Ih proizvajalnih silah. Skupnost vseh teli produkcijskih razmer tvori gospodarsko sestavo družbe, realno bazo, na kateri se dviga pravna iti politična stavba, in ki na njej tvori zavest gotov; socijalne oblike. Od načina, kakšna ie produkcija gmotnega življenja, ie zavisen ves socHalni, politični in duševni življenjski razvoj... Kaka družabna oblika (fevdalizem, kapitalizem, so-eijalizem) nikdar ne propade, dokler je zadosti obsežna za vse razvite produktivne sile; nove, višie produk-ciiske razmere nastopiio šele takrat, bo so se izliotili gmotni življenjski pogoji v organizmu stare družbe«.
Ta nauk ie povsem jasen in zahteva od nas čuta za razvoj. Kdor tega nima, ne bo nikoli poimil nauka socijalne demokracije in bo vedno netasen o teh rečeh. Odtod tisti zmešani filozofi, ki dandanes propovedtt-lejo socijalizem. ki je vse. samo znan • stveni ne. Socijalna demokracija ra sloni na znanstvenem spoznanju, iz katerega je prejela svoja načela in Ijs katerega črpa tudi svojo taktiko.
Po naukih marksizma in socijal-ne demokracije mora po nuji histo ričnega kapitalizma in po zakonih o nastajanju nadvrednosti kapitalizem sam iz sebe poroditi sina - socHali-zem. ScciiaHzem je 00 teoriji soci ja!-tie demokracije nujna in neodvratna posledica kapitalizma.
Poslušajmo Marxa!
Razvoj kapitalizma ima neko gotovo mejo, preko katere ni več mp-goč. Konkurenca tira kapitalizem vedno naprej. Da se produkcijo sceni se posamezna podjetja povečujejo in razširjajo. S produkcijo se mnoče produkti, ne pa tudi konsum; vsaj v isti meri ne. Za vso »hiperprodukčilo« ni dovolj odiemalcev m zato nastopalo »gospodarske krize«. Blago v skladiščih, podjetniki delav-
lika bre7Do?;i°brati se 116tav|M°’ ve-brezposelnost nastane. Zaenkrat
• Kritik der politlschen Oeko-nomie.
LISTEK.
U nisi iidi pit.
(Poslovenil Fran Pogačnik.) Morski car is modra Vasilisa.
.	sta	car	in	carica.	On	je	rad
Kn ipupt lov 1,1 streljal divjačino.
«lVe cfn 30pet lovil* vidl sedeti
na hrastu mladega orla. 2e hoče nanj ustreliti, kar ga orel zaprosi* »Ne streljaj me. car-gospodari V*emi me
rajši s seboj, nekdaj ti bom §e potreben.«
Car je mislil in mislil, naposled ga vpraša: »Čemu mi boš?« ter hoče zopet streljati.
Orel mu reče drugič: »Ne streljaj me, car-gospodar! Vzemi me rajši s seboj, nekdaj tl bom še potreben!«
Car je zopet mislil, a nikakor mu ni šlo v glavo, kako bi rnu mogel biti orel potreben in hotel ga ie v resnici ustreliti. Tu zavrešči 01 el v tretje: *Nc streljaj me, car-gospodar! Vzemi me raiši s seboi In krmi me tri letal Nekdaj ti bom potreben!«
se odpirajo sicer vedno novi trgi, toda prišel bo čas, ko na vsei zemeljski obli ne bo nobenega kotička več, v. katerega ne bi prodrla kapitalistična konkurenca. Velika industrija ir or a vedno aprej. Da se produkcijo sceni, svoje skrajne meje. To bo privedlo do končnega poloma kapitalizma.
Notranje nasprotstvo kapitalizma, ki ie neizbežno, bo strlo tudi njegov sistem. V tem sistemu pa že raste nov — socijalistični. Pogoje za soci-jalistični sistem produkcije ustvaija pa kapitalizem sam: Imetje vedno bolj združuje v rokah posameznih kapitalistov, delo bolj in boli socijali-zlra, produktivnost dela izpopolnjuje z nadomeščanjem Človeškega dela: s svojim nasilnim postopanjem sih delavce v organizacijo, v katerih se bodo izšolali za vodstvo bodoče socialistične družbe.
Notranje nasprotje kapitalistične družbe se pokazuje tudi v vedno srditejšem nasprotju med obema soci-ialnima razredoma te družbe, med buržoazijo in proletarijatom. To nasprotje je razredni boj, ki mu ie podlaga vedno večja razredna zavest delavstva.
Vsled koncentracije kapitala se število kapitalistov vedno manjša: proletarijat na drugi strani pa narašča v^ vedno večjo množico nema-ničev. Cim manjše je število kapitalistov, teinvečja je množica bede. Koncentracija kapitala ima zgodovinsko nalogo, da ustvari osnovo bodoče socijalistične družbe in da proizvaja proletarce kot njeno silo in družabno produkcijo kot njeno sredstvo.
Iz tega sledi povsem naravno tudi taktika marksizma in sociialne demokracije.
Prvič. Razredna zavest le prva. Delavski razred je treba vzgojiti, da spozna svoj položaj., da ga ume prav presoditi, da se organizuje ter pripravi in vsposobi za vodstvo družbe in njene produkcije.
Drugič. Kapitalizem se mora razviti, če hočemo priti do socijalistične družbe. Zato se mora razvoj kapitalizma pospešiti in spotoma vse storiti, da bodo dani vsi gmotni in duševni pogoji socijalizma, ko pride kapitalistična družba na vrhunec in se zruši vsled lastnih, nji takorekoč val rojenih nasprotij. V ta namen Je treba pospešiti zlasti razvoj industrije, delavce socijalno zaščititi, da vsled prevelike bede duševno in moralno ne propadejo in da ostanejo zmožni izvesti v bodoči socijalni revoluciji svoje velike naloge. V ta namen snuje socijalna demokracila stanovske (strokovne) organizacije delavstva.
ki so napadalnega in obrambenega značaja.
Tretjič. Država je sredstvo kapitalizma. Zato se bojuje socijalna demokracija proti državi kot sredstvu kapitalizma. Dokler služi cerkev kapitalistični državi, to;aj kapitalizmu v boju proti proletarijatu, nasprotuje socijalna demokracija cerkvi v tej obliki. Zato hočemo, da bodi ceritev le duhovna institucija, svobodna in od države neodvisna. Zahtevamo torej ločitev cerkve od države.
Četrtič. Država naj ne bo sredstvo kapitalizma. Zato ie potrebno, da se polasti njenega vodstva proletarijat. V ta namen je potrebno, da si prolearijat pridobi politično moč v državi. Zato zahtevamo splošn«, enako in tajno volilno pravico. Volilni boj za socijalno demokracijo ni toraj le propagandna prilika, temveč je resen napor prolteariiata, da sl osvoji politično moč in na ta način pospeši boj med delom in kapitalom.
Petič. Kapitalizem je povsod enak, on pozna le sebe samega, ker izvira iz gmotne podstave sedanje družbe. On ni naroden ni verski in sploh ne pozna niftakih ideologij. Kot tak je mednaroden. Zato mora biti tudi boj proletarijata proti kapitalizmu mednaroden. Zato druži socijalna demokracija proletarce .vseh dežel in narodov v skupno zvezo - -v internacijonalo. Ta delavsKa in-
ternacijonala je prava, nesebična zveza vseh narodov na ?.emji.
Naša doba ima veliko socijali-stov, ki sicer govore In pišejo o so-cijalizmu, ki pa ne poznajo, ali vsaj pomanjkljivo, znanstveno spoznanje marksizma, na katerem temelii soci-iahio demokratična stranka. Že nie-110 ime pove jasno, da stremimo ne samo po politični, temveč tudi po družabni (socijalni) enakosti (demokraciji). Samo oni, ki priznava ta program, je socijalni demokrat in more biti član naše stranke. Ljudje, ki njenega programa ne priznavajo, ki niso marksisti, ki ne priznavajo soci-jalnega razvoja in negirajo razvojni nauk socijalne demokracije odnosno marksizma, pa ne spadajo v naše vrste. To je sicer samo ob sebi umevno, kar je to zadeva osebnega poštenja.
Nauk socijalne demokracije so poti dilc dolgoletne življenjske izkušnje. Na tem programu si Je delavstvo izbojevalo že veliko zmag in jj hitrimi koraki stopa svoji veliki bodočnosti nasproti. Delavstvo je danes boli ko kdal poprej prepričano, da je bila dosedanja pot sociialne de« mokracije edino prava in ie zato ne bo zapustilo. V političnem posrleau stremimo za republiko, v gospodarskem za enakostjo. Na našem praporu pa se vije prelepi napis: Dehi čast!
Nova vlada — zmaga reakcije.
V	naši državi so pač nekoliko abnormalne razmere. To menda vidi vsakdo, ki s trezno preudarnostjo presoja politični razvoj. V drugih državah so že davno volili svoje ustavne zbore in tudi legalne zbore, dasi imajo povsod drugod še hujše gospodarske težkočc. kakor pri nas. Nasi politiki pa no pridejo iz malenkostnega koritarskega boja, s .katerim drug drugega ovirajo pri delu.
Sedaj sta državnika zopet Protič in Korošec, ki sta že enkrat dokazala svojo sposobnost. In če si ogledamo listo ministrov, opazimo takoj, da so zastop.me v tej vladi tako različne smeri in tako različne osebnosti, da je nemogoče misliti na resnost te nove vlade. Ministrstva so razdelili med osebe, ki nimajo za dotično stroko prav nobenega zmi-sla. Ali eno je doseženo: slovenski klerikalci so izvojevali tri mandate, po katerih so se jim že par mesecev sline cedile, kakor je bilo posneti iz klerikalnega časopisja.
Oospod dr. Korošec je minister železnic, predsednika Protiča poznamo, Roškar Ima kmetijsko ministrstvo. dr. Kovačevič šume. soc. politiko dr. šurmin, kl^se še nikdar ni ba-vil s takimi vprašanji. Gospodje ;o
si mislili, jivala bogu, da imamo ministra, če kaj zna ali ne, to je postranskega pomena. Na ta način so zasedli ministrske stolce ljudje, ki nimajo razumevanja za vsa potrebna vprašanja. Značilna osebnost je tudi minister za trgovino in industrijo, gospod Stojan Ribarac. Kako na) Ima ta mož razumevanje za trgovino in industrijo? V Sloveniji stoji industrija in deloma tudi trgovina pred krizo. I11 Ribarac nai ugodno reži to pretečo krizo, ki utegne zadeti nad stotisoč delavcev, če ne bo dTŽava poskrbela, da dobi Industrija potrebne surovine.
Naloge nove vlade so velike. Zdi se nam pa, da se bo vse tisto gorje, vsa tista mizerija, ki so klerikalni listi tako radi in s tako zlobnostjo pisali o njej za prejšnje vlade, šele sedaj uresničila, ker za vse ogromno delo ie potreba krepkh sil s trdnim programom. Senilni ljudje brez vsakršne izkušnje, brez znanja m energije, pa morajo postati nesreča.
Z ozirom na vse okoliščine ln magarl obljube, s katerimi obsiplje sedaj klerikalni tisk našo Javnost, smo vendar pesimisti, zakaj dve leti že skoral obstoja država In prav tisti
IftL lT -1.Tj*
Carju se orel zasmili, vzame ga seboi in krmi dve leti. — Orel le pojedel toliko, da ie cariu zmanjkalo zmne: car ni imel niti ovce, niti krave več. Tedaj mu reče orel: »Izpusti me na prosto!«
Car ga ie izpustil in orel je posku* sil svoia krila, a ni mogel še leteti. Prosi ie carja: »Car-gospodar, krmil si me dve leti, a sedaJ kakor hočeš, krmi me še leto dni. Četudi moraš vzeti na posodo, krmi me le, sicer boš imel škodo!«
Car je storil tako. Vse leto sl Je izposojeval živino in krmi! orla, potem pa ga le izpustil na veselo svobodo.
Orel se je dvignil visoko, visoko, letal In letal, se spustil na zemlio ln govoril: »No. car-gospodar, sedi sedaj name, poletiva skupaj!«
Car sede na ptico in že sta poletela. Cez nekaj časa priletita na kraj sinjega morja. Tu spusti orel carja s sebe. Car pade v morje In se zmoči do kolen, vendar mu orel n« da uto* niti, vzame ga na krila in vpraša: »Car * gospodar, si se morda ustra-Šil?«
»Ustrašil sm se.« odvrne car, »mislil sem. da utonem.«
Zopet sta letela in dospela do drugega morja. Orel vrže carja s sebe sredi morja, car se zmoči do pasa. Orel ga dvigne na krila in vpraša: »Car - gosnodar. si se morda ustrašil?«
»Ustrašil,« odgovori car, »toda mislil sem le. če da bog, me morda izvlečeš!«
Letela sta daUe in priletela do tretjega morja. Orel strese carja, ki Pade v globino in se zmoči že do vratu. Toda orel ga vzame tudi v tretje na krila in W vpraša: »Car-gospodar, nemara si se ustrašil?«
»Ustrašil sem se.« pravi car, »a Vendar sem si mislil, morda me !e izvlečeš iz vode!«
»Tako, car-gospodar, sedaj sl Izkusil, kaj Je smrtni stran! To tl Je bilo plačilo za staro in prešlo. AH še pomniš, kako sem sedel na dobu in st me hotel ustreliti? Trikrat si skušal streljati, a jaz sem te neprestano prosil ln mislil, da ipe niogoče ne pogubiš, mogQČe se me usmiliš in vzameS s seboi!«
Nato sta poletela proti ucveti deželi. Letela sta dolgo, dolgo. Orel reče: »Pcglej, car-gospodar, kaj Je nad nama ter kai ood nama!«
Car pogleda in odgovori: »Nad nama se razprostira nebo, pod nama leži zemlja.«
»Poglej še, kaj Je na desni in ka) na levi strani! «
»Na desni leži prosto polje, na le-
vi	stoii hiša.«
»Poletiva tja,« pravi orel, »tam živi moja mlajša sestra.«
Spustita se naravnost na dvorišče. Sestra lima stopi naproti, sprejme svojega brata in ga posadi za hrastovo mizo, a na carja se niti ne ozre. Pasti ga na dvorišču, spusti brze pse in Jih naščuje nanj.
Orel se zelo razsrdi, skoči Iz-ze mize, zgrabi carja in poleti z njim dalje. Ko sta tako letela, veli carju; »Poglej, kaj Je za nama!«
Car se obrne, pogleda ln odvrne: »Za nama je rdeča hiša,«
Orel mn poiasni: »Tu gori hiša moje mlajše sestre, ker te ni sprejela, nego naščuvala pse nate.«
Letela sta dalje in ore) vpraša vnovič: »Poglej, car-gospOdar, kaj je nad in kal pod nama!«
s Nad nama nebo, pod nama zemlja«
..Poglej, kai je na desni, kaj na levi!«
ljudje, ki sede danes v vladi, so dokazovali ves ta čas s svojimi skupinami vred, da nimajo prav nobenega enotnega programa. In vlada brc* programa, vlada, ki se rekrutira iz pisanega konglomerata popolnoma si nasprotnih strank in strančic, no more delati, nima bodočnosti. Vrhu-tega pa niti nova vlada riima postavne večine (kvoruma), da bi mogla zakonito sklepati.
Tako smo prišli z dežja pod kap. Od nove vlade zahtevamo ml v prvi vrsti volitve in upoštevanje zahtev, Iti jih ima industrija In ljudstvo sploh. Hazardnih iger z delavstvom ne maramo in ne bomo trpeli.
K zamenjavi kronskih bankovcev.
Ne varajte občinstva!
Velik zločin napravi sedanja Protič-Koroščeva vlada, če vstavi zameno kronskih bankovcev z novimi. Mi smo dosti jasno povedali, da zamena sama ne izpremeni vrednosti krone, pač pa je potrebna zamena, ker se uvaža v državo silno množino ponarejenih, zlasti tisoč-kronsklh bankovcev. Te dni so zalotili v špiljab dunajskega žida. ki je sicer ušel, a je imel v kovčegu, ki ga ni mogel odnesti, za 60 milijonov ponarejenih tisočkronskih bankovcev. Kolkov, in sicer, kolikor je doslej znano, izdelujejo na Dunaju in
v	Trstu že nad 15 vrst. Zamena je torei nujna, ker so ponaredke deloma tako dobre, da jih spoznamo le ob paznem primerjanju.
Dejanska zamena vrednosti, ožir. relaciia v razmerju 1 :4 pa ni v nl-kakem nasprotju z zameno 1:1. Regulacija valute, oziroma zenačene krone in dinarja, zavisl povsem od nadaljnjih finančnih operacij, ki se morajo naslanjati na vojne dobičke in na bogastva. Tako so sanirali finance drugod In tudi pri nas ni druge poSfene poti.
Zabavljanje proti zameni je lo demagoštvo. ker ima sedaj radikalno klerikalna vlada možnost, da z na-dalinlmi operacijami stvar uredi pravično. na* to st™*! če res linče.
Demokratska soc. vlada za vpokojence.
Ministrski svet le na svoji seji dne 10. t. m. sklenai in sklenil o 00-sebni začasni draginjski dokladi pen-ziionistom in sirotam po istih. Bistvo te uredbe ie sledeče:
Osebe, ki preiemaio na temelja uredbe z dne 28. junija I. 1910 R D. št. 63.515 odnosno na temelju uredbe z dne 22. Julila 1. 1919 od države na svolo pokoinino dodatke za draginio ln družino, dobe na osnovi te nove
»Na desni se razprostira čisto polje. na levi stoii hiša.«
»Tam živi moja srednja sestra; poletiva k njej v gosti.
Spustita se na široko dvorišče. Srcdnla sestra sprejme n ata. pos-tdl ga za mizo. a car ie ostal na dvorišču: celo brze pse Je naščuvala srednja sestra nanj.
Orel se razhudi, skoči izza mize, zgrabi caria in poleti z mlm dalie.
Ko sta letela, veli orel »Car-ao-spodar. poglej, kai ie za nama!«
Car se obrne in vidi za seboi rdečo hišo.
»Tu gori hiša moje srednje sestre,« odvrne orel. »Sedaj pa poie-tiva tja. kjer biva mola mati in mola naistarejša sestra.«
Poletela sta tla. Kakor sta se mati in naistareiša sestra orla lazveselili, vendar sta soreieli tudi carja s častjo in ljubeznivostjo
»No. car-gospodar.« pravi orel. »odpočii si pri nas, potem pa ti dam ladjo in plačam vse. kar sem povžil
pri tebi. a nato se vrni z bogom domov!«
Dal Je carju ladjo in dve skrinjici, prva Je bila rdeča, druga zelena, ter mu povedal: »Pazi in ne odpiraj skn-
uredbe poleg pokojnine in dosedanjega dodatka za draginjo in družino Še nov dodatek za draginjo in družino, to pa v sledečem razmerju:
I. Dodatek za draginjo:
1. Osebe, ki spadajo pod shemo A (Uredba z dne 28. junija 1919 leta) in imajo največ sto kron mesečne pokojnine, dobe na mesec dvesto kron; kateri imajo mesečno od sto do sto-petdeset kron. prejmejo mesečno 245 krmi: med 150 in 250 K mesečne pokojnine. dobe na mesec 290 K; ako imaio več kot 250 K mesečne penzije, dobe na mesec 320 K.
2. Osebe, ki spadajo pod shemo B (Uredba z dne 28. junija leta 1919) in imaio naivec 100 K mesečne pokoj-nine, dobe sedaj na mesec 190 K; v meji med 100 pa do 150 K mesečne pokojnine dobe sedal 220 K' mea 150 -250 K dobe 250 K: ako imajo mesečno nad 250 K dobe 280 K.
Osebe pod I. točka 1. in 2. dobe še za vsakega člana družine po 30 K mesečno.
Sirotam brez očeta in matere prl-stoja dvojna količina družinskega dodatka. dosedajnega in s to uredbo določenega.
Dodatek po tej uredbi ie prost vseh davkov, doklad in pristojbin; izvzet le tudi Iz sodne in administrativne eksekucije.	____
Dr. Renner o položaj« Avstrije.
LDU. Dunaj, 19. iebr. (DunKU.) Državni kanceiar dr. Renner je imel včeraj na številno obiskani skupšči-
nf v Purkersdorfu govor o vprašanju finančne politike in gospodarskega življenja. Opozarjal je, na kake težkoče zadevajo stremljenja, stopiti s sedanjimi državami v ožje stike in je izrecno izjavil, da bo Avstrija poskusila, odpomoči si sama, ako jo bodo podpirale zapadne države. To je bil en pogoj, da se Avstrija odpove priključitvi k Nemčiji. Dr. Renner je nadaljeval:	Dan na
dan me bolj skrbi, ko vidim, kako je naše stanje vsak dan resnejše. Obstoji nevarnost, da pride pomoč prepozno. Izrecno poudarjam to, ker se resno bojim, da pomoč, na katero računamo, ne pride pravočasno. Ako opazujem dogodke zadnjih dni, se mi zdi. da bi pomoč vendar lahko prišla in da je dviganie kronskega tečaja v Švici slutna nadejanega se kredita Avstriji. Ako pa bo ta pomoč vedno izostajala, tedaj pride treno-tek, v katerem bom moral reči, da več ne morem. Potem se bo moralo večini ljudstva dovoliti, da sl poišče nove rešitve. Zapadnim silam in sosednjim narodom moramo povedati, da je pomoč bistven predpogoj naše politike, ki se bo zrušila, ako pride pomoč prekasna. Državni kanceiar je nato govoril o vprašanju samopomoči in je izjavil, da ne bo ostalo pri oddaji premoženja, temveč, da se bodo zvišali direktni in indirektni davki ter da se bo uvedel prometni davek, da se pokrije primanjkljaj. Govor je bii sprejet z živahnim pritrjevanjem. Nemški nacionalci so poskušali dve uri trajajoči govor z medklici prekinjevati. Ogromna večina zborovalcev jih je zavračala.
P. St.:
Organizacija kmetskega proletarijata.
(Konec.)
Teh dejstev se mora prav posebno zavedati zlasti še jugoslovanska socialistična stranka, za katero le prisvojitev tega naziranja prave življenjske važnosti. Naša industrija je še tako šibka, da tvori industrijsko delavstvo le neznaten odstotek vsega naroda, po zadnjih uradnih podatkih 13%. Če bi se torej držali še vedno tesnosrčnega naziranja. da spadajo v našo stranko le industrijski delavci, smo obsojeni še na dolgo, dolgo životarjenje, izvolimo si sami zadnje mesto pri mizi jueoslov. političnih strank, kar bi bilo za nas smrt.
Iz navedenega sledi, več kot jasno, da mora stremeti naša stramka za tem. da organizira v svojih vrstah ves slovenski proletariiat. zlasti pa ves industriiski in kmetski Svol program in svojk) taktiko mora urediti tako. da bo videl v naši stranki svojo zaščitnico vsak revež.
To mnenje ie v strankinem vod stvu v veliki meri že prodrlo, kat nam dokazuie že to. da zahaiaio naši govorniki v vedno večii meri na kmete, zlasti pa dejstvo, da se snuic velikopotezna organizacija kmetskega proletarijata nod imenom »Kmetsko delavska zveza«, ki ima namen, organizirati na sociialističnem programu našega malega človeka - proletarca na deželi, to ie bajtarja. kai-žaria. malega obrtnika, posla in poljskega delavca.
Iz pravil »Kmetsko delavske zveze« ie razvidno, da ie ubrala ona edino pravo pot, ker svojega delo-' kroga ni omejila. V delavskih središčih ie neobhodno potrebna delitev dela. zato imamo tam strokovne, po-
litične. gospodarske in izobraževalne I centrih.
organizacije; po deželi, kjer moramo računati z neprimerno manjšim številom članov, je ta delitev praktično neizvršljiva. zato nai bi bila K. D. Z. »politična, strokovna in gospodarska organizacija delavnega ljudstva na kmetih«.
Nien namen ie. varovati politične in gospodarske koristi članov, kar skuša doseči z udeležbo pri vseh volitvah, z zastopanjem članov v raznih zborih, svetih, zastopih. odborih itd.. z zaščito kmetskega liudstva pri agrarni reformi, raznih zavarovanih (starostnem, bolniškem) ter s pospeševanjem zadružništva.
Organizirana je centralistično, kar ie za začetek neobhodno potrebno, sicer se vsa organizacija zmede, še predno se ie osnovala. Na čelu Zveze stoji osrednle vodstvo (z osrea. tainištvom). po občinah sc pa snujejo krajevne organizacije. Zaupniški sistem ie uveliavlien na ta način, da šteje odbor vsake krajevne organizacije poleg predsednika, tainika in blagajnika toliko članov, kolikor vasi obsega dotična organizacija.
K. D. Z. izdaja lastno glasilo »Ljudski glas«, ki ga dobivajo člani brezplačno.
Določiti ie še članarino, v kateri bo obsežena naročnina na »Ljudski glas«, strankin davek, prispevek za osrednie vodstvo in prispevek za izdatke kraievne organizacije. Važno bo vprašanje strankinega davka za člane K. D. Z., saj je jasno, da stranka vsal za začetek od kmetskega proletarijata ne bo smela tiriati tolikih prispevkov kakor od starili utrjenih organizacij po industrijskih
Kakor vse kaže, vlada po deželi že velikansko zanimanje za to organizacijo in pričakovati je. da bo organiziranih v K. D. Z. v nekaj mesecih že tisoče in tisoče kmetskega liudstva. Važno je zato, da se čim preje uredi tudi razmerje K. D. Z. do stranke.
Organizacija socijalističnega kmetskega proletarijata je torej v polnem teku. Za 29. t. m. je sklican v Ljubljano sestanek povabljenih zaupnikov z dežele, kjer se bo volilo provizorično osrednje vodstvo in dogovorile še vse druge podrobnosti. Pripravljalni odbor je izdal tudi že brogra-matično brošurico »Kaj hoče Kmetsko delavska zveza« z vsemi navodili o ustanovitvi krajevnih organizacij. Brošurica je že šla v več tisoč Izvodih med ljudstvo in dolžnost naših zaupnikov, zlasti pa bratskih organizacij industrijskega proletarijata ie. da razširijo med kmetsko ljudstvo še nadaijne tisoče, zlasti pa še, da razširjajo med kmetskim proietarija-tom zvezino glasilo »Ljudski glas«.
Dotakniti se nam je tu še enega vprašanja, to so dosedanje krajevne politične organizacije JSDS po kmetskih občinah. Po našem mnenju bi bilo edino pravilno, da se te preosnu-iejo v krajevne organizacije K. D. Z., ker bi nikakor ne bilo opo(tuno cepiti moči in križati delokrogov.
Pred uresničenjem ie torej velikopotezen. velevažen in odločilen korak naše stranke, ki jo bo edini pripeljal do tiste moči in do tistega stališča v našem političnem življenju, ki ga po vsej pravici zasluži. Iz strančice industrijskega proletarijata postajamo mogočna stranka slovenskega proletarijata sploh. Važno je, da se tega dejstva vsi strankini funkeijonarji, zlasti pa vse stare, preizkušene strankine organizacije dobro zave-daio in da po vseh močeh pospešujejo to stremlienie. ldite vsi. stari sodrugi in sodružice, med naše proletarsko kmetsko ljudstvo in nanesite med niega idejo sociializma! Strokovne in politične organizacije, sodelujte, pomagajte z vsemi močmi pri organizaciji kmetskega proletariiata. podpirajte z vsemi silami svojo mlado, bratsko organizacijo, to je »Kmetsko delavsko zvezo!« Šele tedaj, ko bomo imeli v naši stranki organizhan celokupen slovenski proletariiat. šele tedni bomo nostali močni tn veliki.
Šele tedai bomo v stanu korakati k konečnim uresničenjem naših socija-lističnih idealov. Dokler ostanemo ometeni le na industriiski proletariiat. tvorimo v narodu le maihno manj šino.
Slovenski narod ie eminentno proletarski narod, zato spada z m& iimi izjemami ves v našo proletarsko stranko. Delaimo. da se to tudi
zgodi!
niice. dokler ne prideš domov. Rdečo skrinjico odpri na dvorišču zadaj, zeleno na dvorišču spredaj!«
Car vzame skrinjici, se poslovi z orlom in odplule na sinje morje. Dospe do neznanega otoka, kler se ladia ustavi. Stoni na breg. se domisli skrinjic in začne premišljevati, kaj neki mora biti v niih in zakaj mu jih le orel prepovedhl odpreti. Mislil ie in mislil, ni se mogel premagati, mučilo ga ie spoznati: vzame rdečo skrinjico, postavi jo na zemljo in odpre. tz skrinjice pride toliko različne živine, da je z očmi ne pregledaš in da ie dobila koma! mesta na otoku.
Ko car to vidi. se pokesa, zaplaka in iznregovori: »Kaj nal storim sedaj, kako nar zopet zberem vso čredo v to malo skrinjico?«
Tedaj zagleda človeka, ki je stopil iz vode. prišel k niemu in ga ogovori!: »Čemu tako bridko plakaS. car-gospod ar?«
»Kako bi ne plakai,« odvrne cau »kako nal zberem vso to veliko čredo v to malceno skrinjico9«
»Nal bo. jaz odpomorem tvojem,« goriti. zberem ti čredo, toda pod pogojem, da mi daš. česar doma ne poznaš.«
Car pomisli: »Česa bi doma ne poznal! Zdi se mi, da vse.« Tako pre-
misli in pritrdi: »Zberi čredo, dam tl, česar ne poznam!«
Človek mu zbere v skrinjico vso živino, a car sede na ladjo in odpluje proti domu.
Ko le dospel domov, tedaj šele izve. da se mu ie rodil sin-carjevič Začel ga ie poliubovati m objemati, poleg tega pa je točil solze
»Car-gospodar. ga vpraša carica, »povei, zakai točiš grenke solze?«
»Od radosti,« pravi, ker se je bal povedati resnico, da mora dete oddati.
Potern gre zadaj na dvorišče, odpre rdečo skrinjico in iz nie pridejo voli in krave, ovce in ovni. vse živine re bilo dovoli, vsi hlevi in vse staje so bile polne.
. Gre tudi spredaj na dvorišče In odpre zeleno skrinjico. Pred njim se pojavi krasen in veličasten vrt. Drevesa vseh vrst so bila tu. Car se je tako vzradostil. da ie pozabil oddati sina.
Prešlo ie mnogo let. Nekoč se Je zahotelo cariu, iti na izprehod. Šel Je proti reki. Tu se mu prikaže že znani človek in mu reče: »Hitro si postal pozabljiv, car-gospodar. Spomni se, da mi vendar nekaj dolguješ!« (Konec prihji
VELIKE MANIFESTACIJE TRŽA ŠK1H SODRUGOV.
Trst, dne 20. febr. (Naše izvirno poročilo.) Vodstvo socialistične stranke pripravlja za danes zvečer velike manifestacije proti absurdni politiki italijanskih imp; rijalistov. »Lavoratore« objavlja kratek manifest, ki pa je v glavnih točkah ves pobeljen, tako da je le med vrsticami razbrati namen te velike, dobro organizirane manifestacije, proti koji nameravajo upeljati italijanski nacionalisti protimanifestacije, ki so napovedane za nedeljo. Manifest končuje: »Delavski razred noče plačati stroškov absurdne, požrešne politike!« Najavljenih Je trinajst velikih shodov, zlasti na pariferiji, kjer prebivajo slovenski proletarci. Glavni shod se vrši v »Delavskem dotnu«, kjer govori tudi sodrug Regent. Na drugih shodih poročajo sodrugi Milost. Ferlan, Lavrenčič in Višnikar Zahtevalo se bo tudi takoišnlo lzved bo občinskih volitev.
DEMISIJA SLOVENSKE VLADE.
Ljubljana. 20. Dosedanji predsed nlk pokrajinske vlade za Slovenilo dr. Gregor Žerjav Je podal brzojavno demislio.
DEMISIjA HRVATSKE POKRAJINSKE VLADE.
LDU. Beograd. 19. Z včerajšnjim brzovlakom je' prišel senika! iz_ Zagreba vladni poverjenik za socialno politiko dr. Adžija in prinesel s seboj akt o demlslji hrvatske pokrajinske vlade In vseh velikih županov.
NOVA VLADA ZA ŠTIRINA JST DNI...
LDU. Beograd, 19. Novi ministrski predsednik Protlč |e dobi! mandat, da sestavi tak kabinet, ki bo mogel delati s parlamentom, t. j., ki ne bo imel samo večine, temveč tudi kvorum. V demokratskih krogih za nlkajo. da bo nova vlada dobila kvorum. X istih krogih smatrajo tudi za
Iluzorno, da bi del demokratov In
socijalistov mogel podpirati novo vlado. Zdi se, da velja to tudi za Črnogorske poslance.
PROGRAM NOVE VLADE.
LDU Beograd, 19. »Epoha« jav-ja: V tukajšnjih političnih krogih se govori, na se bodo takoj izvršile osebne izpremembe v pokrajinskih vladah. Ker se tiče valutne reforme, so na snočni konferenci sklenili, da se bo valutno vprašanje stavilo pred parlament, ki ga bo rešil z večino glasov. Nova vlada namerava odpraviti politične komisarje v posameznih občinah in čimprej razpisati občinske volitve s tajno volilno pravico
Nedalekovldnost narodnega kluba.
LDU. Belgrad, 19. »Pravda« javlja. da ie Narodni klub pri pogajanjih izrekel željo, da se rešitev valutnega vprašanja ustavi In da začasno stare krone ostanejo v prometu.
Goepert namestnik Lersnerja.
LDU. Pariz, 20. (DunKU-Brez-žično). Namesto Lersnerja je bil sek-cijski načelnik nemškega zunanjega urada, Oton Goepert imenovan za predsednika nemške mirovne dele-gaciie.
OBSEDNO STANJE NA SAAR-SKEM OZEML JU.
LDU. London, 19. (DunKU.-Brez-žično). Kakor poročajo iz Amsterdama. Je general Wirbel vsled zadnjih nemirov proglasil na saarskem ozemlju obsedno stanje.
NEMIRI NA IRSKEM.
LDU. Amsterdam. 20. (DunKU.) Kakor poroča »Telegraaf« iz Londona. ie bilo včerai v Dublinu aretiranih od vojaštva in policije enajst sinfajnovskih voditeliev. V West Corrvju so oboroženi Irci napadli po-liciisko poslopie. pri čemer so metati ročne granate in streljali iz pušk !n samokresov Napad ie bil odbit.
AMERIKA NE BO RATIFICIRALA MIROVNE POGODBE?
LDU. Pariz. 19. (DunKIJ.) Wa-shingtonski poročevalec lista »Rcho de Pariš« javila, da pismo Lorda Greva o odstopu Lansinguveni in o
Wils«novt noti slede ladranskeca
vnrašanja že voliva neugodno na ratifikacijo mirovne pogodbe. Zakai skoro splošno se sodi da bo ratifikacija nemogoča. Senat ie prepričan, da ne sme zapraviti svojega ugleda v evropskih vprašanjih in da ne sme dovoliti vmešavanja Amerike v evropske zadeve. Wilsonovi pristaši nasprotno izjavljajo, da Wilson nikakor ne preti s pretrganjem vseli ameriških stikov z Evropo, temveč da ie le hotel naznaniti, da se mora Amerika odreči udeleževanju na ureditvi Jadranskega vprašanja, ako se ne sprejme njeno stališče. Meni se, da bo vsled Lansingovega odstopa podal ostavko tudi vojni tajnik Baker.
Laži o sovjetski Rusiji.
LDU. Moskva, 20. (DunKU-Brez-žično). Brezžične brzojavke iz Varšave javljajo dnevno, da namerava sovjetska vlada, pričeti spomladi o-fenzivo proti Poljski. V dokaz za resničnost teh vesti Javljajo, da bo Trockij imenovan za prometnega ministra, bivši carski minister Poli-vanov za vojnega ministra in carski general Brusilov za vrhovnega poveljnika V ta namen se bodo baje razpustili tudi delavski in vojaški sveti in se bo vpeljal dvanajsturni delavnik. Vse te vesti so popolnoma neresnične. Trockij ni prometni minister, marveč ostane ljudski pover lenik za vojsko. Niti Pojivanov. niti Brusilov ne dobita javne službe v sovjetski republiki. Trditev, da bo sovjetska Rusija pričela z ofenzivo v trenotku. ko se bodo vojske po redu pretvarjale v delovne vojske, je nezmlselna. Sovjetska vlada ni nikdar niti premišljevala o razpustu delavskih in vojaških svetov in nik dar se ni v sovjetski Rusiji uvedel dvanajsturni delavnik. Vlada so-v'etske republike ni nikdar nameravala, rešiti spornih vprašanj potom vojske, temveč potom prijateljskega sporazuma.
USPEHI RDEČE ARMADE V SIBIRIJI.
LDU. London, 19. (DunKU). Reuterjev urad poroča: Operacije noj j-ševikov v Severni Rusiji se nagibajo njim v dobro. Rdeče čete so nasprot-nlške vrste potisnile nazaj ter zasedle oneško dolino In železnico v Vo-logdo. Polk ruskih čet se ie pobunil ter pobil poveljnika in večino častnikov. Okrog 500 vojakov je prešlo k boljševikom. Provizorična sever-no-ruska vlada je odstopila in Izročila oblaat generalu Milleru.
ŽRTEV BELEGA TERORJA NA
MADŽARSKEM.
LDU. Budimpešta, 19. Včeraj sui v bližini Budimpešte povlekli iz Donave truplo moža. ki so ga spoznati
za urednika socialnodemokratskega lista »Ncpszava«, Bela Somogyija, ki se izza torka pogreša. Vrhovno armadno poveljništvo je odredilo, da morajo vse preiskovalne oblasti sporazumno s civilnimi oblastmi pričeti preiskavo, da se izsledijo krivci.
NOVE ANGLEŠKE VOJNE LADJE,
LDU. Rotterdam, 19. (DunKU). Po »Nieuwe Rotterdamsche Cou-ramt« javlja »Daily Chronicle«, da ne bo Anglija v kratkem več imela vojnih ladij s topovi 30.5 cm kalibra. Nove vojne ladje bodo imele topove s kalibrom 34.5 In 40.64 cm ali pa s še večjim kalibrom Vojne ladje s topovi manjšega kalibra se bodo stavile iz prometa. Med njimi je devet dreadnoughtov, ki se bodo prodali.
Novice.
— Roparski napad v Halozah. Dne
6. t. m. okoli osme ure zvečer so trije maskirani zlikovci nenadoma vdrli v še nezaprto hišo posestnika Jakoba Kelca v Paradižu št. 29. Zagrozili so gospodarju s samokresom ter mu odvzeli 7000 K gotovine in za 21.000 K bonov, nakar so naglo izginili v smeri proti Ptuju.
— Velika avtomobilska nesreča med Bazovico in Trstom. Pred neka! dnevi ie poskušal šofer Peter Pohlin nov avtomobil. Peljal se ie iz Trsta v Bazovico ter povabil na ta izlet še pet svojih prijateljev. V Bazovici so popili nekaj litrov vina ter se potem vrnili proti Trstu. Med potjo so prisedli še štirje italijanski voiaki. Šo-er ie vozil z tako naglico, da ie na ovinkih avtomobil kar odskakoval, na nekem ovinku pa mu ie naenkrat prišel nasproti voz z osličkom, kateremu se ie v zadnjem momentu skušal ogniti, pri tem pa ie zadel ob obcestni kamen, od tam oa se ie zaletel v neko drevo, ob katerem se ic avtomobil razdrobil. Dva pasažiria sta ostala ria mestu mrtva, ostalih sedem oa le težko ranjenih. Med težkoran-ienimi se nahaja tudi šofer, katerega so poleg tega tudi aretirali.
-- Človeške Izgube med vojno.
Po obla vi Kodanlske družbe za pro-
učavanie voinih posledic se cenijo človeške izgube med vojno na 40 milijonov. Na bojiščih ie umrlo 10 mili-ionov ljudi. Število evropskega prebivalstva ie padlo od 401 do 389 milijonov ljudi.
— Rastoča draginja na Dunal'- sp le drastično pokazala posebno v tem, da so morali zvišati tudi najnižjo ceno za vožnio na električni železnic! na 2 K. To zvišanie utemeljujejo pred vsem s padanjem vrednosti avstrijskega denarja, radi česar morajo vsak dan dražje plačevati češki premog. ki ga plačujejo s čehoslovaški-mi kronami. Dunajski časopisi pri tem na dolgo in široko razmotrivalo rastočo draginio in prihajajo do zaključka. da moreio temu odpomoči le s korenito oremoženisko oddaio.
— Prof. dr. Ernst Wertheim umrl. Iz Dunaja poročajo, da ie tani v nedeljo umrl znani ženski zdravnik in eden naibdliših bivših avstrijskih operaterjev univ. prof. dr. Ernest V/ertheim. vodja druge dunajske žen’ ske klinike. Napisal ie tudi precej — med zdravniškim svetom — zelo uvaževanih del.
— Gabv Deslvs umrla. Kakor poročajo pariški listi, je umrla v Parizu v nekem sanatoriju znana varietc-pevka Gabv Deslvs. Deslvs Je bolj uplivala na občinstvo s svoio lepoto kakor pa s svoiim glasom. Gabv Deslvs ie bila rojena Čehinja ter je bila njeno pravo ime Helena Navratil. Svojo karijero je pričela v dunajskem kabaretu »Ronacher«. odkoder je odšla v Pariz, kjer se ie naslajala ob niei tamkajšnja aristooraciia tz raznih cesarskih In kraljevin dvorov#
Dnevne vesti.
Sedaj bo vsega dosti.
Slovenski klerikalci in drugi p. t. poštenjaki so zadnji čas hoteli prepričati vso Jugoslavijo, da so krivi le socialisti, c’ ni kvnha, krompirja In fižola, mesa in obleke, čeprav so sami največ zakrivili vse pomanjkanje in draginjo, ker so uvedli pro-$to trjrovino in n!so podržavili u\ in izvoza. Ljudstvu tega n sc. rukoli povedali, da so to njih grehi, marveč so le rekli: socialisti so sedaj v vladi, zato je pa tako. In kako bo sedaj? Sedaj bo vse to deževalo iz oblakov Icakor mana v puščavi. Tn če ne bo mane, kdo bo kriv potem? EJ. socialisti, ker niso mogli popraviti kleri-kalnoradlkalsklh kozlovi Naivno ljudstvo, vse to rado veruje. Moresl
Stev. 48.
RATRB3.
Stran 3.
Skrb železničarjev.
Dostojen človek pozdravi svojega sočloveka kakor ve, da mu bolj ugaja. Tudi železničarji so olikani ljudje. V Avstriji so pozdravljali svoje predstojnike z »dober dan« in >habe die Ehre« (to posebno jugoslovanski železničarji). Ta pozdrav je veljal za civiliste in strokovnjake. Novi naš minister pa ni strokovnjak, marveč duhovnik in sedaj ne vemo, ali mu bomo smeli reči dober dan, gospod minister, ali kako drugače. Za duhovnega ministra ta pozdrav ni nič kai primeren.
Narodnjaška doslednost.
Prejeli smo: Kako radi nekateri naciionalistični elementi govore v krilatih in navdušenih besedah o zasedenem ozemliu, je znana stvar. Človek pa ie naravnost razočaran, če vidi pismo, ki ga pošlie begunec na Primorsko in ie naslovljeno v Piedi-colle. Caporetto. Plezzo. Bretto. Por-tumia. Logatico ali kam drugam. Besedi Italia in Venezia Oiulia sta se že tudi udomačili. Kakor razvidno, »navdušeni« narodnjaki podpirajo Italijane v poitaiijančevaniu pristnih slovenskih kreievnih imen in to p t e d -vsem tzv. narodne inteligence. Mi smo mnenja, da kdor v malem ni točen tudi drugače ni...
^Gradba poslopja ravnateljstva Južne železnice v Ljubljani. Kakor vse kaže. se bo pričelo z vii adbo po-slopta ravnateljstva iužnc železnice na Resljevi cesti letos spomladi N i krai, kjer se bo postavilo zeradbo. neprestano dovaža gradbeni materi-ial. Upamo, da se bo polagoma pričelo vsaj z eradbo javnih poslopij, da se bo s tem vsai deloma omililo stanovanjsko krizo. Zganejo na nai se tudi privatniki, kateri so med volno do kosti izžel; ubogo delavsko ljudstvo. ter nai mično z gradbo stanovanjskih hiš. Toda ti voini milijonarji raje stanaieio v hišah kot najemniki in obožavaio milijone ...
Porotne razprave se lirično pri deželnem sodišču ljubljanskem ane 23. februarja. Za prvi teden so odrejene sledeče razprave m sicer, kolikor se ne navaia kai drugega, vse zaradi hudodelstva tatvine: v ponedeljek, dne 23. februarja: Ivan Ranč!-Raj in tov.: Ignacij Pirnat: Ljudevit Bartoniček; v torek, dne 24 februarja- Josip Jukopila in dva tovariša: Ivan Hlebe; v sredo, dne 25. februarja’ Metka Kristan in tov.; Ljudevit Pongratz in tov.; v četrtek, dne 2&. februarja: Janez Zupančič zaradi hudodelstva po § 3. zakona o razstrelivu- Ivan Šebat in 2 tov.: Jakob Bricelj zaradi hudodelstva goljufije; v petek, dne 27. februarja: Ivan Švab in tov.: France Kadunc: liojzes in Jurij Tokatli: v soboto, dne 28. februarja • Ivan Križman zaradi hudodelstva umora. Daljne porotne razprave se še odrede.
Poštni čekovni urad v LiubHani je izdal v svoji založbi knjižico »Začasna pravila za poštno čekovno ii? klirinško službo Dri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani«, ki vsebuje vsa pravila in pojasnila glede urado-vania tega urada.
Podružnica zv. voj. inv. v R. Sla. lini ie priredila v nedello, dne 15. t. m* igro »Revček Andrejček« s prosto zabavo, katere se je udeležilo mno-Kobroino občinstvo, ki je radevolje da se ie nabralo skupaj voi inv	?obička v prid skladu
Z t™'n Sir“‘- V“m zencem sc tem potom naitnnipip ta-
hvaHnte odbor.	najtopleje	za
Produktivna zadrUCa čeviiariev
za Slovenijo naznanja, da se bo vršila razdelitev in prodaia usnja med člane v pondeljek. dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v Spodnii biški št. 30. G. odborniki nai pridejo v* nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v navedene prostore.
Zaplemba usnja. Zaplenili so štiri
bale usnja ljubljanskemu trgovcu z
usnjem Seunigu v prilični vrednosti 30.000 K.
so S?f-e r°f>arii. Pustni večer
Selih pri DobSJ£ ” v med 10. in 12. uro so stonu Režek, ključar garnizijskih zaporov v Ljubljani, Jože Kosec in brata Po-hutnik kot maškare, oblečen! v slabe vojaške cunje z revolverjem, sekiro In bajoneti. »Denar ali smrt!« so zavpili nad prestrašeno ženo in ji odnesli razno obleko, perilo in 800 K denarja.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od
8.	do 14. t. m. Novorojencev ie bilo 38. mrtvoroieneev 2. umrlo ie 44 oseb. od teh 27 domačinov in 17 tujcev. In sicer za jetiko 6 (2 tujca), za različnimi boleznimi 28. za pljučnico 10. Za infekcijoznimi boleznimi **»
oboleli: za Škrlatico 1, za vratico 5, za influenco 47 (2 tuica).
Slovensko planinsko društvo se
tem potom nallepše zahvaljuje vsem, ki so pri planinskem plesu pripomogli do lepega uspeha v prid našega planinstva.
Kultura.
Kulturni škandal. Leta 1918, še
pred prevratom, se je po prizadevanju nekaterih, za razvoj slovenske umetnosti vnetih mož ustanovilo društvo »Narodna Galerija«, ki si je stavilo odlično nalogo, da nam Slovencem zbere in zgradi galerijo, kjer bo zbrano vse, kar ie slovenski duh ustvaril lepega. Društvo je bilo doslej odkazano edino na prispevke članov in darila zasebnih pospeševa-teliev društvenih ciljev. Seveda vse to nikakor ne more zadostovati, da bi društvo svojo si stavljeno nalogo moglo vsaj deloma izpolnjevati. Kajti, žalibog je število članov zelo nizko, od naših vojnih dobičkarjev pa ni mogoče mnogo pričakovati. Zanimivo je, da se v seznamu darovalcev vsi naši denarni in bančni zavodi odlikujejo po svoji — odsotnosti. Kljub temu se ie »Narodna Galerija« zelo živahno razvijala. Zbrala je lepo število prvovrstnih umotvorov, ki bodo tvorili jedro bodoče zbirke, in sicer starejših, kakor tudi modernih slovenskih del. Z nabranim denarjem je nakupilo 25 originalnih umetnin, ki so v popolni lasti društva, na njegov poziv se je odzvalo nekaj posameznikov, ki so društvu ali darovali svoje slike, ali Pa prepustili v shrambo s pridržkom lastninske pravice. Udeležila se je »Narodna Galerija« znane jugoslov umetniške razstave, ki se je vršila pred letom v Parizu in tako pripomogla, da so se najboljša slovenska dela razstavila pred očrni malone celega sveta. Društvo je pri belgrai-ski osrednji vladi posredovalo, -ja bi se naše umetnine, ki se nahajajo na Dunaju, v Gradcu in drugod v Avstrijski republiki, vrnile narn nazaj. Uspeha doslej ta akcija, žalibog. ni imela. Najvažnejše ie pa dejstvo, da je društvo izposlovalo od mestne občine ljubljanske prepustitev razstavnih lokalov v II. nadstropju Kresije. V najkrajšem času, vsekakor pa še tekom prihodnjega meseca, bo društvu mogoče že otvoriti Narodno galerijo in pokazati uspehe svojega dela v prvem letu obstanka. — 'V četrtek se je vršil redni občni zbor tega velevažnega društva v mestni posvetovalnici na rotovžu.' Občni zbor je bil velike važnosti, ker so se društvena pravila v marsičem bistveno izpremenila. In prišlo ie, vštev-ši ves odbor s predsedstvom, komaj trideset ljudi. V času, ko imamo v Ljubljani svojo univerzo in tehniko, konzervatorii. dvoje gledišč in ie zbrano mahne vse slovensko kulturno delavstvo v tem mestu 80.000 prebivalcev, se ni našlo več nego trideset ljudi, ki bi se zavedali izredno velikega pomena tega društva za celokupni kulturni napredek našega naroda. Tc je sijajno ubožno izpričevalo naši »inteligenci« in naj-eklatantnejši dokaz kulturne neori-jentiranosti in nezrelosti tistih plasti naroda, ki tako radi zviška gledajo na ljudske mase.	K.	D.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Drugi zvezek. V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljub Ijani. 8°, strani XVI. 415. Cena 22 K. Pravkar ie izšel v založbi Tiskovne zadruge drugi zvezek Jurčičevih zbranih spisov, ki izhaiaio v lični obliki v redakciji dr. Iv. Priatfdja in od katerih ie prvi zvezek vzbudil pozornost in priznanje. Drugi zvezek obsega: Urednikov uvod — Spomini starega Slovenca — Tihotapec — Juri] Kobila — Dva prijatelja — Vrban bmukova ženitev — Qrad Pojinje — Urednikove opombe Kniigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ul i>.
Fran Erjavec: Za staro pravdo. Str. 132. Ljubliana 1920. Cena 6 K. Mnogo se ie že po naših časopisih pisalo o kmetskem vprašanju, a pogrešali smo dela, ki bi obravnavalo celoten kompleks tesra. za naš narod in za našo državo življenjskega vprašanja. Navedena Erjavčeva Krnica iz-polnuje to vrzel v naši publicistiki. Knjiga je pisana v poljudni obliki, za ljudstvo, a Jo bo pridom v zel v roke vsak, ki se zanima za aktualna poti-jična in gospodarska vprašanja, ki jih bo treba rešiti že v naibližnji bodočnosti. Zato knjigo vsem najtopleje priporočamo, zlasti ker je cena pri današnuh razmerah izredno nizka. Dobi se po knjigarnah in v upravi »Ljudskega Glasa«, Ljtjbliana. Frančiškanska ulica 6.
Marlionetn ogledallšče v Ljubljani. V torek, 24. februarja »Prolog*
—	»Čarobne gosli«, ob 4. uri pop. V četrtek, 26. februarja, »Prolog« — »Čarobne gosli«, ob 4. uri popoldne.
V	nedeljo, 29. februarja. »Prolog« — »Čarobne goli«, ob 4. uri popoldne.
Dosedanji uspehi mezdnega gibanja delavcev usnjarske stroke.
Pred tedni smo na kratko poročali o pogajanjih, oziroma o mezdnem gibanju v usnjaski stroki. Pogajanja so se pričela približno pred tremi meseci med zastopniki delavstva na eni, ter zastopniki industrije na drugi strani. V svojem poročilu, smo omenili, da so sc pogajanja zelo počasi vršila in smo navedli tudi vse vzroke za to. Danes opišemo delni zaključek pogajanj in pridobitve za delavstvo, ki je zaposleno v vseh večjih podjetjih usnjarske obrti.
V	mesecu januarju so se zastopniki delavstva in industrije sporazumeli v toliko, da bi se mezde delavcev in delavk začasno zvišale za 4 krone dnevno, veljavno od 1. decembra 1919. Dne 19. t. m. pa so se pogajanja obnovila. In pri teh pogajanjih se ie za delavstvo dosegel zopet lep uspeh, ki pa vseeno še vedno ne odgovarja v toliko, da bi delavstvo popolnoma zadovoljil.
Pri tej priliki bi opozorili vse tovariše in tovarišice, da si preje dobro premslijo, predno žalijo prizadete zaupnike, ki so vodili ta trudapol-na pogajanja. Seveda ie lahko v de lavnici ali na shodu zahtevti 10 K urne plače, ali to v resnici tudi doseči je pri tei slabi konjunkturi težko, ker v usnjarski stroki zelo primanjkuje sirovim
Navaiamo sedaj sledeče uspehe, ki so veliavni do 27. marca t. L, in sicer:
. 1. Družinske doklade se pripo-znaio od januarja 1.1. in se tudi takoj izplačajo za ženo. oziroma mater ali očeta tedensko 24 K. ako je oče. oziroma delavec vdovec in ima nedorasle otroke in mu vodi kak drug družinski član gospodinjstvo.
2. Za nedorasle otroke, t. j. do 14. leta in naiveč štiri otroke, se izplača tedensko za vsakega 15 K.
V^asu od 20. t. m. do 27. marca 1.1. se urede vsi drugi spori, ki so ostali še nerešeni. To vse bo izdelal v to voljeni odbor, ki bo čimpreje rešil zadeve v obojestransko zadovoljnost.
3. Plače vsemu delavstvu v večjih podietiih se zvišaio za 30% na sedanjo mezdo. K sedanji mezdi se prišteva tudi začasno pridobljene 4 K: n. pr.: kdor ima prejšnji teden 190 a!l 210 K tedensko, dobi ta teden 190 In 30% = 247 K; 200 in 30* = 273 K Za akordante velia isti povišek od 30% na današnjo plačo.
Za sedal torej so se dosegli ti uspehi. Po preteku šestih tednov se bodo pa vse zadeve na novo uredite, času in draginji primerno.
Za tarifniodsek:
Toinc.
Vsi zaupniki krajevne politične odganizadie naj se zanesljivo udeleže sestanka dne 21. t. tn. ob pol 7. zvečer v Mahrovi šoli. Zadeva važna in nujna. — Tajništvo.
Vsi zaupniki železničarske organizacije se vabijo, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto 21. t. m. ob 6. uri zvečer v Mahrovi šoli. Prihod vseh je nujno potreben, ker se bo pofočalo o važnih zadevah najnovejšega časa. — Pokrajinsko tajništvo.
Občni zbor^ kovinarske podružnice na Javorniku se bo vršil dne 29. februarja ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne gospe Rozalije Žumer. Dnevni red: L pozdrav in nagovor Predsednika: 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika: 4. poročilo kontrole: 5. volitve novega odbora: 6. raznoterosti. — Občni zbor se vrši točno ob 4. uri. če bo sklepčen, če ne pa vsekakor pol ure ooznele. ne oziraje se na število članov in z istim dnevnim redom. Delavci, sodrugl. čas je prišel, da izvolite v novi odbor tovariše, ki jim zaupate. — Predsednik.
Politični pododbor za Krakovo-Trnovo sklicuje v nedeljo, dne 22 t. m. v gostilno g. M. Sokliča, Pred konjušnico. ob 10. uri dopoldne širšo odborovo sejo. na katero vabi vse zaupnike tega okraja. Vablleni so tudi ostkli člani politične podružnice za Krakovo-Trnovo. — Kakor že naznanjeno. odpade na ta dan nameravani iavni ljudski shod.
Lesni delavci v Ljubljani. V nedeljo, dne 29. febr. 1.1. ob 9. uri dop., se bo vršil redni občni zbor podružnice lesnih delavcev za Ljubljano v
Mahrovi šoli, Krekov trg. Dnevni red: 1. poročilo načelstva, 2. blagajniško poročilo in nadzorstva, 3. raznoterosti, 4. volitev odbora. — Odbor.
Delavska predstava v dramskem
gledališču se vrši v nedeljo, dne 22 t. m. ob pol 8. uri zvečer. Vprizori se »Brezdno«. Vstopnice se dobe v šelenburgovi ulici 6, H. nadstr.
Občni zbor »Svobode* \ Zagorju se radi nastaiili zaprek ne bo vršil dne 22. t. m. .ampak 29, t. m.
Občni zbor kovinarjev podružnice Sava«Jesenice se ne bo vršil dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne, temveč ob 9. uri dopoldne.
Podružnica živilskih delavcev v Celiti priredi v nedeljo, dne 22. februarja shod snjošnih živilskih delavcev ob 9. uri dopoldne pri »Zelenem travniku«.
Iz Slovenile*
Radovliica.
Dne 2. t. m. se je vršil obč. zbor kraj. pol. organizacije J. S. D. S. pri Koku v Predtrgu pri Radovljici. Po temeljitih poročilih društvenih odbor* nikov se je na to volil nov odbor, in sicer so bili soglasno voljeni sledeči sodrugi: L. Patik. predsednikom. Iv. Šega. njegovim namestnikom, sodru-žica Am. Zamperlo. tajnici, Silvin Flander, blagajnikom in njegovim namestnikom Iv. Zaplotnik. Odborniki in sicer za Radovljico so sledeči: Iv. Šlibar. M. Ivnik, Dernič Mat. in Mulej Fr.; za Predtrg pa; Petrnel And., Legat A. in Bohinc J.: za Lipnico: Troha I. st. in Lukan Fr.; za Novo vas: Kapus iv. in Selan Iv.; za Mošnje: Kokalj Anton in za Ljubno: Presterl Iv. — Po obč. zboru se je vršila takoj odborova seja. kjer so se sklenili' lako umestni predlogi, ki bodo za organizacijo dalekosežntrga pomena. — Pri tel priliki pripominjamo, da Ima ta organizacija v Radovljici kons. društvo, ki tako krasno uspeva, da bo v kratKem adkrililo tako do številu članov, kakor tudi denarnem prometu vsa ostala kons. društva v Sloveniji. Po občnem zboru se le vršil na to laven političen shod. kjer Je govorila so-družica Ada Kristanova in sodrug J. vVeiss z Jesenic. — Obširna ovorana gostilne Kokove je bila natlačeno polna. Z zadovoljstvom povdaiiamo, da ie bilo med poslušalci mnogo že-nš,«f deklet. Govornic? Ie v skoro dvournem govoru vsestransko, prav temeljito in po domače — razložila sedanii politični položaj In z živimi vzgledi pokazala, s kako skrbjo re-šuieio razni ljudski »priiatelii« najbolj pereča dnevna vprašanja. Sodr. V/eiss ie na podlagi vsakdanjih vzgledov dokazal, kie ie iskati pravega vira sedanie draginle in kdo se okorišča s to draginjo. Ne delavec, ne mali kmet. ne uradnik, temveč oni ljudje. ki verižiio na debelo, oni veleposestniki. ki imaio na vagone svojih pridelkov na prodal in slednjič vele-kapitalistične banke, ki so v rokah par bogatašev.
Št Pavel v Savinjski dolini.
Minulo nedeljo se ie vršil tu shod naše stranke, ki le bil zelo lepo obiskan. Govoril ie sodrug Martinčič iz Celja Orisal nam ie zunanji položaj države. Volne nočemo. Povsod in tudi tam bo padel imperijalizem ki ie danes kriv vseh krivic in razmer. Treba bo usposobti ves naš proleta-rijat, da nekoč nastopi in prevzame to. kar mu gre. Treba izobrazbe. Go vOrnik nam ieomenja! stremljenja nasprotnih strank, valutno in agrarno vprašanje. Temeljito ie razpravlinl o gospodarskem položaiu in o kenzu-mu. ki se tu ustanavlja. Končno ie zahteval. da se izkoriščani delavci na polju, v tovarni in drugod /družijo vsi v stranki, ki ni od danes, ki ie dokazala svojo^živlienjsko silo tud; pri nas, ki ie vsepovsod na zmagovitem potu in ž nio pravica in kultura, nfiz-prosna nasprotnica kapitalizma m Klerikalizma. — Iskrenost govornikovih besed je našla popolno razumevanje in živo priznani*. Naši probu-jeni Šentpavlani -bodo ob volitvah častno storili svolo dolžnost. Niso m ne bodo klonili "reti onimi, ki črno In zavistno gledaio na razvoj in uspen našega dela.________
Prireditve.
Koncert t Tržiču. Pevska šota »Slov. bralnega društva* v Tržiču priredi v nedeljo, dne 29. t. m. v »Sokolskem domu« pod vodstv m ravnatelja Alb. Lajovica svoj 1. koncert s pestrim sporedom. Koncert se ponovi v nedelio. dne 7. marca ob znižani vstopnini.
Zveza trgovskih nastavllencev naznanja vsem članom, krai. skupinam In zaupnikom, da se, vrši letoš-
nji občni zbor v dneh 19.. 20. in 21. marca v Ljubljani z običalnim dnevnim redom. Prosimo v«p krai skupine. da nam takoj naznanijo imena delegatov in gostov, kateri se občnega zbora udeleže. — Odbor
Kraic-vni odbor Narodnega svela za Ljubljano in okolico ima v soboto, t. j. 21. t. m. ob 20. uri svojo sejo v zadnji sobi kavarne »Zvezda«. Vabijo se tudi zaupniki.
Organizacija voi. Invalidov, po* . družnica za Trbovlje vabi na javni invalidski shod, ki se bo vršil v nedeljo. dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Jakob Božiča. Poroča iz prijaznosti tovariš Meznarič Ivo is Celja. — K obilni udeležbi vabi odbor.
»Društvo tehnikov v Ljubljani.« priredi v soboto 21. t. m. ob 20. uri v verandi hotela »Union« svoj prvi dnižabni večer s primernim zabavnim sporedom. Vstop dovoljen le članom in njih rodbinam. Vpeljati goste je dovoljeno le proti vabilu. Ho je pravočasno po društvenih članih reklamirati v društvenem tajništvu Gradišče 10 III. Vstopnina prosta!
Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svoboda“.
Aprovizaciia.
PRODAJA SLADKORJA.
Na vsak odrezek štev. 2 se dobi v vojni prodajalni pol kilograma sladkorja po spodai navedenem redu. Strankam se priporoča, naj pridejo zanesljivo šele ob določeni uri. da ne bo po nepotrebneu poktajanja.
Stvar policijske straže pa ie. da norenega ne pusti v prodajalno, predno ni zanj določen čas. ker nikakor ne gre. da bodo stranke, ki se najprvo postavijo pred trgovino, dobile naiprvo sladkor, četudi ie zanje določen poznejši čas ali celo drugi dan. Če se bodo spuščale stranke po tem redu v prodajalno, tedaj ne bo treba nobeni stranki čakati čez določen čas.
Zamudnike, ki se zglase pozneje, ali stranke, ki hočejo predčasno slaa-kor. pa ie treba brezpogojno odsloviti. — Za zamudnike se bo določil čas po končani prodaji.
V pondeljek. dne 23. popoldne: na št. 65 od 2. do Vi4. na št. 67 od četrt na 4. do četrt na 5., na št. 6fc od četrt na 5. do 5.. na št. 69. od 5. do pol 0.
—	V torek, dne 24. dopoldne: na št.
71 od 8. do tričetrt na 9., na št. 72 od tričetrt na 9. do pol 10., na št. 94 od pol 10. do tričetrt na 11. na št. 95 od tričetrt na 11. do pol 12. — V torek, dne 24. popoldne: na št. 66 od 3. do pol 6. — V sredo, dne 25. ves dan: na št. 70 od 8. do 12. in od 3. do 6 — V, četrtek, dne 26. dopoldne’ na št. 73 od 8. do pol 9.. na št. 76 od pol 9. do
9.. na št. 77 od 9. do pol 10.. na št. 7S od pol 10. do lr', na št. 79 od 10. do pol 11., na št. 80 od pol 11. do 11 . na št. 81 od -11. do pol 12. na št. RJ oj pol 12. do 12. — V četrtek, dn? -O. popoldne: na št. 83 od 2. do pol 3.. na št. 84 od pol 3. do 3., na št. 85 od 3. do pol 4 na št. 86 od pol 4. do 4.. na št. 87 od-4. do pol 5., na št 88 od hoJ 5. do 5„ na št. S9 od 5. do pol (•.. na št. 90 od pol 6. do 6. — V petek, dno 27. dopoldne: na št. 91 od S. do p >1 9., na št. 92 do po! 9. do 9.. na št. 93 r.d
9.	do pol 10.. na št. 94 od pol 10. di 12. — V petek, dne 27. popoldne: na št. 96 od 3. do 4.. na št 97 od 4. \h pol 5., na št. 98 od pol 5. do pol 6. --
V soboto, dne 28. dopoldne, na št. V* od 8. do tričetrt na 9.. na št. 100 od tričetrt na 9. do na št 101 od 9. do pol 10.. na št. 102 od pol 10. do 10., na št. 103 od 10 do pol 11., na št. 101 od pol 11. do 11.. na št. 105 od 11. do pol 12.. na št. 106 do pol 12. do 12. -
V soboto, dne 28. popoldne: na št. 507 od 2. od pol 3.. na št. 108 od pol 3. do
3.. na št. 109 od 3. do pol 4., na št. 139 in 140 od pol 4. do 4., na št. 63 od 4. do pol 5„ na št. 110 od pol 5. do 5. --- V pondeljek. dne 1. mavca dopoldne: na št. Ul od 8. do četrt na 10.. na Št. 112 od četrt na Hi. do 10., na št. 113 od 10. do 11.. na št. 114 od 11. do 12. — V pondeljek, Uno 1. marca popoldne: na št. 115 in Hf* od 8. do pol 9.. na št. 117 in 1Ii< od pol 9. do 9., na št. 119 in 130 od 9. do po! 10., na št. 121 in 122 od pol 10. «io
10.. na št. 123 in 124 od 10. do pol 11.. na št. 125 in 126 od pol 11. do 11.. r.a št. 127 in 128 od 11. do pol 12., na’ št. 130 in 131 od pol 12. do 12. —- V torek, dne 2. marca dopoldne: na štev. 132 in 133 od 8. do pol 9.. na št. 131 in 135 od poj 9. do 9., na št. 136 od 9. do pol 10
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
KAJO DELIČ
iartlii nnmnrnili *e tak°i sprejme, ijdlalu- PUlUUllllN Hrana In stanovanje v liiši. Zelena jama 157.
RAZPIS
Zenitna ponudba.
zn; niti z gospodično ali \dovo v staroati do 36 let, ki bi imela malo posestvo, trgovino ali denar v gotovini v »vrho skorajšnje ženitve. Sem mizarski mojster, star 33 let ter imam več tisoč kron prihrankov. Ponudbe, čc mogoče s sliko pod .Tajnost” na upravo .Naprej*.
Ilatait, 23 let star,
koj oženil z mlado, zdravo gospodično ali tudi vdovo, ki ima nekaj premoženja ali morda posestvo. One, ki imajo veselje in korajžo za to, naj mi pošljejo svoje ponudbe s sliko na upr. »Naprej" pod .Pomlad”.	247
Odvetnik dr. Jos. Sajovic
je otvoril pisarno v Ljubljani,
Kolodvorska ulica stev. 8, nasproti hotela Štrukelj
v družbi z odvetnikom dr. Josipom Hacinom.
Zobozdravnik M. U. dr. Zv. Janežič
se je nastanil na Bledu.
Ordinira od 9. do 12. ure.
družba z o. z.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje
Ljubljana, Joto alitl 2. Maribor, MtgMn tlita 34.
J. I P. Ljubljana. Brzojavni naslovi:	J. I. P Maribor.
Tehnični ravnatelj: avtor. dv. Inž. V e c 1 a v F i d r h e 1. Komerr.ijelnl ravnatelj: Viktor Kukovec.
Odd. I. Projekti, proračuni. Nasvetovan]« in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo.
Odd. 11. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska rnelijoraclja.
Odd. 111. Beton, železobeton. Železne koi stiukdje.
Odd. IV. Železnice, ceste, predori, mostovi.	3«
Odd. V. Industrijska in gospodarska poslopja.
Odd. VI Komerdjalno razpečavanje gradiva, orodja In Industrijskih tvarin.
na Koroškem
se takoj predi.
Naslov v upravi »NAPREJ" pod -Korotan".	241
Telefon interurban št 178.
Poštni čekovni račun št. 10.532,
Moten p« Pohištvo, »“igi
Sprejme se takoj
Spalne, jedilne ln gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomaue, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po
-	- - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - -
Karol Prels, Maribor, Stolni trg 6
in jih obrestuje po čistih
boljša oseba, ki zna dobro ku h a ti, samostojno voditi celo gospodinjstvo, oskrbovati mlado deklico in dečka ter vsled celodnevne zaposlenosti hišne gospodinjo v trgovini nadzirali sploh vse hišne posle. — Ponudbe na Josip Weiss, pekar, Karlovae.
Priznano fini kranjski
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestnje po čistih
lastni >, delek razpošilja
Ivan Premeri, Nta MoMa ni« it. ia
sledeče vrste
priporoča na debelo:
»Urantis Papirnica"
Ljubljane, Mesini trg Etov. ti
kupi vsako množino in plača najv. ceno
Priporočamo:
JOSIP JUG
stavbeni - pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA
Rimska cesta 1.0.
vešče opekarskega dela
v okrogli peči ter pri strojih za zidno tu strešno zarezno opeko flga«, zlagati, notri In ven voziti, strojni ~ Brenner, Setaer, Ela- nnd Ausscheiber, Mascbinenleute) se sprejmejo takoj m
celoletno delo v
opekarni Lajtersberk pri Mariboru.
fmoli bi prosto stanovanje, kurjavo, razsvetljavo ter del vrta na
mapolago.	129
(kantina)
se takoj odda solidni osebi v pivovarni UNION, Spodnja Šiška. Glede natančnejših dogovorov naj so interesenti nemudoma oglase od 5’. do 6. ure zvečer pri vratarju. Stanovanje v tovarni brezplačno. 952
Arhitekt in mestni stavbenik 71 Robert Smielowski Rimska cesta 2.	J&nenM zaved DiTagO »Sr®» 			v Ljubljani: —	—	——				Beton, železobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Hilšerjeva ulica 7. 73
Arhitekt in stavbeno podjetje 72 Viljem Treo Gosposvetska cesta 10.	Elektrotehnični predmeti 74 „ Svetla" Mestni trg 25.	Graver 77 A. Černe Dvorni trg 1.	Manufaktura in zaloga oblek 79 Sehwab & Bizjak Dvorni trg 8.	Prodaja in popravila pis. strojev 81 The Rex Co. Šelenburgova ulica 7/1.	Stavbeno podjetje 82 Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6.
Gramofoni, godbeni avtomati 76 A. Rasberger Sodna ulica 5.	Fotograf 75 Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5.	Lesna veletrgovina 78 Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 31.	Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80	Špedicija 83 F. & A. Uher Šelenburgova ulica 4.	Železnina 84 Zalta & Žilic Gosposvetska cesta 10.
Žarnice 91 „Svetla“ Mestni trg St. 25.	Mizarstvo 92 Josip Slejko Zg. Šiška St. 82.	Oblast, konccs. zavod za pokončavanje miši In mrčesa 93 Miroslav Zor Kolodvorska ulica Stev. 39/11.	Stavb. In pohištveni pleskar in ličar Josip Jug 94 Rimska cesta St 16.	Gostilna »Mali Triglav” 95 Karol Cigler Spodnja Šiška pri državnem kolodvoru.	Kleparstvo in vodovodna inštalacija Leopold Bogi Gosposvedska cesta št. 18. 96
Raznoževalno aparate Opalographe in potrebSčins k istim dobavi The Rex Co. Šelenburgova ul. 7. 223	Kleparstvo in vodovodna instalacija Alojzij Goršič Sp. Šiška, Kavškova c. 224. 224	Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, antogaraža J. Goreč Gosposvedska c. 14. 225	Pristna domača vina, najizborneiša kuhinja 226 pri »Zagorjanki" Židovska ul. St. 1.	Export čevljev 227 Aleksander Oblat Sv. Petra c št 16.	228 Krojaška delavnica Krekov trg št. 10 v hiši Impex.
Restavracija „Maribor" Graiski ‘n? »•		v MsFibG^-u: 				Špecijalna trgovina s čevlji Grajski irg 1.	
Manufaktura 85 Dragotin Jančič Aleksandrova cesta 11.	Modna trgovina .86 Franjo Mayer, Glavni trg. Kopač & Nilergal, Glavni trg.	Nakup in prodaja posestev 87 H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6.	Špecerije 88 Adolf Welgert, Aleksandrova e. 13. Ferd. Greiner, Gosposka ulica 2.	Trgovina z mešanim blagom 89 Marija Slemenšek Maistrova ulica 17.	Čevljarstvo 90 Ham Andrej Vetrinjska ulic;: 15.