mte permit (Ho. my aiithortied by the Act of OtMm fl, TOT, on TDb il the Port Office of lew York, y. Y. — gy orttar of tbš ftrttMtoiit, g. 8. Burleson, Portmarter General !0 Največji slovenski - dnevnik | /"NT A Ol A T\/\T\ A 3 The largest Slovenian daily 0 v Zedinjenih državah :- ill ■ * #1 ^^ I^LI M ■ 9 M M ■ B A Jjh in the United States:- JjL Velja za vse leto ... $3.50 jf| VJTJjIXlLkj 1. i \ 1 m/\ W W W il ffi evepr dayexcept Sunday, » m Za pol leta......$2.00 ]!| Iff "i^1 iff ^BEEao^ESEao^eJ list slovenskih delavcev v Ameriki._ telephone COBTLANDT 4687._Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, st the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187». Telephone: COBTLANDT 4687. NO. 203. — ŠTEV. 203. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 29, 1918. — ČETRTEK, 29 AVGUSTA, 1918. - VOLUME XXVL — LETNIK XXVL OFICIJELNA POROČILA Francosko poročilo. 11 Par s, Francija, 28. avgusta. — Nočno. — Sovražnik se je vspričo našega silnega navala umaknil na-1 glo na fronti m-kako tridesetih kilometrov. Zavzeli smo višine na levem bregu rt ke Somme od Ci-/ancourt do okraja iztočno od Nesle. Nadalje proti j upu smo dospeli do zapadnefta brega (anal du Nord, ob večjem delu njegovega teka med Nesle in Novon. Severno od Oise smo zavzeli Su-zov, Pont l'Eveque, Vauchelles in Porquericourt. Naše današnje napredovanje je na gotov h točkah presegalo deset kilometrov. Od jutra naprej smo vzeli nn/.aj nekako štirideset vasi. Polastili smo se treh železniških vlakov, naloženih z vojnim inaterijalom ter ujeli večje števi-, lo jetnikov. Med Oise in Aistie so se vršili /. vahni boji. V okraju Jumigny so Atnerikarici junaški zavrnili več sovražnih protinapadov. Mogočen nemški poskus, da prekoračijo reko Vesle južiro od Bazoches in Kismette je bil ustavljen vsled u-spešnega ognja Amer*kancev. Dnevno poroči.-o. — Tekom no« či so vzdržali Francozi stik z ad-ujimi stražami sovražnika ter nadaljevali s svojim napredovaujem. Severno ;n južno od A vre smo zavzeli Chaulnes, Omiecourt, Ba latre, Roiglise in Verpillieres. Nadalje proti jugu smo prodrli v gozd 1'rapeamesnil ter zavzeli I Dives. Danes zjutraj ^iu«; r.^taljevali /; napredovanjem proti Somme ter smo severno od Avre dospeli do splosne črte L court, Pote in Mes-nil-le-Petit. Od včeraj naprej smo zavzeli trideset vasi ter ob istem času na-p redo v ali na gotovih točkah za dvanajst kilometrov. Angleško poročilo. London, Anglija. 28. avgusta. Nočno. — .Južno od Somme so A v-j stralci, ki so ostro priti..kali na | sovražnika, dospeli do splošne črte Fresnes-Herbecourt. — Sovražnik nudi trdovraten odpur pri preho dih preko reke pri Erie in Peron ne. Na severnem bregu reke Sommr} so naše čete zavzele Curlu in llar-deeourt po ostrih bojih ter napredujejo sedaj v smeri proti Maurt- pas. Med Bapaume in Searpe smo nadaljevali s*svojimi napadi ter naperdovali na obeh točkah. Vas Vas < roisilles, v kateri je nudil« sovražil k trdovraten odpor, so londonske čete počasi obkolile ter se nahaja sedaj v naših rokah. Angleške čete so si priborile pot proti Vraucourt ter južno-iztočno od Foiitaine-!es-<'roisilles. Po ostrih bojih, ki so trajali tekom celega dneva, so canadske čete uspešno pognale sovražnika iz Številnih močno utrjenih postojank ler važn h zakopih sistemov. Zavzele so vasi Boiry Notre Daine in Pelves. Tekom teh operacij se je zajelo večje število jetnikov. Tekom dneva smo potisnili naprej svojo črto severno od Loco rff Dnevno poročil.o — Naše čete so zavzele Foueaucourt. južno od Somme. Mesto je sovražnik trdovratno branil s pomočjo strojnih pušk. Severno od Somme smo napadli večji del Trommes gozda, pri čemur nam je padlo v roke večje število jetnikov iz neke pruske gard ne divizije. Južno od Searpe je v prizor il včeraj popoldne sovražnik močne protinapade ob črti Arras-Doua' železnice. S tem je pritisnil naše čete nazaj za par sto jardov do starih nemških zakopov ob Gree land griču. Tam pa se je z uspes-uiin ognjem ustavilo naval so-• vražnika. Angleške čete so včeraj izvedle uspešno krajevno operacijo ob. INeuf Benjuin-Estalres cesti. Našo fronto se je potisnilo naprej na 1 fronti nekako štirih milj ter nam C je padlo v roke precej jetnikov. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 28. avgusta. — j Dnevno poročilo. — Zavrnilo se , je delne napade sovražnika v bli- x zini Langenmarck ter severno od Lys. x Armada generala Belowa je bi- ] la včeraj zopet za}>osIena s težki- c mi boji iu središče angleških na- f padov se je nahajalo južno odi£ Somme. Z uporabo velikih mas tankov j ter angleške in canadske infante- s rije je sovražnik zopet skušal pro- ^ dreti skozi našo črto na obeh stra- c neb vojaške ceste med Arras in' Cam bra. Naše čet, ki so s? borile s na črti od Pelves, iztočno od Mon- a ehy n Croisilles in ki so obstaja- ^ le iz pomeranskih. za pad no pru- j skih, heških in alzaških polkov, so J f zavrnile naval sovražnika, katere-'} ga se je izvedlo zjutraj z veli- x kanskim nadkriljevanjem glede mož in uuterijala in sicer iztočno'g lo mogoče. V tem trenutku je naše tri rojake obko-Iib> kakih 12 napadalcev. Turn- ^ šeku se je posrečilo pobegniti, o g stala dva pa sta se še nakaj časa ^ branila, ter slednjič tudi zbežala v t , neko klet. Titi tam pa fto stopnji j cah v prvo nadstrope. Štrukelj jo ' je še otlnesel brez poškodb, Gom- (j baču pa so lopovi razbili čeljust. -takdo da je moral iskati pomoč", v j ! bolnišnici ter vzeli uro. Lopovi s j so nato po kleti iskali svoje žr- r tve, katerih pa niso našli. V tem j času je prišel Turnšek s stražni- j. kom. ki pa ni hotel ili v klet. Po r/ drujji strani so napadalci pobe- j gnili na prosto, nakar je prišel, ^ Štrukelj iz hiše in je takoj telefoniral po policijo, ki je bila ta- -koj na mestu. V kleti so našli za ( stebrom ravno pravega napadal- j ca, ki iii mogel bežati zaradi hu-dega Štrukljevega udarca. Bil je s aretiran in odpeljan v zapor, kjer j čaka obravnave. Svojih zločinskih r tovarišev pa noče izdati. c Nemška 1' zmaga - x Berlin, Nemčija, 28. avgusta. — < Nemško oficijelno večerno [»>ro- i čilo se jrlasi: j — Južno-iztočno od Arras so se ' izjalovili sovražni poskusi, da bi i prodrli naše črte. Severno od Bapaume in severno < . od Somme so se izjalovili angleški 1 i napadi vspričo velikih izgub, i' Med Somme in Oise-so se vršili boji pred našimi novimi postojan-l kami. Francoske napade severno od ; i Aise se je krvavo odbilo. I --- 1] Schweiger ni bil ujet. !l - 'i Pariz, Francija, 28. aVgusta. — i . Mornariško ministrstvo zanikuje -Ida je francoski patrolni čoln ujel - poročnika Schweigerja. ki je po-i veljeval nemškemu podmorskemu i čolnu, ki je potopil <4Lusitanijo'T. »■Poroča se, da je bil Schweiger že 7 pred vee časom pri neki nezgodi v Sevemem morju ubit. Ameriški farmer in sin, ki sta ujela pobegiee-a n^sv^o^ iot^iv^ Grozote na morju Posadka podmorskega čolna je mnogo oseb pomor la. — Poveljnik je pustil potopiti več rešilnih čolnov. London, Anglija, 2S. avgusta Poročilo o potopu francoskega i parnika "Lydiana*? ob severnem obrežju Španske 16. julija kaž-da je posadka nemškega podmorskega čolna premišljeno pomori la večino iz 38 oseb. ki so pri tem j izgubile življenje. Pri življenju je ostalo izmed 46 mož posadke iu potnikov samo S oseb. Podmorski čoln je torpediral la d jo brez svarila; pri tem je bilo ubitih več mornarjev. Ko so spuščali čoln v morje, je drugi ton pedo zadel ladjo. Čolnu je bil odtrgan prednij konec, vendar pa se je še obdržal na vodi. Ko je poveljnik podmorskega čolna to videl,* se je zaletel s svojo ladjo v čoln, katerega je prerezal na dvoje. Sovražnik se je nato obrnil in se zaletel v dru«r čoln, ki je bil ravnokar uspešno spuščen v morje. Sunek je vrgel neko mlado, komaj 23 let staro ženo visoko v zrak in je bila takoj usmrčena. Pri istem sunku je bil tudi ubit kapitan Lydiane. Nato je poskušal podmorski čoln potopiti še splav, na katerega se je rešilo nekaj oseb. Spočet ka je b lo to prizadevanje brezuspešno. Ko je nek častnik pustil splav in pričel plavati proti potapljajoči se "Lydiani" se je podmorski čoln obrnil tako, da je njegov vijak zadel častnika, ki je bil takoj ubit. Ko je slednjič podmorski čoln s topom potopil "Lvdiano", je še enkrat med grohotom nemških mornarjev in kapitana poskusil potopiti splav; toda brez uspeha. Nato se je podmorski čoln obrnil in odplul proti vzhodu. Patrolni čolni so potem rešili onih osem. ki so se rešili na splavu. — Prevažanje armade. Amsterdam, Nizozemsko. 28. avgusta. — Amerika je prepeljala * ; Francijo več kot tniljon vojakov, iker se je pri prevažanju posluže-jvaia majhnih in naglih parnikov, j ki so nudili zelo težak cilj za tor-'pede. Tako je izjavil stotnik Zli mertnann \ svojem oredavanju v Vratislavi o vojnem položaju. Rekel je. da so te parnike spremljale bojne ladje. Rekel je tudi, da je 440 tisoi , Amerikaneev na fronti, 700 tisoi ' pa jih še je v ozadju. Zadnje zavezniške i*sj*ene pripi suje tankom, katerih so se posla f . j Izjalovi jenje mirovne ofenzive ( ____T J Ce bi maršal Foch ne prepodil Nemcev, bi se sedaj nahajali že c sredi velike "mirovne" ofenzive. Washington, D. C., 28. avgusta. ( — Nemško napredovanje proti { Parizu in proti pristaniščem ob ^ | Kanalu ni bila edina sovražniška i ofenziva, katero je za vstavil mar- ^ ;šal Foch s svojimi udarci. 1 Če bi ne bili Nemci prepodeni .r lod Mame in poraženi v Pikardiji. c bi se nahajali sedaj sredi velike j'4mirovne ofenzive". Za to mi- r ;rovno ofenzivo je bilo namreč že r I ves pripravljeno. . !r Nemško umikanje je začasno j vstavilo mirovno ofenzivo, ki bo j pa kmalo obnovljena. Naš sovra--j žnik je prepameten, da bi sedaj , j kaj predlagal, ko zavezniki na- j predujejo. !s Dosedaj se je vdeltžil bojev na j zapadnem bojišču samo majhen r i del ameriških čet. Vsi so pa pre- , 'pričani, da se pripravlja nekaj j (velikega in splošnega. Naše čete so že pokazale kaj 2 znajo. Najbrže se ne bodo zado-istile z vojno v zakopih, oziroma t s čakanjem v zakopih, kar so mo- j. rali zavezniki dosedaj večkrat storiti. jj, Misel, da je treba vdariti v j Nemčijo skozi I.orensko ali kje)t drugod, se vedno bolj utrjuje. — ^ Sedaj smo oddaljeni manj kot ; 20 milj od Rena t Nemška mirovna ofenziva se bo t najbrže tedaj začela, ko bodo za- , vezn ške armade stopile na nem-.j ška tla. ko bodo porošile nekaj vasi in mest ter dale Nemcem ma- , jol povračilo za vse ono. kar so , napravili v Severni Franciji. , Nemško časopisje že zdaj pra- | vi. da bodo naleteli zavezniki na < strahovit odpor, če • bodo hoteli J j vdreti v nemško ozemlje. -— Kmetje proti boljše- i vikom • 1' ■ ■ ■ ■ i >;Štir'deset tisoč ukrajinskih kme tov v boju s sovražnikom. — Že- ! lezničarska stavka. — Piše A. i Ransome. i Štokholm, 28. avgusta. — Pe-1 trograjski časopis "Pravda" po- - roča, da se bori v bližini Silvire • 40.000 kmetov proti kombinira-^nim nemškim in ukrajinskim. na-. irodn'm četam. t Stavka železuičarjev še ni končana. ' ; Pred kratkim se je vrnil iz Ki- • jeva nek Rus, ki je povedal marsikaj zanimivega. Pravi, da kme- - tje rušijo železnice in povsod or-1'ganizirajo upore. Rekel je, da se i - nahajajo ukrajinski kmetje in - posestniki med dvema ognjema - Pravijo, da ne bodo čisto nič na ? boljšem, tudi če gredo Nemci. kajti znano jim je, da bodo prišli i na njihovo mesto sovjeti. ? Nemcem se je posrečilo dobiti i samo eno osmino onega žita, ki. 1 jim je bilo obljubljeno na brest-. litovski konferenci. 1 Glede Avstrije je izjavil, df vladajo v nji zelo slabe razmere, i V Avstriji je približno tako kot - je bilo v Rusiji neposredno pred revolucijo. Ker se dogajajo ne-številen dezertacije, je avstrijska armada prisiljena umikati se s fronte, česar ne more nihče pre-prečiti. To so potrdili tudi ruski ujet, -. niki. katerim se je posrečilo po- - begniti iz Avstrije. r., V Beli Rusiji vladajo skoraj iste •- razmere kot v Ukrajini. Načelniki 1» policije so večinoma oni ljudje, ki v so imeli te službe še pod starim i- carjevim režimom, i- Ogorčenje med narodom nei prestano narašča. lč|-- ■c j zevali v velikem številu; toda do-, segli so samo začetne uspehe ^ to-i-'da našla so se Sredstva, s kateri-l- mi je mogoče premagati tanke. Iz Nemčijej General von Stein poziva Nemce, naj skušajo posnemati pogum Francozov. — Stein izjavlja, da občuduje francosko vero v zmago. London, Anglija. 28. avgusta. Odkar so zavezniki iztrgali iz r«>k generala Ludendorffa inicijat v<» v boju na zapadni fronti, je bilo razpoloženje med nemškim narodom tako, da je bilo treba stalnih osebnih opominov na vojake, naj "bodo možje" iu "trdnega srca." Me dnarodom je izbruhnila skoro panika in treba je bilo, da j.-general von Stein, pruski vojni minister, napolnil več kot tri kolone v berlinskih listih z očitjnji na naslov naroda, ki vrjam * ter štiri fantastična poročila glede nesreče, ki je zadela nemško orožje. Vse kaže. da se je med drugim, stvarmi tudi izvedelo, tla je izgubila Nemčija 150.000 vojnih jet nikov v zadnjih bojih in da je nemške čete izdalo. General von Steni pripoveduje Nemcem, naj si vzamejo Franciji* za vzgled. — Vsak Francoz veruje v ko-nečno zmago z vstrajnostjo, ki izsiljuje našeo bčudovanje. Kapitan von Salzman. kateremu se ponavadi poveri nalogo, da pri pravi nemški narod na izpremeni-be v politiki, pojasnjuje v daljšem članku v "Vossisehe Zeitung* v Berlinu, da se je dne 15. julija dejanski opustilo nemške poskuse dovesti do odločitve potom hvali-san'h velikanskih udarcev. Kapitan von Salzmann izjavlja: — Celo zadnji precejšni takiič-ni uspehi zavezniških narodov ne morejo izpremetiiti dejstva, da j»-maršal von Hindenburgr približal konec vojne, katero skušata Anglija in Amerika zavleči čim dalj mogoče. — Brez ozira na izgubo ali pri dobitev ozemlja je v velik«) korist Nemčije, če se zvabi sovražnika v puščavo oh Somme, kjer ni steza, cest in vode. — Treba je priznati, tla je bila Anglija prva, ki je izpremenila vojno v svetovno vojno. Na ta način skuša Lloyd George, največji nasprotnik maršala von Ilinden-burga, premakniti središče ravno težja Anglije in Nemčije v pričet-ku dvajsetega stoletja. Nemčija, izključno kontinentalna sila. bori za Evropo, dočim ^e bori Anglija. svetovna sila skozi stoletja, po celem svetu. V njenem interesu je ustanoviti ravnotežje na zapadni fronti ter skušati doseči delne odločitve drugod. Konečna odločitev pa mora pasti v Franciji. — Nemčija je ravnotako pripravljena sprejeti novo politico kot je pripravljena sprejeti nove vojaške taktike. Nemčija pa mora I spoznati, da kaže. zgodovina An glije povsem jasno, da se je naučila svojo lekcijo. Odločilni dokaz za to je najti v uspešnem odporu Angležev tekom zadnje nemške ofenzive. Problem Nemčije v petem letu vojne je mogoče reši-t ile s tem. da najde Nemčija no-|Va pota in nove metode tako v političnem kot v vojaškem smislu. Nemška poluradna poročila, katera se je sprejelo tukaj, skušajo nemškemu narodu zagotoviti, da so zadnji dogodki na zapadni fronti draga izjalovi jen ja zavezniških sil, ki so skušale prodreti nemško črto. ; V enem poročilu se glasi, da niso boji dne 26. avgusta , i..ed Arras in Somme, privedli Angleže r bližje k cilju in to kljub silnim naporom ter uporabi svežih sil ter vseh mogočih metod. — Potom primernega izogiba-i nja ter nepričakovanih protiudar-i cev. — se glasi v poročilu. — je i nemško poveljstvo zopet in zopet zadalo sovražniku velike izgube. I Razširjenje angleške napadalne fronte severno od Searpe je prisi-• lilo angleško poveljstvo, da upo-. rabi na bolj obširen način *voje -ičete. Kljub temu pa so se te čete - od 21. avgusta naprej brez uspeha borile za konečno odločitev. - . . -''GLAS NARODA" ISOXfflM PUBLISHING QOXFAIY . ffimoAaa IHUj.) - ■ will «qd pvfellsbed by tka (a mfpontlfljii). WUlWK BAKBHR, PtwMw|.__ IXDUI8 BIENBDIK, Twwm. Place of Btuloe« of the corpora tics and addresses of above officer« j 82 Oortlaadt atieot, Boi imjti at if.«*.**"«, New York Pity. N. Y. fa celo leto relja Hat aa Ameriko Za celo leto aa mesto New York 9&.00 in |U0Za pol leta aa mesto New«York*« Lflfl Ca pol leta 2.00Zs četrt leta sa mesto New York UK) £a četrt leta w 1.00 Za lnosemstvo sa celo leto...... 8.00 "GLA8 NA IQDA" iahaja rsak dan lsvremgl nedelj In prasnlkoT. "VtfOs NABADA" ("Voice of the People") MM Rvky day except Sundays and IWtlMi _Bobaerlptloa yearly $3.00._ _Advertisement on apowaM,_ DopU bres podpisa in osebnosti se ne priobCnJeJo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, ftl nrtanU knjt naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfeH litlWi nasnani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA" T P gSoftiMinrti Bit New York QKy. Telefon t 2876 Cortlsndt. Avstrijci in Amerikanri f - . i---ooo-s Xa lorenski fronti so se pojavile avstroogrske čete, ka. mora v prvi vrsti zanimati Amerokance. Xa Lorenskem je bil vstanovljen prvi ameriški sektor, katerega Amerikanci še zdaj v st raj no drže>Pa tudi na črti, ki teče vzhodno od Verduna, je precej ameriških čet. Skozi Alzaeijo in Lorensko je najkrajša pot v Xemčijo, in svet že ve, da nameravajo prenesti Amerikanci to borbo tudi na nemška tla. Jasno je. da, če bo poslal kajzer dovolj Avstrijcev na loren-: ko fronto, da se bodo sestali z Amerikanci. Avstrijski politiki so dolgo časa razpravljali, če naj se pošlje avstrijske čete na zapadno fronto ali ne. Vsem je znano, da je bilo javno mnenje v dvojni monarhiji odločno proti temu. Sedaj pa vse kaže. da s« cesar Karol ni dosti oziral na mnenje svojega ljudstva, ampak da je brez njegovega dovoljenja poslal svoje vojake Viljemu na pomoč. V Vogezih iu na Lorenskem je najbrže onih devet avstrijskih divizij, za katere je prosil nemški kajzer Karola pri zadnjem posvetovanju v nemškem glavnem stanu. V zadnjih bojih pri Mami ter pri zadnjem angleško-franeo-; keni prodiranju se ie izkazalo da so Xemei poslal skoraj vse svoje vojake iz Lorenske. To vrzel je bilo pa treba zamašiti z vojaki, izposojenimi od cesarja Karola. Amerika in drugi zavezniki so obljubili Italiji svojo pomoč. Ali ne ho ta pomoč najbolj uspešna, če bodo Amerikanci še bolj oslabili že preeej oslabljeno avstrijsko armado. Ce je Avstrija poslala na zapadno fronto svoje vojake, jih ni mogla od drugod vzeti kot z italjanske fronte. Ali bo pomoč, ki jo je dal Karol Viljemu začetek novih italjan-skih zmag? -000- Pajek ' 000-i V severni Evropi gospodari velik pajek. On je sredi svoje mreže, katere "konci so pritrjeni na vse dele sveta. S svojimi očmi vidi vsepovsod, on neprestano prevdarja in premišljuje. Njegova zunanjost je imenitna, krasna kot so krasne in lepe vse stvari, ki prinašajo smrt. Xn sebi ima vse poluo svetinj, ki so podobne kolobarjem v repu kače klopotače, podoben je strupeni roži, ki je okinčana s krasnim cvetom. Pajkovo srce je globok era studenec strupa. On gospodari po Nizozemski. Danski. Norveški, Švedski, Finski, Lit vinski, Rusiji, Bolgarski, Rumunski, Srbiji in Turčiji. Po celi zemlji razširja svoje naklepe in svoje lažnjive vesti. On ne dela med nikomur razlike. On zastruplja, uničuje in opustoša. On je zastrupil Rusijo v njenem preporodu. Njeno veličastno demokracijo je prostituiral v anarhijo. Najhujše je pa prizadel Nemčiji, kjer je njegov dom. Kdaj se bo nemški narod oprostil tega pajka? Bog je ljubezen. Bog ustvarja, razvija in gradi. Nemški pajek pa vsemu temu nasprotuje. On je poosebljena brezobzirnost. Njegova naloga je zasejati sovraštvo, razdejanje in grozo vit ost. Njegove žrtve so vsepovsod. Z daljnih morja prihaja t;las žrtev podmorskih čolnov, iz mirnih mest prihaja vzdihovanje mučenih iu ranjenih. Ta pajek je podoben raku. ki gloje srce sveta. Pajek je podoben rdeči smrti, ki gospodari vsepovsod, S tako pošastjo ni mogoče skleniti miru. Ves svet se je strnil in jo sklenil uničiti. Na zemlji ne bo miru, dokler ne bo uničena. Nemškega pajk? je treba pokončati... -p—ooo- . Zborovanje v Ljubljani -ooo- Te dni se je vršilo v Ljubljani zelo značilno zborovapje. Slovenski narod je potom svojih zastopnikov še enkrat javno dopovedal avstrijski vladi da noče imeti eanaprej z Dunajem nobenega opravka. ampak da bodo jugoslovansko vprašanje rešili Slovenci, Hrvati in Srbi, ne pa avstr;jski ministri, ki so se pri reševanju takih vprašanj še vedno izkazal zahrbtnim, nezmožnim in enostranskim. Ce je narod toliko vreden in zmožen, da mu stisnejo puško v roko. ko jim gre za nohte in ko je treba braniti njihovo krivično in zločinsko stališče, je meuda tudi toliko pameten, da si bo sam preskrbe! najboljše za svojo bodočnost, ko ne bo več onih, kateri so ga z revolverjem gonili v klavnico. Slovenci so zopet izjavili, da se ue sme v njihove posle vtikati nihče drugi razen njih samih, kajti s tujci so imeli dozdaj že čez glavo opravka in je čas. da tudi sami zase kaj preskrbe. Kako bodo odločili? To je njihova stvar. — Zdaj so izkaljeni v krvi in ognju, in če niso nikdar prej znali, znajo sedaj razločevati dobro od slabega. Oni zahtevajo zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbov v neodvisni državi. V tem se tudi mi strinjamo žnjimi. Dosed a j pa še niso izrekli, kakšen bo notranji ustroj te države: republika ali monarhija. Vsledtega jim tudi mi ne smemo pripisova l ti, za kaj naj se zavzemajo. Zavezniki so te ponovno izjavili,.da bo'imei-rsak narod po voj*: ni sam pravico odločevati'p svoji bodočnosti. ] Vojna nam je prinesla mnogo J novega, pa tudi mnogo starega.' Stare lesene jadrnice so vsled podmorskih čolnov zapet v veliki: "asti. Zdravniki morajo hote ali nehote zdraviti rane antiseptičnim; potoni, ker se aseptike ne more uporabiti v zakopih. Jnfiamteristi se glede oprave vedno bolj približujejo svojim srednjeveškim pred-J nikoni. Najprej je prišla jeklena! čelada, nji je pa sledil oklep, ka-j terega je najti po vseli strelnih jarkih. Slednjič so uvedli tudi srajce, ple>tene iz zelenili žic. Xo-so ostale proste kajti človek se mora pregibati. Namem te nove obrambe pa ni, tla bi bilo telo tako j zavarovano, da bi ne mogla škodovati nobena krogla, pač pa samo zmanjšati učinek krogle. Pločevina, ki služi za oKle-p, je tako tanka — kajti vojak se mora pregi-b.-.ti — da jo lahko prebije vsaka j krogla. Tedaj, ko so iznašli smodnik in izboljšali projektile, je bil enkrat j za vselej konec tako proslavljene viteške slave. Oklepi so polagoma izginjali. Čelada se je naj dalje vzdržala in je prišla tudi prva zopet ne, blagajnik; John Prime, zapisnikar. Prihodnja seja se vrši na pepel-, nično sredo, sanuo če do tistega časa klub na trdni podlaigi obsto-1 ji. Lepa hvala soibratom pečlar-I jem v (.'onemau'gh, Pa., za njih na-; kloujeuost in čestitke, katere nam i pošiljajo. Samo toliko vas prosim, drugi sobralje, dajte se drugi pot s polnim svojim imenom podpisati na va3a pisma, da boon vsaj ve-jdel, odkod prihajajo tisti ogromni pozdravi, katerih je 'bilo za en ve-| lik koš. { Da se mi ta skromni dopis preveč ne zavleče, naj zadostuje za dane&. Pozdrav vsem rojakom in lj rojakinjam, posebno pa zavednim pečlaricam. Frank Krese. B- i Youngstown, Ohio. Ked k i so dopisi od tukaj; tudi sedaj imam poročati žalostno vest. Due 22. avgusta je ubilo rojaka ■ložefa Žlogar, doma iz vasi Rado-j viea 34 pri Metliki na Belokranjskem. Delal je pri tukajšnji Brier Hill Steel Co. Ubilo ga je: • električno dvigalo (craaie), ko je nekaj popravljal. Pokojnik zapu-| : šča ženo s tremi otroki, katerih najmlajši je star komaj tri mese-' . ee. Zapušča tudi očeta in brata Alojzija tukaj, v starem kraju pa mater, tri brate in eno si stro. Pokojnik je bil rojen leta 1880 in je. ■ bil star komaj 29 let. Ar Ameriki je bival 12 let in je bil tudi ameriški državljan. Kupil si je lep dom v Girardu, Ohio, a živel ni niti dva meseca v njem. Pač ža-. lostna usoda za delavca sotrpina. Pokopan je bil v soboto 24. avg. na katol. pokopališču v Youngs-townu. Lahka ti bodi črna zemlja . ameriška! Delavske razniore so jjovoljne. Dela povsod dovolj. Plača je sedaj -12 centov na uro. Draginja je pa tukaj menda special velika. Za hramo in stanovanje se plači: povprečno ,">0 dolarjev na mesec za osebo. K sklepu pozdravljam vse roja-, ke in rojakinje ter čitatcljc Glasa j Naroda, posebno šc rojake iz l>e lokrajine. Peter Volk, 52:J Crescent St., Youngstown, O. Dopisi O bodočnosti Slovencev bouo torej odločili Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Istri, ne pa peščica ameriških Slovencev. Boljše je, da mi y Ameriei ne izgubljamo besed o republiki in kraljestvu, dokler ne izvemo o tej zadevi natančnega mnenja naših ljudi v domovini._ ''"omra^^^^B^^^^M Vsak submarin, katerega pošlje kajzer k ameriški obali, bo po-vspešil četrto posojilo svobode. . * * Časopisje pravi, da pošiljajo Xemei svoje ženske v strelne jarke. No, ravno isto so delali Rusi malo prej, predno se je vrnila njihova armada domev. t $ t Nemčija je obljubila, da bo rešpektirala nevtralne Španske ladje. dokler ne bo prve potopila. i ........• * • Za vino. pivo in žgano pijačo so določili nove davke. Sedaj bo pa res skrajni čas prepričati se, če je voda res tako dobra, kot nekateri pravijo. * * * Xemški kajzer ni nepremagljiv. Ne, celo z malim sredstvom ga je mogoče premagati. To malo sredstvo so — vojno-varčevalne z£amke. * * * Možki plača za vse, kar ifna na tem svetu, na dva uačina: z delom iu skrbjo. jiioiya varni pred kroglami. Če je^ i oklep-izdelan iz lahkega elastične-J .ga jekla, tehta približno trideset' funtov. f • • "Army and Navy Journal" poroča. da izdeluje v Združenih dr-' zavali 18:000 delavcev ročne granate. Število teh izdelkov se bo p.v šc fcnatno zvišalo. D ose da j so izdelali vsak niesoe dva«miljona gia-nat. v bodoče se bo pa moralo to j število podvojiti ali celo pot roj iti. Kočne granate so različne ter se dela V prvi vrsti losforne in plin-! ske »ranate. Prve povzročajo eelo točo gorečih tosforuili koščkov ter gost bel dim. Plinske granate pa izvajajo bele s plinom napolnjene oblake dimu. Predno jo vojak vrže. mora odvzeti varnostno napravo. Vki,- je tako urejeno, da eksplodira gi-n-uata štiri ali pet sekund po lučaju. Puškino granato je treba pritrditi na konec puškine cevi. Krogla gre skozi netilno cev, ki se nahaja sredi granate, ter jo vžge. Plini, ki se razvijajo pri izstrelbi. so tako močni, da vržejo gianato dvesto jardov d deč. Taka granata eU>-•r.lodira osem minut zatem, ko je bil oddan strel. * * # Nek strovnjak pise v "Engineering News": — Ko so prišla prva poročila o dalekotsežnih topovih, ki obstreljujejo Pariz na razdaljo GO ali 70 milj. ni mogel ni-kdo vrjttti. da je kaj takegvi mo-g^e. Še i*elo strokovnjaki so za trjevali. da je to nemogoče, češ, I da ne more imeti noben top toliko j eksplozivne sile. Strokovnjaki so j v prvi vrsti vpoštevali Kruppove .topove, ki so res nezmožni za tako | službo. V zadnjem easu se je pa j dognalo, da so novi topovi izdelci-jiii iz nekega (posebnega, dosedaj , še neznanega materijala, ki ima ■ silno odporno moč. Najbrže je to J sestava eiukonija iu jekla. Cinko-tiij je izvanredno trdu in otipoma kovina in so jo razkrili šele pred kratkim v Braziliji. Xemei so bili naročili dve veliki ladji te kovine in so delali ž njo poskuse. Pismo s fronte •-♦raga sestra:— Xekaj vislic naj Ti naznani, da se nahajam v bolnišnici, toda ne razburjaj se zaradi tega., ker je samo majhen "shell shock" tei bom zopet kmalu dober. Kako je kaj doma ! K^o sta mali Jožek in Henrik / Ali hodita in v šolo.' In kako je mala Štef': Pavlina, ali si brala o zadnjih «'L Mami i* Bil sem tudi jaz tam. Sel sem "over the top" v ponde-Ijek 11. julija in kakor mislim, sem storil svojo dolžnost. David je bil ob moji strani in ko smo se sprijeli s sovražnikom, sem vidci Davida sredi boja iu klical ie "John udari močno iu trdo!" Trj je vse, kar sem videl nazadnje o Davidu. Vrjames, da so stavili na pot take zapreke, da ni bilo mogoče iti dalje: od pločevinaste posode do poljsk« kuhinje. Zdaj si lab.k»« preiLstavijaš, kaj vse je bilo na poti. Pa povedati Ti hočum kaj diiigega. Bolnišnica se nahaja na lopem prostoru nasproti bojni črti. T;i i berem časopis, potem dobim zaj-Jtrek. jiotem jia zopet berem. Natr. I pride bolniška -sirežniea ip mi p; i-j nese cigarete. Na tak na< mi po-I teka r-as. ■Pogrešam samo .gleduili-.see m ice cream parlor. Pa bom ; moral prestati Vu-nc tega. i Zdaj ]>a končam in bom prihodnjič kaj več pisal. Tvoj brat John. Zgodba o porušenem mestu Poročilo J. B. Wooda o kraju, ki 'je silno trpel vsled nemške krutosti in brezobzirnosti. Sommtilles, Francija, 17. julija. (Pismenim potom). — Pred štirimi leti je bila prijetna in prijazna vas v Severni Franciji. Zatem je pa izbruhnila vojna. Večina mladih ljudi je šlo pod orožje. Nemci so prišli nepričakovano, izvajali so svoj znani barbarizem ter uganjali po vasi svojo brezobzirnost i# zločine. Zločine, ki so jih izvršili tekom par ur v tej vasi, so podvojili v drugih vaseh. Ko sem neke nedelje sedel v seuci poleg koče.' katero je zgradila neka angleška organizacija, se mi je priblržal Avgust Collas. se odkril ter sedel poleg mene. V naročje je dvignil mlado deklico ter mi povedal, da je njegova v- I . ,.....I nukinja. Štirje njegovi sinovi, ki [so bili vsi že ranjeni, se nahaja- J jo še vedno v armadi. Povest o ŠonimeilJes je povest e' okupiranih krajih Francije, po-| vest o ceni, ki jo je plačala deže ! |la nnpadlcem. Nemčija, ki še ve-j dno zatrjuje, da se brani in ne na-1 'pada. ne plačuje takih cen. kajti I dozdaj še ni . zanešena vojna na i 'njena tla. j } Stari mož me je odvedel na me.' sto, kjer je stala nekoč njegova1 kamenita koča. Nahajala se je na 1 j cesti med cerkvijo iu hotelom. Od cerkve so ostale samo stopnice.' od hotela pa par sten. : Med kamenjem raste trava. Starec mi jep ovedal tudi zgod-' bo o Angel Legge. V vasi se je !nahajala tedaj, lio sta nemudoma 'prihrumela pet; in enoinpetdeseti |nemški polk. To se je zgodilo (i septembra leta 1914. Njen mož s« j je nahajal v armadi, doma je pa L:imela štiri otroke. Najstarejši je l bil star dvanajst let, najmlajši pa [• osemnajst mesecev, »j Xjej so nemške zverine odre-, zale desno roko nt prsa. 18-inescč-.1 nemu detetu so Xemei prerezali .[vrat in odrezali ober oki. 7-letne-Jmu fantu so prerezali vrat, 11-letnemu pa so odrezali noge. Zatem, ko so 12-letnu, deklico i posilili, so ji odrezali nosre. t ^ . Ko je o tem zločinu izvedel mož gospe Legge, je znorel. Ko je nekoliko ozdravil, je rekel, da "|bo šel na fronto in da se bo boril toliko časa, dokler ne bo padel. Ta želja se mu ni izpolnila, ker so ga pridelili artileriji. Predno so se Nemei umaknili. * *o polili hiše z oljem ter jih zaž-' gali. j — Vse žrtve smo zakopali v sku '•pni grob, —-je rekel starec. — 7 j ln mi, ki smo ostali, skrbimo za 3 grob. Ko sem se vračal s pokopališča. 1 j sem opazil v bližni jetniški kem-jpi kakih petdeset Nemcev, ki Mse solnčili. Čudno mi je bilo pri srcu. ko sem pomislil, kako oni 1 - brezskrbno žive, dočim so njiho--jvi tovariši uganjali take grozovi-tosti... ! To dobro označuje zavezniški duh in zavezniško llizaeijo! Avstrijci na zapadni ; fronti t ____ Avstrijske divizije stoje nasproti - j Amerikancem. ~ Prebivalstvo je 1 bilo proti temu, toda Karol se je ■ vdal Viljemu. i - Z ameriško armado / Franciji, -|27. avgusta. —- Ameriško armado u'zelo zanima dejstvo, da so se na l (francoskem bojišču pojavile av-L''strijske č»*te. \* Lotaringiji smo i zasedli prvi del fronte. :] Proti vzhodu od Verduna so na->jše čete na več krajih razpust a v-J j 1 jene. Skozi Alzacijo lu Lotariu-[gijo je najkrajša pot v Xeme'ijo t lin svet ve. da je namen Amerike ejponesti vojno v — Xemei jo. L'j Zato je jasno, a ko bo Vitji m • postavil kakega Avstrijca v A'-i'zaeijo io Littartiigijo. da bo j! nasprot i Amerikancem. j Francosko poročilo, da je bilo \ i, Woe vre okrožju ujetih nekaj i vstrijcev. je povzročilo med A--jinerikanci nemalo jsresenečenje,, Že dolgo je bilo znano, da se je -j avstrijska artilerija j-orabljala" - na več krajih francoskega boji--1 šča, toda opaziti ni bilo pehote, i zato se je vedno mislilo, da b:> ostala proč od francoske fronti-. Znalo se je. da so avstrijski po* litiki razpravljali o tem. da i»i se poslalo avstrijsko vojaštvo v Francijo, toda bi|o je tudi znano, da je javno mnenje proti tej nameri. Zdaj pa se je pokazalo, da; se je cesar Karol vklonil Vii,je-i inovi' zahtevi. Ti Avstrijci v Vogesih in Lzule na obrazu, ako izpli^Iate starejSi kot ute v rcsnii-i. nikar ne tro>ite denarja za ne)K>znana zdravila. lVšljite nam |iismo z znamko za ^ cente in s svojim naslovom in mi vara bomo poslali z obratno jMišto, popolnoma prosto, brez kake obveznosti oc£a zUravje in moč vračujo-Cn'^a in kri č-istuCi^a JUVITO (MLAIK) ŽIVLJENJE) zdravila, ki je sestavljeno iz čist ill zdravilnih »»lisč. ki s>> rastla v dežju in na solm ti v vrtu matere narave. Naslov: JI* VITO LAIK>RATORT, South llili IS rani h u, PITTSBVItCIH, PA. namen zaveznikov streti centralne države, ni za nje mnogo razlike, kjer se spopadejo z Avstrijci. S svojimi zavezniki je Amerika dolžna dati Italiji vojaško pouioč: to je ž«* tudi storila. Ako >e d«'i avstrijske armade raj še pusti iztrebiti na zapadni fronti kot v severni Italiji, kar bo zgodilo prihodnje leto, je to samo zade* va Avstrije. Ali pa s pošiljanjem avsirij« skega vojaštva na zap.iilno bojišče ne odpira poti za italjansko zmago? N Xikdo namreč ne mi li. da bi Viljem posla! >voje vojaštvo na avstrijsko fronto. Dokler pa ostane Italija v vojni iu to bo do konca, Avstrija P"d nobenim pogojem poslati NViiioon ua pomoč loiiko vojaštva, kolik<»r ga bo poslala Amerika zaveznikom. Zalo avstrijska pomoč ne zaleže mnogo. V Avstriji vre Dunaj je v strahu pred Slovani. V kratkem se bodo dvignili vsi Slovani, — Prišel je čas dejanj. Anistedam, Nisozemsko, 28. avgusta. — Neku vest z Dunaja na ''Weser Zeitung"' v Bremenu poroča, da je na Poljskem, Češkem in v Jugoslaviji v teku splošna mobilizacija. Vlada se boji, da se bodo sovražnosti v kratkem pričele, ko bodo '.'poznan zave miško silo. ! Poroccvr'cc ' Wescr Zeitung" 'pravi, da ic Anglija priznala ne-!odvisno.:i Ccho-Slovakov v sporazumu s Čehi ter pristavlja, d? jc ob istem času dr. Karo! K.*ainar, ki zavzema odlieut) mesto v češki narodni parlamentarni zvezi, v imenu čoškega narodnega sveta iz-d?I na narod poziv, v katerem jih opozrrja na čas ko bo narod pre-šei z besed na dajanja, j Poročevalec omenja mnogo znamenj za prihajajoče dogodke. Pravi, da fc Ea Čcšksm pripravljajo ■?olo vr-zne stvari n da Čas za dejanja ni več daleč. Gompers v Evropi. London, Anglija. J- av»n>ta. • Predsednik Aim l ica!« Ked^raf ion 'of Labor Samuel Gompern je s [svojo družbo prišel v neko angle-»ško pristanišče. Pri spahnegju in ^drobljenju vdrgnite UkoJ s Dr. lUchter-Jcvem PAIN-EXPELLEH V rabi i• SC l«t pri sl»T-en»knx ^n.Stinxh In r.rll , ;ubljeu kot dum»<;e »reditro. Jedino pravi 8 varstveno zuaniko sidri1* 3.V. m O. v lekarnah in sartTaost od F. A D. R1CHTER Si CO. M-SO Washington Street. N=w Ye**- GLAS NARODA, 20. AVG. 1018. ^ OLAS NARODA, 29. AVG. 1918. Ustanovljena leta 1899, Glavni nrad ▼ ELY, MINN. Inkorporirana leta 1900. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, P». Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa, NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vie pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odr&lo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Se priporoča vsem JugoslovaDom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. y blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev. Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Aktuarsko poročilo namenjeno članstvu J. S K. J. Vesti iz stare domovine 000- READJUSTMENT For South Slavonic Catholic Union. 29. Very few men will concentrate their minds and. exercise their reasoning powers. 20. To think is very hard work. 21. Most men shirk hard work. 22. Let us try to make the distinction elear, and easly understood ; though it is extremeK difficult to write about a technical subject in. plain language. 23. In the first place, the fore going exhibits relate to the past and present, whereas the living, persistent members are concer-ed about the future. 24. During the last four years, more than a quarter of million dollars were paid to the beneficiaries of deceased members. 25. That was good and according to promise. 26. The question is (and it is immediately suggestive of the difference between life insurance and olher kinds of business) the question is, Will the Union be able to continue the payment oi claims to the amount of $6.271. -">00? Nearly one hundred times1 the amount paid last year? 27. The beneficiaries of living members arc to be paid in the future. 28. Will the future contributions and the present fund of $232,955.21 be sufficient to provide for the claims as they mature from month to month and year to year an the $6,271.500 of promised protection? 29. That is the question to be answered in the interest of the loved ones of present members. 30. In so far as they are concerned the past is of no consequence.. further than to know whether a sufficient fund has been accumulated to waKe sme of the payment of future claims. 31. Then, here is a fundamental difference between life insurance and other kinds of business. We must undertake to forecast the future. 32. We must make a caleti-latnon to find out the amount of future claims which can be paid with future contributions expected to be received. 33. We must determine the amount of probable future claims which can be paid with the present net accumulation. 34. The protection of loved ones depends upon future not past — condition. 35. It may be 10 years, or 20 years, or 30 years, even 50 years hence, before death comes and leaves wife and children dependent upon the solvency of the Union. 36. N o sane, thinking member would want to contribute for 10. 20, 30 or 50 years without reasonable assurance that the promise to pay benefit was possible of per formance. 37. To determine whether or not a life insurance business is prosperous and whether or not it will continue able to meet its obi igations in the future, a computation must be made that will show the relation between future claims and future resources with which to pay claims. 38. It is not a question as to the fact that it has been able promptly to pay all past claims, but a question as to its ability to pay all future claims. 39. It is not a question as to the fact that it has accumulated from past contributions and interest a fund of $232.955.21. but as to the sufficiency of the latter sum to supplement future contributions and interest for the payment of future claims. 40. The computations for this determination are complicated, because they involve the probability of living and dying and the risks incident to occupation and residence. D opis Kenmore, Ohio. Kar se dela tii'-e, ne bom veliko oprsal, kakor to, da se dela s polno paro; draginja jc pa vodno večja. Obenem bi rad sporočil, da smo stopili tudi kenmorski Slovenci na društveno polje, kajti tega je bilo tudi potreba, da smo vstanovili novo društvo in smo se priklopili k slavni .Jugoslovanski Katoliški •lednoti. Ime društvu smo dali sv. Alojzija. Naše društvo wteje zdaj 16 članov in 2 elan' \ Zategadelj opominjam vse ti »te kateri niso še pri nikykem di^vu, kar jih jo v mestu Kenmore in okolici, naj blagovolijo pristopiti k našemu društvu, kajti človek ne ve, kdaj ga nesreča doleti. Za pojasnila se je obrniti na spodaj navedeni naslov. Člane društva sv. Alojzija pa opominjam, da se redno vsak me- sec vdeleže seje in redno prinašajo svoj asesmeot. Vsak naj dobro pregleda pravila in se po njih drži. da ne bo potem kake sitno-cti. Toliko na znanje. Nadalje bi rad sporočil, da naše društvo je imelo svojo pno veselico 10. avgusta zvečer v Krjiftovi dvorani ua Washington St. Veselice se je vdebv.ilo veliko občin stva i/. A krona, Kenmore, ]>a tudi nekoliko iz Bswbertona. Čistega dobička je ostalo $63.23, kateri znesek je šel v društveno bLagaj-no. V imenu društva se na tem mestu prav lepo zahvaljujem vsem tistim, ki ko nas tako lopo obiskali na veselici ter pripomogli do tako velikega uspeha. Koncem teh vrstic pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jugoslovanske Katoliške Jednote. John Andolšek, tajnik, !>ox 254. Kenmore. Ohio. Naznanila \/ urada, društva sv* Barbare št. 3 JSKJ. v I>a Sal le, 111. — Tern I Hit < mu naznanjam vsem članom in članicam, da se zberejo v nedeljo rine 1. septembra ločno ob 9. uri dopoldne v dvorani g. Mat. Kom-pa, 1026 First St. Zatem bočno šli na posla jo po ost a.I a društva, ki bodo pri»•»« on cantunti I-1 WH-t tw mUUer added ~&> I U>JWr HjWW fnw ger ft*, \v% irfw* p 491 -6 - 5- d 5- — ca 4- 3 - — 45 2- — 1" — . SS? 19» PREVBEDBA za Jugoslovansko Katoliško Jednoto. 19. Zelo malo mož bode zbralo svoje misli in uporabilo njih pre-vdarne moči. 20. Premišljati je zelo težke delo. 21. Večina mož se ogiblje trde* ga dela. 22. Skušajmo narediti čisti raz loček in lahko razumljivega, ako ravno je zelo težavno pisati o teb ničnem predmetu v priprostem jeziku. 23. V prvem oziru se predsto ječi pregled dotikuje preteklosti in sedajnosti, med tem se pa obstoječi živeči člani prištevajo za bodočnost. 24. Tekom zadnjih štirih let se je izplačalo več kakor četrt miljona dolarjev dedičem umrlih članov. 25. To je dobro in soglaša z ob ljubo. 26. Vprašanje je (in je takoj priporočljivo od razločka med zavarovalnino za življenje in od j, druge vrste podjetij) vprašanje ali bo Jednota zamogla nadalje-p vati z plačevanjem smrtnin do ; vsote $6.271.500? Približno sto krat večjo svoto kakor se je iz plačalo zadnje leto? f 27. Dediči živečih članov so za . plačati v bodoče. 28. Ali bodo bodoči prispevki i - seJajnim preostankom v znesku - $232.955.21 zadostovali za pokri t je naraščujočih obveznostij na »jsmrtninah. ki bodo nastale od me-? seča do meseca in od leta do leta na $6.271,500 od obljubljene pro - tekcije? 29. Na to vprašanje se mora od * govoriti v interesu odvisnih od > sedanjih članov. "j 30. Njihpvo stališče z ozirom na •preteklost ni posebnega pomena "|G!avna stvar je. da vedo, če ob "tstaja zadosten fond, ki jih zago-"jtavlja. da jim bo v bodočnosti iz I plačano vse, do česar so opravi L ceni. I 31. In slednjič, je to temeljn I? razloček med življensko zavaro j valnino in drugi načini trgovine Mi moramo v prvi vrsti vpošte-vati bodočnost. 32. Mi moramo natančno prev ? dariti, koliko bo treba plačati \ -.bodočnosti. Vse to se bo morah j plačat i s prispevki, o katerih mi 5 slimo. da jih bomo dobili.. 33. Mi moramo določiti kolik< bodočim zahtevam bi se dalo za *|dost!ti z denarjem, ki ga imam* | sedaj na razpolago. 31. Od bodočnosti ne pa od se danjosti je odvisno, ako bo mo goče skrbeti za odvisne. 35. Morda bo preteklo desel let. dvajset, trideset, ali eelo pet-dese tlet. ko bo nastopila smrt ter * pustila ženo in otroke odvisne od izplačilne možnosti naše Jednote. 36. Noben treznomisleč član ne . bo plačeval 10, 20, 30 ali 50 let, če ne bo imel zagotovila, da mu i. bo res izplačana obljubljena svo-" ta. 37. Da se pa določi, če je zava-rovaln ška trgovina uspešna ali ne, ali če bo tudi v bodočnosti lahko zadostila vsem zahtevam, je treba premolriti razmerje med bodočimi zahtevami ter bodočimi viri. iz katerih bo treba zadostiti zahtevam. 38. Ne vpraša se. če je bilo do-zdaj mogoče izplačati vse zavaro-valn"ne, ampak vpraša se, če jim bo mogoče zadostiti tudi v bodočnosti. 39. Dejstvo, da je potom prejšnjih prispevkov in obresti narasla svota $232.955.21, ai tako važno kot pa vprašanje, če bodo-prihodnji prispevki in obresti zadostovale da se bo izplačalo vse, do česar je članstvo opravičeno. 40. Vse to je zelo težko izračunati. ker je odvisno od življenja in umrljivosti ter od slučajev za-posljenja in bivališča. (Dalje prihodnjič.) Vojna divja v Franciji. -f Ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! United Food Administration —-----— - - --- — ■ -- ' ^ HMO JUH © MTILliKE JEDHOTE Kaj je z vprašanjem slovenske |* gimnazije v Trstu? i "Edinost"* v sredo 35, maja pi- 1 še-. Naslednja kratka vestica v ( torkovi "Tagesposti" nam daje11 [>ovod za tu vprašanje. Omeuje-i1 neinu listu poročajo namreč iz J Gorice: "Državna gimnazija, ki. je po izbruhu vojne z lUnlijo preložila v Trst. prične meseca J septembra poslovati v Gorici." —| Kolikor nam je znano, ni bila po izbruhu vojne z Italijo nub«ua goriška državna gintiut&ija prelo- : žena v Trst. temveč sc odtlej ua-injaijo v Trstu edinole zaposlo-j vahii tečaji državne slovenske goriške prmrssije. Ali meni torej «1»-, •iški popisni k praškega lista, ki je vsekakor v ozki zvez.i s tamo&-j ljimi javnimi Činitelji. z držat no. rimnazijo, ki jo navaja v »vojem Iopsu, morda slu v cask o goriško dnmazijo * Mogoče, das:ravnu se nam zdi za dopisnika nemškega lista gotovo vrjetneje, da je mislil j nemško državno gimnazijo, za kamero je znano, da je vlada določala' za nje obnovitev znesek nad 1»h> tisoč kron. d oči m pa za slovensko i^mnazijo ni določila, ničesar. S<»-' Ječ po vetru, ki pilra sedaj z Lhi-' naja. bi tudi dajali, da bo vladi predvsem za to, da opravi v o zopet moral imeti paralelko. V prvi razred e za prihodnje leto \Tpiše gotovo toliko učencev, da bo treba ne erie, temveč dveh pa-•alelk. Računati je ti treba z naj-nanje 250 do :i00 uecnei. Kani naj -rre ta naša mlndina. če se pravočasno ne poskrbi za to, da !bo mc-4la nadaljevati svoje nauke na -lovenski gimnaziji v Trstu? Letošnje šolsko kito gre h koncu in -e v smislu tozadevne ministrske iredbe zaključi 28. junija. Dotlej se gotovo tudi reši vprašanje, ali laj ostanejo zaposlovalni točaji goriške slovenske gimn^ije še na-lalje v Trstu, ali pa natj se s pni-'lodnjim letom (prične redni pouk že v Goriei. Ce je stvar taka. po-j tem mora biti vprašanje slovenske gimnazije v Trstu tudi rešeno do tistega časa, drugače ostane naša mladina na cesti brez zavoda in brez" pouka. Mislimo torej, da je [skrajni čas da se začnemo najres- / nejd baviti s tem vprašanjem, ii kajti čas b.iti in znaln bi doju- |> ♦liti, da boiiuv stali pred asačetkoiu i< aiovega šolskega leta in ne bomo ! jvedeli. ne kam ne kako / našo o m ki d i no. Stvar je najnujnejša in kluee po najnujnejši rešitvi. »v I K I Južna železnica — nemški aj',i- 1 ! tat or. \ i "Kdinusti"" se jx»rui"-a: l>ne 12.^ 1 !iiaja sc je vršil v Mariboru nem-' ški Yoik»*ag. I)a s«' izognejo l»la-j • maži so ubrali pot širokopotezne ( j reklame. f'r: tem jim j? morala . ' luži t i tudi južna železnica. Ko j ^tn v sf»boto 11. uiaja prest«»p* 1 v pra« pra'tersk čakalni« ki služi : ! obenem kot restavracija I in II. 'razreda. >e;n z začudenjem opaž:! i«1 >teTii plakat, ki vabi ua nemški " , Volkstau. Daleč smo prišli! — In j . gospodje pritožujejo o uun-'. -:!< en i zapustavljajiju. 'I ' i I z Dekanov. i! 4 * Edinosti *". pišejo: Ki»k«»r j»- » znano, ima n;»š Lr«»-i»Hl ob'-inski* ' - »- ti- i » llpraviiv.j na iaz{>uI;>go konja, s ..!:ate*-i»u .-e \u/,i U-po ua izpreliud. -Ta konjič, k živi lw»!j;> kot naj- i'premožnejši kmet v naši wb-ini.' - S-.ntu y,-.\ i in» kosilce konju je tre l r^ba jji«" man je kot T> kilogramov j . ;>šeiiice. '!'•> je nnravnosi, ljudske j jiutrcb«. I*n'.ožiti pa se ne stneriu».l r Ker pote« i **delamo krivico"' po-.' - p» win up ra v it el j u "Problemi malega naroda". To je na--lov v zahngi Slov. S'k*. - Matice izšle brošure ki je našla i tudi med tržaškimi Slovenci že čc- i vlen kroti- lnabev V knjižnici, kij a govori o slovenskem narodnem a programu, o pritisku ekonomskih r si! za nude narode ter ») slovenski u demokraciji, nas preseneča v ]>r\i - vnsri žarki in poljudni ton v ka-> tercdii j<- pisr-na. Pisatelj te knjige ti je Abditus rrnpeluh. znan puhli - eist in sotrud'iuk nekdanjih 'Na-s "-"ih Zapiskov5'. i» -j Narodni Svet v Ljubljani. J i Slovenski listi iz Ljmhljane so - izšli 3. junija s popolnoma prazno - 7>rvo stranjo. Kiakor je raz videt i i ?z kratke notice v ''Edinosti u.'4. junija, ki je slučajno ušla paz-a sienm cenzorjevemu t/česu. .s«» sc d nanašali cenzurirani članki na or- - gauiziranje Narodnega Sveta, ka- - ierega sestavljajo vse tri stranke: j Slovenska ljudska stranka, Xa-i- rodno napredna in Social-demo-i- ki^iitična stranka. l*stann\ni shod a se je vršil v s«*boto 1. junija po-i- poldne v Ljubljani. ii e Dr. Rvbaž o dr. Gregorinu. | j Dr. Otoka r Kvbar, slovenski pn-i -slanee tržaške okolice, piše o pri-i liki polemike z dr. Tuniu v tržaški Edinosti*' 2?. junija: -[ "Eden teli "kavarnarskih polile tikov" (tako je na'zva'1 dr. Tunia -1 slovenske tržaške politike), naš e neumorni dr. Gregoriai je posvetil )| ves svoj prosti in neprosti čas na-i p red ku našega lista in posrečilo se i mu je. da je prišel 'list do svoje e lastne tiskarne, ta pa do lastne '^radbe. Ako se pom i <1 i. da ni niH list na razpolago nikake pod-»ore. niti dobro plačanih oglasov, "daj mu samo zloben človek ne ► prizna! velikih zaslug in mu x*ital frazerstvo. ' t Te l*eseognati iz mesta. — Cerkvena -»blast na Ku-rrvškem se jc postavila popolnoma v službo pangermansikega nasilja. Jugoslovanski dijaki v Inomostu. | "(ilas Sloveneev, Hrvatov in ISrbov" 2.v junija poro«"«a: llrvat-iski, spbski in slovenski \"seui*iliš^-iniki v Inonur-tu so imeli UH. junija sestanek, na katerem je razpravljalo o sedanje.n poliličnom položaju med nami. Soglasno je bila prejeta resolucija, ki obsega i v glavnem tri tučke: 1. koncentracija delovanja in naša podpora (onim. ki delujejo za koncentracijo; 2. čim tesin jši stik akadema-k(vv s širšimi sloji v svrho upozna-vamja mase in vzajemno in skupno delovanje vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov dijakov, bo di.-i na vseučilišču. Ixwli^-i med na-rodom. Na tem sestanku je bilo ponovno povdtirjeno, il. da so se bavili .i tako 1 ziiMitiostju, kakor je vojna umetnost. Imeli niso niti ljubezni, niti vere. pač pa so imeli katione.. . In Bog gotovo ni bil pri Sedan u, ko je bila poražena kultura..." — Pvistavek "Arbeitet* Zeitiw«;" ai cenzorja: Konfi-sciranje Strind-berga bi pomenilo biajuazžo. Kaj takega se ne napravi. ft T, AS VAT? ODA. 20. AVO. 1418. Po odhodu poslanika Mihajloviča Srbski poslanik v 'Washingtonu. 1). <'.. g. Ljubomir Mihajlovič, z»pu-a *voje mesto in »e vrač;; v Evropo. V <*a-u. ko na najbolj potrebujemo. k<> nam je bil najbližji in najdi >\. ga jemlje u>oda i/ naše srede, iz živega vrtinca našega na-»■imIiu"-.a dela. kateuiu j«- bil on os in gonilna sila in kateremu se je «»n povsem posvetil s svojo plemenito dušo. Od prvega trenutka, ko je prišel v Ameriko kot poslanik kra Ijevine Srbije, pa do časa, ko n;\s ustavlja, je nos !a vsaka njegova be>e 1 ;t. v t-s njfjuv <-in veliki značaj narodne borbe za svobodo in /jedinjen ie. To je bila. njegova pot in njegov cilj. Nihče ni bolj raz iimi'vii! v> lir-ino čas?, kot on. nihče ni bolj jasno, bistro in bolj ne-se!) • i Javljal na -trail vm» osebne in politične malenkosti in se ;>n!j navdušeno posvetil povsem in izključno veliki ideji naše narodne bodočnosti. ^ (Mho.I J.jnbomii ,ia Mihajloviča bo brez dvoma globoko nžalo» »ii 1 \ iskrene Jugoslovane v Ameriki. Ril je voditelj in sotrudnik, kate bi bilo težko izgubiti, alio I»i pomenil njegov odhod v res-* i i--i i/gubo z« i našo stvar. No, Ljubomir Mihajlovič odhaja, da z vojn , tu nadaljuj'- z delom z« našo stvar. On zapušča Ameriko. : hI. : •• zapnčča na--. On jo spoznal pomen jugoslovanskega vprašanja v Ameriki, v edini deželi, kjer živi naš narod izven domovine v kompaktnih masah, ter nosi „ seboj v Evropo veliko nalogo, katera vi mogla l>i'i izročena boljšemu možu od njega. Prepričani smo, «fčt h.< vršil in /vršil t«> nalogo tako. kakor um je bila poverjena od naš-*$ia naroda v Ameriki, in dokler bo vršil to nalogo v Kvropi. bo njeuova misija ravno tako važna, kakor je bila njegova misija v Ameriki. V»e, kar mu dajemo na pot. j'- naša iskrena Ijubav in hvaležnost ter želja: "Naprej kot do sedaj!" Povodom svojega odhoda iz Amerike je poslal g. Ljubomir Mi-hajlov.č sledeče pismo predsedniku Jugoslovanskega Narodnega Sveta. g. dr. Biaukiniju: v 44Go-pod predsednik: —■ f Preduo zapustim Združene države, si štej m v prijetno dolžnost. zahvaliti se Vam in ostalim članom Jugoslovanskega Narodnega Sveta za sodelovanje v poslu, v katerem se bil dosedaj po odredbi srbske vlade. Wč kot poldiugo leto smo delovali skupno na isti nalogi, in odkrilo lahko rečem, da so dosedanji uspehi; rezultat pa-triotičnega in iskrenega delovanja Jugoslovanskega Nar. Sveta, ki je pripravljal pot z,, delovanje poslanika Srbije kot uradnega predstavnika naše narodne ideje. Jugoslovanski Narodni Svet kot legalni predstavnik gibanja našega neosvobojenega naroda in zastopnik Srbije sta šla dosedaj solidarno v borbi, katere eilj je naša svo-voda in zjedinjenje. Prepričan sem. da bo smel vsak predstavnik računaii na vaše bratsko sodelovanje, ki je edina garancija za ko-nečni uspeh. Vprašanje osebe ne sme igrati nobene uloge; za nas vse mora biti svetinja samo uresničenje svete ideje, za katero se bori dunes ves naš narod. To borbo moramo podaljšati do konca, ne oziraje se na žrtve in brez strahu na ovire. Kdor ne sodeluje v tej borbi z nami, ni naš prijatelj, kdor pa nas ovira, je naš sovražnik. Odhajam s trdnim prepričanjem v uspeh našega delovanja v Združenih državah, katerih simpatije so odkrito za našo pravično stvar. Hinaneijalna pomoč, katero uživa Srbija izjave ministra Lan-singa o simpatijah do naše borbe za zjedinjenje, sprejem članov Jug. Nar. Sveta pri ministru Lansingu. razvitje zastave zjedinjenih Jugoslovanov v Washingtonu dne 4. julija t. 1.. sijajno priznanje, katero je izkazala vlada Zdr. držav Srbiji ob priliki proslave dne 28. julija — vse in so dokazi, da je 1a močna republika z nami in da je zmaga zagotovljena. Poslavljam se toraj od Vas. ne z "Z Bogom". temveč z: Na skorajšnje snidenje v svobodni in zjedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prostim N as. gospod predsednik, da izročite vsem čkuiom Jugoslovanskega Narodnega Sveta in našim bratom moje iskrene pozdrave. Ldani Vam Ljubomir Mihajlovic." Na to pismo je odgovoril Jugoslovanski Narodni Svet sledeče: / "Gospod poslanik: — / Prejel sem Vaše pismo od 22. avgusta, namenjeno Jug. Nar. Svetu, v katerem nas obveščate o svojem ododu iz Združenih držav. Odveč je naglaševati. da je vest o ^iašem odhodu najbolestnejše zadela člane Jug. Nar. Sveta in vse ameriške Jugoslovane, ki niso videli v Vas samo predstavnika kraljevine Srbije, nego svojega najbolj okritega prijatelja in iskrenega ter navdušenega borilea za veliko ideja naš'ga narodnega os\obojenja in zjedinenja. Imajoc preti ot-mi kot edini in najvišji eilj bodočnost celokupnega našega naroda, ste st» Vi, gospod poslanik postavili z umom in srcem v službo jugoslovanske si vari z edinim in čistim namenom, da pripomorete tej stvari do popolne-in brezpogojne zmage, in zaradi tega ste podredili vse ozire. vse osebnosti in eelo Vaš položaj Trdno, odločno in neomahljivo ste stali v prvih naših vrstah in >, svojim delovanjem bte si zadolžili Jugoslovane za vse čase. Jugoslovanski Narodni Svet se Vam prisrčno zahvaljuje za lepo priznanje, kater inn izrekate v svojem poslovilnem pismu z ozi-iom na skupno in solidarno delovanje in z ozirc.m na v resni.*i izvrstne odnošaje med njim in * ami. Jugoslovanski Narodni Svet pa mora predvsem povdariti. da je bilo to skupno delovanj omogočeno le vsled Vašega globokega razumevanja naše stvari in smeri našega delovanja, vsled Vaše velike ljubezni do našega naroda vseh treh imen in vsled Vašega pravega in edino logičnega razumevanja in tolmačenja našega narodnega vprašanja. Samo na podlagi takega sporazumnega delovanja je bilo mogoče doseči vse one uspehe, katere naštevate v Vašem pismu, in samo na podlagi tega je moglo priti do tega. da je našlo jugoslovansko vprašanje tolik odziv in priznanje v uradnih in neuradnih krogih Združenih držav in da je pogoj našega narodnega osvobojenja in zjedinenja postal eden pogojev v borbi, katero vodi ta velika, močna in plemenita republika za boljšo bodočnost celega človeštva. Vi. gospod poslanik, ste opazili in občutili, kakšne ovire in kakšno škodo so skušale gotove mračne sile prizadeti naši narodni borbi v Ameriki. Tem rilam. ki postajajo vsled vedno močnejše zavesti in zavednosti našega naroda v Ameriki, z vsakim dnem s! a be j še, bomo tudi v bodoče postavili nasproti vso našo energijo iu se bomo borili proti njim do konca. Napram njim se bomo vedno zavedali Vaši besed, da ni. ki se ne udeležuje z nami naše borbe, ni naš prijatelj. kdor pa na- ovira, je naš sovražnik. "Borba se mora podaljšati do konca ne oziraje se na žrtve in brez strahu na ovire.'' Nasvet, katerega nam dajete po poldrugoletnem skupnem blagotvornem delovanju. bo eno ges o vec na praporu naše narodne borbe. Verujte, gospod poslanik, da ne bomo v času težkega slovesa a Vami pozabili na veliko dolžnost, ki nas veže napram narodu, temveč tla se bomo še močnejše in živeje odzvali tej dolžnosti in storili vse, kar more pospešiti uresničenje narodnih idealov. Zaradi tega bomo z veseljem pozdravili iskreno sodelovanje vsakega, zlasti sodelovanje uradnega predstavnika Srbije, kajti ravno tu v Združo ni državah je sodelovanje predstavnika Srbrje in Jugoslovanskega Narodnega Sveta prvi pogoj zn realne uspehe. Tudi mi Vam pri slovesu ne kličemo: "Z Bogom", temveč: "Do svidenja'." Želimo pa, da Vas vidimo čim preje in še vedno v sredi narodne borbe, v kateri je, ako sploh komu, namenjen Vam ....... yjjtii&^i^^AH^^^ V nedeljo popoldne ob 2, uri bo III. koncert jugoslovanskih pc v-sk'h društev, in to leto v NY\v Vorku. Ta koncert je velikanskega pomena in to ravno v sedanjem velikem-easu. ko se bliža naši domovini tako zaželena prostost. za katero so naši voditelji v zadnjem časn dr. Krek dr. Korošec. škof Jeglič tako nevstrašeno nastopili doma in katerih težnje ravno v zadnjem času naša nova domovina, osobito vlada Združenih držav tako zelo uvažuje. podpira in za vsako ceno uresničiti hoče. — Sedanji čas je v resnici za nas zgodovinskega pomena, ko se doma ?u tukaj složno dela, da se nam vsem spolni jo srčne želje po svobodi, ko bo Slovenec prost na svoji rojstni grudi in ne več podla ira tujčevi peti, ko ne bodo ve« naši ideali ostaii samo ideali v nam nedostopni višavi, ampak se bodo uresničili v dejanju in s tem na- slombo je še nastopila z v>o gigantsko energijo in močjo vlada Zdiužraiiii držav, katore edana. nt-sebična in tako uspešna volja je dati prostost Jugoslovanom. — Jugoslovani so bili v Ameriki do j novejšega časa še nepoznani: toda zdaj nas Amerika pozna, pozna nas sirote in skrbi za nas kot nežna mati. Slišala je proseči glas združenih bratov Jugoslovanov; spoznala je nas in z materinskim sočutjem je nas sprejela za svoje posebno ljubljene otroke in kot mogočna mati je na pomenljivi letošnji 4. julij pri razvitju naše zastave v "Washingtonu slovesno izjavila. da ne odneha, dokler nas ne vidi prostih tujega jarma v naši lepi in dragi domovini, i Ali ni prav. da damo tem čuti-lom hvaležnosti izraz na svobodnih tleh sv obodnih ameriških držav. da spoznajo našo ljubezen in hvaležnost naši zaščitniki, izraz, Severova zdravit« vzdn/ujf jjubl/Hii. ka-t«-ri se izdaj nahajam na balkanskem bojišču, prosim Kp<«štovano Orcdništvn '" < i las Naroda"', da blajrovoli v svojem listu priobčiti sledeče vrstice: Iščem y«»je striee .Jožef- in Andreja Dobrovoljec (Pct"ta bila leta '011. v Waukeganu, 111.; nadalje i*;eiu Matijo Trček. doma iz Mmrečja, IVdlipa pri Vrhniki, ter m«»j'» to-varišico Marijo Pas.-??ta, d«>nia tam kot jaz. Ker sem od začetka leta 1!>1"». ločen od svojih rodnih ter nimam nobene zveze z nikom, odkar sem bil ujet v Galiciji leta 1915, f.eiu primoran tem potom iskrita svojce, za kar izražam spoštovanemu uredništvu Kvojo 4iajtoipb«jšo zahvalo. Vsaki ki se najde, naj se oglasi na sledeči naslov: Janko Dobrovoljec (Petračev), 4. četa, 2. bataljon, B. pošfa br. 12 Armee de la Serbie. Europe. f>?dorai pesmi bo pa tudi spo-vnala našo dušo. naše srce in vi--ie. kun. srn. ki so jim drugi na- j -tavijali ter so se pravzaprav uje- j le njim, sem vam prinesel — ve- j ste koliko? l> ne vi, vem jaz. ki j s;*tu zanje prejel od vas obljubi je- ; no streljmno. O. vem in mojaU žena tudi ve. Pa dmgih sem tudi L nastreljai. dejte. tuk; j-le lisičjo;, kožo in dva para rogov — tudi te' j sem prinesel v dokaz, da niseiu jj miroval niti v prepovedanem lov-1 keui ča*vii, marveč dbm preganjali^ škodljivo divjačino in lovskim ta-!, tovoui prestrezal plen." U 1 ■ ; i " > o, no' To že obračunava še L danes", odgovori Mednik liavi-j dežno v zadregi. To je viilela tudi Reza tor hitro' zastavila svoj jeziček. "Pa še rada sem jih štela, sajj. ne zastonj. Pa -bi ne vedela, koli k; jih je bilo in kakšnih. Mislim. t da .sem vam jih nekaj nanesla le- Jos in lani izpod Koba. Delala sva k(»i črna živina, tega ne morete 1 tajiti, toda — nesreča die počiva. J Kvlor dela, včasih tudi pogreši." 1 "In kdor ne dela. ne more ni- ' ču-ar nogrešiti kaj.' Ho-lio-ho!"]1 . ,. . . !i se zasmeje široko Mcduik, ki mu je vidno ugajala liezina tnlitev, 1 kako sta delala in trpela. Potem ' vzame počasi iiezi eekar iz roke. * ga da š-tafiuiskeinu j>omočiiiku iu J mu naroči, naj ga nese v kuhinjo c te jiokliče gospodinjo. Mogočno j* s'opi z rokama v ž«^>u pred obar P. Irobarja in r» če ne brez tistega' ore/ita na licu: "Račun bo la-]' ink." j' Rezi se je pogum zopet umakniljs joku in Simen je mislil, da čaka . i w\'oje smrtne obsodbe. Mednik se obrne k njemu, po-gleda lisičjo kožo na tleh in ro- ' gov je v Simuoviii rokah ter zmaji- glavo: "Hm rogovje je še nekaj vred no. koža pa malo — nič." J Potem se zdrzne, kakor tla se je .-eie sedaj domislil nekaj prav le- ' i pega, seže /. desnico do ušesa in še 1 . . \ neko'iko dalje ter izpregovori ■ važno: ".Jaz bi bil vsekakor -stavo do-j bil." I' .Mož in žena ga gledata osuplo.! nič manj štacunski fant, ki se jc!' vrnil iz kuhinje brez g<-spodiuje,j' pa s tremi svetlimi kronieaiui v j i*oki —- za maslo in jajčka — ter, z naročilom, tla gospodinja nej more priti, ker ima preveč poslal s peko kruha. Mednik nadaljuje v važnem tre-j; 'lotku važne besede: "Z Maseljceni ^va naplavila;( pred letom še zadnji poizkus, če1 je mogoče vaju dva pomiriti ali j raj« zapravita premoženje. Dogo-i, vorila sva stavo za Šiinnov dolgi, pri Maseljcu. č'e se jjoboljšafca,1, dobim stavo jaz' . laže Mednik in!, poudarja besedo za besedo, ker! r< >nica je bila. da je on stavil: ne', bosta se' "( e se ne poboljšata,', dobi stavo Maselje. <~'e dobim sta-i vii jaz. odpusti Mas^ljc Šimnu' ves dolg na gostilni. t'e dobi stavo' on. ostane Simnov dolg meni. Stit- , vila sva pt-leg tega še vsak par deseta kov. Pred tremi meseci sem •povedal Maseljeu vajino nesrečo s purani. \ klel sem naniroč. ua| vaju nesreča ni preveč potila in j da še izgazita na bolje To je na-1 gnilo 31aseljea. da se je že t. ta Maseljc se je tresel za denar!" | Mednik je pozorno opazoval oba. tla bi videl, če se mu je laž' posrečila ali nc. Podrobarja sla gletlala Medni-ka, kakor da stoji pred njima egipčanska sfinga — pol lev, ]»ol človek z nemzivšeno uganko o življenju v obrazu. Sama se»bi nista mogla verjeti, da »Iiška iprav. (D-ilje prihodnjič.) 0 zdravilstvu in u-metnosti zdravljenja V medicini t:!i zdraviliški vedi se pripravlja preobrat. Mogoče se nahajamo že v sredi tega preobrata. Človek bi mislJ, da v zdravniški vedi iil opaziti perijod kot jih je opaziti v literaturi ali drugih umetnostih, v katerih perijodali slede druga drugi navidezno povsem nasprotujoče si prikazni. Navaden človek bo gotovo zmajal / glavo ter ne bo hotel vrjeti. da se more tudi v medicini vršiti tako preosnovauje ali kot se pravi taka nova on< nta cija. Rekel si bo: Ko« I je lt1 en Bog, tako je tudi le ena zdravniška veda. ki more stremeti 7.A tem, da zadržuje od nas bolezni ali zdravi že obstoječe, predvsem pa. da jih spoznava. Kako morejo biti bolezni podvržene modi ? Mi moramo razdeliti zdravniško vedo prvič v zdravniško raziskovanje, drugič v spoznavanje bolezni, to je diagnozo, in tretji? \ znanost glede zdravil. Ta trojna razdelitev temelji na različnih duševnih delovanjih: prvič na preiskujočemu razmisleku zdravnika in tretjič na osebni zdravniški umetnosti. V kakem razmerju pa stojijo ta : tri delovanja med seboj? Bolnega človeka zanima njegova bolezen. Tudi to je resnično. Na besedo kake bolezni se je člo- < vek le navadil. Kaj ga briga bolezen, ta besedna označitev zdravniške časovne dobe? — Njega briga.le to, tla je bolan, dejanski ni nikakih bolezni, temveč so le bolni ljudje. Kljub temu pa hoče bolnik predvsem izvedeti od zdrav nika. na kaki bolezni trpi. On hoče imeti besedo ter končno trpi na tej besedi. Vsi pojmi o boleznih so le pojmi svojega časa. Znanstveno ra/.iskavanje v me- , dieini je neizmerno napredovalo. Medicinec mora biti oborožen s skoraj nevrjetno velikim zakladom znanja, da študira bolezni ter jih razišče v njih najfinejših korenikali. Kemija, fizika, raztele-sovanje, raziskovanje velikih in malih živih bitij prav do mikro-skopičnih glivic, — vse to mora doprinesli k temu. da se povede zdravniško raziskovanje višje. — Oborožen s tem čudovitim orodjem vseh tehničnih znanosti stopi zdravnik k postelji bolnika. V tem trenutku je njegova edina želja. staviti takozvano diagnozo. Kakorhitro je to izvršil, mora v vsakem takem slučaju spoznati in vprašati le to. kar more spoznati na podlagi pripomočkov, ki so mu sedaj na razpolago. Kot vidimo v tem. je diagnoza vedno omejena ter bo tudi ostala, dokler bo odvisna od začasnega stanja medicinskega raziskovanja. Bilo bi pa zelo žalostno za zdravniško vedo, če bi bilo to vse,- kar ima po uioči željni zdravnik na razpolago. Vpoštev pride še na-daljna stvar, namreč zdravniško premišljanje. Zdravniško premišljanje je poslovanje ne pa orodje človeka, ki si ga lahko sam vzame v roke. SIo-viai nemški zdravnik dr. Koch je v majhni knjigi, ki nosi naslov "Zdravniška diagnoza" stavil zgoraj omenjeni stavek na čelo svojih izvajanj. Ce se hoče obrazložiti ali potrebo ali celo obstoj razvoja sedanje zdravniške vede. je treba preštudirati razvoj te vede od vsega prvega pričetka. . __ \ Zemljo za vojake. Melbourne, Avstralija, 28. avgusta. — Avstralska vlada je kupila 33,000 a krov za vojaško naselbino po vojni. Plačala je $2,000,000. Zvezna vlada je ustanovila ravnateljstvo za vzgojno vojno propagando. Najti je ljudi, ki menijo, da je Nemčija zrela za demokra-ijo in j da obstaja upanje, da bo Nemčija v bodočnosti deležna demokratičnih naprav. Oc pa celo derno-1 kratičen pisatelj nalik Neumaunu zagovarja sistem take vrste, kaže to le, kako popolnoma nesposobni! so Nemci za vsako resnično demokratično politiko. Nemško stališče proti nenem-škim narodom je tvorilo vedno dokaz, da manjka Nemcem resničnega zdravega smisla v politik*. Resni nemški politični pisatelji izjavljajo prostodušno, da Nemci niso v stanu postopati pravično in primerno z narodi, ki so bili tako nesrečni, tla so prišli pod njih vlado. Franz von List je priznal v svojem painfletu 4"Kin Mittle-euro paeischer Staalenverband ": — Mi nismo okušali pridobiti si srca narodov. Neumann izjavlja tu.li povsem prostodušno: — Mi ne razumemo velike u metnosti postopanja z ljudmi. On misli, da je temu vzrok. lci-i so Nemci mlad narod. Kaj pa Avstrija? Ali niso avstrijske državne naprave najstarejše v Evropi? — Kljub temu pa avstrijski Nemci niso bili v stanu dovoliti slovanskim narodom prostosti in samovlade, ki bi zadovoljila te narode. Avstrijski način vladanja je bil najbolj nazadnjaški, reakcijonarni in najbolj nepriljubljeni na svetu. Pod to vlado ni imel prosti raz voj državljanstva nobene priiike udejstvovauja. Nemčija in Avstrija. ki sta bili v preteklosti obe nezmožni vladati drugim narodom, se bosta lotili veliko težje naloge ustvarjenja Centralne Evrope. Z uravnavo te'vrste ne bosta pospešili miru. Centralna Evropa bo središče narodnega sovraštva. Nalik stari Avstriji bo bodočnost Centralne Evrope ogrožala dobro razmerjs med evropskimi narodi. Za poznavalca avstrijskih narodnostnih bojev je izvanredno zanimivo opazovati, kako rešujejo očetje centralno evropskega nauka narodnostne probleme. Cen tralna Evropa ne bo vodila cerkve ali šole ter tudi ne bo prepodila Habsburžanov s prestola. Z ozirom na jezikovna vprašanja je liberalni Neumann precej zaprt in tesan. On ne ugotavlja pozitivno pravico države, da snna določi kateri jezik naj bo oficijelni. Vse to pa so malenkosti v primeri z resničnim pomenom organizacije kot naj bi bila Centralna Evropa. Tej skupini naj bi vladali Nemci, ki naj bi imeli v rokah 1 vse zunanje, vojaške in ekonom ! ske zadeve. ' Kaj je priptosta avtonomija v šolskih zadevah v organizaciji, v kateri je zunanja politika v družbi z ekonomijo v rokah brezobzir- i AMERIŠKI GENERAL DUNCAN, SEDAJ V FRANCIJI. Umirajoče cesarstvo Spisal cr Bogumil Vošnjak. (Nadaljevanje.) nega vladarja'.' Smešno je domnevati, da bodo vladarji v Berlinu dovolili češko šolsko avtonomijo, če je njih cilj uničiti narodno individualnost. Vsak povprečni avstrijski politik ve zelo dobro, kaj je bistvo avstrijske politike. Avstro-Ogrska je bila vedno služabnik Nemčije v! zunanji politiki. Neodvisna av-J stro-ogrska notranja politika je j bila vsled tega nemogoča stvar, j Berlin -e je vmešaval v vsa v- j prašanja avstroogrske domače po-j liiike. Centrair.oevropske doktrine, in carinska zveza n sta imeli lio- j beiiega prostora v tem. Hrvaška nam nudi nadaljni vz-! gled. Hrvaška je bda pod ogrsko j ekonomsko vlado ter bila vsled te-1 ga tudi mojster notranje politike, v Hrvaški. Cen;ralna Eviopa ne bo ničesar j drugega kot nadaljevanje teh' dveh klasičnih vzgledov. 1 Opaziti je čudno nedoslednost v izjavah avtorjev glede Centralne Evrope. — Mi nočemo gcrinanizirati, — izjavljajo, a njih pojem je oni j nemške Cenlralne Evrope. — "V Centralni Evropi mora prevladovati nemški duh. Avstrija in Bal-; kan naj bi bila za centralne Evropejce in tudi za {»ruske učitelje v j resnici politični koloniji, kateri j naj bi se koloniziralo z nemškimi J naseljenci. } Ta pripomba glede kolonijalne-1 ga značaja dežele in zemlje ne-! nemških na rodov je jasen dokaz resničnih namenov Nemčije. Kaže1 pa vadi vso slabost nemškega vod-' si v;1. Nemški \odiielji >e ne more-: jo izogniti besedi, ki peče kot u-' darec biča. Madžari. Cehi, Jugoslovani ne bodo nikdar dovolili, da bi se postopalo z njimi kot z narodom o-zemlja. katero je treba kolonizirati. V tem tiči še nadaljni sveži dokaz nezmožnosti Nemcev, da bi razumeli psihološke temelje politike. Nikdar še ni bilo nobene sve tovne politike, ki bi kazala tako skrajno pomanjkanje osnovnega j poznavanja politične psihologije.j Antropologi (znanstveniki, ki j se pečajo s človeškimi plemeni in; njih ustrojem) poznajo vrsto —! "bomo Europeus". to je Evrope.] ca, a centralno evropski blazneži j so si izmisili vrsto "bomo Cen-! tralis Europeus", ki naj bi bila) mešanica Nemcev. Cehov. Poljakov. Ukrajincev in Jugoslovanov, s par odstoski madžarske in la- J tinske krvi. j Kako kratkovidni so ljudje, ki pišejo glede Centralne Evrope! Imeli smo že priliko videti v Avstriji propalost in demoraliza-icijo zmešnjave, v kateri ni bilo nobene vodilne politične ideje ter nikakih temejlev resničnega d r žavljanstva. Avstrijec, tipični Du najčan, ne jugoslovanski ali Selški narodnjak — je bil vzgled-vc- seljaka in v splošnem človeka, ki se popolnoma uda telesnim uživanjem. Bil je pravo nasprotje moža. ki trdo dela in ki se v političnem življenju bori za velike ideale. Resnični Avstrijec nima nikakih političnih idealov. On nima nobenega političnega smisla ter se razveseljuje skrajne uc vednost i in brezbrižnosti glede vseh življcn-skih laktov, tikajočih se cesar stva. Ni ga ua svetu mesta, ki je bolj ne prikladno, da je glavno mesto kakega cesarstva ktn je ravno — Dunaj. To je najmanj politično mesto na celem svetu. Dunaj pa jc trdil, tla je središče cesarstva več kot petdeset milijonov ljudi. • ločim sam ni bil v utanu ustanoviti avstro-ogrskega javnega mnenja. — Kaj je bila posledici tega? Ve 1 liko cesarstvo ni imelo nobenega javnega mnenja. Bila so mesta kot P laga, Budimpešta. Zagreb in Ljubljana, kojih vsako je imelo svoje javno mnenje, a nikjer n bilo Dunaja s cesarskim javnim mnenjem. To je bil tudi pravi vzrok, zakaj jc postalo cesarstvo tak strahopeten in nesrečen znak politične slabosti. Absolutizem in tuja vlada sta skupno uničila temelje zdravega političnega življenja. Ponarejanje dokumentov od — strani uradnikov, da se dokaže obdolžbo veleizdaje — kot v slu čaju zagrebškega veleizdajniške-ga procesa ter v slučaju Fried-junga na Dunaju — je bilo le naravni proizvod te zastrupljene zemlje. — Intrigirati kot Avstrijce, — je narodna prislovica v Rusiji. Če se doda k vsemu temu še bt zantin -zem iu farizejsko tercijal-stvo. poleni imate nekaj pojma o dušečem ozračju avstrijske ječe. v kateri so narodi najsilnejše živ Ijenske moči st-gnili in propadli. Centralna Evropa bo skupina, v kateri bodo Nemci zapovedovali večini. Ta večina pa bo imela > protiutež manjšine veliko večje politične izrjenosti kot pa jo ima--jo Nemci. Živahni politični temperament in ustrajnost Jugoslovanov. Cehov in Madžarov bosta j gotovo zlomila nemško nadvlado.1 če se bo dalo Centralni Evropi politično prostost. V Centralni Evropi pa morajo biti mojstri — j Nemci in ti bodo skušali z vsemi j sredstvi uničiti vsako hrepenenje, . po resnični politični prostosti. Centralna Evropa ne more biti j resnično prosta država. Ječa bo. iv kateri bo mesto brezbrižnega | avstrijskega ječarja surovi, brez-| obzirni in iiad-disciplinirani —■ 'pruski ječ ar. Neme i so si izmisili novo ime za ; narode Centralne Evrope. Jugoslovani. Cehi in Madžari so zanje "Zwischenvoelker" ali "medna-|rodi". ne še "prosti narodi". — kar se tiče kulture ter sedaj šele "napol razviti". To je nemško naziranje! j Ti "medna rod i" so bili "bre-tjne Avstrije". Kaj naj se zgodi z i njimi ? j Dobili bodo novega bolj stroge | ga učitelja, ki jih bo naučil disci-j pline, pokorščine in kulture... j Nemci pravijo, da niso imeli tj j narodi nobene prilike razviti stal-; no politično osebnost. To je sta-| ra. obrabljena trditev, da niso fnamreč Slovani "gradilei držav" | Kdo pa je odgovoren za dejstvo, i da avstrijski in balkanski Slovani niso zgradili močnih narodnih J držav? Ali ni Nemčija onemogo-1 čila avstrijsko federacijo, v kate-. rt naj bi obstajala češki in hrva-;ški narod? Ali ni Avstrija, sveder nasvetom Berlina, zastrupila srbsko dinastijo Obrenovičev ter jo prisilila do I »o j a na življenje ali Smrt s svojim lastnim narodom* Nemčija bo mogoče ugovarjala. da Slovani niso sposobni za politično neodvisnost. Nemčija trdi, da so ti narodi tako zasužnjeni, da nima glas na-i roda nikakega upliva v politiki Nemčija ne pozna Češke, kjer je ! postala češka samovlada dovrše-: no dejstvo, kar je pripisovati edi-inole politični zmožnosti Čehov in ,njih civilizaciji, katero so si u-jstvarili sami. ne pa Habsburža-!ni..... Ali so Srbi nezmožni biti ne-jodvisen narod? Oni, ki so branili j svojo deželo z vstrajnostjo, ki ni-Ima primere v povestnici? Če je | kje na svetu narod z močnim političnim čutom, ali ni to — srbski narod? Srbi veliko bolj zaslužijo biti proti kot pa Nemci, ki se rode in žive v pokorščini in hlapčevstvu. AH niso branili Hrvati svoje u-stavno življenje proti drakou-, skim nepostavnestim Ogrske? Ali niso Slovenci, ogroženi od osemdeset krat močnejšega sovra- žnika. rešili Jadranskega morja iz pan germanskih klešč? Ali si niso s tem priborili pravice, da razvijejo svoje politično življenje? Hermanu Ullmaunu pripisuje v svojem painfletu "Naloga Nemcev v Centralni Evropi" zelo čil* dno stališče tem ubogim "ined-narodoiu". Vsi narodi, spadajoči v centralno- evropsko občino, so s praktičnega političnega stališča sovdeleženi pri posebni nemški i-deji, ki je dejanski centralno-* evropska. Kouiaj bi si mogel človek predstavjati bolj oči t o izjavo pangermanstva S tem se naenkrat ločuje idejo kultu; e od one politike. "Mednarodi" naj bi bili s tališča kulture iste vrednosti, to je v vseh zadevah, ki ne nasprotujejo ceutraluo-evropski ideji. V politiki p:t iinaji narodi večje ali manjše pravice. Praviee niso enake. V tem oziru nimajo "mednarodi" nikakih separatnih ciljev, temveč le en — cilj: nemško naeijonalni cilj. V tem tiči rud: misel nasilja. Narodi Centralne Evrope ne bodo imeli nobene pravice, da si sami določijo svoje usode. Centralna Evropa je le korak k združenju —. Nemčije z vsemi deželami, ki se nahajajo sedaj pod avstro-ogrsko vlado. V angleških vodilnih periodič-' nlh listih zasledimo kaj čudna na |zirauja glede Centralne Evrope. Navesti hočem le 11. N. Brails-forda : — Po fkiepu mlačnega miru bi ' lahko, če bi hoteli lako. z bojkoti. kazniininii tarifi ter z izdelali jem svetovnega finančnega o-mrežja izpremenili Centralno Evropo v neplodno pridobitev ter obsodili Nemčijo na veliko ubo-štvo. dočim bi okužili zemljo s so-vraštvi. ki bi jo zastrupili ler jo obložili z argumenti, ki bi jo izpremenili v beračico. Druga politika bi bila regulirati tarifna in trgovinska vprašanja na prijateljski način, a zahtevati trdo v povračilo za naše privoljenje v ustvarjanje Centralne Evrope: prvič priznanj** principa narodnosti ter v skrajnem slučaju priznanj® samovla-Me... VI. Slovenci. Napaka bi hibi pi-ati o Centralni Evropi, a ne omeniti Slo-vencev. Slovenci s(> poleg Hrvatov id Srbov tretji faktor v jugoslovanskem narodnem edinstvu. Srbi, Hrvati in Slovenci so istega plemena ter istega jezika. Vsi so en in isti narod, katerega je ločila pogubonosna preteklost. Njih cilj je združiti se v narodno državo s Srbijo. Slovenci s<» (Vntralno-evropski narod prve vrste. Oni žive v Štajerski. Kranjski. Koroški O radi-ški. Trstu in l~tri. ki s'; vse dežele Centralne Evrope. Njih dežela leži ob veliki poti narodov. Vsak narod v Srednjem veku. ki je skušal do-peti v Italijo, .je bil prisiljen izbrati si slovenske zemlje kot prehod. V prvih stole?j h Srednjega ve. ka so Slovenci vladali polovici A-vstrije. Njih ozemlje se je razt*-zalo od Donave na severu do Bren nerja na zapadli. Prvi pravi pan-germaii. Karol Veliki, pa je bil neizprosen sovražnik Slovencev. Koloniziral je slovenske dežele z Nemci ter iztrebil slovensko plemstvu. Nemški katoliški duhov uiki so bili najbolj energični pomočil, ki cesarja v državnih poslih. Slovenci so naj prvo skušali lista viti nemško prodiranje proti jugu v družbi z Hrvati in Srbi. a so pri tem — omagali. Od desetega stoletja pa do izj bruha svetovne vojne so bili Slo-venci izpostavljeni najbolj brezobzirnemu narodnemu zasledovanju od strani Nemcev, vendar pa so si ohranili svoj obstoj s pomočjo velike vstrajnosti ter živahne narodne zavesti. Živeči na veliki križ pMi narodov med Donavo ter Jadranskim morjem n v stiku z zapadno civilizacijo. so bili Slovenci najbolj zapadni zastopniki Jugoslovanov. (Pride še.) Nemci proti Jugoslovanom. Pod naslovom: " Pre k i sod za vojake na Slovenskem" poroča ljubljanski "Slovenec": "V gra-škern okraju je proglašen .preki iod za vojaštvo in za vse one. ki spadajo poti vojaške zakone." (Vojaško zapovedništvo v grn-šketu okraju ima pod «vojo oblastjo vse Slovence, vštevši tudi Trst in Istro.), _ _ GLAS NARODA, 29. AVG. 1318, GLAS MABODA, 29. AVO. 1918. SLOV. DELAVSKA UnaMvIjtna dn» 16. avgust* 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporlraos 22. aprila 1900 T driivt Pni Sedež: Johnstown, Pa« GLAVNI URADNIKU Pltdssdnlk: IVAH PROSTOR, 1096 Norwood K'd., Cleveland, OhW, Podpredsednik: JOSIP ZORKO. RT.D.2, Box 118, West Newt«. Fm. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemantfw Pa, Blagajnik: JOSIP ŽE LB. 6602 St. Clair Are., Cleveland, Oblo. blagajnik: ANTON HOČKVAB, B. F. D. 2. Box 20 Bridgeport, NADZORNI ODBORI predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNRL, Box M, WllleeB, Pa. L aadeornlk: NIKOLAJ POVfiH, 1 Grab Bt, Nnmrey Hill, N. B. Pitta-IQrgb, Pa. L aadaomlk: IVAN GBOfiHLJ, 8» *. l»7tb St, Cleveland, Okla. y/ POROTNI ODBOR S Predsednik porot, odbora: MARTIN OBKRŽAN, Box TX L porotnik: FRANC TEROPClČ, R F. D. 8, Box 146, Fort Smith, Azft, 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. I4th S L, Springfield, DL VRHOVNI ZDRAVNIKI D>. ItOlIT V. GRAHRK. 848 R Oblo Stn Pittsburgh, Pa. . Gfciral ml: 04 Mala &L. Johnstowa, Pk i \&W URADNO GLASILO i J "•Lil BARODA". 83 Cortlandt Street, New Zed Cftj, Cenjena društva, odroma njlb uradniki, so uljudno proSenl, poflljatt Vse dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar aaj se pofije edino potom Patitnlh, Expresnlh. all Bančnih denarnlk aakasnlc, nikakor pa ne potom privatnih tekov. Nakaanloe naj s* naslovi ja Jo: Blaž Novak, Title TniHt A Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla. V slučaju, da opastjo drufltvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« pomanjkljivosti, naj to nemudoma ni sna ni jo urada glai cajnika, da se v prihodnje popravi Magdalenina kita Francoski spisal JEAN EAMEAU. 9 i Nadaljevanje.) t Tretje poglavje. Za listi v peer je bila pripravila kuharica dolgo in o^tro pri- digo. Tako. tako, >• daj se pride — rekla iu si prekrižala roke. Ob devetih ste "di, ob sedmih se pa vračale. — Kaj jc to? — Kakšen red je to? — O to ni cisto nir*. — Jutri boni /nova začela. __Toda, gospodična, ali vam ni prepovedal stric hoditi v Ai- gues Vi ves*? Pa, Pepita -lii/ se popolnoma držim njegovih navodil. — Niti na mi^el »ni lic pade hoditi v vas. Kam boste ;»;: šli? — O sveta nebesa! — V gore. V gore? Ves božji dan? — V gorah ni razen kobilic ni-rehar drugega. — In če boste šlt sami. m boste še vrat zlomili. — Tako neprev idna pa zopet nisem, Pepita. — Torej imate vodnika? — Seveda. Kuharica abbeja Bordesa j- zardela in vzkliknila: O sveta nebesa! In kdo je vaš vodnik? — Morda Leon Hie lie ? Ne* — Potem je p>i dean ,Jrady? — Ali Le 1'ouuuerot ? Imenovala je tri najlepše vodnike, ki m> že marsikateri mladi turi-stinji vzeli srce. - Ne. nobeden izmed teh — je odvrnila deklica. — Silvere Montgnilhem je moj vodnik. — Kagot ? — A tako? — je rekla Pepita pomirjena. — No. žrijiin pa lahko greste. Za Silvera *e nI brigala nobena ženska v Gargosu. Tomu mlademu divjaku se lahko zaupa vsako mlailo deklico. — Seveda! — O sveta nebesa, takega človeka, ki ima manj mahu na bradi Lot ga ima Pepita se ni treba bati nobeni ženski! Vsled tega ni prišlo Pepiti niti na misel, da bi Jakobini branila Naslednjega dne je .Jakobina že zgodaj vstala. — Oblekla si je navadno modro volneno obleko, kakoršno je nosila v samostanu, obula okovane čevlje, vzela seboj poln nahrbtnik živil iu se odpravila proti jami. — Kdaj se boste vrnili, gospodična? —* Ne vem, Pepita, — šc pred poldnem? — Ne, ne. — Nika- ne pozabite, kar vam je naročil gospod župnik. — Nikar ne hodite v vas. — Ne bojte se. — In varujte se prepadov. — Cilejtc, da si česa ne zlomite. — ln mrzle vode ne smete piti. Pepita je bila poosebljena previdnost. — Pred no je spustila mlado deklieo o'l sebe, jo je morala posvariti pred vsemi nevarnost mi. — Ah, skoraj bi pozabila — je klicala za njo. — Kač se pazite! — Prugega se ni spomnila. — Ko se je prepričala, da ie Jakobina res najela Silvere za svojega vodnika, se je vrnila pomirjena v žup-n išče. (Jore je zakrivala gosta megla. Človek ni mogel videti sto korakov pred seboj. Jakobina je srečala Silvera na pragu njegove votline. — Prijazno ga jr pozdravila in rekla : — Imenitni ste danes. Oblečen je bil v svojo vodniško obleko; imel je kratke hlače in kratek jopič. — Stopite sem, da vam boni odvzela obvezo. Se enkrat moram igrati ulogo zdravnika. Pet minut pozneje že ni imel več svojega velikega t urbana na glavi. — Malo angleškega obliža boste potrebovali, drugega ničesar — je rekla. — Škoda. o vpoklicanih od 3. do 6. sept. iz Ohio. To bo največje število, kar jih je bilo še poklicanih iz Ohio. Samo iz Clevelanda jih bo šlo CS 1)00. Kad bi izvedel za svoje prijatelje JANEZA in LUKO MOŽE ter ANDREJA TONČlC, doma iz Dolenje vasi pri Senožečah na Notranjwem Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njihov naslov, tla mi naznani če p;i sami čitnjo ta oglas, naj pišejo na . Frank Može Box 174. L'oketon, W. Va. (J8-30—8) K;:d bi izvedel za naslov mojega brata MATIJE PRlDlC, podo-mače Kunder iz Cerknice. Pred 2 mesecema je bil na Nida. W. Va., jaz sem se pa preselil. — T mv Prudič. Box 56. Ivy Branch Coal Co., Ewanton. AV. Va. ((28-30—8) Iz starega kraja (Jug. Cas. Urad, Washington.) Novice iz Maribora. Ljubljanskemu "'Slovencu" pišejo : 2000 mariborskih žen in deklet ve je že podpisalo za jugoslovansko deklaracijo. Pri zadnjem ljudskem štetju pa so našteli vseh mariborskih Slovencev malo več kot toliko! Tu imamo zopet enkrat prav vpijoč dokaz, koliko je vredno to ljudsko štetje in kiako se je delalo. 2000 slove-nskidi žen in deklet v Mariboru se je podpisalo, da hočejo žive-ti svobodno življenje v svobodni državi jugoslovanski. Podpisale so se vzlic vsem grožnjam in pretnjam, vzlic strastni protiagitaciji. To je (plebiscit, jasen odločen, ki se mu ne more *i ne. sme ugovarjati. Zato pa tudi ni čudno, da je vse mariborske I nemštvo in posilinemštvo kakor I zbesneJo. A naše vrle žene in dekleta se ne dajo ustrašiti. Čim huje besne razne prodane duše, tem pogumne j še nastopajo one. V vseh vel i ki h ljudskih pokretih so i*rra.le vedno ženske veliko in važno ulogo. Tako tudi v našem velikem pokretu. Slovenske žene so se danes postavile v prve vrste jugoslovanskega gibanja. V tukajšnji tovarni za izdelovanje ročnih granat g. Slivea je zaposlen kot deJovodja neki Mer-sej. rojen Ljubljančan. Ker se je več delavk, zaposlenih v omenjeni livarni, podpisalo z« jugoslovansko deklaracijo, jim je to človeče grozilo z odpustom, ako podpisov ne prekličejo. Delavko, ki je nabirala -podpise, pa je nahrulil: Zdravim samo moške. Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Specialist v Pitts-burghu in ima 28-letno iskušnjo v zdravljenju moških bolezni. Žastrupljenje krvi zdravi s slovitim 606, ki ga je iznašel profesor dr. Ehrlich. Ako Imate izpuščaje in mozole po telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, ves boli t kosteh, pridite in £ čistil vam bom kri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej. Vso izločevanje lz kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mogoče kratkem času. Kadar spoznate, da nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite ln vrnil vam bom moško moč. Kilo ozdravim v 30 urah bres operacije. Bolečine v mehurju, od česar prihajajo bolečine v hrbtu !n križu, palenje pri mokrenju In ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, skroflje ln drage kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni treba ležati. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 8. zjutraj do 5. po-V torek, četrtek ln soboto od 8. zjutraj do 8. zvečer. V n^de-Hf ''o 2. oopoldue. Po pošti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln številke Dr KOLER, 638 PENN AVE. PITT6BURGM, PA. Slovenski zdravnik. Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo ali razne druge dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na sodni ji, pri mirovnem sodniku aH drugod? Ako hočete pravilno iz-{»ovedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOTAR IN TOLMAČ ssfea 1*2 BabeweU Bid*., Cor. Diamsnd and Grant Sta* (nasproti Court llonsa) PITTSBURGH, PA Telefon urada: Court 3459. Telefon na domu: Flak W31 J. KOLEDARJI! Veliki sten.ski koledarji -so tu. Malo je prezgodaj, ali vendar bolje. kakor pa ako bi bili prepozno, kar sem jih imel že zadnjih pa.r 'et. To leto sem naročil 10,000 koledarjev, katere že imam pri roki ter jih lahko takoj pošljem ua o-gled vsakemu, kateri ga bo naročil. Koledarji so veliki 20X27 '-, •palcev in so 12 strani ter imajo 'velike razločne številke; nedelje iu prazniki so rdeče barve. Slika predstavlja "UI> ZIBELI DO o-trebni za vsako hišo. Razume se da jih dobe domači odjemalci zastonj, drugi pa zunaj Clevelanda morajo poslati za vsakega v znamkah, ker koledar stane 17{- in j poštnina bc1, skupaj 2ič. To je najnižja cena z vsemi stroški, ker sem jili naročil 10 tisoč, drugače je vsaki vreden 50Č. Lahko pišete po 2. 3 ali yeč. ne odlašajte predolgo, ker veste, da pozimi bo slabše s pošiljatvijo. Vsako naročilo bom odposlal v 3 dneh in bom vodil natančno datirano knjig«,. Kdor ne bi prejel pravočasno po naročilu, naj se kmalu oglasi z dopisnico. Za dvorane, kjer zborujejo slovenska društva, jih dajem ; brezplačno vendar pa prosim 6c ; za pošiljatev; istotako dobe tudi oni moji odjemalci, kateri s.) se preselili iz Clevelanda. pošljejo naj le za poštnino. Vsikdar pro-| sim za natančen naslov. Kadar dobite koledarje, pokažite in priporočite jih tudi drugim iu takoj pišite po druge na ANTON G RDI NA, | 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. (:ix 2')-8, 5&12-9) Are you doin^ yours ? Naplavljeni Nemci, Kodanj, Dansko, 2/. avgusta Oblasti na Jutlandu poročajo, da je v zadnjih pai dneh vrglo morje na suho trupla 130 nemških mornarjev in sicer na zapadni o-bali Jutlanda. Oblasti izjavljajo, da so bili mornarji z nemških torpedu h rušileev, ki so bili uničeni najbrž vsled stika z minami. PROŠNJA DO UJETNIKOV. Podpisani podoniače Jedšar iz Brezi j na (Jorenjskem prosim ro jake-ujetnike v Franciji, Iiusiji in Italiji, ki me poznajo, da se mi o-, glasijo, za kar se jim že vnaprej zahvaljujem in sem jim pripravljen povrniti vse za njih trud. Naslov: -ToIlu Ailkenst, 6112 St. Clair Ave.. Cleveland. O.. C. S. America (28-30—8) • DMih t1*-' Rad bi izvedel za nasluv svojega prijatelja FRANKA STKLE in pa RUDOLFA S KRAJ NAR. Pred petimi meseci se je nahaja! nekje v Collimvoodu. Ohio. Prosim cenjeaie rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita. — Anton Tomažič, Box 27"», Sheffield, Pa. (2,s-30—S) I&CE SE dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 za 1000 po 36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Max Fleischer, 258 lewis St., Memphis, Tenn. POZOR ROJAKI I Najuspeinejo inasUo sa iensks lase, kakor tudi sa molke brk« •n brado. Od toga milila sra- stejo v 6tih tednih krasni gosti ln dolgi lasje kakor tudi m» Sklm krasni brki In brada in ne booo odpadali ln oslvelL Revmatlzeiu, kostl-bol ali trganje v rokah, nogah ln v križu, v osmih ineh popolnoma ozdravim. rsne opekline, bule, ture, krast4 ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdravllo bres uspeha rabil mu jamčim za $6.00. PlSlte takoj po cenik, ki ga takoj poSljem zastonj. JAKOB WAHClO, •7« Bonna Ara. Osreland. Ohio. NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", najveqji slovenski dnevnik v Zdrni. državah. 844 Penn avenue Pittsburgh, Pa. Dr. LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECUALIST MO&KIH BOLEZNI lfoja streka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas sam ie zdravim nad 23 let ter imam skuSnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vafio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Bkozi 23 let sem pridobil posebno skufinjo pri zdravljenju mofiklh bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preJe. Jas ozdravim zastrupljeno kri. mam 1 Je ln lise po telesu, bo-(asnl v grlu, Izpadanje laa, bolečine v kosteh, stare rane, ilvčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledieah, Jetrab In želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato 2ilo, navduho Itd. sv Uradne ure so: V ponedeljkih, rredah in petkih od 9. uro zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. ure Zjutraj do & ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po pofttl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. LORENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drual zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znam hrvatsko ie ls starega kraja, sato ras lažje zdravim, ker vas razumen. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z Številka* mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smt jim podali, »o se nam povrnila. Tvrdka Frank flakier. Bartol J. Kastelic John Sam i de Frank No. 330738 No. 44708 No. 330721 Be?Tr Kovač Frank S^čič John No. 260638 No 260641 No- 330762 Besens Mary Mi« Bpaniček Rod No 330062 Kuci6 Matija ^ 328P94 ^ Starčevič Johan. No. 260583 Mikolich John 331070 Božičkovič D j uro No. 323252 Tehler Anna No. 260581 Modic lTan No 328896 No. 329720 Turk Charles No. 260643 >j„ ooooct Dolar Valentin Novak Rori TnrkT^n Na. 330086 ^ No. 45313 ^.^60647 IŠ^iJtHŽ -- Oml* Jo«. Turk Jernej No. 260573 No. 260621 No. 329741 Gabert Otiuepp« Pinta* t+mr Frank tfo,«MM tf vomrn TiLS S? NAZNANILO. Iz urada KRAXJSKO-SLOV. DUMA. 571 h & Butler Sts. Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem delničarjem K.-S. Doma, da s 1. junijem t. 1. smo pričeli plačevati obresti od delnic, katere imajo delničarji vložene v K.-S. Doirni. Zato je dolžnost vsakega delničarja. da se vdeleži ene ali druge seje in I »o prejel izplačane obresti. Sklenjeno je bilo, da si mora vsak priti na s^jo po denar, i;er po pošti se ne bo pošMjalo. Par delničarjev je. ki še niso prejeli obresti, odkar je Dom sezidan in ne vem. zakaj se tie oglasijo. Naj se torej takoj javijo iai bodo dobili izplačane obresti oil delnic. Omenim še„ da bi rad. da mi pošlje vsak dehučar svoje naslov in to za slučaj, da imamo kak pose-beij zaključek, da se jih pismenim potoni obvesti, da se vdeleŽe seje; zato bi bila tudi dolžnost vsakega j delničarja, da, kadar se preseli, sporoči svoj novi naslov na K-S. Dum. Nadalje naznanjam, da delničarji tega Doma bodo priredili veselico dne 2. septembra rv Labor Day)..Začetek ob 2. uri popoldne v K.-S. Domu. Vstopnina 25^ za osebo. Odbor tega Doma je kupil službeno zastavo (Servicc Flag), na kateri bodo zaznamovani vsi člani iu delničarji vojaki K.-S. ! Doma z zvezdami. Obenem bomo tudi vzdignili tudi amerikain^ko zastavo med '2. in 6. uro popoldne. Ker bo tudi več slovenskih in ameriških govornikov ob času vzdigovanja zvezdnate ameriške zastave, zato je dolžnost vsakega delničarja iu člana ter vsakega Slovenca in Slovenke v Pittsburgh u iu okolici, da se za gotovo vdeleže te veselice, da pokažemo n.Jši novi domovini, da smo ji lojalni in da ji hočemo pomagat po svojih najboljših močeh do zmage. Zato je tudi odbor K -S. Doma kupil /a tisoč dolarjev tretjega posojila svobode ali Liberty bondov ter za sto dolarjev vojno-varčevalnih znamk. War-Savings Stamps. S tem smo pokazali, da imo tudi mi delničarji in člani pokorili Zdr. državam. K sklepu še enkrat v a/bi m vse delničarje in člane ter vse pitt burške Slovence in Slovenke ka kor tudi brate Hrvate da se za nesljivo vdeleže te veselice. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. S slovenskim pozdravom Frank Trempuš, tajnik K.-S. D. C26&29—8) Pomakuitev ur nič ^eč ne upli-va na podaljšanje ur na farmah. Petelini pojejo po starem časa.