JUT,i •^•iri* dne 24. oKtos>. Štev. 45 Upravništvo in uredi^tvo »DOMOVINE« Ljubljana, - « • * . ... ;— ---------- ------------ •• T,—i"" Knafljeva ul. št. 5. I! radstrop., telefoni od 3122 do 3126 1711313 VS8K C6tft6K letno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, oodruž v Ljubljani št. 10.711 | v®««* % polletno 24, celoletno 48 dm. - Amenko letne 1 dolar. Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno <8, celo- 2 a večjo izobrazbo obrtne in trgovske mladine 'Do:. -Ariji čas zahteva od vsakega posameznika čimveč in tem boljše izobrazbe. Tudi vsak stan zahteva od vsakega svojega pripadnika čim višjo izobrazbo, ker le strokovno izobražen človek more dolžnosti svojega stanu točno vršiti, se v svoje delo posvetiti in ugled svojega stanu dvigniti. Mnogo se govori ni piše o gospodarskem podvigu in gospodarski iz. brazbi našega kmeta. Toda naš preprosti kmet se le z nezaupanjem obrača do vseh novotarij, ki naj bi ga dvignile in pripravile do naprednega kmetovanja, k izboljšanju njegovega gmotnega stanja. Kar je potrebno kmetu, je v še večji meri potrebno našemu obrtniku i.n malemu trgovcu. Za kmečko mladino se od leta do leta ustanavljajo kmečko nadaljevalni tečaji, kjer šoli odrasla mladina prejema najpotrebnejše nauke in navodila; kmečka dekleta se izobrazujeio v gospodinjskih šolah in tečajih Za bodočega obrtnika pa je v tem oziru še prav malo preskrbljeno, zlasti na deželi. Po mestih in večjih trgih imajo obrtni vajenci obrtno nadaljevalne šole, ki jih po deželi ni. Tudi obrtniški vajenci, ki se uče obrti pri obrtnikih na deželi, so potrebni strokovne izobrazbe. Vendar sta obrtniški in tudi trgovski vajenec na dežel' prepuščena samemu sebi in dobri volji svojega gospodarja, brez obrtne nadaljevalne šole in brez strokovne izobrazbe. To ne bi smelo biti. V vsakem večjem kraju je toliko vajencev obrtnega ali trgovskega stanu, da bi jim morala. biti vsaj za daljši okoliš strokovna izobrazba na razpolago. Vsak zaveden obrtnik in trgovec, ki ima v svojem obratu vajence, bi moral skrbeti, da bi njegovi vajenci ali vajenke sprejemali strokovne nauke, ki jih bodo "v poznejšem svojem življenju nujno potrebovali. Posamezni podeželski obrtriiki izkoriščajo učenca v svojo korist, saj jim morajo ponaiveč poleg tega, kar se uče za svoj bodoči stan, delati tudi druga, hlapčevska opravila, ki nimajo z obrtjo prav nobenega stika. Res je sicer, da je ustanovitev obrtno nadaljevalne šole združena z raznimi izdatki, toda ti niso niti daleč v primeri s koristjo, ki jo nudi taka šola Od našega obrtnika se dandanašnji zab' va mnogo. Mladenič, ki ne bo obiskoval oortno nadaljevalne šole, ne bo mogel biti kos. zahtevam, ki se v današnjih časih zahtevajo od dobrega obrtnika. Bili so časi. ko po kmečkih vaseh ni bilo obrtnikov, niti trgovcev, in so kmetje za svojo potrebo, zlasti v zimskem času, dobili v hišo potujočega rokodelca, ki je izvršil za družino potrebno obutev ali obleko iz domačega platna. Toda časi so se izpremenili. Kmet. ki si je prej v zimskem času sam pripravljal potrebno" orodje, tega ne dela več sam, ker mu ie v vsaki vasi na razpolago rokodelec in obrtnik, ki mu vse potrebno kaj hitro nanravi. Tudi trgovina je že v vs^ki vasi. Zato podeželje potrebuje veščih in izobraženih obrtnikov in trgovcev. Sicer pa tudi ni nikier rečeno, da mora rokodelec, ki se je izučil obrti na deželi, ostati vedno na deželi. Tudi on želi boljšega zaslužka in napredka, tudi na deželi izučeni obrtnik ali ■-i j ivec si želi tja, kjer skuša uveljavili svo- je zmožnosti. Spretnost je lepa reč, ki posamezniku mnog j pripomore k napredku, vendar sama brez potrebne izobrazbe ne more nuditi tega, kar sedan;i čas zahteva od obrtnika. To mu more dati le potrebna šola. Zakon o obrti sicer točno zahteva od vsa- nmMi kega obrtnika predpisano :ibrazbo • samostojno izvrševanje obrti, • "ar še uri« šel do potrebne veljave, nit' povsod ns upoštevajo, čeprav so dani marsikod vsi pogoji, ki zahtevajo ustanovitev obrtno nadaljevalne šole. Zato je čas, da bi obrtniki skrbeli, da se v krajih, kjer je zadostno število vajencev, ustanove take šole. Ugled obrtnega stanu se bo dvignil le s strokovno izobraženimi in v svoji obrti vsestransko veščimi obrtniki. Zato mora veljati za vsakega obrtniškega in trgovskega vajenca pravilo, da obiskuje predpisano šolo. Okoli vprašanja hmeljskega izvoza v Ameri Hmeljska kupčija v Savinjski dolini že nekaj časa čisto počiva. Prodala se je doslej le majhna količina pridelka v sosedne države. Hmelja letos po svetu ni preveč, toda vojna preprečuje trgovino z Ameriko in delno tudi z nekaterimi drugimi državami. Nedvomno bi šlo blago lahko in po lepih cenah v denar, če bi teh zaprek ne bilo. Kolikor nam je znano, so se storili koraki, da bi se nekako našla pot za izvoz v Ameriko, a ni šlo. Pravkar so se razširile nepotrjene" vesti, da bo mogoče z Ameriko redno trgovati. Ne vemo, koliko je resnice na teh vesteh, če pa je kaj, se ne sme zamuditi priložnost. Odločujoči hmeljarski činitelji naj se pobrigajo, da se čas ne zamudi Hmelj je kar važna postavka v naši trgovini s tujino in denar, ki ga dobijo hmeljarji, se pozna tudi izven hmeljarskih okolišev. Sni ie jasno, da se z dobro prodajo hmelja poveča kupna moč hmeljarjev. Ne pretiravamo, če rečemo, da ima od dobrega hmeljarskega leta v Savinjski dolini po malem koristi skoro vsa Slovenija. Torej nekaj upanja imamo, da se bo blago prodalo v Ameriko, Če bi pa ostalo, naj hmeljarji posušenega blaga nikar ne zmečejo proč. Razmere so take. da se bodo po koncu vojne skoro gotovo lahko vse stare zaloge prodale. Seveda lahko vojna traja dolgo časa in napravi še mnogo zla. Pač vsi hmeljarji se dobro spominjajo let po svetovni vojni in takranih visokih cen hmelja. Cene pri neznatni kupčiji se v Savinjski dolini gibljejo med 35 in 40 din. v Vojvodini pa med 33 in 38 din za kilogram. V Nemčiji, kjer je blago že precej razprodano, so cene višje. Gibljejo se med 57 in 64 din (po zviša-nem klirinškem tečaju marke). Prav tako je prodano iz prve roke že tudi precej blaga v Češkomoravski. Cene se gibljejo okoli 48 din, za slabše blago pa po 36 do 45 din za kilogram. Podobne cene so v Belgiji. Če bi še odprla trgovina z Ameriko, kamor skušajo nekateri izvažati na lastno odgovornost, bi se cena našemu hmelju precej zvišala. Sodijo, da bi znašala čez 42 in morda do 50 din za kilogram. Upamo, da so odgovorni hmeljarski činitelji stalno na straži. Ce se bo nudila priložnost, se ne sme zamuditi. Premalo je nadarjestift kmeč otrok v sredni V Kragujevcu so nedavno ustanovili Zadrugo za šolanje vaških otrok na srednjih in .strokovnih šolah. . Totanovitev je izzvala v ,'sej Šumadiji splošno priznanje in se je v zadrugo vpisalo mnogo ljudi. Zadruga bo podpirala višje šolar: • kmečkih otrok, ki so zadnje čase čedalje ? olj redek pojav tudi na srbskih srednjih in -trekovnih šolah. Svbje čase so bili s pomočjo državnih podpor in zasebnih dobrotnikov številni nadarjeni srbski kmečki sinovi "najboljši učenci srednjih šol Iz teh vrst je izšla vrsta n-. večjih mož med srbskimi prosvetnimi delavci, iržavni-ki ;n vojaki. Zdaj je število krneč": h sinov na srednjih šolah izredno majhno in je še tisto malo število kmečkih otrok, ki obiskujejo srednje šole, po večini iz najbližje okolice mest. Skoro isto kakor za srbsko Šumadijo velja za Slovenijo. Pred vojno je biia v sredtt> a šolah večina kmečka. Kmečki dijaki. ... b pretežno bolj nadarjeni m vztrajnejši »V akjfe. i-azvajencev. Ni dvoma., da so u#pe- hi na srednjih šolah dandanes zato tako kla-1 verni, ker je večina dijaštva ne glede na nadarjenost meščanska. Tudi pri nas v Sove« niji bi bila potrebna taka zadruga ali kaj podobnega, da bi lahko študirali na srednjih SoV-b rr-- Obrani nadarjeni kmečki in delavski otroki. Iz mladine, ki jo meščani tiščijo v g.mnazije, ker ne vedo, kaj bi z njo, pač ne more nastati posebno odličen izobra-ženski naraščaj. Malo vina v orasiošks shem Ivanjkovci, oktobra. Poleti smo imeli neugodno vr.ecie in tudi v oktobru ni bilo vreme mnogo boljše. Pogosto deževje je povzročilo na grozdju gnilobo. Vi-, ogi&dniki bi bili radi počrkali s trgatvijo do 31. oktobra, a ni bilo mogoče, ker se je gni ->ba preveč širila. :._ž>ko se je sredi okto- bra začela splošna trgatev. Po množirii pil-' I povpraševanje" in se plačuje po 6 do 10 din za delka je letina izredna slabfe, kakovost pa jft >M*er. Najbrž pa se ho doseglo še več, kajti , f T, • '. , • i _ __________; «. __4_____Jt___1-4- J„ »•> .»v. sredat^. Računati s povprečnim pridel&om^ štirih d° petih hektolitrov,^a oral. Tukaj|nji.{ mošti iAajo od 16»stopinj sladkorja naprej.*1 Fine vrste pa fiidi Iftlstopinj-ih'že vec. ) Cene so zelo povoljne. Za moštom je veliko enjene so bile že proidaje^do 12 din za lili-. Starega vina; je izredho maitrter se pla-uje fo 10" det 12'din, pa tudi več. Visoke ce-ssaremu vina so i; i flko lzk o r : šrtSi; i e redki rejši vinogradniki, nd§5So lahko čakali * • * - <11 Suho sadje bo letos, ko ne bo preveč ži-. veža, še posebno velike vrednosti. Sušeno Posušeno sadje mora biti voljno. Če ga "sffspUno; ffe"sme teči Več sok iz nfega. Suho sadje lahko ohjani vec let. U. suhem sa^i^ ^SHje spravimo na suh, zračen prostor se ohrppijo vse redilne snovi, saj nui.^. —*——98—---Ji----- šenjerrj na.., sonc^ .ali jiiugače edvzainemo * samo preobilno vodo. Na ta način napravimo sadje trpežno, ker se zaradi. pQjpanjkan^ vlage ne moreta v njem razviti plesnoba^HŠ, gniloba. Ostanejo pa v takem sadju fosfor,' apno, železo, magnezij, žveplo in druge Vjid-' mnske snovi. Poleg tega seV^iijijo st^-hem sadju ves sladkor ;njžkaie"h; vitgj^nr* Sušenje sad^a ne prihaja v 'peštev sari^o j za kmete in lastnike sadnih vrtov. Prav J-aKo^ »aj delajo tudi naše meščanske gospoclini^ Za sušenje si lahko napravimo leso sarnL* V velikosti štedilnika ali pečice naredijnp* lesen obod. Po dolgem in, v šujjno ^sibij^p^o.^ tanke lesene late pol centimetra narazen. _ Trikih les naredimo več, in sicer enakih, 'da jih lahko naložimo na štedilnik ali v pečic^ V nadstropjih. Ker imajo te lese precej .vt-sok rob, je med njimi dovolj zraka. Ako sušimo v nadstropjih, je treba lese menjavati. Sadju prav nič ne škoduje, ako se~več— krat ohladi in spet segreje. Nalašč kuriti" m-sušenje sadja ni treba, zadošča, če po "kosilu in po večerji postavimo lese na 'štedilnik ali V pečico. Izrabimo pa tudi lahko-solnčno toploto. Za kmečke peči so lese spletene iz vrbovih šib. Te lese .so podolgovate .,o"hIike in na koncu imajo ročaj. ur /u; > . sušenje naften j erio sadje mora biti zrelo. Tudi črvivo sadje se lahko suši, ako ga skrbno obrežemo. Jabolka za sušenje narežemo na krhlje in skrbno odstranimo peške in hišico za peške. Polagamo jih v osoli eno mrzlo vodo (šest"'čo osem gramov soli na liter vode). Vendar sadje ne sme ostajati dalje časa v s^sni Ako ravnamo tako, bo irrtel tudi suh izdelek svetlo barvo. Krhlje zlozimo tesno na leso in leso postavimo na sq1jqc% čg je vroče, J^večer ali v deževju sušimo-sadje na štedilniku ali v pečici Okus-, nejš%sin lepše po barvi je sadje, ki, ie sušeno vs$j ;4elno na svincu. .Seveda, če solnca ni, jga na solncw-ne, morepio sušiti. V§aj nekaj jabolk g} lahk sik) kakor za časa faraonovu Puščava je1 Ostala prav tako brezmejna Velikanske' piramide se še zmerom vzdigujejo visoko pod llebo kakor v faraonskih časih • - Jr Velika piramida je vsekakor največji s^ck^ menik.'kar jih je bilo zgrajeno na zemlji sploh-'..Pfav tako, kakor se' je dvigata proti i>ebu pred 6000 leti,'tako; se: dviga še danes. Sodobni praktični človek, se nehote vpiaša, čemu služi ta velikanski šfvor vzidanega ka-' rpenja Dvajset dolgih 1'^t je tisoče in tisoče, ,Siižrijew delalo samo pir.9.unicjo prj Kairu Ti spomenik, ki je bil ctalacen, da spiejme -ostanke egipčanskega kralja, ie trikrat sir-^ J ši od velikanske cerkve sv Petra v Rimu v * kijferi je prostora za okn^ 12 000 liiidi Pi-; tftrrfida" je visoka- H7 tri in pokriva '50 0'K> -kvadratnih metrov povrsihe Zanjo ieJbilo I treba 2,500 000 kuhtčnifc metrov kamenja ^ Ozčk, proti iseveru obrnjeni Vhod'v pira- rc ne- a trgatev II krapfti Drašiči^ ^Iftobra V Beli krajiai smo imeli letos siromaš«® je^en. Večina f »vinogradnikov je pridelala komaj šestino lanskega pridelka. Lansko leto je trta dobro, obrodila. Pričakovati je bilo, da bo šel lanski vinski pridelek razmerno dobro v denar, ker* je-bilo jasno, da leto nato priflelek ne rtiofe biti obilen. Trta namred dve leti zaporedno ne more dati obilno letino. Potem je prišli huda zima in z njo perzeba v vinogradih. V nižjih legah je pokazalo trtje pomladi zelo; nteler grozdja, da je bilo zanj škoda skord Vsakega dela. Toda vinogradnik mora streci trti in' jo negovati, čeprav mu ne obeta trenutno lepega pridelka. Mošt letos ni'preslab, m&lo pa mu j.e treba dodati sladkorja, ker je imelq grozdje premalo, solne?, Cene moštu in vijiu bodo gotovq rasle, a takoj., še ne. To vedo premožnejši, ki imajo denar. Kupujejo mošt in grozdje ter pripravljajo zaloge, ki. jim bodo brez truda vrgle lepe dobitke. Ubbžnejši kmetje ne morejo čakati ugodnejše cene, ker denar nujno potrebujejo.*" X Strašna povodenj v Španiji je terjala številne smrtne žrtve. V Španiji v pokrajini Kataloniji so doživeli te dni strahotne poplave. Mestece Vich je skoro čisto razdejano. Poplave sp fam porušile več sto hiš in več i tvornic. Nesreča je. napravila po dosedanjih podatkih za več sto milijonov pezet škode. Terjala je f vidi precejšnje število človeških žrtev. Mnogo ljudi pogrešajo. To je naj,večja poplava v poslednjih 36 letih. Pravijo* da je samo v Torelu zgubil,® življenje okoli 130 ljudi. - X Bivši voditelj španskih Kataioncev , ustreljen. Iz Barcelone poročajo, da je bil Companys, bivši voditelj Kataioncev in predsednik katalonske republike za časa državljanske vojne;'ustreljen v ječi Monj.uiehu. Obsojen je bil na smrt' od vojaškega sodišča. X Ruski učenjak sodi, da učaka človek lahko i50 let. V Moskvo je prispela vest, da živi v Kavkazu možak, ki šteje baje 130 let. Ta čas poskušajo njegovo pravo starost dognati s pomočjo listin. Ruska javnost pa se zanima za vprašanje, koliko let more človek sploh živeti. Na vprašanja, ki so jih zastavili moskovski listi znanim učenjakom, je prišlo mnogo zanimivih odgovorov Tako meni član moskovske akademiie znanosti pi-ofesot Bo-i gomolec, da tičaka človek lahko 150 let drugi učerijaki in zdravniki cenijo najvišjo mogočo ?ioVeško Starost celo na 200 let Da visoka stafost v Rusiji nikakor ni redek pojav, jSfi razvidno iz zadnjega ljudskega štetja, kf'se je vršilo lansko leto. Tedaj, so na-štePi -27 695' osft)," "ki so "imele po sto in več let Med niimi je bilo nad 10.000 mož in nad 17.000 žensk. Naše zunanje ministrstvo je objavilo te dni sporočilo, da je bil v zunanjem ministrstvu podpisan protokol o 12. zasedanju stalnega jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora, na katerem so se zaključila tiidi pogajanja, ki so se vršila v Beogradu od 20. septembra dalje. S tem protokolom se je uredila vrsta vprašanj gospodarskega značaja med Jugoslavijo in Nemčijo. Poleg sporazuma o povišanju tečaja nemške marke, ki je bil podpisan že prej, določa protokol med drugim razdelitev kontingentov v našem uvozu in izvozu za prihodno leto in rešuje še. mnogo drugih vprašani. S tem se v mnogočem izpreminja dosedanja osnova gospodarskih odr.ošaiev med obema državama. Ko je bil riodnisan nrotokol: le zunanji minister dr Cincar-Markovič podal izjavo, v kateri, je med drugim dejal: »Prav spričo iskrenega prijateljstva, ki veže obe državi, morem ugotoviti, da ni samo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo doslej obrodilo dobrih sadov, marveč ie poleg niega tudi politično sodelovanje pokazalo s svojimi dosedanjimi uspehi, da pomeni za našo državo v nasprotju z vojno plodno delo. Nadaljevanju in okrepitvi take politike sodelovanja ni nič na poti.« Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel nedavno v Nišu govor, v katerem ie o naši zunanji politiki dejal: V osnovnih smernicah naše politike ni sprememb Mednarodni položaj je tak, da imamo povsod okoli nas države, ki so v vojnem stanju. Dolžnost vlade je bila. da v teh viharnih dneh ohranimo naši državi mir. Temu vprašanju, ki nam ga zastavljajo po vsej državi, posvečamo največjo pozornost. Mi imamo danes jasen mednarodni položaj. Moramo svojo zunanjo politiko še dplje voditi v istih smereh, kakar smo jo do danes, to je, da se varujemo vsake pustolovščine in vsega, kar bi nas moglo soraviti iz mirnega stanja, v katerem živimo. Zato smo mi pazili in pazimo na to, da z našimi sosedi ohranimo dobre prijateljske odnošaje, da storimo vse, da' se naši gospodarski in drugi odnošaji z njimi v ničemer ne spremene, z ničemer ne skale, ker se v tem smislu tudi njihove koristi v celoti ujemajo z našimi. Ves nemški "riarodno-šdcialistični tisk v uvodnikih prijateljsko poroča o izjavi jugo-slovenskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča ob priliki nedavne sklenitve iugoslovensko-nemške trgovinske pogodbe. Tudi na berlinskih odločujočih mestih poudarjajo pomen te pogodbe, ki je znak dobrih odnošajev, ki vladajo med Jugoslavijo in Nemčijo. Ta sporazum pa naj obenem služi kot primer drugim državam, da državi Nemčija in Italija želita prijateljsko sodelovanje s svojimi sosedi Reuter poroča: Promet na cesti skczi Birmo na Kitajsko je bil odprt 17. t. m. Na kitajski meji je pričakovalo prevoze vojnega materiala, ki je bil, že prej nakopičen v birmanskem mestu Mašiu v bližini meje, 300 tovornih avtomobilov. Ti so takoj po odprtju prometa prevzeli blago in krenili v notranjost Kitajske. Do jutra so prvi prevozj že prispeli v Kunning, glavno mesto pokrajine Jiinana. Vožnja iz Lašia v 1000 km oddaljen Kunning je potekla brez nezgod. Japonci tokrat ceste še niso bombardirali. Dne 16. t. m. se je začel vpis ameriške mladine, ki mora vstopiti v vojaško službo. V vseh ameriških državah so se vpisovali obvezniki od 21. do 35. leta starosti. Pred uradi so se postavljali v vrsto sinovi milijonarjev prav tako kaker najsiromašnejši iz predmestij New Yorka. Vpisovali so se tudi Indijanci. ... Zračni napadi nemškega letalstva na London v noči na 16. t. m. spadajo med najhujše, kar jih je bilo od pričetka vojne. Številnim skupinam nemških lahkih bombnikov je uspelo predreti angleško obrambo ter prileteti nad številne londonske okraje, kjer so metale težke eksplozivne in zažigal-ne bombe. Precej je bilo prizadeto tudi sa-. mo mestno središče. V industrijskih četrtih je bilo zadeto več tvomiških zgradb. Reuter poroča, da je bil v noči na 21. t. m. izvršen doslej najdaljši napad angleških bombnikov na Berlin. Napad je trajal šest ur. V prvem delu napada je ležala nad mestom rahla megla. 2e v pol ure je bilo povzročenih pet požarov Več bomb je bilo vrženo na okolico Berlina in na industrijska podjetja v severnozapad-nem predmestju. Ob 3. zjutraj se je napad ponovil. Vrženo je bilo spet več težkih bomb v bližino središča mesta. Reuter poroča: Maršal Čangkaj^ek, ki se je odločil, da bo obdržal za vsako ceno pot čez Birmo, ki je bila odprta pred nekaj dnevi, je poskrbel za potrebne ukrepe proti japonskim napadom iz zraka, ki so že začeli. Vzdolž poti so postavljene protiletalske baterije, Prav tako je ob poti pripravljeno veliko oddelkov delavskih čet. Še ni minilo 12 ur, ko je bila pot odprta, so že-Japonci izvršili prvi letalski napad. Po. vesti, ki je prispela 12 Kunminga, je pot bombardiralo 36 letal na raznih točkah. Japonska letala, ki operirajo iz novih oporišč v francoski Indo-. kini, so izvršila prav tako hud napad na' Kunming, končno točko birmanske poti, kakor tudi na druga mesta v pokrajini Junanu. Te dni je po radiu govoril Francozom angleški ministrski predsednik Churchill. Izvajal je med drugim: »Francozi! Več ko 30 let sem korakal z vami in še korakam po isti poti. Nocoj govorim vam, kjerkoli ste in kakršnakoli je vaša usoda. Ponavljam ono željo, ki je napisana na luidoru (denar):. Naj Bog čuva Francijo! Tukaj doma v Angliji pod nemškim ognjem nismo pozabili zvez, ki nas družijo s Francijo. Vztrajamo na poti evropske svobode. Tukaj v Londonu, za katerega pravijo Nemci, da ga bodo spremenili v pepel, prenašamo nezlomljivo svoje breme. Angleško letalstvo več. kakor, izpolnjuje svojo dolžnost. Čakamo na napovedani napad na Anglijo. Toda vse to je za nas samo začetek. Zdaj v letu 1940. imamo kljub priložnostnim? izgubam nadmoč na morju. V letu 1941. bomo dosegli nadmoč tudi v zraku. Pomislite, kaj to pomeni! Nemci so s svojim mehaniziranim orožjem dosegli, da so obvladali začasno večino najboljših evropskih narodov Nemci in Italijani hočejo razdeliti Francijo in njen imperij. Pa ne samo francoski imperij bo razdejan, če zmagajo, tudi Alzacija in Lorena bosta odcepljeni, Niča, Savoja in Korzika bodo odrezane od Francije. Hočejo za vedno zlomiti francoski narod. Za Francijo to ne bi bil samo poraz, temveč popolno uničenje. Francozi morajo zato dvigniti svojega duha, preden ne bo prepozno. Mi in naši prijatelji v Ameriki, ki so tudi vaši prijatelji, vztrajamo v borbi. Zato zaupajte, kajti vse bo spet dobro. Če nam ne morete več pomagati, nas vsaj ne ovirajte! Čakajte na uro, ki bo prišla za vas. Nikdar ne bomo popustili, nikdar se vdali!« Angleški mornariški minister lord Alexan-erer je te dni imel govor, v katerem je med drugim dejal, da mora angleško prebivalstvo biti prav tako hrabro kakor angleška vojska. S tem bodo Angleži ne samo odbili napade sovražnika, marveč bo mogla angleška vojska prenesti svoje napade na pokrajine, ki jih je zavzel sovražnik in od tam nadaljevati vojskovanje. Ta čas, da je že pred durmi. Minister za letalsko izdelovanje, lord Bea-verbrook je dal angleškim listom izjavo, v kateri pravi, da ima Anglija danes za letalske pohode na razpolago več letal, kakor jih je imela kdaj poprej. Vozim sem, vozim tja.... To ni tako prijetno. Naposled se lepo odpočijem in popijem skodelico bele kave, pa je zopet vse v redu. 1—IHEDNO I Z D A T N KVALITETNA C I K O R 1 3 A Iz Bukarešte javljajo: V Rumunijo je prispelo mnogo nemških oficirjev, podoficirjev in pomožnega osebja, kakor tudi instrukcijskih čet s potrebnim orožjem. V petrolejsko ozemlje in v razne luke so dospeli oddelki za protiletalsko zaščito. Razen tega je prispelo mnogo letal. Poveljstvo nemških instruktorskih čet je v Bukarešti, kjer je nastanjeno v enem izmed največjih hotelov. Zadržanje rumunskega prebivalstva nasproti nemškemu vojaštvu je prijateljsko. Pravijo, da bodo ti nemški vojaki urili ru-munsko vojsko in da bo na ta način rumun-ska vojska v šestih mesecih razpolagala s 700.000 možmi, ki bodo izvrstno izurjeni, in opremljeni z najmodernejšim orožjem. .( Iz Vichyja poročajo, da se pogaja Francija za dokončen mir. Pravijo, da bo morala Francija poleg Alza-cije in Lorene Nemčiji odstopiti še Nizo, Dži-buti in Tunis Italiji. Nemčija in Italija bi se baje odpovedali vsem drugim. zahtevam, če bi Francija naprovedala Angliji vojno. Po švicarski vesti takim načrtom nasprotuje maršal Petain,, medtem ko sta se postavila podpredsednik vlade Laval in zunanji minister Baudoin na protiangleško stališče. Layal je'bil te dni sprejet^od nemškega kapcelajja HitlefjS. Pri sprejemu je bil navzocen tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. t Kakor pravijo zadne^vesti so medsebojni letalski napadi malo popustili, k, dasi se sicer nadaljujejo. Poročili z obeh strani govore o manjših izgubah. Angleška letala so*prejšne dni izvršila napade tudi na razne italijanske kraje. Angleško poročilo pravi, da so nastali požari v večjem številu italijanskih tvernic vojnega materiala v Milanu, Turinu in Aosti. Italijani pa zanikujejo, da bi oila angleška letala povzročila kakšno pomembno škodo. O vojni v Afriki ni posebnih poročil. Reuter poroča, da se v Egiptu, Sudanu in Palestini ni zgodilo nič važnega. Dopedsp.ji Španski notranji minister in najožji sotrudnik generala Franca Serrano Suner je bil imenovan za španskega zunanjega ministra. Kakor, znano je Suner nedavno končal važno .politično potovanje v Berlin in Rim. Do-zdajšni zunanji -minister polkovnik Begve-der je izstopil iz .vlade. Dosedanji državni podtajnik v notranjem ministrstvu Lorente je prevzel za Sunerjem. vsa Gpravila notra-riesra ministrstva in je podrejen neposredno predsedniku vlade. Iz vlade je'izpadel tudi trgovinski' minfeter Lastra. Na njegovo mesto je imenovan pokrajinski voditelj španske falange v Katr\l»niii Carseler. Imenovanje Serrana Sunerja za španskega zunanjega ministra pomeni novo ožjo zvezo španske 'Zunanje politike z velesilami osi. Suner je znan. kot eden največjih zagovornkov sodelovanja z Italijo in Nemčijo. Kakor poročajo švicarski listi iz Tckia, > poudarja več vcdihiih japonskih listov potrebo, da se zaradi zadržanja Ze- dinjenih držav čim prej doseže sporazum z Rusijo. Napovedujejo tudi zaključitev nenapadalne-pogodbe med Japonsko in Rusijo, o čemer so med Toki jem in Moskvo razgovori že v teku. V Strassbourgu je bilo v nedeljo veliko narodnosocialistično zborovanje, na katerem je govoril nemški namestnik za Alzacijo iWagner, ki je dejal, da je Alzacija spet priključena Nemčiji in sicer za zmeraj. Francija je po Wagnerjevih besedah neprenehoma napadala Nemčijo, da bi ji vzela čimveč pokrajin, po sedanji zmagi pa Francija take možnosti ne bo več imela. Nedavno so Italijani izvršili letalski napad na Perzijski zaliv. Italijanska vest pravi, da je bilo • ■-■■ na otok Bahrein vrženih 150 težkih bomb. Posadke letal, ki so sodelovale pri tem poletu, so lahko še nad krajem samim ugotovile, da so bombe povzročile veliko škodo velikim in modernim rafinerijam. Prav tako so bombe hudo poškodovale tudi petrolejske vrelce. Reuter pa poroča o tem napadu: Zastopnik petrolejske družbe na Bahreinskem otočju je sporočil svoji družbi, da o prii ki Italijanskega letalskega napada ni bil nobeden izmed njenih petrolejskih Vrelcev poškodovan. Prav tako ni bila povzročena ni-kaka škoda na sosednem arabskem ozemlju, kjer ima svoje vrelce 12 ameriških družb. V Angliji poudarjajo, da je Bahreinsko otočje samostojna država, čeprav je v pogodbeni zvezi z Anglijo in stalno biva na otočju zastopnik angleških oblastev. Razpravljajoči o napetosti na evropskem jugovzhodu objavljajo londonski listi podrobne razprave o položaju posameznih držav, ki Jih to vprašanje zanima. Nekateri listi so mnenja, da bo Sovjetska Rusija še ta teden opredelila svoje stališče do južnovzhod ne Evrope. Tedaj bo postalo jasno, ali je Moskva sklenila kak nov dogovor z Berlinom in Rimom glede južnovžhodne Evrope. Po nekih vesteh je Rusija dobila nemško ponudbo, naj bi zasedla razsežna zemljišča v Indiji, Iraku in Afganistanu, za protiuslugo pa dovolila nemškim četam prehod preko Turčije v smeri proti Suezu. Po mnenju carigrajskih dopisnikov angleških listov pričakujejo v Turčiji za bližno bodočnost še nadaljno ojačenje priti- ska držav osi na Grčijo in Turčijo, toda izražajo hkratu mnenje, da niti Turčiji, niti Grčiji ne grozi nikaka neposredna vojna nevarnost. »New York Times« poroča iz Hongkonga, da postajajo tamkaj vse bolj vidni načrti sodelovanja med ameriško in angleško vojno mornarico na Daljnem vzhodu. Ze pred časom je v Hongkongu prispela zaloga raznih nadomestnih delov za ameriške podmornice. V tamkajšnjih mornariških vrstah sodijo, da bo služil Hongkong za oporišče ameriških podmornic. Tu naj bi bilo stalno okoli 30 ameriških podmornic, ki bi lahko iz Hongkonga delovale proti japonskim prevozom preko Kitajskega morja. Na ta način bi bila odrezana pomorska pot Japonske na Kitajsko. Ladjedelnice v Hongkongu so že čisto opremljene za vsa morebitna popravila ameriških podmornic. »United Press« poroča iz Bangkoka, da je siamska vlada izjavila, da zahteva nazaj pokrajini Kambodž in Laos, ki ju ima danes francoska Indokina. Odločno stališče francoske vlade o tej zadevi je povzročilo protifrancoske demonstracije v Bangkoku. Predsednik siamske vlade Lu-ang Bipul Songram je te dni govoril po radiu in izrazil vzajemnost siamske vlade s čustvi siamskega naroda glede siamskih zahtev. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli in telice I. po 9.25, II. po 8.50, III. po 7.75, krave I. po 8.50, II. po 7 50, III. po 6.50, teleta I. po 9.50, H. po 8.50 din; na sejmu v Laškem: voli I. po 8.50 do 9, II po 8, III. po 7.50, telice I. po 8.75, II. po 8, III. po 7.50, krave I. po 8, II. po 7, III. po 6.75," teleta I. po 9, II. po 8 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Radovljici: špeharji po 15, pršutarji po 12, v Kranju: špeharji po 16 do 18, pršutarji po 14 do 15, v Laškem: špeharji po 15, pršutarji po 14, v Ptuju: špeharji po 12 do 12.50, pršutarji po 11 do 11.75, plemenske svinje po 9.50 do 10.75 din. KRMA. V Radovljici: lucerna in seno po 100. slama po 50, v Laškem: seno po 70 do 80, slama po 25 do 30, v Kranju: lucerna po 150 do 170, seno po 125 do 170, slama po 75, v Murski Soboti: seno po 60 do 70, slama po 35 do 40 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v okolici Brežic: navadno mešano vino po 7 do 8, finejše sortirano vino pa po 8 do 10 din liter. V ormoško-ljutomerskem okolišu se plačuje mošt po 6 do 10, staro vino pa po 10 do 12 din liter. Dosežejo se tudi \r"je cene. VOLNA. V Radovljici: neoprana 40, oprana 45, v Kranju: neoprana 32 do 36, oprana 48 do 52 din za kg. SIROVE KOŽE. V Radovljici: goveje 14, telečje 16, svinjske 12, v Kranju: goveje 22 do 25, telečje 26, svinjske 8 do 10, v Laškem: goveje 26, telečje 30, svinjske 10, v Murski Soboti: goveje 14, telečje 20 do 22 din za kg. Cene so vsekakor zelo različne, zato je verjetno, da niso v vseh službenih po roti lih pravilno navedene. -- ""V KROMPIR. V Radovljici 200, na ljubljanskem trgu po 175, v Kranju po 175 do 200, v Laškem po 200, v Murski Soboti po 130 do 160 din za 100 kg. ZABELA. V Radovljici: slanina 22, svinjska mast 24, v Kranju: sveža slanina 23 do 24, svinjska mast 26, v Laškem: slanina 24, svinjska mast 25, v Murski Soboti: slanina in mast; 25 din za kg. JAJCA. V Laškem 1 do 1.25, v Kranju 1.25 do 1.50, v Murski Soboti 0.80, v Radovljici 1.50 din za kos. SIROVO MASLO. V Radovljici 44, v Murski Soboti 32, v Kranju 40 do 44, v Laškem 28 do 38 din za kg. £ MLEKO. V Laškem 2 do 2.50, v Kranju 2.25 do 2.50, v Murski Soboti 2, v Radovljici 2 din za liter. DRVA. V Laškem (trda) 100 do 110, v Kranju (trda) M0 do 150, v Murski Soboti (trda) 170, v Radovljici 150 do 180 din za kubični meter. '"") Sejmi 28. oktobra: St. Jurij ob južni železnici — trg, Dolnja Lendava, Gornji grad, Mokronog, Vesela gora-Št. Rupert, Lož, Kri-ževci v Prekmurju (živinski in kramarski), Martjanci, Žužemberk, Mula, Sv. Tomaž pri Ormožu, Radovljica; 30. oktobra: Studenec pri Krškem, Veliki Gaber; 2. novembra: Vitanje, Cerknica pri Logatcu. T Umor J »Ali sta ženski kaj rekli?« »Samo nekaj besed. Vsaka je dejala, da je naročena.« -I . , V tem trenutku je natakar prinesel na mizo jerebice in rake. Dekletoma je obraz kar sijal od veselja. Nointel je vratarici spet natočil. »To vino je pa imenitno!« je pohvalila gospa. »Kaj sem''vam že rekla? Da, da, dejala sem, da ne vem, ali sta bili ženski svetlolaski ali temnolaski Ko je odšla zadnja in se gospodična Orcivalova ni zganila, sem si mislila: zdaj bom pa dobila še tri zlatnike in bom lahko dekletoma kupila nove čeveljčke. Tedaj je iznenada prišel še nekdo in me prosil, naj mu odprem ložo štev. 27. Odvrnila sem. da tega ne smem storiti. Štirideset frankov mi je ponudil, pa se nisem dala prepro-siti. Kdo bi vzel denar od...« »In kaj je ta človek potem storil, draga gospa?« »Pomislite! Rekel je, da sta general Si-mancas in doktor Galmier njegova prijatelja, pa da sta pravkar odšla. Zato mu naj odprem ložo štev. 29, ki so jo bili vsi trije skupaj najeli. In jaz, neumnica, sem ga ubogala. Drugo si pa lahko sami mislite.« »Kako? Kaj mislite, da je delal ta zločinec v loži štev. 29? Rekli so mi, da je vpričo ljudi skočil iz te lože v sosedno, k.jer je bila gospodična Orcivalova. Toda šele četrt ure nato je odprl vrata in začel klicati na pomoč!« na plesu »Oprostite, gospa Majore! Tistega gospoda poznam in pozna ga skoraj ves Pariz.« »Pa je vendar policijski nadzornik najprej aretiral njega in ga poslal v zapor. Toda znal se je očitno dobro izgovoriti in tepci so ga izpustili. Seveda, dobro je bil oblečen. Vsi policisti drže z bogatimi in to je nesramno.« Ubogi Nointel je pričakoval bog ve kakšno odkritje, zdaj pa je moral poslušati neumno obtožbo proti neškodljivemu Lolifu. Gaston, ki je tudi nestrpno poslušal, je bil besen. Toda oba sta se premagala. »Vidim « je dejal Nointel, »da so se oblastva prenaglila, ker so tako hitro izpustila tega gospoda. Toda kolikor je meni znano, so našli v vratu žrtve japonsko bodalo, ki je bilo skrito v pahljači. Moški ne nosijo pahljač. Saj bi bili vi pahljačo opazili, ko vas je prosil, da mu odprite ložo « »Morda je imel lopov pahljačo v žepu. To sem tudi rekla danes sodniku. Ko so me s tem Lolifom soočili, bi se bila skoraj onesvestila. Kaj hočete? Sodnik mu je verjel, karkoli mu je natvezil. Ko pride čas, da bom lahko svobodno govorila, bom sodniku povedala vse in mu dokazala, kdo je morilec nesrečne gospodične.« »Povejte mi, prosim,« ji je segel stotnik v besedo, »ali so imele tudi ženske, ki so prišle v ložo. pahljače?« »Mogoče je, toda videla tega nisem. Vsem se je zelo mudilo.« »Ali jo je imela gospodična Orcivalova?« »Seveda, in še zelo lepo. Našli so jo na tleh, na preprogi. Toda to ne dokazuje ničesar. Dokaz, ki ga je pustil zločinec, je samo nekaj, kar sem jaz našla nocoj pred predstavo, ko sem ložo pospravljala.« Stotniku so se zbudili novi upi. »Da, da, verjemite mi! V žepu imam nekaj, česar ne bom izročila preiskovalnemu sodniku, ampak bom čakala do dneva razprave. In ko bo uboga gospodična sedela na zatožni klopi, bom jaz izpregovorila pred porotniki. Pokazala jim bom nekaj, kar sem našla v krvi. Da, v krvi, gospod... Potem pa jih bom vprašala: Ali je tudi to njeno? To bodo takrat vsi debelo gledali! Vsi listi bodo pisali o meni in to bo mogoče tudi pomagalo, da bodo mojima hčerama dvignili plačo, kajti zdaj ne moreta ne živeti ne umreti.« »To je res krivično, seveda. Kaj ste našli? Tale gumb? Čigav pa bi mogel biti?« »Vidite, kako velik je... Kakor od kakšne livre*je ali uniforme. Ženske takšnih gumbov ne nosijo.« »Gospa,« je vzkliknil Gaston, »ta gumb bi morali izročiti preiskovalnemu sodniku.« »Nikakor ne! Najprej moram izvedeti ime gospoda, ki je prišel v usodno ložo.« »Ime?« »Da, ker je v gumbu vrezana neka črka.« »Črka!« je vzkliknil Gaston. »Katera pa?« »Če-je gumb Lolifov,« je dejal Nointel, »mora biti črka L.« »Ne potrebujem njegovega priimka. Krstno ime mi povejte! Ali je Peter, Pavel, Jakob, Filip? Kaj je?« »Hvala bogu, da ni L,« je zavzdihnil Gaston, ki je mislil samo na Berto. »L ni, to vam rečem.« »Bom že zvedel Lolifovo ime,« je začel zo- DOMOVINA št. 43. ___ MT"Wfrlfiili III fl > lll.r ' I"" I »———— Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 22. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): . - 1 angleški funt za 174.93 do 178.13 (za 217.05 do 220.25) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.28 do 10.38 (za 12,70 do 12.80) din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 445.50 do 446 din. Nemška klirinška marka, katere tečaj je bil nedavno povišan, je bila po 17.82 din. Drobne vesti = Prvo blago je bilo adposlano v Rusijo. Iz Beograda poročajo, da je bila v soboto odposlana prva pošiljka našega' blaga, ki so ga predstavniki Sovjetske Rusije kupili pri nas na osnovi trgovinske pogodbe, sklenjene v maju letošnjega leta. Gre za večjo količino tanina. V prihodnjih dneh bo poslana v Rusijo pošiljka ferosilicija. Rusko trgovinsko predstavništvo v Beogradu se je v zadnem času pogajalo tudi za nakup določene količine svijske masti Zaenkrat pa se ta mast ne bo izvozila, ker je bila izražena želja, da se nekaj časa ustavi izvoz masti zaradi majhnih količin, ki so na razpolago za domače tržišče. Čez mesec dni bo na trgu doVolj-debelih svinj, izpitanih z novo turščico, in tedaj bomo lahko izvršili našo obveznost nasproti Sovjetski Rusiji glede dobave masti. Izvoz masti je trenutno iz istih razlogov ustavljen tudi v druge države. = Na vinski kis se mora plačati banovin-ska trošarina. Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih novinah«: Neka finančna direkcija je postavila vprašanje, ali se mora na kis, izdelan iz vina, pobirati skupna banovinska trošarina tudi po 1. januarju 1. 1940., odkar je vino postalo predmet državne trošarine. Na osnovi člena 2. uredbe o bano-vinskih trošarinah pojasnjuje finančno ministrstvo: Vinski kis je ostal trošarinski predmet skupnih banovinskih trošarin tudi po 1. januarju 1. 1940., ko je vino postalo predmet državne trošarine z uredbo od 22. decembra 1. 1939. Skupno banovinsko trošarino na vinski kis, bodisi da se nabavlja od vinogradnika ali od osebe, ki vodi trgovino ali obrat, ali pa izdeluje s predelavo vina v kis, je dolžan olačati kunec na n^ftin predpisan s členom 9 pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin od 1. aprila 1. 1937* < ŠMARJETA PRI CELJU. (Smrtna kosa). V Šmarjeti pri Celju je umrl v 80. letu starosti posestnik Anton Hajnšek, oče učitelja g. Fran j a. Hajnška Pokojnik je bil odločim naroden in napreden mož ter je užival velik ugled. Pred leti je županoval pri Sv. Petru na Medvedovem selu Rajnkemu časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! ŽALEC. Smrtna kosa/ Te dni smo spremljali 41 let starega uglednega posestnika g. Vinka Korenta z Gornje Ložnice pri Žalcu k večnemu počitku na žalsko pokopališče. Rajnki je že dalje časa bolehal in se je moral podvreči hudi operaciji, ki je pa ni prenes«l. Ker jfe bil pokojnik član domače gasilske čete, katere člani so nesli pokojnikovo- krsto, je " spremljalo tovariša lepo število gasilce*. V f pogrebnem sprevodu je stopajo tudi mnogo drugega občinstva. Po službi božji pri Sv. Kancijanu na pokopališču so pelpžili prejano. preminilega v grob. Po cerkvenem ~ • t. »Da, pa tudi brez zdravil. Kakšen sorodnik ali uslužbenec družine mu prinaša jed. Bolnik se boji zapustiti svojo kočo, zakaj če kdo naleti nanj, ima pravico, ustreliti ga. To je edino sredstvo, da se bolezen ne razširi. * »Da, da, carska vlada ima preveč opravka s svojimi kaznjenci!« je rekel polkovnik. »Mar bi se bolj brigala za zatiranje takih bolezni. Zanimivo pa je, da se ta bolezen prijemlje le domačinov, ki žive v silni uma-zanosti. Rusi, ki bivajo tod, skoro ne poznajo gobavosti.« »Tudi nezadostna hrana, prenaseljenost in nezdravo, vlažno podnebje pomagajo širiti gobavost.« Marija se je zgrozila. Hotela je proč od tod. »Nemogoče!« je rekel njen brat. »Gobavost ni tako zelo nalezljiva, kakor ti misliš. Zdravih in zadostno hranjenih ljudi se redkokdaj loti.« Zdajci je prestrašen utihnil. Zazdelo se mu je, da je zaslišal iz daljave neke glasove. »Najbrž so kozaki. Nisem si mislil, da so tu.« »Potem ne kaže izgubljati čas!« je pripomnil Storm. Skriti moramo trojko in sani ter se zateči v kočo, kamor se zaradi gobavca ne bodo upali stopiti. Ni drugega izhoda!« je zajec na pol mehak, ga vzemi iz kožice, sok pa pokuhaj, nakar ga popraši s 3 dkg moke. Ko se je moka zarumenila, prilij vode ali juhe in '/1* 1 rdečega vina. Nato dodaj dišave in sicer: poper, cele dišave, lovorov list, timijan, muškatov cvet (ingver), vse približno v isti množini, kakor si delala pri kvaši. Dodaj še žlico ribizovega ali brusnič-nega soka, nekoliko citronovega soka, % 1 kisa. Ko je ta omaka gotova, daj meso v omako in pusti, da se duši do mehkega. Četrt ure poprej, ko misliš z divjačino postreči gostom, dodaj omaki še % 1 kisle smetane. Ko je meso mehko, razreži zajca na kose, naloži ga na pladenj ali v skledo, čez pa precedi omako, katero poprej dobro pretlači. Tako pripravljen zajec je najboljša poslastica za ljubitelje divjačine. Zraven daj za prilogo zmečkan krompir ali dušen riž, lahko pa tudi napraviš okusne krompirjeve cmo-čke, ki se k omaki prav priležejo in vam v naslednjem podamo navodilo: Krompirjevi cmoki. Skuhaj 6 srednjeve-llkih krompirjev. Nato jih odcedi, olupi in pretlači skozi sito ali pa z valjarjem na deski za rezance. Primešaj 1 jajce, 4 dkg sirovega masla, nekoliko soli in toliko moke, da dob;š mehko testo. Napravi podolgasto klobaso, katero razrežeš na poljubne koščke in narediš okrogle cmočke (približna velikost marelice). Nato jih zakuhaj v vrelo, slano vodo. Ko priplavajo na površje, so kuhani. Odcedi jih, na masti pa zarumeni drobtine, v katerih povaljaj cmočke. Nato postrezi z njimi. — Lahko pa iz istega testa upodobiš koren ali rogljiček (kifeljček). V tem primeru naredi oblike, kakršnekoli hočeš, nakar jih povaljaj v drobtinah in ocvri v vroči masti. Ce upodobiš obliko korenčka, jim zatakni šoplke peteršiljčka, seveda, ko so že korenčki ocvrti, potem pa drži korenček toliko časa v vroči masti, da se tudi peteršilj ocvre. — Nadalje lahko narediš iz istega testa krompirjeve svaljke. V tem primeru razvaliaš testo na prst debele, okrogle in za prst dolge kose. Ko si vse testo razvaljala, zakuhaj te svaljke v vreli slani vodi, nakar iih odcedi in prepeci na masti in praženih drobtinah. Za kuhlnio Ocvrti možgani. Telečje možgane pre-plahni v mrzli vodi, poberi z njih kožice, nakar jih prekuhaj v slanem ktropu. Kuhane daj na rešeto, da se otečejo. Ko se ohladijo, jih zreži na prst debele koščke, posoli in ooonrai. nato oovaliai v moki. raztepenem Možje so se takoj lotili dela. Vozili in mrtve konje so zakopali v bližni snežni hribček. Ko je Storm odprl vrata koče,. se je iz ozadja začul mrtev glas: »Kdo se upa obiskati ubogega gobavca? Ali se ne bojite?« »Mi smo pobegli kaznjenci,-pošteni ljudje, ki vam ne bodo storili ničesar zlega!« Komaj so bili stopili čez prag, so zagledali strašno grdo bitje, ki je čepelo na smrdečem kupu smeti. Bil je mož, ki je štel nad petdeset let. Stara koža severnega jelena je le slabo pokrivala njegovo telo. Obraz je bil poln izpuščajev in bul, oči so se mu solzile. Na prstih že ni imel več nohtov. Marija je vsa zgrožena umaknila pogled. »Le pogum, sestrica,« ji je zašepetal Sergej. »Tu ostanemo le malo časa. Gobavec nas bo rešil.« »Kozaki!« je naznanil zdaj Fedor, ki je pri vratih opazoval pokrajino. »Jahajo sem proti koči. Je pa le osem vojakov.« Polkovnik je nagovoril gobavca. »Darujem ti dvajset rubljev, če nam pomagaš. Samo na pragu se pokaži, ničesar drugega ne zahtevam od tebe. Ko te bodo videli, bodo zbežali!« Oči gobavca so se zableščale. Za ta denar si lahko kupi sodček vodke. »Dajte denar!« je zajecljal. Marija je spustila dva bankovca na tla in gobavec ju je s svojimi razjedenimi prsti hlastno popadel. »Stopite v ozadje! Ce vojaki opazijo, da jih varam, me usmrtijo!« jajcu in drobtinah ter jih ocvri na vroči masti, da so lepo rumeni. Iz masti jih jemlji z zajemalko, da se ne razlomijo. Na mizo jih daj kot prilogo k solati. Goveje meso z gorčico. Govedino (kos od stegna) razreži na male zrezke, jih potolči, osoli, opopraj in po obeh straneh namaži z gorčico (ženfom). Na masti zarumeni dve zrezani čebuli, nakar priloži zrezek, prilij nekaj žlic kisa in malo sesekljanih kislih kumaric pa pokrito duši, da postane mehko. Približno čez 1 uro prilij % litra kisle smetane, v kateri si zamešala 1 žlico moke, 1 žlico paradižnikove mezge in žličko kake začimbe (Juhan, Magi). Vse skupaj naj še pol ure počasi vre, potem daj na mizo s krompirjem ali rižem. Krompir s kislo smetano. V ponvi razpustiš mast, prideneš na drobno sesekljano čebule in zelenega peteršilia. V tem opečeš krompir, ki si ga prej skuhala, olupila in še toplega razrezala. Ko je krompir zlatoru-men, ga poliješ z gosto kislo smetano ali pa tudi kar z mlekom, vendar ne toliko, da bi krompir plaval v omaki. Solata iz korenja. Korenje opereš, olupiš in spet opereš. nato ga na tanko narežeš in zmešaš s solatno omako, ki jo pripraviš iz domačega sira, nekoliko nasekljane čebule, ščepca soli, sladkorja, gorčice, kisa in nasek-ljanih zelenjavnih zelišč. Korenjevi solati lahko primešaš tudi nekaj oluplienih in nastrganih jabolk in nekaj nastrgane .cvetače (karfijole). Ta sirova solata zelo osvežuje, ker ima mnogo vitaminov. Juha z rdečo peso. Tri do štiri rdeče pese olupi in skuhaj do mehkega. Potem jih na drobno sesekljaj. Iz žlice sirovega masla in moke napravi bledo, redko prežgan je, d eni vanj peso in cvri. Potem to razredči z vodo, osoli, pridaj sladkorja po okusu in pokuh sj. V skodelici raztepi kislo smetano z žlico moke, zalij peso in samo do vročega segrej. Prekuhati zdaj ne smeš. Borič. To je narodna jed Ukrajincev in ve pripravi takole. Peteršili, zeleno, korenje in podobno koreničje očistiš, olupiš čebulo, vse razrežeš in dušiš na žlici zabele. Potem zali-ješ z vodo, pridaš polovico zrezane zelnate glave, sol, prekajeno (oprano) klobaso in pustiš, da se vse skupaj skuha. Medtem spe-češ v pečici tri neolupljene rdeče pese. Ko je juha skuhana, peso olupiš, jo narežeš in pridaš juhi. Naposled juho zaliješ z osminko litra kisle smetane, ki si jo raztepla z žlico moke, ter narežeš vanjo klobaso. Praktični nasveti Sirovi rumenjak za olepšanje polti. Obraz in vrat si umijte s toplo vodo in mastnim milom, ga dobro oplaknite s hladno vodo in dobro osušite. Nato razmažite po obrazu in vratu dva sirova rumenjaka. Samo po očeh se ne namaži te. Čakajte do deset minut, ne da bi medtem govorili ali se smejali, ker se obraz ne sme v tem času gibati. Ko se rumenjak dobro posuši, ga zmijte z mlačno vodo ali še bolje z mlačnim kamilčnim čajem in se namažite s čistim lanolinom. Nato počakajte kakšno uro, da se lanolin vpije. Ako koža ne vpije vsega lanolina, ga naposled obrišite z obraza. Zdaj si lahko po-pudrate obraz in puder ne bo škodljiv polti. Če imate posebno suho in utrujeno polt, zmešajte v rumenjak nekaj kapljic kafrove-ga in mandeljnovega olja ter si s tem namažite obraz, potem pa ravnajte kakor zgoraj omenjeno. Sirovo kislo zelje je zdravo. Kislo zelje ima mnogo vitaminov, čisti črevesje in ugodno deluje na prebavo. Pogoj pa je, da uživamo kislo zelje sirovo. Seveda ga smeš v sirovem stanju uživati le, če imaš zdrav želodec Kislo zelje v čebru je treba vsak teden očediti. Ako jfc kaj premehkega zelja vmes, ga previdno posnemi z vrha. Umij kamne, deske, operi krpo in napravi nazaj vse, kakor je bilo. Da zelje ne bo na suhem, nalij nekoliko vode. Kislo zelje mora lepo dišati po kislini. Ako smrdi, je znak, da ga premalo čistimo ali da stoji na pretoplem kraju. Popotnikova tarso Stari okostnjaki pod cesto Drašiči, oktobra Pri kopanju ceste v Drašičih so delavci naleteli v zemlji na človeške kosti. Ko- so kopali v smeri proti cerkvi, so odkrili iepo ohra njen okostnjak, ki so mu dan poprej odsekali glavo. Ležal je z obrazom obrnjen proti vzhodu po sredi vaške poti. Ohranjeni so bili še členki prstov, na rokah in nogah. Okostje kaže zelo krepko rast, zobje v spodnji čeljusti so naravnost bleščeči. Ko so se potem okostnjaka dotaknili, se je takoj sesul Človeške kosti so našli tudi pred leti, ko so kopali pred cerkvijo. Vse kaže, da je bilo nekdaj na tem mestu pc kopališče. Toda nihče se tega ne spominja. Zapiskov o tem tudi ni. Vaška podružnica sv. Petra ima letnico 1773. O njeni gradnji ljudje še pripovedujejo, a o pokopališču nič. Ni verjetno, da bi bili pokopavali mrtvece tu še po tem letu, temveč samo prej, najbrž mnogo prej, ker bi sicer najbrž kaj ukrenili zastran človeških ostankov, odnosno bi se ohranil spomin, da so cerkev zgradili na prejšnjem pc kopališču. l- Razen kosti so našli še železno podkev, kakor jih nosijo moški na petah, del žične sponke, ki so običajne bolj pri ženski obleki, a niso izključene tudi pri moški narodni nosi, in večje število kovanih železnih žebljev, ki jih ljudje imenujejo »cigane«. Vprašanje je, ali izvirajo ti kovinski predmeti iz istega časa kakor okostja. Sponka je namreč po obliki podobna modernim, kakor jih izdelujejo v tvornicah. Z žeblji je morda bila zabita rakev. Lesnih ostankov rakev ni. Možno pa je tudi, da so prišli žeblji v zemljo pozneje, ko so prekrivali cerkveno streho, ki je bila prvotno pokrita s skodlami. Morda nam bodo strokovnjaki pojasnili najdbo. DA BO LAHKO ŠKRIPALA Mati: »Tako sem jezna, da bi z zobmi škripala,« . ' Sinko (bratcu): »Jožek, prinesi mami zobe. V kozarcu na nočni omarici so.« BRZOJAV IN TETA Micika: »Teta, kaj je brzojav?« Teta: »To je nekaj takega, kar pomaga, da kmalu ves s\tet izve kakšno vest.« Micika: »Torej si tudi ti teta brzojav?« Teta: »Kako to?«. Micika: »Včeraj je rekel očka, da se teti ne sme nič povedati,rker' potem tisto reč ?ve ves svet...« > v * POGOVOR V GOSTILNI Gospod: »Kdo je neki tistile gospod z bedastim obrazom?« Gospodična: »Profesor Frfra. A veste, kdo sem jaz?« Gospod: »Ne!« Gospodična: »Njegova hči!« Gospod: »No, ali veste, kdo sem jaz?« Gospodična: »Ne!« Gospod: »Hvala Bogu.« »Imamo dobre puške in te bomo branili,« ga je potolažil polkovnik. Kozaki so šli po sledi sani in trojke do onega snežnega grička. Tam pa so se zelo začudili, ker se je sled nehala. Iskali so jo naokoli, a je niso našli. Nekaj časa so se posvetovali, kaj naj store, nato pa sta se dva moža previdno približala koči, da ugotovita, kdo biva v njej. Ker se na njun klic ni nihče oglasil in ni nihče prišel iz hišice, sta stopila s konj, se po vseh štirih splazila bliže in pritisnila cevi svojih pušk na vrata. »Kdo je notri?« Gobavec je glasno zastokal. »Halo!« je vzkliknil kozak. »Pridite ven ali pa bomo streljali!« Z velikim naporom je zlezel gobavec k vratom in pokazal svoj razjedeni obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal s stoka-jočim glasom Vojaka sta pri pogledu na nesrečnika od-skočila kakor pred divjo zverjo. »Gobavec sem.« je odvrnil nesrečnik in se približal vojakoma. »Ostani v koči, lopov! Naj te vzame vrag!« je kričal kozak. Nato se je obrnil k svojemu tovarišu: »Jaz se umaknem. Carska vlada mi ni toliko ljuba, da bi si zaradi nje nakopal gobavost!« »Jaz pa ne pojdem prej proč, dokler ne ugotovim, ali se begunci morda niso skrili v tej podrtiji.« »V peklu zavrženca? Ali si zblaznel?« »Ti psi imajo trdo kožo. Bojijo se bolj rudnika in knute kakor gobavcev!« »Rečem ti, da se nihče ne upa stopiti v kočo takšnega bolnika.« »Ali morda misliš, da so begunci po zraku odleteli od tod? Sled vozil se vendar neha tukaj.« »Če se ti ljubi, preišči kočo!« »Saj bajto lahko zažgeva. Če so se žlikov-ci skrili v njej, bodo.-že prišli ven.« »Kje pa naj pri tako visokem snegu na-bereva toliko suhega dračja, da bi lahko napravila ogenj. In kdo naj se tako zelo približa bolniku.« »Bova pa kočo nekaj časa opazovala. Ali je inšpektor že obveščen o vsem?« »Eden izmed tovarišev je jahal nazaj k jezeru. Prav zdajle že mora biti na mestu!« »Inšpektor naj odloči, kaj je storiti. Do tedaj pa moramo paziti na to kočo!« »Tako bo najboljše... Idi, gobavec, nazaj v svojo luknjo, in gorje tebi, če se spet pokažeš! Razbil ti bom glavo s kroglo! Tako boš najlepše umrl!« Oba kozaka sta zajahala konja in odjezdila nazaj k četi, ki si je bila že izbrala prostor za taborjenje. Nenadno se je eden izmed konj spotaknil na snežnem hribčku, pod katerim je bila zakopana trojka. Vojaka sta razjahala živali in preiskala nakopičeno množino snega. Drezala sta s sab-lama in puškama v sneg. Njun zmagoslavni krik je naznanil beguncem, da je bila trojka odkrita. »Ali se hočemo boriti z njimi?« je vprašal polkovnik odločno svoje tovariše. ^Oboroženi smo!« 31. poglavje POVRAČILO Ko sta bila kozaka našla trojko, ni bilo več dvoma, kje je treba iskati begunce. Vsa četa je zajahala konje in med glasnim vpitjem zdirjala proti koči. Kakih petdeset korako vpred kočo se ustavili. Strah pred gobavcem je bil -vendarle prevelik. Najpogumnejši mad ''njimi je prišel bliže h koči in zaklical: »Vd&te se ali pa bomo streljali!« »Kakor vidimo, je brez pomena, še dalje se skrivati!« je rekel Vasiljev svojim prijateljem. »Oblegali nas bodo, dokler ne pride oja-čenje. Začnimo borbo, dokler je še malo nasprotnikov!« »Kaj pa naj storimo z gospodično Marijo?« je vprašal Ivan zaskrbljeno. »Lahko jo zadene krogla.« »Koča je zgrajena iz tako debelih debel, da jih krogle iz njihovih mušket ne morejo pre-dreti. K sreči so njih muškete slabše kakovosti,« »Da, branimo svojo trdnjavico!« je menil tudi Storm. »No, zlikovci, ali se boajo priti na sled tej strašni bolezni. P G M Q V I N A št. 43 STRAN 11 -: i » ''<4 & »l . -n , i '.■ji 1 J* C > > i .. f ■ r**" k W f? . *" ' ■ * '* ft t - KLOBUKI. -ČEVLJI, NOGAVICE. ROKAVICE. KRAVATE, ROBCI. DEŽNW" ' - -.g:.«r. ' . i M ! ..... -'-------------------------------- mm - - - Uuhišana od 27. oktobra do 3. novembra. Nedelja, 27. oktobra: 8.00: Jutrni pozčlrav. 8!l5: Ruski sekstet. 9.00: Napovedi, poročila. 8.15: Prenos cerkvene*glasbe iz frančiškanske defk^e. 10.15: Veriski govpr (dr. Ignacij Leri-Čefc). 10.30: Schubert: Kvartet \Td-melu (plošče) .. li.00: - Nedeljski koncert radijskega or-tastra. 12J0: 0bjave.ol3.00: Napovedi. 13.02: Pevski zbor' »Ljubljanskega Zvona«. 13.50: Slovanske poskočnice (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Pripombe k pitanju spnj. 17.30: Po-a%av' deželanom! l5omač spored radijskega orkestra s pevci Dragico Sokovo< Poldko Rupnikovo,-Antonom Sladoljevim, Antonom Pj^ro«cičem. 19.00: Napovedi, poročila, ob-ftfre. *19.30t Akademski pevski kvinteti 20.15: Trio flavta, viola in kitara' (Filip Bernard, Avgust ivančič in Stanko Prek). 21.00: Pleska glasbam radijski jazz. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Baletna glasba (plošče). Ponedeljek, ,28. oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvpfeov (plošče). 12.00: Kjer je pesem, je veselje (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koncert češke glasbe (radijski. orkester). 14.00: Poročila. — 18.00: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.20: Praški učitelji pojo (plošče). 18.40: Geološka zgradba slovenskega ozemlja (dr. Ivan Rakovec). 19.00: Napovedi, poročila^ objave. 19.?5: Nacionalna ura. 19.50: Hudonpuš-nosti (Fran Lipah). 20.00: Rezerviranj- za prenos. 21.30: Pol ure češke glasbe (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Slovanski spored (radijski orkester), v Torek,- - -2«, oktobra: 1M: 'Jutrni pozdrav. 7:05: Napovedi,sporočila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov |p!o£če). 12.-00: Slovenske bud^ niče in pesmi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkest^K 1|.00: Poročila. 14.15: Šolska ura: Proslava Jadranskega dne: govor, petje, dekla mactje (vodil bo Viktor,, Pirnat). 18.00: Iz naše zar kladnice [ (ploS&e), 18.40: Prvi ruski vladar (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). 20.00: Slovanski šo^pek (plošče). 20.30: Koincert (koncertna pevka Elza Buchalbva' in radijski or-kfštet). Ž2.0Q,n Napovedi, p^r^čila. 22.15:, C\~ traški trio »Vesna«.*- Sreda, 30. oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7>05: N4pove4i,vporc^i]a. 7.15; Pisan veselih zvokov (plošče) 12.00: Operne fantazije., Il3q,- Uročila, objave 13: Napovedi. 13.02: Sramel »Skrjanček«. 14.00: Poročila. 18'.00: Dijaška ura: glasba, petje, recitacija, govor. 18.40: Vzgojlfin nauk o značaju (dr. Stanko Gogalal 19.00: Napovedi, poročila, objave,." "^gsio^lna' u^a. ,id.40: Rihard Strauss: Vesele '"dogodivi^^e^ fi^^J *Eui§n-spiegla (plošče). 20.00: Rezervirane za preops. 21.15: Slovenski vokalni kvintet (ob 10-letni-ci obstoja). 22.00: Napovedi, poročila, 22.^5: Za veselo rajanje (plošče). Četrtek, 31. oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 1.05: Napovedi," poročila. -7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Drobne sladkarije — sladke drobparjje (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkestri1. .14.00:-Poročila. 18: Orgel-, ski koncert (prdf: Pavel Rančigaj). 18.40: Slovenščina za Sfovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: O4. valčka do valčka (plošče). 20.0tf:'vNaše morje. Glasbeni, pevski in -recitacijski fečer (sodelovali bodo radijski orkester, Akademski pevski kvintet - ploščfe in člani narodnega gledališča v Ljubljani). "22.00?'Napovedi, poročila. 22.15: Koncert: hi-" storično flavto bo igrala Marija Tuttova, na sjjinetu jo bo spremljal prof. M. Lipovšek). ' Petek, ,1. novembra: 9.00: Jutrni pozdrav. 9.05: Napovedi, poročila. 9.15: Josef Suk: Zalrif kvartet v b-duru (plošče). 9.45: Verski' govor (dr. Vilko Fajdiga). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Spominu mrt- vih. Prkznični koncert r&dij&kga »dRestra. 12.30: Spomin (plošče). 13.00: Nrfpovedi.'13.02: Kvartet pihal. 18.00; Iz Verdijevega »Rekvi-jema« Jptoščef. 19^0: Napo^af^^očila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40:' Čajkovski]: Romeo in Julija, uvertira (plošče).' 20.00:*Anton Adamič: Na vaškem pokopališču, zvofcnsrtgra (igrali .bodo člani radijske igralske dhižiaal). -21.00: Resni spevi: koncert radijskega orkestra (Mila Kogejeva in prof. Marjan»f>Lipov-šek). 22.00: Napovedi, poročila. ,; —~ Sobota, 2. novembra: 7.00: Jutrni pčzdrav. 7.05: Napovedi, • poročila. 7.15: Koneert re-prcducirane glasbe. 12.00:* Haydn: Simfonija v d-molu (plošče). 1230: Poročila, .obja^. 13.00: Napovedi. 13.02: Reproduciran. simfonični koncert. 14.00: Poročila. 17-00r- Otroška ura: Manica Komanova. 17.30: Glasbene slike (plošče). — 17.50: Pregled !s|^da. — 18.00i_Koncert za delopust (iMijski: pester). 18.40: Pogovori s poslušalci.? 19.00* žjpgovedi, poročila* 19.25: Nacionalna ijra. 19.4QiJEpiydn: Godalni kvartet d-dur op. 64 cNp. . Zunanjepolitični pregled (dr,. 20.30: »Ljuba prevaljska družina...« (I valj do Leš). Rokopis: Jože Jurač. Izvajali -bodo člani radijske igralske družine'ih- mehiški'Vojaki. Sodelovala bosta Domači kvar--tet ia-diarmonikar -Stanko. 22.00: Napovedi, poročila.~22.T5: Konprt za konec ^edna (radijski orkester). . ^ Kosti fitamemvajo zbn|iti ,.-. „ >S iV „ ■ r_v - ^ on 9 Jli rt " .i i. . t Glede na pomanjkanjč fosfornih gnojil,; zlasti kostne moke, ki je važnaVza gnetenje, je direkcija za prehrano dala popudfo za zbi-J ražlJeMfeoSti PozivV"t*din na prebivalstvo, ( pravi: V na& državi 'je zavladalo pomanjka-| nje nekaterih umetnihj?nojil, ki so^žna za! gnojenje zemljišč. Zlesti ni dovolj saper-fosfatov. Ker je v kosteh mnogo fosfornega gnojila, so se na odločujočih mestih odločili, 5 da že prepove izvdz moke, ki se. oridobiva z i , ,mletjem kosti in da se po vsej državi opo- j zori pi-ebivalstvo, naj ne meče kosti prejp,' temveč jih zbita. V naši državi- je več tvor-: nic, ki odkjupujejp.kosti za izdelovanje koS'J;-j ne moke. Poslovanje teh tvornic se bo zdaj: še povečalo. Zalo Jj£j prebivalstvo paznoj ^bira in stavi ha stran vse koli^ne kosti, da jih bo lahko prodalo, kadar pridejo odkupovali " - i 1 K temu bi samo še pripomnili, da se ie yet lani j?inogq. delalo oa^tem. da bi se začeli' zbirati razni odpadki (razbito steklo, cunje in drugo), a da ie^pst^p. pretežno le pri be-v* sedah. Samo staro železo se zbira, vendar Ijrez prdveg^* reda.-'.] Vzemimo /"'J?', san^o za zgled 1^6'mčijo, .kjer' je z&ranff 'odpadkov " lepo urejeno, časi sp ftakšni, da Bi tudi pri 1 iials rfl6ran*im^trtake''feči že zdtffatff naj-' lepšem'redu u<7e L,. A \ • r , . ^ < KAJ JE REKLAMA ! .vi Trgovca Gervazii in Protazij se pogovarjata o pomenu reklame, r ' t "r ~ »Vidiš,« reče Gervazij,, »trgovlTia biSZ rte-klame ne more uspevati!5'Naj ti povesi pri-■,m'er £ narave. .'Če* rrfa' i&jce, bstane -tiha'. K&c^af pa'k^koS žnese jajce?wglastfo ko-kodaka. Uspeh te reklathe 'je: bet kokošjih .jajcih je veV^o. za račjif^aj- ca pa" se'nihče ne zanima!«1 ' J v AN 12 »«rfvjB»t. ■ i «3K5 . ... ZA L, MEH IN OATIR 'CM 3 SPRIČEVALO 3 ...rinesel izpričevala. Očka je vrašal: »Ali se lahko veselim?« Sinček je odgovoril: »Lahko. Po počitnicah ti r>p tvgba kupovati novih knjig.* DOBER MOŽ -a3 (piše z letovišča): »Dragi moželk! Pose prav dobro. Shujšala sem že za do-K.vico. Koliko časa smem še ostati? -.« /lož (ji odgovarja): »Or-tani, d»kl°r ne shujšaš še za drug" polovico .. « POMOTA Soonik: »Jajca ste torej ukradli. Ali lah-'O kaj navedete v opravičilo?« Obtoženec: »Da. gospod sodmk Vzel sem jih po pomo i.« Sodnik: Po pomoti r Kako" to?« -'r._enec: »Mislil sem namreč, da niso di i1 -zaprtki...« N1ALI OGLU Naslovi inserentov oglasov s šifram; ostcmeio slrogo »ajni ?R1 OSLABELtll ŽIVCIH in utrujenosti se uporablja fiziološki ekstrakt Ka-le-fli;id. Ta ojači sekretorno delo vseh žlez. Krepi živčni sistem in utrjuje organizem Vsakemu brezžično detaljna literatura, zahtevajte: Beoprad, Masarykova 9, Miloš Markovi* Ka-Ie-fluid se dobiva v lekarnah S. br. 5300 32 VEC CEV? J V ^K fH POMOČNIKOV sprejme tako: (Vrfnjak Konrad, Celje. Gosposki MBUF S Oli Prodarr '»r^ ohranjeno berdo. Maribor, gosti.--- T-vcu«, Frankopanova 39. rAJA! HRANILNE KNJIŽI- KUPU* CE bank iu Hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod, Maribor. DRAGOCENO POSESTVO PRODAM poceni. Pol ure od banovinske ceste, tri četrt ure iz Trbovelj. Naslov v uprav' »Domovine«. redin, Govedin, Jajcin, Mlekin, Bister, Maste-lin in Emona čaj dobite v trgovinah Sen-čar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. ODDA SE MESTO OSKRBNIKA na izletniški točki »Dom jugoslovenskih obrtnikov« na Govejku, žel. postaia Medvode. V Domu je krema s prenočišči in obširna kmetija. Pogoji se dobe v pisarni »Dom jugoslovenskih obrtnikov«, Ljubljana, Wolfova ulica 12, kamor je treba predložiti tudi ponudbe. OBJAVA. Na oglas v »Domovini« od 18. oktobra, da nisem več zastopnik Hranilne posojilnice »Moj dom« po navedbi gospoda tajnika Deziderja Mizerita, delam naprej do odločitve višjega sodišča zaradi mojega izplačila, ki mi ga ne priznava g. tajnik Zastopnik Dravinec Alojz, Maribor, Aleksandrova c. 64. Čemu toliko skrbi, kje .dobiti denar? POSOJILO dajemo članom varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo 5°/o, vsi varčevalci brezplačno zavarovani, zato ne ča--kajte več, zglasite se čimprej pri zastopstvu Hranilne posojilnice »Moj dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 64. Priložite znamke 3 din. I *EČKO DEKLE • pomoč gospodinjstvu in k otrokom -:orejmeya. Naslov v podružnici »Domovine« v Mariboru. samo O in 98.— 49719 Po ceni in aonra zapestna ara Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetle* 3!mi Številkami in kazalci . Din 98.— 33796 Ista z anker kolesjem ua kamne tekoča 8 sekundnim kazalcem . . Din 185.— 33710 l3ta s prima anker kolesjem na 15 kamnov s seknndniin kazalcem Din 260.— Eahtevajte cenik, e.^tonj fc poštnine prosto. H. SIJTTNEft. Liubljana 6 |M"'t»;kolirn«i« w>*;wna ur v Švici. Domovina št. 43. MOŠTOVA ESENCA „MOSTIN" ji našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—. NOV ItEDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 7 din, po pošti 18.— din, 3 zav. po pošti 32,— din, 4 zav. po pošti 39.— din. Mnogo zahvalnih pisem, fazite, pravi »Redin« in »Mostiu* se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica S4. ašu>te ¥ Domovini" Jm vzgojitelje, prijatelje mladine i "/.šla je nova kniiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne ji zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi '> uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažmi in zablodami!« Zato naj čita. Ic . :,;o »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odraser človek. Ilnjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »MOJ DOM«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. F!. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8a. i se h očete iznefcsftl i A. PROT1N A i- "zanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje. sključenje rok in nog, nate-, tnje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto •'"'ice revmatizma in protina. ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo. nudim vam •'.dravilno, sečnu Kistino raztvarjajoče,^ pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče domaČe pitno zdravljenje 3e na umeten način popolnoma prirodno -ustavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ■ i ga je dobrotljiva mati priroda poklonila ' i-i ljudem. Pišite ini takoj, pa dobite o.j iojin, po vseh deželah" obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštuine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiralnica: PANNONIA APOTIIEKE, BUDAPEST 72, Postfach 83. Abt. II. 286. 'O V Broširana knjiga. Jin 10.— Vezana knjiga. din 15.— Ravijen. Zgodbe brez moze Klabund: p/0|f . PaSPf *#!>) Ravijen: £ma y0|Wa Thompson: Majer ima: Rudarska bafada % < »CESTA ift LJUBLJANA KNAFIJEVA IJL1CA 5