Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Maribora,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Kokopisi se ne vračajo. Nefrankjrana pisma se ne sprejemalo^
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaSa mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malili oglasov, ki služilo v posredovalne in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem Številu obiav popust.
Št. 39.
Sobota 14. maja 1927.
Leto II.
Neresnost slovenske buržuazije.
V	politiki slovenskih meščanskih strank se je pojavil te dni nov fenolen zmešanosti v tem, da govore in pišejo zopet o ustanovitvi bloka naprednih strank. Ta blok naj bi oči-vidno imel namen, sondirati teren za ustanovitev nove režimske meščanske protiklerikalne stranke, iz katere naj bi se polagoma rekrutirali ministri in člani sedanje vladne ka-marile.
Mi bi se ne bavili s to stvarjo, če ne bi bili frontarji in drugi meščanski časopisi pisali, da se ta blok snuje s sodelovanjem nekaterih socialističnih voditeljev. V tem hudobnem očitanju vidimo namreč že a priori hudobni namen snovateljev »naprednega bloka« in drugih, da hočejo s takimi insinuacijami na lažnjiv način oblatiti Socialistično stranko Jugoslavije.
Ni nam po vsem jasno, kdo se skriva za akcijo naprednega bloka v Sloveniji. Govori se, da hočejo slovenski samostojni demokratje, nekateri radikali in posamezne osebe izrabiti sedanji politični položaj ter pritegniti v novi blok vse stranke, razen klerikalcev, da si tako pribore nekaj političnega vpliva, ki ga sedaj nimajo. Ali mi prav dobro vemo, da so se te stranke in njih kolovodje med seboj tako grdo izigravali, oseb-no	50	vs*	brez pozitivnega
političnega in tudi brez kulturnega programa, da zato niti misliti ni, da bi se dalo iz take duhovno neformi-rane mase nazorov in osebnih interesov ustvariti kaj resnega za meščanstvo, kaj šele za delavstvo, ali w socialistično stranko, ki mora ime-
konkreten program in točno u-smerjeno razredno socialistino poli-
Mi torej odločno odklanjamo u-s varjanje takega neresnega »naprednega bloka«, ker je stvar meščanskih
i,n l vLe,Trc jamčiti za napredno politiko takega bloka
L Ji Ki Šuga *talUia bi "tavitev ta-kega bloka pomenila konsolidacijo
meščanstva, ako bi bila osnovana na programatičnih načelih; ker pa to ni, pomeni akcija samo še dopolnitev sedanje politične anarhije v meščanskih političnih strankah Slovenije.
Značilno je, da baje namerava dr. Žerjav zapustiti svojega ljubljenega Pribičeviča in se pobratiti z nekdanjimi somišljeniki Davidovičevci, s samostojnimi kmeti in z delom radikalov v Sloveniji. Taka pobratimja najhujših osebnih nasprotnikov je smešna.
Mnenje političarjev, ki se bavijo z načrti boja proti klerikalizmu, je torej le obupen korak v nesigurnost in izrodek programatične neresnosti. Boj proti klerikalizmu je utemeljen in potreben, toda ta boj se ne more nikdar formirati v bloku, ki v svojem bistvu ni nič drugega kakor gnezdo medsebojnih prepirov in medsebojnega varanja. Premalo je mest v vladi, premalo v kamarili, da bi ti pisani »voditelji« dosegli namen.
Velike razlike med temi protiklerikalnimi strankaim se kažejo že med pogajanji. V nobeni teh strank ni soglasja, Ena skupina zagovarja klerikalce, druga radičevce, tretja Pribičeviča itd.
In ne motimo se, če trdimo, da je parola naprednega bloka proti klerikalizmu navadna fraza, na katero naj bi nasedla politična javnost. Boj proti klerikalizmu je resna stvar; boj proti klerikalizmu je tudi kulturni boj, ne pa protifarška gonja, ki jo nekateri smatrajo za tako silno sveto nalogo civilizacije. Za vse to pa blo-kašem ne gre. Gre jim le za politični vpliv, ki bi ga radi trenutno dosegli.
V	tem neresnem poizkusu snovanja naprednega bloka v Sloveniji vidimo mi le novo igračkanje političnih otročajev, ki jim resnost napredka ni pri srcu. Socialistična stranka pa s snovanjem meščanskih blokov sploh nima in ne more imeti nič skupnega.
Mariborski duhovniki proti uredniku »Volksstimme".
Včeraj se je vršila pred mariborskim sodiščem glavna razprava pro* 11 sodrugu Erženu. uredniku »Volks-k , 5®*’ katerega ie tožilo nič manj raimariborskih duhovnikov za-(;i ^ftnka o dogodkih leta 1919 na
10 vj'?rn trgu v Mariboru, ko je bi-
^ >n ranjenih več demon-vnit!	• »Volksstimme« je za časa
J/k	y oblastne skupščine, ko so
ri r»!sko zvezali klerikalci in Netn-, 'Mariboru, pisala, da so I. 1919 ' J.re‘jali »a nemške demonstrante na "avnem trgu tudi duhovniki.
la očitek, ki ni bil takrat prvič Javljen y delavskih listih, je topot, * ozirom na volilno zvezo med Nemci m klerikalci, dal povod maribor-,, ln duhovnikom, da so vložili pro-uredniku »Volksstimme«, sodrugu t()žho ratli klevete. Sodrug .Cn Jc nastopil za svojo trditev .^nloe in to z zanesljivimi ES*?, ki so bile usodnega dne ned demonstranti in so tedaj videle ollzu neposredni potek dogodkov.
viu/i, iZ /iv0, da jc za ta Proces vii javnost* veliko zanimanje,
-	“ bil to obenem eden največjih
11 »a j hrupnejših procesov po slavnem novem tiskovnem zakonu, kate-
rega reakcionarnost in nepopolnost sta bila še enkrat vsem očitna. Da ni bilo tega zakona, ki onemogočuje tisku objektivno javno kritiko in dognanje, in da ni bilo po sredi Še nekaj drugih momentov in reči, o katerih baš zaradi tega zakona ne moremo pisati, bi bila ta tožba Izpadla pač povsem drugače. To ni samo naše mnenje, ni samo mnenje javnosti, ki je sledila razpravi z napeto pozornostjo — to jc obenem mnenje najodličnejših pravnikov.
Razprava se je vršila ob nabito polni sodni dvorani in je trajala cel dan. Sodr. Eržena je odlično zagovarjal dr. Reisman. Obtožnica očita r.r^cnu’ j° *alil duhovščino, Ji Kratil ugled in s tem zakrivil kleveto m uvredo tožlteljev, dasi ni v svojin sestavku nikogar Imenoma napadel! Zamerili so tudi tožitelji uredniku, da jih jc imenoval Pfaffen«.
Po prečitanju obtožnice je priče-lo zasliševanje prič. Prvi jc bil zaslišan tedanji komandant mesta Zvirn, nato podravnatelj bogoslovja dr. Somrak. Njegovo opisovanje dogodkov. sprevodu in godbe itd. jc izzvalo hrupen incident z zagovorni-
kom dr. Reismanom, ki je izrazil svoje začudenje, da govori priča v takem tonu o resnih stvareh. Predsednik je zažugal z discipliniranjem
—	zagovornika! Sledila so nato še druge priče, ki so izključevale možnost, da bi bil kdo streljal iz bogoslovja, ali vsaj trdile, da niso to videle.
Sledilo je nato zasliševanje prič, ki so bile večinoma v sprevodu in ki so Izpovedale, da so videle, da so bili na oknih bogoslovja ljudje v talarjih, da je nato pomolila skoz okno roka z revolverjem, nakar je zabllsuilo in počilo. Priča Jeki izpove. da je videl, da je padlo iz bogoslovja najmanj troje strelov in da je pripravljen to tudi priseči. Enako so izpovedale še razne druge priče, tako Marija Eopič. ki je trdila, da je padel strel iz prvega nadstropja bogoslovja; Ziringer, ki je videl, da so bila okna semenišča odprta in da so iz oken molele roke z revolverji; Dovičar, ki je videl na oknu dve črno oblečeni osebi, ki sta moleli revolverja in streljali; videl je blisk in slišal strele; Kustovny, ki trdi z vso gotovostjo, da se je iz bogoslov-nice streljalo; točno se spominja, da so padli iz bogoslovnice trije do štirej streli; Mlakar, ki se je tudi u-deležil demonstracije, je natančno videl, da se je iz bogoslovnice streljalo in da so bila okna zasedena po teologih; Kern, ki pravi, da je tik pred njim padla žrtev, ki je bila zadeta od strela iz bogoslovja; Hasen-hiitel, ki pravi, da so iz oken bogoslovja kazali jezike in dolge nosove, itd. itd. Ker je bilo dovolj prič, ki so natančno videle, kako so stvari potekle in natančno povedale, kaj so videle, je bila večina navzočega občinstva že uverjena, da bo pravdo-rek oprostil urednika obtožbe klevetanja.
Sodr. Eržen je izpodbijal tožite-ljein legitimacijo, da tožijo, ker ni nikjer pisano, da so streljali ravno mariborski duhovniki, in bi morali potemtakem pravzaprav tožiti duhovniki cele lavantinske škofije. Ta tožba se vodi na zahtevo SLS, ker ne more preboleti mariborskega po-
KINO APOLO. — Velik smeh in zabava
SOLDAT MARIČKE
HARRY LIEDTKE.
V	pondeljek velika senzacija! — Prvi film Iz sovjetske rusije:
POŠTARJEVA HČI.
Izdelala ga je firma: Mešrabpom-Rus-Moskva
raza pri zadnjih oblastnih volitvah. »Volksstimme« in socialistično stranko naj bi se oškodovalo z velikimi stroški tega monstre-procesa. L)a se je streljalo iz bogoslovnice, so ponovno pisali tudi nemški listi, pa ni takrat nihče tožil. Izraza »Pfafi« ne smatra za žaljivko, kar je pa pisal o dogodkih leta 1919 pred bogoslov-nico, je pisal na osnovi izpovedovanja očividcev in pisanja tedanjih listov.
Briljantno je tudi branil obtoženca Eržena zagovornik dr. Reisman, ki je po natančni analizi dogodkov izpovedi prič, objektivnih in subjektivnih dognanj, preiskave in razprave zahteval, da se obdolženca oprosti.
Po nadenournem pledoarju dr. Reismana se je oglasil tudi sodrug Eržen, ki je, kakor tekom cele razprave, ponovno izpodbijal” posamezne trditve in teze tožiteljev in dokazal, da gre pri tem procesu našim nasprotnikom za gmotno oškodovanje našega gibanja in našega časopisja.
Po daljšem odmoru je predsednik senata razglasil:
»V imenu Njeg. Vel. kralja . . . izrekamo, da je Viktor Eržen kriv žalitve in obrekovanja in se obsodi po S 56 tisk. zakona na tri mesece zapora iu 2000 Din globe. Ako jih pa ne plača, še na nadaljnih pet tednov zapora. V smislu S 62 plača odškodnino posameznim tožitcljem po 100 dinarjev in mora prinesti v smislu S 63 na prvem mestu v »Volksstimme« sodbo in obsodbo.«
Sodr. Eržen ni bil pri prečitanju razsodbe navzoč, ker se je prej odstranil.
Proti tej razsodbi se bo, kajpak, vložil priziv. •
Pozdravljeni!
V	nedeljo bodo naši zavedni so-drugi v Studencih otvorili svojo novo zgrajeno telovadnico in bodo pri tej priliki po6etili otvoritveno slavnost tudi sodrugi in sodružice, pevski zbori in naše delavske telovadne enote Iz ostalih krajev Slovenije. Ne dvomimo, da bo udeležba ne samo iz Maribora, nego tudi s strani ostalih izletnikov velika in častna in da bo ta dan za naše vrle sodruge, ki so v tem težkem ča6U, z velikimi žrtvami in občudovanja vredno požrtvovalnostjo zgradili eno najlepših delavskih telovadnic v državi, aan ponosa in tado* Ičenja nad izvršenim delom v korist proletarske mladine, v korist socialistične ideje.
Nedeljska delavska slavnost .v Studencih naj izpriča da se naše gibanje dviga in jači, da vrši v vedno večjtm in smotrenem obsegu tudi
svojo velevažno duševno in fizično kulturno delo. Telovadnica naše »Svobode« v Studencih bo služila vašim telovadcem, bo služila pa tudi kot predavalnica, kot shajališče pouka željne delavske mase. Zavedni Stu-denčani so izvršili zato veliko delo in delegati, ki pridejo iz ostalih krajev na njihovo slavje, bodo s svojo navzočnostjo izpričali svojo solidarnost 9 kulturnim delom, ki ga vrše naše organizacije in naši sodrugi v prospeh delavskega razreda, v prospeh socializma.
Stanje kulturnega dela bo nedeljska stvontev in zato, pozdravljajoč to pomembno prireditev, pozdravljamo obenem vse udeležence in dele-gate iz vseh delavskih krajev: Dobrodošli I
Vsi na delo za socialistično kul-.
turo!
Kancelparagraf v Jugoslaviji.
Klerikalizem in tudi cerkvene oblasti imajo pred tem paragrafom silno velik strah in jezo nanj. O kan-celparagrafu so govorili te dni v Beogradu v odboru za sestavo novega
kazenskega zakona ter so sprejeli tudi takozvani kancelparagraf v zakon, kar znači že vnaprej da bo v novem kazenskem zakonu obveljal.
Kakšna zverina pa je ta zakon?
Kancelparagraf je sicer izjemna določba, ki omejuje dosedanji privilegij, po katerem so verske cerkve lahko izrabljale cerkev tudi v politične namene za agitacijo pri volitvah itd. V cerkvi govornika ne sme nihče motiti, če ne, je kaznovan. Motiti ga tudi sedaj, ne bo smel, toda duhovnik, ki bo imel v bodoče v cerkvi politične agitačne govore, ga bo oblast preganjala, če bo zvedela zato in ga tudi kaznovala do dveh let zapora.
Socialistična stranka je bila vedno proti izjemnim zakonom, zato načelno tudi ni za ta zakon, dasi ima kancelparagraf to dobro stran, da odpravlja deloma važen privilegij verskih cerkev. Verska cerkev o-pravlja svoje verske zadeve nemoteno, zato ni treba nobenih privilegijev. Nikakor pa ne gre, da bi cerkev v interesu meščanskih strank delala v cerkvi politiko in če bi se kdo pre-drznil ji ugovarjati, ko bi bila politika proti interesom socialno šibkejših slojev, bi ga pa oblasti zaprle in kaznovale, ker je motil cerkvene odredbe.
Naše stališče v tem vprašanju je enostavno. Verske cerkve naj imajo svobodo, ne smejo pa imeti predpravic, ki jih zavajajo v politično izrabljanje verskih čustev. Če pa hočejo verske cerkve gojiti pri svojih verskih obredih politiko, ki ni konkreten del verstva, potem mora imeti tudi javnost enako pravico, da tam pove, kar je treba.
Novi kancelparagraf izključuje torej iz cerkve vsakršno politiko. S tem paragrafom bo okrnjena vsaj deloma dosedaj veljavna predpravica, po kateri so duhovniki lahko v cerkvi, kjer nihče dtugi nima besede, nastopali kot posvetni politični agitatorji za »svetost« kapitalistične družbe in nje zmagovanje v političnih bojih.
Vprašanje izrabljanja cerkve v politične namene seveda s tem še ni odpravljeno, ali napredek je; ena predpravica manj.
Mi smo za svobodo verskih cerkva, ne pa za njih predpravice.
Minister socialne politike šele vprašuje.
Kaj je z zaščito stanovanjskih najemnikov?
Letos novembra ima poteči zaščita stanovanjskih najemnikov. Pomanjkanje stanovanj se v povojnih letih ni zmanjšalo, ker javne korporacije zlasti pa država niso zidale stanovanjskih hiš razen redkih izjem. (Ljubljana in Zagreb deloma.) Stanovanja v novih in tudi v starih hišah so pa postala tekom let že tako draga, da srednji in delavski sloji najemnine ne morejo zmagovati.
Minister vprašuje strokovne korporacije za mnenje ali je premalo stanovanj, kako bi bilo zaščiti stanovanjske najemnike, če je zaščita še potrebna in za kako dolgo dobo. Katere strokovne korporacije so to? Ali so med temi korporacijami tudi delavske strokovne organizacije, socialistična stranka, društva stanovanjskih najemnikov itd. Podjetniške korporacije bodo seveda odgovorile, da zaščita ni potrebna, da se morajo hiše rentirati in da je stanovanj dovolj. Pri reševanju tega vprašanja pa se stvar ne more presojati s stališča meščanskih dobro situiranih slojev, špekulantov in podobnih ljudi, ki socialnega položaja delavstva, uradni-štva, malih obrtnikov, trgovcev itd. ne poznajo in ne razumejo.
Stanovanjsko vprašanje ne tvori samostojnega socialnega vprašanja. Stanovanjsko vprašanje je tesno spojeno s splošnim gospodarskim in so-
cialnim položajem, ki je težka posledica vojne. Resnica je, da se hiše ne obrestujejo, toda hišni posestniki so obdržali svojo posest, vrednost, do-čim so drugi neimoviti sloji izgubili vse ter si morajo tudi sedaj služiti svoj kruh ob naravnost mizernih mezdah in zaslužkih, ki s predvojnimi niso v nobenem razmerju. V odstotkih je to veliko večja in občutnejša izguba, občutneje socialno breme, kakor pa, če se hiša ali drugačna imovina slabeje obrestuje kakor se je obrestovala pred vojno.
Iz raznih poročil vemo, da zaslužijo delovni sloji po 500 do 2000 Din mesečno; ženske še mnogo manj. Cene majhnim stanovanjem po mestih se pa že danes gibljejo med' 300 in 1000 Din na mesec. Kako naj plačujejo ti sloji v primeri s svojimi zaslužki horendno najemnino? Ta nezdravi socialni pojav je posledica vojne in gospodarske reorganizacije, deloma pa tudi slabega gospodarstva. Industrija peša, draginja je sorazmerno previsoka, toda ne zato, ker se ne zida hiš, ampak zato, ker niso bili podani predpogoji za razvoj industrije in eksport, ki bi bil morda mogoč. Vzroki so v velikem delu v splošni gospodarski politiki. Ako bi se hiše tudi zidale, bi morali vendar delovni sloji stanovati po luknjah, kleteh, hlevih in na cestah, kakor se
to vedno pogosto dogaja, ker bi ne mogli plačevati najemnine. Sploh je pa zidanje hiš le majhen odstotek vse produkcije, ki bi eventualno redilo par tisoč rodbin, a vse drugo bi hiralo kljub temu.
Zaradi tega, ker je stanovanjska mizerija splošno socialno vprašanje najgrše vrste z ozirom na higijeno, zdravstvo in tudi nravnost, če hočete, so dolžne javne korporacije in država grozeče zlo omiliti z zaščito stanovanjskih najemnikov, zlasti pa z gradbo hiš iz javnih in državnih fondov, da se prepreči katastrofalni prehod iz sedanjega stanja v normalno stanje.
Stanovanjska zaščita torej mora obstojati toliko časa, da bo zadosti stanovanj in da se materialni položaj delavstva zboljša.
Le na tak način bo omogočiti lažji prehod iz sedanje stanovanjske krize. Če bi vlada dopustila ob pomanjkanju stanovanj svobodno draženje stanovanj, potem mora iti po mestih in industrijskih krajih do 60 odstotkov delavcev v najslabše luk-
nje, natrpane s stanovalci, kjer je gnezdo bolezni in pokvarjenosti.
Ako se bo to vprašanje reševalo samo s stališča rentabilitete stanovanjskih hiš, potem moramo reči, da pomeni to stališče justifikacijo srednjih in delovnih slojev.
Bojimo se, da se bodo strokovne korporacije, ki jih vprašuje minister, postavile na napačno stalšče; bojimo se tudi, da vlada ne bi imela pravega razumevanja za to vprašanje, ker je vsaka delala ovire pri najemaniu posojil za zgradbo stanovanjskih hiš in sama ni gradila niti poslopij za svoje urade.
Ali bo minister vprašal za mnenje tudi socialistično stranko, strokovne organizacije, še ne vemo. Najbrže bo pozabil nanje. Toda delavstvo ne sme pozabiti na to, da minister vprašuje za mnenje o zaščiti stanovanjskih najemnikov, marveč mora na ves glas povedati, kaj je potrebno in kaj zahteva. Delavstvo mora tudi kontrolirati ob tej priliki meščansko javnost, ki tako vstrajno intrigira proti zaščiti stanovanjskih najemnikov.
F. Svetek:
K letošnjemu vsedelavskemu zletu v Ljubljani,
5.—6. junija.
Vsedelavski zleti postajajo že tradicionalni v Sloveniji. Od' leta do leta raste zanimanje zanje in tudi udeležba je vedno večja. Tehnična stran priredb se lepo spopolnjuje in letos smemo pričakovati prav sladko izvedbo celega, precej obširnega programa.
Kakor ni majhne važnosti pridobitev tehničnega in organizatori-čnega znanja, tako na drugi strani pridobitev moralnih vrednot, ki jih dajejo te prireditve pokretu, ni mogoče zadostno oceniti. Duh, kakršen vlada v organizacijah, je že v normalnih dobali odločujočega pomena za njihove uspehe. Po tej veliki krizi, ki jo je delavski pokret ravno prestal, je pa dvig morale in samozavesti direkten predpogoj za konsolidacijo pokreta.
Pri ocenjevanju moralnega pomena vsedelavskih zletov je pa treba upoštevati dejstvo, da vzbujajo organizirani in disciplinirani nastopi tudi pri nevtralni javnosti simpatije, pri nasprotnikih pa rešpekt do delavskega pokreta, kar je na vsak način; važno bojno sredstvo v rokah proletariata.
Ljubljana je v tem pogledu dobro izbran kraj, kajti poleg pokrajinskih državnih oblasti imajo tu sedeže skoro vsa večja podjetja 'Slo-
venije. Vsa ta množica bankirjev, upravnih svetnikov in drugih takih »kruho«-dajalcev bo imela torej priliko 5. in 6. junija videti, da delavski pokret še živi, da se ozdravlja in narašča in da niso prazne besede tistih, ki govore in pišejo, da so razmere, v katerih proletariat živi, tako slabe, da jih niti psu ni privoščiti.
Po dosedanjih prijavah sodeč bo korakalo v izletnih dneh po ljubljanskih ulicah tisoče in tisoče organiziranih in discipliniranih delavskih borcev.
Gotovo se ne motimo, če računamo, da se bodo polnoštevilno priključile temu silnemu sprevodu tudi naSe delavske žene In dekleta i*
vseh krajev, da pokažejo upravičeno nezadovoljnost nad razmerami, ki vladajo nad njimi in nad njihovimi moškimi sotrpini. Zavedna delavska žena in dekle bo pokazalo na ta dan, da odklanja hinavstvo buržuaz-nih materinskih dnevov, ki na eni strani hinavsko poveličujejo materinstvo, na drugi strani pa ne dajo materam pravice odločevanja. če so voljne poslati svoje može in sinove na krvave bojne poljane. Delavske žene in dekleta bodo ta dan pokazale, da se ne dajo vjeti v limanice onih, ki snujejo ravno te dni nekako žensko stranko, temveč bodo ravno
Hermyna zur Miillen:
M
Iz romana „Lu€
Prevzel jo je obyyj; ni si upala iti v klet, kajti njen obraz bi izdal nevarnosti,
Andrej io Pavel sta bila v jami in sta prišla šele opoldan domov. Nemirna je prekoračila kuhinjo in izbo, ležečo ob njej ter pogledovala od strahu izbičana skozi okno. Že prihajajo? Že prihajajo?
Ko sta se bila vrnila oba, jima je o vsem poročala. Andrej je molčal in prijel njeno roko, kakor bi potreboval pomoči. Pavel je rekel z ledenim glasom, kar je bilo pri njem znak viška njegove besnosti: »Rajši ga sam ustrelim, nego da pride njim v roke,
»Ne izdajte se mu,« je prosila Rut. »Od včeraj je nekoliko mirnejši.«
Šli so v klet. Vsi so hlinili mir, dobro voljo, toda Andrej tega ni mogel dalje prenašati,,. Podal se je v majhen zelenjadni vrtič in pričel sekati za zimo zložena drva.
Prve sence večernega mraka so se zgrnile. Pavel je bil šel v vas. Rut je pustila spavajočega sina, si dala opravka v kuhinji in je stopila k oknu.
V	sivem somraku so se bližali trije moški; eden v dolgi, črni suknji; da, to je bil župnik. Ostala dva ... nekaj se je lesketalo na njunih suknjah . . , orožnika.
Kut je planila v vrt.
»Andrej, prihajajo. Ostani tu in sekaj drva, to ne bo sumi,.vo. Bodi vljuden in ne draži jih.«
Hitela je v kuhinjo in zanetila v ognjišče.
Oni trije moški stopijo v vrt.
Andrej Merz se je odkril; njegova roka se mu e zdela svmčenotežka; bilo mu je, kakor da je ne >i mogel več dvigniti do glave. Jezik se mu je zdel v ustih velikanski in otekel, ko je izrekel »Dober
večer«.
ic
Slišal je ženo v kuhinji peti veselo kratko pesmico.
Mrzla zona ga je oblila; kako je mogla žena to storiti? Odkod je vzela to moč.
Župnik in orožnika spregovore nekaj kratkih besed in vstopijo v hišo. Andrej Merz hoče za njima, toda njegove noge so kakor priraščene; ječe klecne in"sede na toporišče. Njegovo srce je bilo silno, da mu je brnelo v ušesih kakor velikanski zvon; pred njegovimi očmi so sikale šarene strele sem in tja.
Rut je sprejela te tri može z umerjeno mirnostjo.
»Moj sin Ernest, gospod župnik? V Belgiji je in je pred štirimi tedni pisal. Zal vam karte ne morem pokazati, ker sem jo poslala svojemu očetu, ki je fanta prav posebno ljubil.«
Andrej Merz je slišal njen čist in miren glas; najbrž ne bo take nevarnosti; kako bi sicer mogla biti tako mirna?
Slišal je trdi orožnikov glas.
»Hišna preiskava .,.«
Rut mirno orgovarja: »Prosim«,
Nato je postalo mirno in Andrej Merz je čakal.
Čakal je, kakor čaka človek na trenutek, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Glasovi v hiši so postali glasnejši; vstrašil se je .,. Zdaj, zdaj so ga našli,. Zopet je postalo tiho. Koraki so'škripali po stopnicah, vodečih na podstrešje. Ali so že bili v kleti? Ali je nevarnost že pri kraju? Ali so pričeli z iskanjem od zgoraj?
Pavel se je vrnil in Andrej mu zašepeče z davečim glasom: »Tu so. Pojdi notri in pomagaj materi.«
»In ti?«
» 1 u ostanem. Vse bi izdal. Preveč trepečem.« Pavel je stopal proti durim.
Grozen krik je sunil iz hiše »Matil MatiI«
»Imajo ga« reče Pavel z nenaravno mirnostjo.
Ali bi ga ustrelil, ko pojde mimo?«
»Ne, Pavel, ne. Oni morajo videti, da je bolan, blazen. Imeli bodo usmiljenje. Pavel, Ti ne smeš ...
1 ežki koraki so se bližali. Opotekajoč, z zvezanimi rokami je stopal Ernest med obema orožnikoma. Stopal je kakor v sanjah. Njegove brezizrazne oči so buljile v daljavo, njegov obraz je bil pepelkastobled. Župnik je končal sprevod. Pri durih je skočil Pavel k materi in jo je opotekajočo se prestregel v svoje naročje.
Župnik je obstal pred Andrejem Merzem, ki je prijel sekiro krčevito; govoril mu je. Prazen odmev so bile besede za Andreja. Onkrat je razložil besede: »Nemec, ki ljubi svojo domovino« in se je na glas zasmejal. Nato pa je slišal in te besede so silile v njegovo zavest — kako se je obrnil župnik k orožnikoma.
»To ni edini ubežnik, ki je pozabil na svojo čast. Moramo še na drugo stran vasi, tudi sin gospe . ..
Ni mogel izgovoriti imena, ne sedaj in na večno ne več.
V	enem samem hipu, dolgem kakor hip, so za« drvele misli v Andrejevih možganih. Ali tej črni suknji ni dovolj eno žrtev? Ta, ki stoji tu zunaj, z zvezanimi rokama med orožnikoma, njegov sin, je že izgubljen in mrtev. Toda oni drugi še živi in se more še rešiti, ako on, Andrej, prepreči župniku izgovoriti ime. Sin je; vseeno čigav; rešen mora biti!
Od dela silne Andrejeve roke so se dvignile in sekira je padla z vso težo na župnikovo lobanjo.
Andrej Merz je videl ležati nekaj črnega pred svojimi nogami in je čul kako je zaviknila Rut:
Andreji« Začutil je Pavlove roke, kako so sc ovile njegovih ramen.
Stopil je za korak naprej in je rekel čisto mirno: Rešil sem ga«, nato po je pričel hipoma krčevito ihteti in se dušeče smejati.
(Prevedel A. K.)
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO" šumečo limonado.
ta dan manifestirale svojo zavednost in spoznanje, da je vprašanje osvoboditve žene rešljivo le z zmago nad današnjim gospodarskim izkoriščanjem in z likvidacijo kapitalistične hinavske morale.
Delavska mladina, naš ponos in naš spas, tudi ona bo v masah okrasila naše vrste. Pokazala bo, da se ne sramuje svojih proletarskih staršev in da se hoče ž njimi skupaj boriti za lepšo jesen njihovega življenja in za lepše svoje življensko poletje.
Množice brezposelnih bodo ta dan, korakajoč v našem sprevodu, gromko opomnile tiste, ki morejo in ki so dolžni jim pomagati, naj jim poskrbe dela in kruha, ali pa izdatne podpore.
Velikanski bo pa odred onih, ki že sedaj niso imeli stanovanj, ko je bila še-stanovanjska zaščita. Temu odredu se bomo priključili še tisti, ki že letošnjo jesen, ko se namerava ukiniti še to malo stanovanjske zaščite, ne bomo imeli strehe nad glavo. Dvignili bomo ta dan svojo zahtevo:	Podaljšajte	stanovanjsko
zaščito!
Vsi mi, ki bomo tvorili ta ogromni sprevod, se bomo strnili v nepremagljiv rdeč veletok z enotno voljo in enotno zahtevo:
Proletarci! Vstanite! V borbo! Za upliv delavske besede v tovarni, občini in d*ržavi!
Delavski zlet v Mariboru—Studenci, 14. in 15. maja
Ob priliki slavnostne otvoritve telovadnice DTE »Svoboda«
v petek, dne 13. maja:
Ob 8. uri bakljada od telovadnice skozi vas.
V soboto, dne 14. maja:
Ob 8. uri akademija v telovadnici. Sodeluje več pevskih društev in godba iz Mute.
V nedeljo, dne 15. maja:
Ob pol 8. uri dopoldne:
Sprejem gostov na koroškem kolodvoru. Od tam odhod z godbo pekrske požarne brambe pred »Ljudski dom«.
Od 8. do 9. ure se zbirajo pred »Ljudskim domom« mariborski manifestanti, kulturna društva, strokovne organizacije in strankini člani. (Razpored kot na 1. maja.)
Ob 9. uri:
Po prihodu povorke iz Studencev odhod z železničarsko godbo in godbo pekrske požarne brambe na glavni kolodvor.
Sprejem gostov in odhod nazaj v Studence, kjer bo
ob 11. uri
slavnostno zborovanje pred novo telovadnico.
Ob 14. uri:
Odhod udeležencev od »Ljudskega doma« v Studence.
Ob pol 15. url:
Veliki telovadni nastop delavskih društev iz Maribora, Trbovelj, Hrastnika, Crne, Mežice, Zagorja, Krope, Zabukovce in Šoštanja.
Po telovadbi se prične veselica.
Dnevne novice.
»Slovenec« in mariborski proces.
Baš na dan, ko se je pred mariborskim sodiščem vršila znamenita razprava proti sodr. Erženu, je izšla v »Slovencu« izjava lavantinskega škofijskega ordinarijata proti »Volks-sthnme« in njenemu uredniku, in je izšla previdna beležka, da bo sodr. tržen spet tožen zaradi »bogokletstva«, ker je bil v majniški številki objavljen članek, ki ni bil gospodom okolu »Slovenca« všeč. Zakaj so to objavili baš na dan razprave, ne bomo tukaj raziskovali, podčrtati pa moramo še enkrat to, kar je sodrug tržen povdarjal pri razpravi, da Kre namreč SLS s temi procesi za tem, da oškoduje naš delavski tisk m da prisili s tako učenimi . . . diskusijskimi metodami o katolicizmu naše urednike k molku. Ne bomo Pozabili ne eno, ne drugo; in naj so nameni še tako prozorni, svoj boj bo socialistična stranka bojevala do
332? Ka t,udi’ t0 vam lahko jam-nn m n l'spcl,lom Izvojcvala. Značilno je n. pr., da se je že na dan procesa samega prfed mariborskim sodiščem m k o j po razglasitvi razsodbe prijavilo 12 oseb za takojšen i/ bris iz katoliške cerkve. Casa za agitacijo v tej smeri zadnja leta ni bilo, ti procesi so opozorili našo javnost zopet na to vprašanje, in če bodo po župniščih kapale izjave za izbris, naj to gospodje zahvalijo svoji najnovejši modri taktiki.
, živahna debata. Tako živahnih nehat v meščanskem časopisju ima-mo malokrat kakor sedaj, ko gre /j1 m. kdo bo šel v vlado. Vsi upajo, ntn i ci upiijo. demokrati upajo, ^Parlamentarci upajo. Sedaj smo icsihuk, radovedni, kdo bo dobil orobtinico — ministrski stolček. Nad Prvotno kombinacijo, da bodo nevtralci spravili vse neklerikahie stran-k0 v en koš, so večinoma že obupali, ker to, no, pač ne gre. Tisti slavni napredni blok — ki seveda nima rosne podlage — jo že pokopan. No, toda upanje še ni šlo po vodi. Imajo osebne stike, prijatelje, zveze, znanje; to je tudi nekaj. Več pa tako ne zahteva nihče, kakor da postane hlapec, lo bi se pa še vedno dalo ‘^‘Praviti in potem bomo zopet kar-liflali vse tiste, ki ne bodo rekli umen vseinu, kaj bomo hoteli.
Razcep v klerikalni stranki. Ka-4 jZI?ano' se bije v klerikalni stranki e del j časa huda notranja borba. O cm smo že večkrat pisali, klerikal. vodstvu je pa doslej vedno uspelo kapacitirati nezadovoljneže, da niso
nasprotja izbila prehudo na dan. Klerikalna stranka je medtem zaplavala bolj in bolj v reakcionarnost in ultra-montanstvo -1- socialna struja se je bolj in bolj izločevala, duh Krekovega sozializma se je sistematično izrival iz strankine ideologije. Prišlo je končno do preloma. Klerikalni mestni sosvet v Ljubljani je demisijo-niral, vodja tega sosveta je pa bil dr. Stanovnik znani voditelj levičarske struje v SLS. Da stoje za to demisijo globlji vzroki in da gre za resen razcep v klerikalni stranki je razvidno sedaj tudi iz izjave, ki jo je podal dr. Stanovnik uredniku »Novosti«. Ta izjava se glasi: »Že dve leti vodi vodstvo SLS srdito borbo proti mojemu očetu, bivšemu poslancu Stanovniku, ki se je bil zameril domačemu župniku in se ni hotel pokoriti vsem željam ljubljanskih mogočnikov. Kot sin sem stal na njegovi strani, a storil sem to tudi iz načelnega razloga. Borba se je raztegnila na moje prijatelje in se danes vrši med levičarji in desničarji v SLS. Pretili so mi z izključitvijo iz stranke, ako ne odložim svojih funkcij. Umaknil sem se, dokler je na krmilu sedanje vodstvo. Bivši minister dr. Gosar je naš dober prijatelj, a se boja ne udeležuje. Ljubljanska organizacija SLS je zahtevala mene za nosilca liste pri oblastnih volitvah v Ljubljani. Na zahtevo vodstva sem se moral umakniti. To je zahvala dr. Korošca, da sem mu priboril ljubljanski mandat. Na vprašanje kaj hočejo krščanski socijalci, je odgovoril dr. Gabrovšek: »Hočemo, da v SLS zo-
Eet zavlada demokratizem in izgine lerikalizem, ki ga predstavlja samovlada duhovništva. V naši stranki odločajo danes sami duhovniki, mi pa hočemo, da postane program SLS zopet stvaren.« Iz te izjave je torej dovolj zanesljivo in avtoritativno razvidno, da je razcep v SLS popolen, da se bijeta med seboj dva strogo ločena nazora o nalogah in taktiki SLS in da je le-ta popolnoma pod vplivom najbolj reakcionarnih struj.
Zgovorne številke. V št. 47 z dne 30. aprila 1927 »Uradnega lista« ob-javjja delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt ter petijot m o občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1926. Iz tabele
I. je razvidno Število občin, ki pobirajo doklade ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele
II. pa količine vina (petijota in vinskega mošta), ki so bile zatrošarinje-ne v posameznih davčnih okrajih ter
zneski državne trošarine in občinskih doklad, ki so bili pobrani od dotičnih količin. Na ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina (vinsk. mosta in petijota) 197.313.39 hi. Od tega odpade na Ljubljano 67.062.79 hi. Napram letu 1925 z 197.544,46 hi od katerih je odpadlo na Ljubljano 59.488.48 hi, je torej Ljubljana sama napredovala, vse o-zemlje ljubljanske oblasti pa nekoliko nazadovalo. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina (vinskega mošta ter petijota) 144.368.16 hi, kar znači napram letu 1925 s količino 129.229.80 hi precej več. Državne trošarine (35 Din, oziroma za mošt 25 Din od hi in 0.50 Din za steklenico od 0.7) je bilo plačano na ozemlju ljubljanske oblasti (vštevši Ljubljano) leta 1926 6,709.615.15 Din, v Ljubljani sami 2,249.812.25 Din. Napram letu 1925, ki je vrglo 6.6 (v Ljubljani 1.98) mil. j Din, se je donos kljub zmanjšani množini tudi v oblasti zvišal, kar je pripisovati činjenici, da se je količina zatrošarinjenega mošta s postavko 25 dinarjev znižala, količina vina s postavko 35 Din pa zvišala. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo leta 1926 pobrane državne trošarine 4,958.924.50 Din. Napram letu 1925 z zneskom 4,362.4555.85 Dinarjev se je tudi tukaj donos zvišal. — Iz tega izkaza je torej razvidno, da se na vinu samo pri trošarini zbirajo ogromni milijoni, ki izvirajo večinoma iz slabih žepov širokih ljudskih konsumentov — kmetov in delav-lavcev. Ogromne svote so to, ki obenem kažejo, kako nujno potrebno je, da začnemo med narodom še bolj abstinečno agitacijo. Vino upropašča naš narod zdravstveno, idluševno in gospodarsko. Proč z alkoholom!
Iz delavskega sveta.
Bodočnost Anglije pirpada delavstvu. Ramsay Mac-Donald, bivši angleški delavski premijer in politični vodja delavske stranke v Angliji, e prišel s svojo hčerko Ishabel v 'ew York. V Ameriki, katere že ni videl dvajset let, ostane par mesecev.
V	svojem prvem intervivu je rekel, da je tukaj le kot gost in privatni državljan. Posebne misije nima. Študiral bo ameriško delavsko gibanje na licu mesta. Sedanja angleška vlada je gnila in si sama koplje grob. Zakon proti unijam bo sprejet — in to zdrami angleške delavce iz dremavice zadnjih par let..
Glede Kitajske je rekel, da želi zmago revoluciji in je obsodil pošiljanje britskih čet tja. Najboljši način zaščite tujezemcev na Kitajskem bi bil, da se jim pošlje vozni listek, naj gredo domov.
Grof Karolvi postane farmar v Kanadi. Grof Mihael Karolyi, bivši in prvi predsednik ogrske republike, je kupil velik kos sveta v zapadni Kanadi, kjer namerava ustanoviti farmarsko kolonijo in se tam stalno naseliti s svojo ženo.
Tajni delavski list izhaja redno v Italiji. Italijanski delavski list »Sindikalni boji«, ki ga je Mussolini prepovedal še v zadnjem novembru, izhaja redno še danes, enkrat tu in drugič tam, »pod zemljo«, na veliko jezo fašistovske policije in špijonaže, ki ga ne more zatreti. List se naziva glasilo Delavske zveze, socialične organizacije, ki je bila razpuščena v prejšnjem letu. Kakor javljajo privatno iz Milana, je tajni list zelo rašir-jcn in prinaša vesti o delavskem gibanju v Italiji, o katerem ni niti ene besedice v fašistovskih listih. Zadnja številka omenja celo vrsto manjših štrajkov, ki so bili hitro potlačeni. List odprto poziva italijanske delavce, naj se organizirajo tajno v Splošni delavski zvezi in pripravijo na revolucijo proti fašizmu.
2ene v Indiji se organizirajo. Kaj počno žene v delavskem gibanju v daljnji Indiji, to vprašanje je zastavila Sušani Tagorova, nečakinja hin-duskega pesnika Rabindranat Tago-ra, Roza Schnčidermanova, predsednica Newyorške ženske strokovne lige, »V Indiji so ženske organizarane z moškimi skupaj v delavskih strokovnih organizacijah. Najboljše so organizirane tekstilne delavke v
kc
M Dl A NAIIIIIB/A
PIJAČA
je kava z izvrstno
nmallfllliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiRn
Bombayju. Te tekstilne delavke so se uspešno bojevale proti 12 in pol odstotnemu znižanju mezde v letu 1925. Ženske delajo tudi v mlinih, v katerih luščijo in čistijo riž. Tagorova je tudi dejala, da industrijalizacija Indije odpravlja kastni sistem. Izjemo tvorijo le še poroke. Včasi se dogodi, ka kasta služi za sirovo podlago nove ustanovljene unije. Pri pranju perila odloča kasta peričnikov in peric. Podjetniki so primorani najemati delavce iz te kaste in tako je ustanovljena, kajti podjetniki ne morejo najeti drugih delavcev kot iz kaste peričnikov in peric.
Maribor.
Kolesarji, delavci, pozor! V petek, dne 13. t. m. naj se zberejo vsi člani Delavskega kolesarskega društva v Mariboru in njih prijatelji s kolesi ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu »Zlata krona«, Vetrinjska ulica, da se odpeljejo od tam k bakljadi v Studence. Luči vzemite s seboj! —
V	nedeljo, dne 15. t, m. ob pol 7. uri zjutraj odvoz k sprevodu v Studence. Ob pol 8. uri se povrne društvo nazaj v društveni lokal. Ob pol 9. uri odvoz od tam k skupni povorki. — Sodrugi in sodružice! Agitirajte, da se udeležimo te proslave še v večjem število, kot 1. maja. Vse, kar ima kolesa, v nedeljo z nami!
Študenti pil Mariboru.
Od raznovrstnih strani se slišijo pritožbe, kako se je obnašal neki ka-puciner na velikonočno soboto pri blagoslavljanju. Pri tej priliki je vzel na muho tudi nas socialiste in komuniste in vse skupaj imenoval boljše-vike in klical »dol z njimi« in vse to zavoljo tega, ker so po njegovem mnenju ti »boljševiki« krivi, da nima še cerkev sv. Jošefa novega stolpa, da ni še renovirana in nima lastne fare itd. Osebe, ki so bile navzoče, trdijo, da se je obnašal zelo sumljivo, kakor da bi bil preveč dobre volje, saj razpolagajo navadno kapucinske kleti z izvrstno kapljico. Mogoče je tudi, da je vplival nanj nekoliko tudi post, saj je znano, da se kapucini mnogo in strogo postijo.
Ptul.
Prvi maj v Ptuju.
Da ne bodo sodrugi po drugih krajih mnenja, da smo mi ptujčani obhajali Prvi maj bolj skromno kot drugod, moramo opisati svoje slavje malo bolj obširno.
Na predvečer se je priredila v Narodnem domu igra »Razvalina življenja«, ki so jo izvajali člani »Svobode«. Pred igro je imel krasen govor s. Čebašek, nato so sledile recitacije pesmi in nastopi pevskega zbora »Naprej«, med odmori je pa pridno udarjal tamburaški odsek »Svobode«, Iz te prireditve je bilo razvidno, da imamo med svojimi člani zelo sposobne ljudi, ki zmorejo tudi zelo težke naloge. Posebno moramo omeniti igralce, ki so svoje vloge izvajali vsi brez izjeme tako, kakor da bi se sukali po odrih že dolgo časa, čeravno so nastopili šele prvič v svojem življenju. Vsi gostje so se kar čudili njihovemu krasnemu nastopu. In to ima za posledico, da bo »Svoboda« ustanovila stalen dramatični odsek. Posebno pa moramo hvaliti tamburaše, ki so pod veščo roko svojega kapelnika s. Krajnca v dveh mesecih napredovali tako, da se lahko skoraj z vsakim drugim enakim zborom ko-?ai°; ludi pevsko društvo »Naprej« je dobro prednašalo svoje točke. Za-libog^ smo pa pogrešali med pevci marsikaterega sposobnega sodruga. l a večer je bil res užitek vsem obiskovalcem.
Na Prvega maja pa smo zborovali v dvorani »nelega križa«. Govoril je s. Krištof iz Pragerskega in še nekaj domačih sodrugov, ki so vsi povdar-jali današnjo delavsko mizerijo in
nujno potrebo delavske solidarne združitve.
Popoldne pa smo odšli v Ljudski vrt, kjer se je vršila veselica, katere gmotni kakor tudi moralni uspeh je prav zodovoljiv.
Da orišemo, pod kako posebno težavnimi okolnostmi smo ptujčani letos proslavili svoj praznik, moramo omeniti eno posebnost, ki je pri tem praznovanju prišla posebno do izraza. Prvo nam je narodna strokovna zveza prezvela muziko, ki smo je imeli doslej vedno na ta praznik. Narodnjaki so namreč letos tudi praznovali Prvi maj, ker je bil ravno v nedeljo, ko ni treba štrajkati. Napravili so svoje praznovanje in vabili nanj vse narodno zavedno meščanstvo. Dalje je ravno v soboto prišel v Ptuj cirkus Rebernigg, ki je s svojo reklamo odvedel precejšnje število nezavednih ljudi pod svojo plahto. Bali smo se, da v Narodnem domu na večer ne bo nikogar. Toda dvorana je bila polna in smo bili prav zadovoljni. Opazili pa smo tudi, da ni bilo na tej prireditvi v soboto nobenega izmed meščanov, niti člani ptujskega dramatičnega društva niso prišli gledat, kako se med delavstvom razvija ta umetnost. Nam je popolnoma prav. Vsaj vemo, da gg. od dramatičnega društva ne reflektirajo na naš obisk pri svojih prireditvah v mestnem gledališču. Žato bomo pa mi začeli zase prirejati svoje igre. V nedeljo je bilo pa zaradi krasnega vremena v mestu in okolici kar šest prireditev. Vse je šlo iz mesta, vsak na svoj kraj. V Ljudskem vrtu pa se je zbralo delavstvo in se zabavalo ob zvokih godbe požarne brambe od Sv. Marka. Ne moremo, da bi šli mirno mimo te godbe, ki je pod vodstvom znanega organista g. Kegel-a izvajala, dasi maloštevilna, izvrstne svoje komade in tako precizno, da smo mislili, da imamo pred seboj oddelek kake vojaške muzike. Se vidi, kaj napravi dobra volja, disciplina in požrtvovalnost, Na tem mestu se tej godbi
še posebej zahvalimo za njeno sodelovanje. — Tudi na naši veselici nismo opazili niti enega meščana, bili so sami delavci in uslužbenci, tako da smo kar opazili, da je to res strogo razredna veselica. Vkljub raznim zgoraj navedenim zaprekam je bila letošnja proslava Prvega maja dosti boljša kot druga leta, za kar se posebno zahvaljujemo našim pridnim sodružicam, ki so požrtvovalno sodelovale.
Kranj.
Tudi pri nas smo imeli lepo uspelo proslavo delavskega praznika 1. maja. Menda prvikrat v Kranju se je v to svrho na ta dan vršil javni shod, ki ga je obiskalo nad 50 delavcev in bi bil obisk gotovo še številnejši, če bi to bil prostor dovoljeval. Navzoči delavci so živahno odobravali izvajanje obeh govornikov in so s tem priznali, da tudi delavstvo v Kranju in okolici predobro čuti številne krivice in nezaslišno izkoriščanje, ki se godi nad njim ter odobrava delo socialistične stranke, ki se edina iskreno zavzema za zaščito interesov delovnega ljudstva. To se je jasno pokazalo v Kranju tudi v nedeljo, dne 24. aprila, ko se je vršil pri nas javni shod proti ukinitvi stanovanjske zaščite, ki je tudi za kranjsko delavstvo velikega pomena. Nobena druga stranka, kakor povsod drugod, tudi pri nas, proti ukinitvi stanovanjske zaščite ni protestirala. Seveda, to odobravanje dela naše stranke ter socializem in rdeči lepaki bodejo v oči nekatere naše »državotvorne« bogataše. Pa vkljub temu ima socializem svojo sigurno bodočnost in ga ne bo uničilo niti če bo še večkrat naš orožniški narednik Favornik lepake za 1. maj plakaterju konfisciral z motivacijo, češ da je shod prepovedan. Čez pol ure pa je drug orožnik lepo izročil lepake plakaterju nazaj in je morala biti tista prepoved pri g. ravorniku nekega čudnega izvora.
Če pa ni šlo shoda preprečit, je moralo vsaj edino »državotvorno« »Jutro« priskočiti na pomoč s tendenciozno vestjo, češ da je shod socialistov v Kranju klaverno izpadel. Pa dla, klaverno je že izpadel za gospodo. Več delavcev se je po shodu organiziralo v naših socialističnih organizacijah, prodalo se je mnogo izvodov naših časopisov ter so delavci pazljivo in z odobravanjem poslušali pravilne informacije o svojem položaju. Tako torej časi obračuna in zmage za delavstvo polagoma prihajajo tudi v Kranju in ne bodo tega preprečile ne intrige in konfiskacije in ne tendenciozno pisanje o delavskih prireditvah kranjskega plačanca »Jutra«.
Nežica.
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« v Mežici naznanja vsem kulturnim, strokovnim, političnim, gospodarskim in vsem drugim delavskim korporacijam, da razvije dne 14. in 15. avg. tl. svoj novi društveni prapor. Vsled tega naproša podružnica vse imenovane organizacije in korporacije, da istega dne ne prirejajo eniakih prireditev. Mežiška »Svoboda« in z njo cela mežiška dolina, vabi vse proletarce cele Slovenije, da se udeleže naše slavnosti v največjem številu, da tudi Vi pridete enkrat med nas, da vas moremo pozdraviti v našem gorskem zatišju ob vznožju prekrasne Pece. Vedno smo se odzvali in po možnosti udeležili v največjem številu Vaših prireditev, isto pričakujemo sedaj tudi od Vas. Apeliramo na vse delavske voditelje, da storijo svojo sodružno dolžnost, da organizirajo in podpro našo velevaž-no akcijo.
107. popusta
v tekočem mesecu radi vpeljave v novourejenl trgovini
Igo Baloh, Vetrinjska 18.
Mala naznanila;
Ceneje kod pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrst. manufakturno blai pri J. TRPIN, Maribor, Glavni trg
!?
I. PETELN
urar in optik. - Trgovina zlatnine in srebrnine MARIBOR, GOSPOSKA ul. 5
Precizijske ure za železničarje tudi na obroke. Primerna darila za birmo.
B. Jagodič - Maribor
tapelnlk in trgovina s pohištvom
Rotovški trg št. 3.
Priporočam s. p. n. občinstvu za nakup tapetniškega in mlzarakega pohištva (modroce, otomanl, posteljni vložki) najceneje in solidno. Tapetniška popravila solidno in poceni. Pohištva te prevzemajo v komisijsko prodajo — Zahtevajte cenik.
Anton VaupotiC vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah.
TVRDKA KELC
Gregorčičeva ul. 6
Krojaški salon za gospode, dame in vojaštvo se priporoča. Reklamne cene! postrežba točna!
Zelo zanimivo
Je Ilustrirano, popularno Radio glasilo
,RADIOWELT“
(bakreni tisk).
Razen vseh evropskih razpošiljnlh programov Interesantne aktualnosti in vrednostne tehnične obravnave. Poedina cena 8 Din. Poskusna številka 8 Din
»»■
Wiener Radloverlag, Wlen l.(
Pestalozztgasse 6/53.
w-g
n«
£ m
'S ^
.t £
jo S
N M
Obvestilo.
V zvezi s »taroznano »trojno- in gradbeno-ključavničarsko delavnico I. SIRAK, se otvori z današnjim dnem
oblastno koncesijonirano podjetja
Ing. K. UNOBR • I. SIRAK,
Maribor, Pobreika cesta štev. 15.
katero prevzame vsa popravila na nizko- in visokotlačnih, na stabilnih, lokomobilnib in poljskoielezničnih kotlih ter zraven spadajočih armaturnih delih, na pregrevalcih, vodočistilcih in ogrevalcih i. t. d.
Glasom zakonitih predpisov se vršijo dela pod vodstvom strokovnjaka, kateri z ozirom na večletno prakso v popravilu in prelzkuševanju parnih kotlov jamči za skrbljivo in strokovno izvedbo.
Popravljamo tudi parne stroje, lokomoblle, stroje za obdelovanje lesa in druge Špedjalne stroje, stiskalnice l. t. d. Manjša popravila na licu mesta! — Zahtevajte naš posetl
S spoštovanjem
Ing. K. Unger & i. Sirak
LJUDMILA LORGER
i
MARIBOR,
Modistka
GOSPOSKA ULICA STEV. 37
priporoča cenj. damam svojo obilno zalogo klobukov za gospe in gospodične po najnižjih cenah in solidn. izdelka.
DOBRE LASTNOSTI
finoga Ustila za Čevlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temea sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In ta lastnosti Ima
   Indlan Pasta
Ze pri uporabi prva dosa se bodete o tem prepričali.
Udakdja za železničarje In delamtot
se je izvršila pri cenah vseh vrst blaga za moške in ženske obleke pri tvrdki
J. H. Soitmie. Hnilmr. Itebaliova L l)
Sedaj stane platno 6, 8, 10 in 12 Din, hlačevina 26, 30 in 35 Din. sukno 50, 60, 68 in 80 Din, srajce 32 Din, spodnje hlače 21 Din, nogavice 7, 9, Din itd. Volneno blago za ženske obleke in plašče iz prvih svetovnih tovarn, najlepše barve in najboljše kvalitete, canaja kot povtod drugod.
Namenilo!
Naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da bom jaz po smrti svojega moža Jožefa Eigner, vodila krojaško obrt dalje s preizkušenim obrtnim delavcem. Prosim torej vse cenjene odjemalce, da njihovo dosedanjo zaupanje mi še nadalje poverijo, jaz pa se bom potrudila v vsakem oziru jih zadovoljiti.
Bettl Eigner
Studenci, Aleksandrova cesta 23.
HflLOl ŽE ZOPET HEKAJ HOUEGfll
Iz gostilne pri „Zlatl Hru-Jkl“ je nastala nova Dalmatinska klet, katera toči najboljša in najcenejša črna in bela vina iz Šibenika in Visa. Priporoča se
ANA FERK,
FRANKOPANOVA UL.. *
Fotograf
Mirko Japelj
IMrcandrova cesta - Trgovski dom.
Vhod na desni strani.
Se priporoča delavstvu In urad-ništvu. Cene solidne,slike umetniške. Hitra izvršitev naročil.
Trajne kodre
late barvati
masaža
E. Narti, Gosposka ulica 11
„PAX“
tvornlca pogrebnih predmetov In umetnega cvetja
NOVI SAD
PROIZVAJA:
mrtvalke prt«, draperije, vse pogrebne predmete ter cele opreme za pogrebne uvode.
Nagrobne vence in trakove.
Mlrtne, barvaste Šopke ln glrlande.
Koprene (pajčolan) u mlade neveste vsake izvršitve.
POZOR, DELAVCI!
Čut mi je tem potom naznaniti, da sem prevzel gostilno
..PUNTIGAM** Mlinska ul. 23.
Cenjenim gostom nudim najboljšo hrano in pijačo v najboljše zadovoljstvo vsakogar. Točijo se prava lutenberška in štajerska vina, kakor tudi hruškovec in pivo iz pivovarne .Union" v steklenicah in sodih. Sprejemam abonente na hrano po najnižji ceni. Lep solnčnat vrt.	Za	obisk	se	priporoča
R. A. HORVATIČ.
Najugodnejši nakup
galanterije, drobnarije, parfumerije, vrvarsklh im pleterskih izdelkov na drobno in na debelo pri
Drago ROSINA
Maribor • Vetrinjska ulica.
Otvoritev vinotoča!
Vljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da smo v soboto, dne 7. maja otvorlli vinotoč v Lekarniški ulici 7, v katerem bomo točili pristna dalmatinska vina in to:
črno kaštelansko .... liter Din 121—
opolo iz otoka Vis............12'—
belo iz otoka Hvar............12'—
nudimo tudi dalmatinsko olje 1 D. 25 —
Spoštovanjem
BonaCIC & BakovlC
veletrgovina dalmatinskih vin na drobno in debelo
Spllt-Harlbor, skladišče: Dornikov trs it. G
Jlakar; Ljudske tiakaraa d, d. * Maribor*, predstavnik Joeip Otlek v Mariboru. — Zg pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo Izdaja in urejuje Viktor Erlen v Maribor«.