PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 256 (9258)
TRST. torek. 4. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropt
NEPRIČAKOVAN POLITIČNI POTRES V ZDA
Ameriški predsednik Ford je odstavil obrambnega ministra in šefa CIA
James Schlesinger in William Colby odstranjena zaradi sporov s Kissingerjem, ki zapušča predsedstvo varnostnega sveta
Novi prolagcnisti ameriške politike: z leve proti desni Donald Rumsfeld, ki bo nadomestil Jamesa Schlesin-EMja na čelu obrambnega ministrstva, gen. Beni Scowcroft, novi predsednik varnostnega sveta namesto Kissingerja, in George Bush, Colbyjev naslednik na čelu o bveščevalne službe CIA.
Zaccagnini sklical demokrščanski «vrh»
RIM, 3. — Politični tajnik KD Zaccagnini je za četrtek zjutraj sklical sestanek z najvidnejšimi predstavniki svoje stranke za izmenjavo mnenj o političnem položaju. Sestanka se bodo udeležili Andreotti, Colombo, Fella in Scelba kot bivši predsedniki vlad Taviani, Gonella, Spataro, Piccioni in Forlani kot bivši tajniki stranke, Fanfara, Moro in Rumor, ki so bili bodisi tajniki stranke kot ministrski predsedniki, Piccoli kot bivši tajnik stranke in predsednik poslanske skupine KD ter predsednik senatne skupine KD Bartolomei. Povabljena sta bila tudi Donat Cattin in De Mita kot voditelja struj «forze nuove» in «base», ki bi sicer ne bili zastopani na sestanku.
Zavrnjena zahteva po odstavitvi sodnika Fioreja
RIM, 31 — Sodniki rimskega prizivnega sodišča so danes zavrnili vlogo, s katero je inž. Leopoldo Parigini, obtožen politične konspiracije v okviru preiskave o Borghe-sejevem poskusu državnega udara, zavrnil preiskovalnega sodnika Fi-lippa Fioreja. Sodniki so osvojili tezo generalnega pravdnika, ki je poudaril, da je zahteva neosnovana. S tem so dali dr. Fiore ju možnost, da zaključi preiskavo. Kaže namreč, da bo preiskovalni sodnik sestavil zaključno poročilo do konca tega tedna in bo nato predal vse gradivo porotnemu sodišču v nadaljnji postopek.
Nfl OSAMLJENI PEŠČINI V PREDMESTJU OSTIE
Tragična smrt pisatelja Pier Paola Pasolini ja: morilec ga je pretepel in nato do smrti povozil
Sedemnajstletni Giuseppe Pelosi je priznal svoj zločin - Pisatelj in filmski režiser ga je povabil s seboj na kratek izlet - Pri Ostii dramatični spor: fant je pobil Pasolinija s kolom in ga nato povozil z njegovim avtom - «Udaril me je in sem pobesnel», trdi mladi morilec
Pier Paolo Pasolini
RIM, 3. — V noči med soboto in nedeljo, je bil na osamljeni peščini pri Ostii ubit znani italijanski pesnik, pisatelj in kinematografski režiser Pier Paolo Pasolini. Njegov morilec, 17-letni Giuseppe Pelosi iz Rima, je bil aretiran in je priznal umor. Pasolinija je najprej pobil z desko in ga nato pomendral z njegovim avtom. Kot je z obdukcijo ugotovil danes sodni zdravnik je bil prav slednji vzrok pisateljeve smrti, saj mu je težko vozilo zmečkalo prsni koš.
Pasolinijevo truplo je odkrila včeraj zjutraj neka ženska sredi steze, ki povezuje osamljeno peščino z Ul. Idroscalo. Ženska je tu lastnica majhnega zemljišča, kjer si gradi hišico za poletne počitnice. Sprva je menila, da je brezoblična gmota sredi poti le vreča odpadkov in šele, ko se je približala, je opazila, da gre za človeško truplo. «Bilo je zvito v klobčič — je povedala ženska pozneje — izpod katerega je štrlela samo okrvavljena roka. Vse naokrog sami madeži krvi.» Kot če bi se pisatelj skušal privleči do ceste v brezupnem poskusu, da uide morilcu.
WASHINGTON, 3. ____________________ Ameriški politični vrh je zajel pravi potres, iitiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiMMiiiiiiMiiiiiMiiiiiHiTiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiimmMiiiMiiiiiimiiiiniiniiiiiiiniiiiiiiii
arerega globlji razlogi pa še niso popolnoma jasni. Glavni žrtvi tega Potresa sta obrambni minister James Schlesinger in vsemogočni rav-patelj obveščevalne službe — zloglasne CIA — William Colby, ki |U 16. Predsednik Ford nenadoma odstavil. Prav danes so tudi ‘Poročili, da zunanji minister Kissingger zapušča predsedstvo nacional-ne9a varnostnega sveta, posvetovalnega organa Bele hiše, v katerem *e praktično kuje ameriška zunanja politika.
Vest o teh premikih še ni uradna.----------------
ord je o tem že seznanit pred-
8 avnike kongresa, v kratkem pa bo Pastopil na televizijskih ekranih, p9 j' ol3vest'l vso ameriško javnost. l°r^°v televizijski govor bo ob °k 1.30 ponoči po našem
Pentagona Jamesa Schlesin-p .Ja nadomestil Donald Rum-«eld, bivši veleposlanik pri NATO, trenutno pa generalni tajnik Bele “'se, Colbyjevo mesto na čelu CIA Pa bo prevzel George Bush, seda-' Pji diplomatski zastopnik ZDA v Pekingu. Končno bo Kissingerja na čelu varnostnega sveta zamenjal sevanji podpredsednik tega organizma, general Brent Scowcroft.
Kot rečeno, še niso jasni vzroki c§a potresa, do katerega petnajst mesecev po Fordovem vstopu v Be-o hišo in dobro ieto pred predsed-tskimj volitvami. Politični opazo-aici si niso povsem edini v oce-Jevanju napovedanih premikov, end ar prevladuje mnenje, da gre Prvi vrsti za posledice spora med - tssingerjem in Schlesingerjem. Da et diplomacije in vodja Pentago-
Pa nista imela enakih pogledov na Ponnko, ki naj jo vodijo ZDA, je ‘to že zdavnaj znano. Glavni ka-
en spotike je bila politika pomiri-e do Sovjetske zveze: medtem ko e je Kissinger potegoval za dogo-arjanje za vsako ceno, za nekakšno oordinirano vodenje svetovne poli-ui med obema supersilama, je chiesinger kot glasnik vojaških rogov z zaskrbljenostjo gledal na Pontiko zbliževanja z Moskvo in na Pogajanja, ki so v teku med obema Persilama o zmanjšanju jedrskih rzenalov ter o skrčenju vojaške Pitnosti v srednji Evropi. Ford * že večkrat znašel v težavnem P tozaju, da je moral posredovati ed svojima najožjima sodelavce-a. kar je baje povzročalo tudi za-.?1e v odločanju o zunanjepolitič-h vprašanjih. Nekateri pravijo tu-' j’ je sam Kissinger zahteval g avo svojega nasprotnika v zame-0 za svoj odhod s predsedstva var-nostnega sveta.
,^lssingerjeva teza je očitno pre-adala v Beli hiši. Dejstvo, da se °ra tudi sam Kissinger nečemu "Preči, ne zmanjšuje njegove zma-orì't Prvič zato, ker je bil njegov astop s položaja predsednika var-ostnega sveta logična posledica Jegovega imenovanja za zunanjega munstra, pa čeprav tako zapozne-a, m drugič zato, ker bo Kissingerja adomestil človek, ki je doslej vejal za vnetega pristaša šefa ame-‘Ske diplomacije in ki poleg tega •a tako markantna politična oseb-ost, da bi lahko z novega položaja ojcdal Kissingerjeve pristojnosti v POenju ameriške zunanje politike, težko je tudi reči, v kolikšni meje odstavitev Williama Colbyja Posledica spora med Kissingerjem Schlesingerjem. Znano je sicer, bla,so bile šefu obveščevalne službe , llzJe teze obrambnega ministra, ot. pa stališča državnega depart-j,aja- Po drugi strani pa je tudi .da je CIA že nekaj mesecev na a tožni klopi zaradi vrste pobud, ki so v skladu z ustanovnimi cilji te ustanove, v prvi vrsti zaradi vohun-ij(Y? .na škodo raznih ameriških po-tenih osebnosti, čeprav bi to bilo Pristojnosti zvezne policije FBI, ,c Pa obveščevalne službe, katere PJfnost bi se morala omejevati le ,a tujino. Vsekakor je zgovorno dej-.,vp> da je tudi George Bush pri-as takšne zunanje politike, kakrš-jo ,za§ovarja Kissinger, kot dokazu-in j sam° dejstvo, da zastopa svo-državo v Pekingu, se' pravi v ti-^ «ržavi, ki je navezala diplomat-
ske stike z ZDA prav po Kissinger-jevi zaslugi.
Obstaja pa tudi druga teza, po kateri tudi Kissinger sodi med današnje poražence, medtem ko naj bi edini zmagovalec bil predsednik Ford. S svojimi potezami naj bi šef Bele hiše hotel zmanjšati doslej neomejeno oblast svojega zunanjega ministra v vodenju mednarodnih poslov. Znana je namreč želja Geral-da Forda, da bi osebno vzel v roke vajeti zunanje politike, in to predvsem v pričakovanju predsedniških volitev. Toda Kissinger je preveč popularen, da bi ga lahko kar tako odstranil, kot je storil s Schlesingerjem. Z odvzemom funkcije predsednika varnostnega sveta pa naj bi Ford dal Kissingerju «resno opozorilo», da je center odločanja samo v Beli hiši, ne pa v državnem departmaju.
Vojska prevzela oblast v Bangladešu
NOVI DELHI, 3. — Po skopih vesteh, k: prihajajo iz Dake, naj bi vojska prevzela oblast v Bangladešu. Predsednika Ahmed, ki je pred časom z državnim udarom strmogla-sil šejka Mudžibura Rahmana, naj bi ostal na čelu države. Vse zveze iz Bangladeša so prekinjenej iz dosedanjih vesti pa je težko razbrati, kakšen je dejanski položaj v tej državi.
V	TRENUTKU NAJHUJSE POLITIČNE KRIZE V ŠPANIJI PO ZADNJI VOJNI
Kirurgi so sinoči dvakrat operirali
umirajočega španskega diktatorja Franca
V	ospredju političnih dogajanj vprašanje Španske Sahare: Hasan II. se pogaja s Španci, ki so umaknili svoj pristanek na kompromis z Marokom - Negotova usoda «zelenega pohoda»
MADltlD, 3. — Danes zvečer ob 22.30 so kirurgi operirali španskega diktatorja Francisca Franca v bolnišnici gardnega polka, kakih 200 metrov proč od palače Pardo. 83-letni-generalisim je prestal operacijo.
Zdravstveno, stanje Francisca Franca se je danes popoldne okoli 15. ure nenadoma poslabšalo, ker je nastopila huda krvavitev na prebavilih (v traktu med želodcem in črevesjem). Zdravniki so se dolgo obotavljali, da bi se odločili za kirurški poseg. ker je bilo zdravstveno stanje pacienta zelo slabo. Nazadnje so vendarle sprejeli ta sklep, ker je bil neizbežen zaradi močne krvavitve, katere niso mogli ustaviti z normalnimi zdravniškimi posegi (transfuzije krvne plazme, razna zdravniška sredstva za koagulacijo krvi, itd.). Ker jè Franco prestal operacijo, je možno, da se bo njegova agonija zavlekla v nedogled. Možno je, da se bo celo nekoliko popravil, na vsak način pa ne bo več zmožen voditi državniške posle.
Poslabšanje zdravstvenega stanja
diktatorja je takoj priklicalo v palačo Pardo vse najvišje državne in vladne predstavnike. Takoj so prihiteli princ Juan Carlos in vsi člani regentskega sveta, to je predsednik parlamenta «Cortes» Aicvndro Rodri-guez de Valcarcel, zaragoški nadškof Pedro Cantero Quadrado ter generai Angel Saìas Larrazabal. V palačo Pardo je dospel tudi predsednik vlade Aria Navarro.
Pozneje se je zvedelo, da so kirurgi še enkrat operirali Franca (druga faza) in da je pacient prestal tudi to operacijo. Na vsak način pa se še ne ve, kako bo reagiral v prihodnjih urah.
* * *
RABAT, 3. — Po novi resoluciji glede španske Sahare, ki jo je sprejel varnostni svet OZN, so se danes ponovno nadaljevala pogajanja o tem vprašanju. Med drugim se je zvedelo, da je generalni tajnik OZN K. Waldheim, ki bi moral prispeti v Agadir, kjer je v tem trenutku maroški suveren Hasan II., poslal tja svojega posebnega predstavnika An-
Princ Juan Carlos je v teh dneh obiskal glavno mesto španske Sahare Aajuno ter postavil na glavo že doseženi kompromis z Marokom. Na sliki: Juan Carlos pozdravlja pripadnike španske vojske v Sahari.
liiiliiiiiiiilliiiiiilliiiiilll,miuoiniliiiiiiiiiiiiuniiiii,iiniiiiimmiinuiiiiiiiiiiinniiilliilininit*<niiililiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiniin*inuiilliimn,iiiill
političnih jetnikov in možnost povratka v Španijo vseh političnih
Z nepričakovanim sklepom je ameriški predsednik Ford sklenil odstaviti obrambnega ministra Schlèsingerja in šefa CIA Williama Colbyja. Vzroki tega sklepa še niso povsem pojasnjeni, kaže pa, da sb posledica spora med Schlesingerjem in zunanjim ministrom Kissingerjem, čigar položaj naj bi se s Fordovo pobudo še okrepil. Tudi sam Kissinger pa bo moral zapustiti predsedstvo nacionalnega varnostnega sveta.
Španski fašistični diktator Franco je na koncu svojega življenja. Sinoči so ga dvakrat operirali in za sedaj se še ne ve, če bo
prestal kirurške posege. Politično življenje v Španiji pa gre po svoji poti naprej. V trenutku, ko je življenje «caudiila» na nitki se morajo državni in vladni krogi spoprijemati z vrsto vprašanj, ki gredo od spora z Marokom (Španska Sahare) do priznanja ali nepriznanja že imenovanega kralja — princa Juana Carlosa. Demokratična opozicija nastopa združeno ter zahteva osvoboditev
izgnancev.
V noči med soboto in nedeljo je bil pri Ostii ubit znani italijanski pesnik, pisatelj in filmski režiser Pier Paolo Pasolini. Morilec, 17-letni Giuseppe Pelosi, je bil aretiran in je že priznal svoj zločin. Kot je ugotovil sodni zdravnik z obdukcijo, je fant najprej pobil pisatelja s kolom in ga nato do smrti povozil z njegovim avtomobilom. Nasilna pisateljeva smri je mučno odjeknila v Italiji, saj je bil Pasolini znan tako kot velik urretmk kot tudi brezkompromisen borec za družbeni napredek.
drewa Lewina, kateremu je izročil žirskem letališču državni minister Bi-posebno poslanico za maroškega kra-1 tat. Takoj nato se je pogovarjal s Ija. Lewin je najbližji Waldheimov | predsednikom Bumedienom. sodelavec, ki ga bo Francija zelo verjetno imenovala v kratkem za; svojega veleposlanika v Gvineji. Po
obisku v Agadiru bo Lewin odpotoval v Mavretanijo, Alžirijo in Španijo. Domnevajo, da je Waldheim v svoji poslanici kralju Hasanu H. pozval suverena, naj prekliče napovedani «zeleni pohod» v špansko Saharo, ker je Španija sprejela stìcp, da se bo temu pohodu uprla tudi s silo.
Položaj v zvezi s konfliktom glede Španske Sahare je zelo zapleten. Pred dnevi je španski gen. tajnik «Movimienta» (edina politična stranka, ki lahko .deluje v Španiji) dosegel določen kompromis glede Španske Sahare z maroškim kraljem. Ta sporazum pa je naletel na močan odpor predvsem v Alžiriji in tudi v svetu, kjer pod okriljem OZN prevladuje težnja, da bi se prebivalstvo Španske Sahare izrazilo s plebiscitom glede bodočnosti tega ozemlja. Nenadni obisk princa Juana Carlosa, ki sedaj zastopa na najvišji ravni špansko državo, v saharsko glavno mesto Aajuna pa je postavil na glavo že skoraj doseženi sporazum. Pri vsem tem je treba upoštevati nezadovoljstvo v vrstah vodilnih krogov španske vojske, ki se nočejo sprijazniti z mislijo, da bi se morali umakniti iz Sahare na podlagi kompromisa, ki ga ne sprejemajo. Istočasno pa je tudi potovanje princa Juana Carlosa pomenilo hud udarec za falangistični «Movimiento», saj je pometlo z vsemi pobudami, ki jih je Francov režim izvajal vsaj pet let glede ureditve vprašanja Španske Sahare.
No, sedaj se je vojska pomirila, visoki generali priznavajo Juanu Carlosu svojstvo «prvega vojaka» Španije, opozicija se je znašla v nekoliko nerodnem položaju, ker se Juan Carlos opira na resolucijo OZN ter s tem tudi podpira alžirske zahteve. Kot je znano je Alžirija odkrito nastopila proti izročitvi oblasti v Španski Sahari maroškemu su-verenu in Mavretaniji ter je zahtevala plebiscit, s katerim naj bi prebivalstvo tega saharskega področja svobodno sklepalo o svoji bodoči u-sodi (neodvisnost, priključitev k Maroku, oziroma Mavretaniji).
Maroški kralj Hasan II. je takoj dojel resnost teh dogajanj (v tem trenutku je že zbral v bližini meje s špansko Saharo nekaj stotisočev ljudi, ki naj bi se udeležili «zelenega pohoda»). Predvsem je dojel, da so zadnji dogodki prispevali k njegovi izolaciji na mednarodnem področju. Zato je sklenil, da takoj odpošlje v Madrid svojega predstavnika, in sicer ministrskega predsednika Ahmeda Osmana. Ta je že prispel v Madrid, kjer se je srečal popoldne s princem Juanom Carlosom Burbonskim, pozneje zvečer pa tudi z ministrskim predsednikom Ariasom Navarrom.
Prav tako je kralj Hasan H. reagiral na te dogodke s tem, da je poslal v Alžir svojega ministra za kulturne zadeve El Hadža Mohameda Bahninija, katerega spremlja Kalif Mahfudi. Bahninija je sprejel na al-
Vse to se dogaja v trenutku hude politične krize v Španiji, ko se bije boj za politično nasledstvo v državi po smrti diktatorja, smrti, do katere morda ne bo prišlo jutri ali pojutrišnjem, toda to razdobje predstavlja žo začetni del precej globokih in morda celo revolucionarnih sprememb v tej državi.
Rudarska tragedija v Španiji: 27 mrtvih
BARCELONA, 3. — 27 mrtvih in šest ranjenih: to je strašen obračun rudarske nesreče, do katere je prišlo danes v premogovniku v Fogolu, nedaleč od Barcelone. Tragedijo je povzročila eksplozija jamskega plina, ki je zasula večjo skupino rudarjev. Delo reševalcev v podzemskih rovih se nadaljuje,
Ko je bilo Pasolinijevo truplo odkrito je bil njegov morilec že v zaporu. Izvidnica karabinjerjev ga je ustavila sredi noči, ko je fant drvel s pisateljevim avtom po nabrežju v Ostii in v zgrešeni smeri. Po kratkem zasledovanju so ga orožniki ustavili in aretirali zaradi tatvine avtomobila, ki jo je sam priznal. Šele nekaj ur pozneje, ko je bil zločin odkrit, so preiskovalci povezali nočno aretacijo z umorom Pasolinija in so začeli zasliševati Pe-losija, ki je kmalu priznal zločin. «Silil me je k sprevrženim spolnim odnosom — je poudaril — in me napadel, ker sem se mu uprl. Udaril me je s kolom po glavi, da mi je kri curljala po obrazu. Razjarjen sem zdrl z bližnje ograje desko in začel udrihati po pisatelju, dokler se ni okrvavljen zgrudil. Prestrašen sem sedel v njegov avto in pobegnil. Skoraj takoj sem občutil, kako je vozilo močno poskočilo. Ustavil sem se in se vrnil nazaj ter v luči žarometov opazil, da sem ga nehote povozil.»
Že prvi izsledki karabinjerjev so pokazali, da sta se Pasolini in njegov morilec srdito spopadla sredi peščine. Tragičen dvoboj se je začel sredi prostranega prostora, kjer ob nedeljah otroci igrajo nogomet. V bližini morilsko orodje: pol metra dolga deska, ki jo je morilec zdrl iz bližnje ograje, in vse naokrog sledi besnega spopada, v katerem je 17-letni Pelosi z lahkoto nadkrilil pisatelja. Dolge lise krvi kažejo, da je pisatelj skušal uiti svojemu krvniku, a zaman, ker se je spopad v kratkem spremenil le v enostransko klanje.
Kot je pokazal rezultat obdukcije pa je bil Pasolini še živ, ko je okrvavljen padel pred krvnika. Pelosi ga je ubil, ko ga je povozil z avtom. Ključno vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti preiskovalci je, če je to storil hote ali ne. Na pisateljevi roki je sodni zdravnik odkril tudi madež barve, kar pa po mnenju izvedencev še ne pomeni, da je imel Pasolini palico v rokah, kot trdi morilec. Madeže barve so namreč odkrili tudi na drugih delih trupla. Podrobnost pa je vsekakor pomembna in jo gre raziskati, ker je lahko potrditev morilčeve teze o samoobrambi.
Med zasliševanjem je mladi Pelosi, tipičen fant rimskih predmestnih četrti, ki živi v bedi in brez stalne zaposlitve in vidi kriminal kot edini izhod iz revščine, poudaril, da je sinoči prvič srečal Pasolinija v bližini železniške postaje. Pisatelj naj bi ga povabil v avto in naj bi mu plačal večerjo. Šele nato sta se odpeljala proti Ostii. Fantove izjave so potrdili trije prijatelji, ki so bili včeraj popoldne z njim in ki so odločno demantirali domnevo, da bi Pelosi že poznal pisatelja. «Giuseppe — je po zasliševanju izjavil eden od njih časnikarjem — ni spolni sprevrženec in je hotel izsiliti pisatelju le večerjo. Ko je Pasolini zahteval od njega kaj več, se mu je
lllllliiiilliiuiliiliiliiiiliiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POVABILO ZAH0DN0NEMŠKE VLADE
MINIC V BONNU
Jugoslovanski zunanji minister začel pogovore s svojim zahodno-nemškim kolegom Genscherjem - Minic bo obiskal tudi Norveško
BONN, 3. — Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je danes dopotoval na dvodnevni obisk v Zahodno Nemčijo, s . čimer vrača obisk ministru za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Hansu Gensčherju.
Na bonskem letališču so jugoslovansko delegacijo pozdravili poleg ministra Genscherja tudi najvišji funkcionarji ministrstva in pa jugoslovanski veleposlanik v Bonnu Budimir Lončar.
Takoj po prihodu so se začeli v zunanjem ministrstvu pogovori o najbolj aktualnih vprašanjih dvostranskih odnosov in o mednarodnem položaju. Znano je, da pomeni Zahodna Nemčija enega najbolj pomembnih partnerjev Jugoslavije v zunanji trgovini in v gospodarskem sodelovanju. Med državama obstajajo zelo dobri odnosi, kar sta danes ob srečanju poudarila oba zunanja ministra, Minič in Genscher. Povedala sta tudi, da bosta na pogovorih med drugim razpravljala tudi o uresničevanju sklepov helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, kakor tudi o vprašanjih, ki zadevajo odnose med razvitim svetom in deželami v razvoju. Miliš Minič je vrhu tega omenil, da bodo v pogovore zajeli tudi vprašanja, ki zadevajo položaj jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji in pa prizadevanja, da bi Zahodna Nemčija finančno sodelovala pri odpiranju delovnih mest v jugoslovanskem gospodarstvu.
Kot so sporočili, naj bi Miloša Minica sprejel tudi predsednik zvez-
ne republike Walter Scheel, sešel pa naj bi se tudi s predsednikom vlade Helmutom Schmidtom ter nekaterimi člani bonske vlade.
Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič bo, kot so sporočili, obiskal v času od 5. do 7. novembra tudi Norveško na povabilo tamkajšnjega zunanjega ministra Knuta Fridenlunda. Tudi ta obisk bo imel za cilj razpravo o izboljšanju dvostranskega sodelovanja in izmenjavo mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Zvišanje dravinjske doklade za 2 točki
RIM, 3. — Draginjska doklada za trimesečje november 1975 - januar 1967 se je zvišala za dve točki. Tako je določila posebna komisija za indekse življenjskih stroškov, ki se je sestala danes pri osrednjem u-radu za statistiko. Povišek 2 točk je najnižji, kar so jih zabeležili leta 1975, se pravi odkar je stopil v veljavo sistem «težkih točk», ki so ga uvedli po dogovoru med Confindustrio in sindikati. Prvo zvišanje dra-ginjske doklade v letošnjem letu, in to februarja, je znašalo 6 točk: maja se je draginjska doklada zvišala za 3 točke, avgusta pa še za 3. Skupno se je torej v letošnjem letu draginj ska doklada zvišala za 14 točk.
uprl in ga pobil. V njegovem položaju bi tudi jaz ravnal tako.»
Vsi pa niso prepričani, da je Pelosi v soboto zvečer prvič srečal pisatelja. «Njegov — je poudaril Enzo Ocone, funkcionar družbe PEA, ki je skrbela za izdajo Pasolinijevih filmov — je tipičen obraz, ki se jih je režiser posluževal v vseh svojih filmih. Nismo gotovi, vendar upamo, da bomo odkrili njegovo fotografijo v našem arhivu. Ta bi bila zelo pomembna najdba, ker bi podrla osnovo fantove teze o samoobrambi.» Ocone je še dodal, da je zadnjič srečal Pasolinija v petek, ko sta ves dan pripravljala dokončno francosko verzijo njegovega zadnjega filma «Salò o le 120 giornate di Sodoma», ki ga bodo vrteli 23. novembra na mednarodnem filmskem festivalu v Parizu. V filmu je režiser na sebi svojstven način prikazal nasilje in moralno propadanje v fašistični republiki, nasilje, katerega žrtev je bil tudi sam.
Kot rečeno je bilo prizorišče zločina osamljena peščina pri Ostii, ki jo je pisatelj dobro poznal, ker je tu večkrat igral nogomet in ker je v neposredni bližini večkrat snemal scene svojih filmov. Peščina meji
Mladi morilec Giuseppe Pelosi
namreč na majhne in ograjene parcele, na katerih si nepremožni Rimljani zidajo, kamen na kamnu, svoje borne vikende, v ozadju pa je opaziti večje in manjše stanovanjske bloke, ki so zrasli kot gobe po dežju zaradi gradnje na črno in divje lotizacije. Gre za tipično rimsko predmestje, v katerem delavec ali trgovec leže samo k počitku, ker je sicer ves dan zaposlen v velemestu. Iz istega okolja, v .katerem živi podproletariat, ki si s tipično južnjaško iznajdljivostjo in z občasnimi zaposlitvami služi vsakdanji kruh, je tudi Giuseppe Pelosi. Mladi morilec je bil pekarski vajenec vendar brez stalne zaposlitve. Kot dober del njegovih vrstnikov, ki živijo v istem okolju, je že stopil na pot krim naia in je bil znan policiji kot tatič, sin tistega podproleia-riata, o katerem je Pasolini v zadnjih časih veliko pisal in ga primerjal s prebivalci rimskih predmestij v petdesetih letih, v katerih je kot mlad in še nepoznan pisatelj iskal gradivo za svoje verze in romane. V tem bednem okolju, v katerem zlasti mladi živijo jz dneva v dan, brez stalne zaposlitve, prepuščeni sami sebj >n sebi enak m, bombardirani od slepil potrošniške družbe, vklije srd in nasilje, ki se sprosti v uničujočo silo ob najmanjši priliki. «Čemu se čudite —> je rekel časnikarjem igralec Ninetto Davoli, pisateljev prijatelj, in protagonist številnih njegovih filmov, ki je v okrvavljenem in iznakaženem obrazu prvi spozna) Pasolinijeve poteze — danes se v Rimu ubija, da se komu sname prstan, ali da se prisili k pokorščini revno dekle, ki ni hotelo podleči pohoti. Tokrat je bil žrtev Pier Paolo: v na-i družbi je bila njegova nasilna smrt že v načrtu.»
Medtem se je zvedelo, da so pisateljevi sorodniki sklenili, da nastopijo v sodnem postopku kot zasebna stranka. S pomočjo odvetnika Nina Marazzita so že poslali rimskemu generalnemu pravdniku, generalnemu pravdniku pri sodišču za mladoletne in načelniku pravdništva vlogo, v kateri od’oino protestirajo proti kršitvi tajnosti preiskovalnega postopka, kar naj bi dovedlo do delnega in pristranskega prikaza resnice ter zavrlo preiskavo.
S svoje strani pa je Pelosijev odvetnik Manca poudaril, da je bil mladi morilec hudo pretresen zaradi svojega zločina. Dodal je tudi, da naj bi pisatelj obljubil fantu 20 tisoč lir in naglasil, da je bil ravno fantov odločni «ne» pisateljevim zahtevam vzrok ostrega spora. Drugi fantov branilec, odv. Spaltro pa je s svoje strani odločno napadel sodnika, ker ni. šj- odredil premestitve Pelosija v zapor za mladoletnike v Casal del Marmo.
Pozno zvečer je igralka Laura Betti, ena od najožjih pisateljevih prijateljic, sporočila, da bo Pasolini je v pogreb v sredo popoldne ob 17. uri.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V	TEM TEDNU NA RAVNI STRANK TER DEŽELNEGA SVETA
Na dnevnem redu številne razprave o krizi deželne in krajevnih uprav
V	četrtek in v petek zasedanje deželnega sveta ■ Jutri se sestanejo republikanci, v četrtek pa socialdemokrati
Praznični dnevi so prekinili razprave o deželni in krajevni politični krizi. Vendar pa se vse stranke pripravljajo na prvo javno razpravo, ki bo v četrtek in v petek na zasedanju deželnega sveta, na katerem bodo razpravljali o političnem položaju. Sejo so sklicali na osnovi zakona, ki predvideva, da o krizi deželne uprave takoj razpravlja deželni svet. O seji pa so razpravljali tudi načelniki vseh skupin deželnega sveta, ki so bili soglasni, da je treba o položaju javno razpravljati.
Načelna stališča strank so znana in bodo v sredo ter v četrtek sprejeli uradna stališča tudi na zasedanjih deželnih vodstev PRI in PSDI. Republikanci se bodo v sredo sestali v Gorici in bodo verjetno ponovili prvo uradno stališče, da je kriza nepotrebna in da je treba čim prej obnoviti sedanje zavezništvo ter sedanji odbor. Podobno je tudi stališče socialdemokratov, ki se bodo sestali v četrtek v Vidmu. Deželni tajnik PSDI Wiliam Bianchi je takoj po krizi izjavil, da so socialdemokrati naredili vse, da bi jo preprečili in trdijo, da bi jo lahko rešili v čim krajšem času. PSDI se zavzema za sodelovanje vseh «resnično demokratičnih sd», pri čemer želi ohraniti določene ravnovesje v vseh krajevnih upravah. Na dnevnem redu deželnega sveta so bila nekatera zelo važna vprašanja in prav bi bilo, da bi se delo odvijalo naprej brez preprek. Socialdemokrati torej zavračajo možnost naprednejše deželne uprave in sodelovanja s komunisti, ki za njih očitno niso «resnično» demokratična sila, kar ni nič novega, čeprav je prav sedanje deželno vodstvo PSDI zavzelo že naprednejša in bolj odprta stališča.
Kriza na deželni ravni Tki vsekakor dolga in težavna, saj so stališča odločilnih strank oddaljena in za sedaj še ni mogoče reči niti, kdaj se bodo pričela pogajanja, na kak način in kdo bo vodil razgovore. Obstajajo različne možnosti rešitve in med njimi tudi centristična deželna uprava s sodelovanjem KD, PSDI in PRI, kar bi seveda pomenilo, da bi bili PSI in KPI v opoziciji. Taka rešitev je aritmetično možna, pa čeprav istočasno zelo kočljiva, politično pa bi pomenila korak nazaj, zaostrila bi odnose med strankami in bi dejansko še poslabšala položaj. Za naprednejši način upravljanja so demokristjani pokazali malo volje, vendar pa obstajajo drugačne možnosti, ki izhajajo tudi iz uradnega sporočila o zasedanju deželnega vodstva KD in ki se nanašajo na vlogo komunistične opozicije tudi pri sestavljanju programov. Na tej osnovi obstaja torej tudi možnost kompromisne rešitve enobarvne deželne vlade «na parkirišču», ki bi uradno uživala podporo PRI, PSDI in PSI, dejansko pa bi šlo za dogovorjen program tudi s KPI.
Na krajevni ravni bo po praznikih prav tako prišlo do krize tržaške občinske uprave, zelo verjetno pa tudi pokrajinske uprave. Položaj v obeh krajevnih upravah je zelo težaven, ne samo iz splošnih političnih razlogov, temveč tudi zaradi sestave obeh svetov, v katerih je zelo težko ustvariti, učinkovito večino. O vsem tem bo v četrtek zvečer sklepalo pokrajinsko vodstvo PSI, ki bo istočasno razpravljalo tudi o vodstvenih organih stranke. Z ostavko Giu-ricina na mesto podžupana in z njegovim zadržanjem na zasedanju občinskega sveta je namreč prišlo tudi do razčiščenja znotraj PSI in do vključitve preostalih članov Mancinijeve struje «presenza» v vodstvo stranke. Sedaj je treba te stvari dokončno urediti, da se zagotovi socialistični stranki učinkovitost pri reševanju vseh vprašanj. Zato je tudi verjetno, da se bo zaključilo razdobje štirih paritetnih tajnikov v celo-bo Ghersi prevzel tajništvo v celoti ob sodelovanju vseh komponent stranke.
Sestand na deželi o železniški progi Redipuglia-Krmin
Prejšnje dni se je podpredsednik deželne vlade, socialist De Carli, sestal s predstavniki krminske občine ter tehniki, da bi preučili probleme v zvezi z gradnjo železniške proge Redipuglia - Krmin. Gre, kot
znano, za probleme v zvezi s cesto št. 56, ki bi jo železniška proga prečkala. Izdelali so več alternativnih načrtov, ki pa niso povsem usklajeni. Predstavniki krminske občine so prosili predstavnike dežele in ministrstva za javna dela, naj prekinejo gradnjo železnice za šest mesecev, vsaj kar zadeva prečkanje državne ceste Gorica - Videm, dokler ne bo krminska občinska uprava zavzela dokočnega stališča, skladno z ustreznim načrtom preurejanja cestnih povezav na tem področju.
Predstavniki dežele so, po sestanku, izrazili pripravljenost, da bi razčistili vprašanja na prihodnjem sestanku, ki bi moral biti čimprej.
Deželna vlada odobrila podpore za javna dela
Na eni izmed zadnjih sej je deželna vlada, med drugim, sprejela sklep o podelitvi posojil in jamstev za pomembnejša javna dela na področju urejanja bolnišniških struktur in za ljudska stanovanja.
Kar zadeva ljudska stanovanja bo več kot milijardo lir posojila prejela goriška IACP za stanovanja v sami Gorici, nadalje še v Ronkah, Medeji. Krminu, Moraru in Romansu.
Kar pa zadeva bolnišniške gradnje je deželna vlada priznala skoraj dve milijardi prispevka goriški bolnišnici za ureditev mrtvašnice, kapele, uradov, podzemskih prehodov, garaže in podobnih struktur. Pol milijarde ' prispevka so priznali za dopolnjevanje katinarske bolnišnice pri Trstu, milijardo in 900 milijonov za dopolnilna dela v tržiški bolnišnici, sto milijonov pa za ureditev centra za boj proti nalezljivim boleznim pri tržaški otroški bolnišnici «Burlo Garofolo».
Med drugimi prispevki, ki jih je deželni vladi predlagal odbornik za finance Coloni in so bili odobreni, je podpora 108 milijonov lir za izpopolnitev krminskega vodovoda.
Preklicana stavka osebja tržaške železniške postaje
Potem ko je ravnateljstvo tržaške železniške službe zagotovilo, da bo spoštovalo postavljene zahteve, so sindikati železničarjev CGJL.-.QI^L.-. UIL, preklicali 'napoved o stavki, ki bi se morala začeti že drevi in zaključiti jutri zvečer. Stavke torej ne bo. Sindikati so jo bili oklicali, omejeno samo na tržaško postajo, v znak pro. testa proti nenapovedanim ukrepom
ravnateljstva, ki je prekinjalo delo in storitve brez predhodnega posvetovanja z delavskimi zastopniki. Pri tem so sindikalisti opozorili na dejstvo, da je prav med tržaškimi železničarji storilnost najvišja, odsotnost iz službe pa nepomembno nizka.
IZID GLASOVANJA TRŽAŠKIH KRONISTOV
Prof. Giorgiu Pilleriju podeljen «Zlati sv. Just»
Pilleri je zaradi raziskovalnega dela na pod-ročju biologije prejel že vrsto nagrad in priznanj
Urnik trgovin za praznike
Danes, 4. novembra — Praznik zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (5—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17) in slaščičarn, ki bodo poslovale po rednem umiku.
Do sobote, S. novembra, je vsem trgovinam dana možnost, da poslujejo redno tudi mimo medtedenske zapore.
9 V četrtek, 6. t.m., ob 20. uri bo v kinodvorani «Verdi» v Miljah proslava oktobrske revolucije in praznik včlanjevanja v KPI za leto 1976. Večer prireja krajevna sekcija Komunistične partije. Govoril bo pokrajinski tajnik partije, Giorgio Rossetti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiinifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
OGORČEN PROTEST STANOVANJSKIH UPRAVIČENCEV
Leto dni čakajo na vselitev v dodeljena stanovanja
Solidarnost s stavko gradbincev . V četrtek protestna manifestacija po mestnih ulicah
V četrtek so se v sindikalni dvorani Di Vittorio sestali številni stanovanjski upravičenci, ki so jim bila že dodeljena ljudska stanovanja. Na skupščini, ki jo je priredil pokrajinski enotni sindikat stanovanjskih upravičencev Sunia, so sprejeli več pomembnih sklepov, ki jih je narekoval nevzdržni položaj, v katerem se ti upravičenci že dolgo nahajajo. Že pred letom dni so jim bila po točkovanju dodeljena stanovanja, v katera pa še niso vstopili in najbrž se. še dolgo ne bodo mogli vseliti, ker občina še ni poskrbela za vse potrebne primarne infrastrukture, kot so napeljava metana ter električna, vodna in greznična napeljava. Najzgovornejši primer so stanovanja, ki so jih zgra->diUiinflseVriiuiunad Rovtami in ki, kljub večkratni obvezi občinske u-prave ter številnim posredovanjem in zahtevam raznih političnih in sindikalnih sil, še nimajo omenjenih napeljav.
Skupščina je zato imenovala stalen
akcijski odbor ter sklenila podpreti stavko gradbincev, ki bo v četrtek, 6. novembra. Istega dne bodo stanovanjski upravičenci priredili protestno manlestacijo s sprevodom po mestnih ulicah ter z zborovanjem ob 10.30 na Trgu Stare mitnice pred veleblagovnico Upim. Delegacija u-pravičencev se bo po zaključku manifestacije sestala z županom in predsednikom IACP; na sestanku bodo govorili o delih za primarno urbanizacijo področij, na katerih so zgradili nove stanovanjske stavbe.
Letošnji «Zlati sv. Just», ki ga Zduženje kronistov Julijske krajine vsako leto podeli osebnosti iz našega mesta, ki z dejanji dviga u-gied mesta v svetu, je šel prof. Giorgiu Pilleriju.
Prof. Giorgio Pilleri se je rodil 16. junija leta 1925 v Trstu. Študiral je na padovski, dunajski in bernski univerzi, izučil in izoblikoval pa pri tržaškem znanstveniku G. Muel lerju, znanem na področju biologije, fitopatologije, botanike in entomologije. Prof. Pilleri je zdravnik in znanstvenik svetovnega merila na področju patološke živčnosti, senilnih bolezni in morfologije živčnega sistema pri človeku in vretenčarjih. Živi in dela v Bernu, kjer vodi inštitut nevroanatomije ter je tudi primarij psihiatrične klinike istega ateneja. Napisal je izredno obširne razprave o teoriji možganskih omejitev, morfologiji živčnega sistema pri človeku in višjih vretenčarjih, o etologiji in biologiji delfinov in o drugih raziskavah na področju biologije, botanike, entomologije in antropološke geografije. Pilleriju so bila dodeljena mnoga pri-1 znanja raznih znanstvenih združenj v svetu. Naj omenimo le najuglednejša: priznanje «Linnean Society of London», «Zoological Society of London», «Marine Biological Asso-ciation of the United Kingdom», «Naturai History Society of Bombay», nemškega nevropatološkega združenja, švicarskega združenja prirodoslovnih ved, «Academia Scientiarum Faeroensis», «Ibrd International Brain Research Organization» (Pariz), ameriškega mamaloškega združenja (Long Beach), «Società Adriatica delle Scienze» (Trst), zdravniške zbornice v Rimu in komendo predsednika italijanske republike. Pilleri je najbolj znan zaradi svojih raziskovanj o delfinih, raziskovanj, si so potekala v Indiji, Pakistanu, Južni Ameriki, Perzijskem zalivu, Južni Afriki in na Japonskem. Znan je njegov lov in prevoz slepih delfinov iz rek Ganges in Ind do Berna, kjer sesalca živita pod strogim znanstvenim nadzorstvom prof. Pil-lerija.
Slovesna podelitev kipca, delo tržaškega kiparja Albertija, bo verjetno sredi decembra v dvorani občinskega sveta.
PRIDIGA MSGR. COCOLINA V BAZILIKI SV. JUSTA
Nova vsebina in nov duh
Včeraj, na praznik tržaškega patrona. je bila v baziliki sv. Justa ob navzočnosti cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti, svečana maša, med katero je imel msgr. Pietro Coeolin, goriški nadškof, prvo pridigo kot a-postolski administrator tržaške škofije. Po dolgih letih je bilo slišati iz ust višjega dušnega pastirja besedo, novo po vsebini in duhu.
že to. da govori novi pastir, je znamenje novih dogodkov v zadnjih časih, je dejal msgr. Coeolin, in pripomnil, da ima njegovo bivanje med nami en sam pomen, da namreč ponižno in s čutom dolžnosti izpričuje Kristusovo vero. Ta vera mu daje poguma in prepričanje v premostitev sporov in težavnih razmer, v katerih mnogi živijo. Omenil je velika vrenja in nova upanja v Cerkvi ter njeno nalogo v sedanji družbi, ki jo pretresajo huda in nevarna trenja. Pri tem je msgr. Coeolin pripomnil. da tržaška Cerkev pri vsem tem ne sme stati ob strani, ter je navedel nekaj konkretnih primerov. Predvsem je omenil nova vrenja, hotenja ter napetosti med kristjani. Glede Trsta, ki ima tisočletno krščansko tradicijo, je treba upoštevati tudi dolgo prisotnost 'agnosticizma zaradi zelo zapletenih zgodovinskih pojavov. Ne ignoriramo političnih dogodkov, ki so globoko zarezali v našo skupnost in ki jih občutimo, kot verni kristjani pa vemo, je še pripomnil
Ob 30-letnici osvoboditve
sporočamo
dolinskim občanom in vsem antifašistom, da nedeljo, 9. novembra, ob 14. uri v Gročani
bo v
SVEČANO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB
Vljudno vas vabimo k počastitvi naših padlih!
Odbor
za postavitev spomenika Gročana - Pesek
Občinski protifašistični odbor občine DOLINA vabi vse bivše borce, internirance in aktiviste dolinske občine na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo v nedeljo, 9. novembra, po odkritju spomenika v Gročani.
«M»
msgr. Coeolin, da morajo biti naše oči uprte v zgodovino, ki jo ustvarjamo. Opozoril je na hude socialne probleme, ki tarejo naše mesto zaradi njegovih specifičnih težav in kot odmev težav v vsej državi. Zaradi tega ima občestvo škofije velike odgovornosti za reševanje vseh problemov, ki jo zadevajo.
Kristusov nauk, je dejal msgr. Co-colin, velja še danes in tudi za to naše občestvo ter oznanja ljubezen in enotnost, ki nas združuje vse kot brate, ne glede na etnične, socialne, verske in tudi politične razlike.
Upoštevati je treba dejstvo, je še dejal msgr. Coeolin, da so se časi spremenili, da so se uresničile nove stvarnosti in da svet gleda na Cerkev, da bi preveril njene izbire ter njene zmožnosti za pobratenje ljudi in za reševanje njihovih problemov.
Tudi tržaška Cerkev, je poudaril msgr. Coeolin, je poklicana, da izvršuje to dolžnost. Morda je naključje, da je postavljena na križišče kultur in zgodovin raznih narodov. Ne bi pa opravljala svoje jasne naloge, če ne bi v tem videla znamenja časa, ki postaja zanjo obveznost, da deluje za to kar bi se etnično, kulturno, socialno in zgodovinsko zdelo nepremostljivo. Po Kristusovem vzgledu, je zaključil msgr. Coeolin, je Cerkev poklicana, da vzpostavi nov način življenja med nami. Zato je pozval vse duhovnike, društva in vernike, naj delujejo v tem smislu.
Ko je v uvodnem delu pridige pozdravil vernike in navzoče predstavnike oblasti, je omenil tudi svojega predhodnika, za katerega ie dejal, da «vemo, koliko ga je stala njegova odpoved.»
V	fatrtek kongres
o tehničnem vzdrževanju
V	mali dvorani Rossettijevega gledališča se bo v četrtek začel vsedržavni kongres strokovnjakov za vsedrževanje tehničnih naprav in terotehnologijo. Na kongresu, ki se ga bo udeležilo okrog 250 izvedencev iz vse Italije, bo nastopilo 37 poročevalcev. Začetka kongresa, ki ga organizirajo družba Trieste-Consult, združenje Aiman in tržaška univerza, se bodo udeležili številni predstavniki tukajšnjih oblasti, med temi deželni odbornik za obrtništvo F. Mauro. Uvodno poročilo bo prebral predsednik Aiman inž. C. E. Oliva,
0 Danes, 4. oktobra, ob 16. uri bo v Rojanu, na Sedežu' v Ul. Apiari 31, proslava oktobrske revolucije in praznik včlanjevanja, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Govorila bosta Miloš Budin, član federalnega komiteja in odbornik zgoniške občine ter Claudio Zerial, član federalnega komiteja.
Pršut, klobase plen tatvine v
Včeraj ponoči so bife «da Bruno» v
in denar bifeju
tatovi obiskali Ul. Toti 3. Ko
je zjutraj lastnik Bruno Vigini iz Ul. Rivallo 7 odprl svoj lokal, je opazil, da so vrata na notranje dvorišče odprta. Po natančnem pregledu je ugotovil, da so mu neznanci ukradli 22.000 lir iz blagajne, pršut in nekaj kilogramov klobas, v skupni vrednosti približno 80.000 lir.
Vandali na delu
Neznani zlikovci se niso zadovoljili s tatvino v avtomobilu, ampak so tudi povzročili precejšnjo škodo. V nedeljo v poznih večernih urah je namreč policija po anonimnem telefonskem pozivu prišla v Ul. Crispi, kjer je bil v višini hiše štev. 5 parkiran avto peugeot 104 TS 182619. Vse šipe so bile razbite, leva vrata pa odklenjena. Kmalu nato je prišla na kraj lastnica, 25-letna uradnica Nevia Ferrari iz Ul. Destriero 1, ki je dejala, da je bila v kinu in da je parkirala avto okoli 22. ure. Po natančnem pregledu je ugotovila, da so pobalini ukradli iz avta usnjeno torbico rjave barve, v kateri je imela kozmetične predmete.
Stroj zmečkal delavki
tri prste desne roke
Včeraj zjutraj se je v tovarni bonbonov Éppinger v Ul. Monte d’Oro pripetila huda nesreča na delu, pri kateri je bila ranjena 51-letna delavka Ines Tornadi iz Korza Italia 4. Tomadijevi je med čiščenjem mešalnega stroja zašla roka med kolesje. Nemudoma so ji priskočili na pomoč njeni delovni tovariši in poklicali reševalce Rdečega križa, ki so jo prepeljali v glavno bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 90 dneh. Stroj ji je namreč zmečkal prve tri prste desne roke.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
M. Hennequin - G. Duval
ANATOLOV DVOJNIK
Komedija v treh dejanjih
Jezikovna in
odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija	ADRIJAN RUSTJA
Jutri, 5. novembra, ob 20.30 v prosvetni dvorani «I. Gruden» v NABREŽINI
V	četrtek, 6. novembra, ob 20.30
v Ljudskem domu v SV. KRIŽU
V	petek, 7. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja Gostovanje Jugoslovanskega dramskega ' gledališča iz Beograda BRANISLAV NUŠIČ
MISTER DOLAR
komedija
Režiser
Miroslav Belovič Scenograf
Vladislav Lalicki Kostumograf
Božana Jovanovič
Muzika
Vojkan Borisavljevič Koreograf
Miljenko štambuk Tekst pesmi
Dušan Radovič Asistent režije
Milivoje Milojevič in Gojko Bjelac Asistent kostumografa
Borislav Kovačevič V soboto, 8. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri.
Razna obvestila
Združenje staršev osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti vabi na zanimivo predavanje prof. Bojana Pavletiča:	Pomen telesne
vzgoje za otroke v vrtcu in osnovni šoli. Predavanje bo v prostorih o-snovne šole v Rojanu, v četrtek, 6. novembra, ob 20.30. Vabljeni starši in prijatelji mladine.
V zimskih mesecih je telo najbolj potrebno gibanja! ŠD «Polet» vabi odrasle — ženske in moške — da se udeležijo rekreacijske telovadbe, ki bo dvakrat na teden v večernih urah na Opčinah. Tečaj bo vodil strokovnjak in bo služil tudi kot priprava za smučanje. Začetek telovadbe danes; - zaključek pa aprila. Vpisovanje in podrobnejše informacije lahko dobite v trgovini čevljev Malalan, Opčine, Proseška ul. 18, 4el. 212-136.
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce, člane orkestra, recitatorje in solistko, da se v petek, 7. t.m. ob 20.30 udeležijo generalke za nastop v soboto na stadionu «Prvi maj».
V NEDELJO PODELITEV NAGRADE «GENTILUOM DELLA STRADA»
Priznanje za nesebično žrtev 36-letnemu Liviju Kralju
Izgubil je življenje, ko je pomagal ranjencu v premetnš nesreči
Milanski dnevnik «La Notte» bo tudi letos ob priliki zaključka salona industrijskih vozil v nedeljo, 9. novembra, podelil priznanja «Gentiluomini della strada», ki jih vsako leto prejmejo tisti, ki so nesebično in požrtvovalno priskočili na pomoč žrtvam prometnih nesreč. E-no izmed priznanj bodo podelili v spomin na 36-letnega pleskarja Li-vija Kralja iz Trebč, ki je 16. septembra letos izgubil življenje, ko je pomagal nekemu ranjencu.
Tistega dne se je v poznih večernih urah pripetila na pokrajinski cesti v bližini trebenskega no-
gometnega igrišča prometna nesreča. Avto je zavozil s ceste in Livio Kralj je nemudoma priskočil na pomoč ranjenemu vozniku. Ustaviti je hotel prvi avto, ki bi privozil mimo, da bi tako obvestil reševalce. Voznik pa ga je zagledal v zadnjem trenutku, ko se mu ni več mogel izogniti in ga je silovito podrl na tla. Ista usoda je doletela Kraljevega nečaka, 12-letnega Maura Finessija, ki je skupaj s stricem priskočil na pomoč ranjencu. Oba so nemudoma prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je Kralj kljub vsem zdravniškim negam naslednjega dne podlegel poškodbam.
Avto uničen, voznik pa laže poškodovan
Sinoči okoli 19. ure se je ha trbi-ški cesti v bližini begunskega taborišča pri Padričah pripetila prometna nesreča, pri kateri se je lažje poškodoval 32-letni pometač Gabriele Baldassin iz Gropade štev. 64. Baldassin je vozil proti Opčinam, ko je iz še nepojasnjenih razlogov za-
vil s svojim fiatom 124 z evidenčno tablico TS 153377 v desno in se zaletel v dve drevesi. Sam je kasneje izjavil, da je zavil v desno zato, da se izogne trčenju z nasproti vozečim avtomobilom. Baldassina so z rešilnim avtomobilom prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral
na nevrokirurškem oddelku zdraviti 9 dni zaradi rane na glavi, rane na kazalcu desne roke ter udarcev v desno ramo, desno lopatico in koleno desne noge. Na srečo je bil Baldassin v avtu sam, kajti desna polovica njegovega avtomobila je, kot kaže gornja slika, uničena.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» SV. IVAN - TRST
prireja
PROSLAVI
3Q-LETNIC0 ZMAGE NAD FAŠIZMOM 30-LETNICO USTANOVITVE DRUŠTVA
Četrtek, 6. novembra Ì975, ob 20. uri
Otvoritev razstave slik in dokumentov o tridesetletni dejavnosti društva. Sledi nastop članov Stalnega slovenskega gledališča z izborom partizana kih pesmi «Veš, poet, svoj dolg».
Sobota, 8. novembra 1975, ob 20.30
Koncert TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ' ZBORA.
Nedelja. 9. novembra 1975, ob 1 8. uri
DRUŠTVENA AKADEMIJA. Nastopijo mladinska dramska in folklorna skupina in harmonikarski ansambel MIRAMAR. Sledi prosta zabava ob zvokih «Ansambla Praprot».
Vse prireditve bodo v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj».
Gledališča
ROSSETTI
TEATRO STABILE - Danes ob 20.30 Goldoni: «Sior Todero brontolon». I. abonmajska predstava. Red «I. torek». Da bi se izognili preveliki gneči pri zadnjih predstavah, abonenti lahko rezervirajo od danes do 8. t.m. Rezervacije vstopnic in abonmajev pri Osrednji blagajni. Pasaža Protti (tel. 36-372 in 38-547).
VERDI
Od jutri dalje bodo pri gledališki blagajni sprejemali rezervacijo abonmajev za operno sezono 1975-76. Abonenti redov A, B, C in D bodo lahko dvignili serijo vstopnic.
Sezona se bo začela z gala predstavo «Otella» 11. novembra. Dirigent bo Nino Sanzogno, režija Alberta Fassinija, kostumi in scene pa Pier-luigija Pizzija. V glavnih vlogah bodo nastopih Raina Kabaivanska, Piero Cappucilli, Carlo Cossutta, Mario Ferrara, Dario Zerial, Enzo Viaro, Vito Susca, Mario Sarti in Laura Zan-nini. Orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent zbora Gaetano Riccitelli.
V četrtek bodo pri blagajni na razpolago vstopnice.
BALETNA ŠOLA SSG
Stalno slovensko gledališče sporoča, da bo prvo srečanje med starši, otroki in učitelji v petek, 7. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu.
Vpisovanje se nadaljuje še do 6. novembra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
||čeraj.danes
Danes, TOREK, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Sonce - vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49. — Dolžina dneva 10.01. — Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 17.28.
Jutri, SREDA, 5. novembra ZAHAR
VREME včeraj: Najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 13,7, ob 19. uri 17 stopinj, zračni tlak 1025,6 mb narašča, vlaga 78-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, brezvetrje, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
nočna SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo, Ui. Bernini 4; Ai Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). ________________
Danes, bodo dežurale naslednje lekarne:
Od 8.30 do 13. in od 16. do 19.30 -Biasoletto, Ul. Roma 16; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Vielmetti, Borzni trg 12; Al Castoro, Ul. Cavana 11; S ponza, Ul. Montorsino 9; Costalunga, Erta S. Anna (Kolonkovec) 10.
Od 13. do 16. ure - Madonna del Mare, Largo Piave 2; Centauro, Ul. Rossetti 33; Vielmetti, Borzni trg 12; Costalunga, Erta S. Anna (Kolonkovec) 10.
Nočna služba od 19.30 do 8.30 -Biasoletto, Ul. Roma 16; Castoro, Ul. Cavana II; Sponza, Ul. Montorsino 9.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tei. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225 141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	5	78	73	80	31
CAGLIARI	87	48	28	13	24
FIRENCE	54	30	61	88	74
GENOVA	23	36	38	6	57
MILAN	90	17	23	86	87
NEAPELJ	30	84	38	26	80
PALERMO	20	78	61	55	40
RIM	60	45	86	25	40
TURIN	24	84	48	52	42
BENETKE	1	62	83	18	31
ENALOTTO
1 2 X 1 2 X 1X1	1 2 X
KVOTE: 12 točk • 17.221.000; 11 točk - 276.700; 10 točk - 30.000 lir
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1. tel. 211-489.
IŠČEMO stalni hišni pomočnici, prijateljici ali sestri, s priporočili. Ugodna plača. Tel. 795342.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1975 - 1976 Drugi abonmajski koncert
V petek, 7. novembra, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda
Dirigent:
BOGDAN BABIČ Sodelujejo solisti in instrumentalni ansambel
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul-R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 v sodelovanju s Slovensko, prosvetno zvezo slovenski film Boštjana Hladnika «Maškarada».
Ariston 10.00—11.30 otroška matineja «Davy Crockett e i pirati». Barvni film W. Disneya.
Ariston 15.30 «Frankenstein junior».
Grattacielo 15.30 «La divina creatura». Laura Antonelli, Marcello Ma-stroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice otroška matineja Ì0.00—11.30 «L’isola misteriosa di capitan Nemo». Barvni film. Igra Omar Sharif.
Fenice 15.00. «Flic story». Alain De-lon in Jean Luis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior otroška matineja 10.00—11.30 «Le meravigliose favole di Andersen». Barvna risanka.
Excelsior 15.00 «Di che segno sei?»-1P. Villaggio, M. Melato, A. Celen-tano, R. Pozzetto, G. Ralli, A. Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «L’isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah.
Eden 15 30 «Amici mici» Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 15.30 «Baby sitt r, un maledetto pasticcio» Maria Schneider, Renato Pozzetto. Prepovedan mladini
Aurora 15.30 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers.
Capito! 15.00 «L’ eroe delia strada». Charles Bronson. Barvni film.
Cristallo 15.30 «Terremoto». C. He-ston, A. Gardner in G. Kennedy.
Moderno 15.00 «Le ultime grida della savana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Club del piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Il grande Jake». Barvni western film, v katerem igrata John Wayne in Richard Boone.
Impero 15.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «L’uomo senza memoria». Barvni film. Igrata Senta Berger in Lue Merenda. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 15.00 «Bianchi cavalli d’agosto». Barvni film. Igrajo Jean Seberg. Friedrick Stafford in Renato Ceste.
Abbazia 15.00 «Pat Garrett in Billy Kid». Barvni western film. Igrata James Cobum in Jason Robards. Prepovedan mladini pod 14. letom-
Radio 14.30 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film, v katerem igra Bud Spencer.
Volta-Milje 15.00 «Una calibro 20 per lo specialista». Barrai film-Igrata: Glint Eastwood in George Kennedy.
Prispevki
V spomin na pok. Karla Lebana daruje zet Učo 3.000 lir za TPP". 3.000 Ur za ŠD Adria in 3.000 br za PD Lonjer - Katinara. V isti nafflen daruje hčerka Anuča 4.000 lir 23 šolo Fran Milčinski na Katinari-
Ob 5. obletnici smrti Borisa Kafola darujejo svojci 50.000 Ur za Kontovel (in ne 5.000 lir kot je ° pomotoma objavljeno v nedeljo)-
I Dne 31. oktobra nas je za vedn° j zapustila naša draga
Marija Štoka vd.Bizijak
Pogreb bo jutri ob 15. uri iz cerkv na Kontovelu.
Žalujoči sinovi, snahe, vnuW in drugo sorodstvo
Trst, 4. novembra 1975
Pogrebno podjetje Zimolo.
KAJ JE ZDRAVSTVENI KONZORCIJ NA TRŽAŠKEM?
Skupnost krajevnih uprav in bolnišnic za socialno - zdravstveno zaščito ljudi
V kratkem izvolitev sveta konzorcija in vodilnih organov Predvidena široka decentralizacija in ljudsko soodločanje
Tržaški in dolinski občinski svet sta že odobrila statut nove uprav-no-politične tvorbe, ki je izredno po-, membna za Tržačane na splošno: kozorcija za zdravstvene in družbene usluge. Nobenega dvoma ni, da bodo statut odobrile tudi druge ustanove, skoraj gotovo tudi pokrajina, ne glede na politično krizo, ki jo pretresa.
Prav zato, ker bo imel zdravstve-no-socialni konzorcij veliko težo, vsaj v željah in hotenju družbeno angažiranih silnic našega mesta, je prav, da nudimo bralcem čim jasnejšo sliko tega, kar bo ta konzorcij in kar lahko postane. Ne moremo, seveda, niti mimo razlik v mnenjih in pojmovanju storitev, ki jih bo konzorcij nudil prebivalstvu za zaščito zdravja in splošnega počutja.
Predvsem moramo odgovoriti na vprašanje, kaj je konzorcij za zdrav-stveno-Socialne storitve. Konzorcij zato, ker združuje sedem «krajevnih ustanov», se pravi tržaško in okoliške občinske uprave ter pokrajino. Poleg njih pa so v konzorciju prisotne «bolniške ustanove». Teh je troje: splošne deželne bolnišnice, o-troška bolnišnica «Burlo Garofolo» ter ustanova za boj proti tuberkulozi.
Že glede same sestave so v samem začetku snovanja konzorcija izbruhnile najostrejše polemike. Sintetizirano lahko rečemo, da je politična levica s sindikati zahtevala, naj bo konzorcij ustanovljen samo med krajevnimi upravami, slednje naj določajo njegov program na področju zdravstva in socialnih uslug, bolnišnice in podobne strukture pa naj bodo njihovo «orodje», nikakor Pa ne «dejavnik soodločanja». Sodu Polemik je izbila dno vsebina deželnega zakona o zdravstvu (znan pod številko 58), ki dejansko pogojuje Prispevke dežele prav soodločujoči Prisotnosti bolniških ustanov v vodstvu konzorcija. KPI je v deželnem svetu zahtevala ustrezno spremembo deželne norme, a brez uspeha. Zato ?o bolnišnice, kot samostojne u-stanove, ostale kot «partner» konzorcija z izredno politično težo. V statutu je določeno, da imajo polovično število predstavnikov v primerjavi s tržaško pokrajino, skoraj toliko kot vse okoliške občine.
Prihodnje dni in tedne bodo kon-zorcirane ustanove izvolile po v statutu določenem ključu svoje predstavnike v «svet konzorcija». Teh bo skupaj 42. Iz svoje srede bo svet izvolil «ožji odbor», sestavljen iz .članov. Od teh bo ena tretjina (štiri) predstavljala politično manjšino. Naloga ožjega odbora bo konkretno vodenje dela konzorcija na Področjih zdravstvene zaščite (od o-troške in šolske oskrbe tja do rehabilitacije prizadetih in priletnih ljudi) in socialnih posegov za «zaščito zdravja» in «zdravega okolja».
Svet konzorcija bo v roku enega leta moral izdelati več pravilnikov,
, editi strukture konzorcija, določili oblike decentralizacije in ljudskega soodločanja. Vse to bo moral svet odobriti z dvetretjinsko večino, kar sili «partnerje» k dogovarjanju, kar izključuje avtomatično oblikovanje večine in vstran potisnjene opo-zicije po političnih ključih. Dejansko bo dogovarjanje nujno zajelo sile «ustavnega loka» in sindikate.
Vodilna struktura konzorcija s tem ni izčrpana. Poleg «političnega organa», bo konzorcij imel tudi «tehnični odbor», v katerem bodo verjetno ?'r°kovnjaki na področju zdravstva m družbeni dejavniki. Njegove struk-mre niso opredelili vnaprej, ker oo to stvar politične odločitve sveta
konzorcija.
Natančneje, vendar ne do podrob-nosti, je določeno tudi načelo, da bo struktura konzorcija demokratično decentralizirana. Področje dela zdravstvenega konzorcija bo namreč ozemeljsko razdeljeno in v teh «zdrav-stvenih okrožjih» bodo ustanovljeni Posvetovalni odbori. Njihova sesta-'ja ni še natančno določena, ven-k°?0 v njih prisotni predstavniki rajonskih svetov ali konzul t ter zsstopstva delavskih organizacij. | 1.^rav oplika decentralizacije in. Judskega soodločanja (stvar «poli-1 .'enega organa» bo odločitev, kolik- ! no širino bo zajelo to soodločanje) | Ppmenita velik korak naprej v na-lnu, kako začenjajo izvoljene upra-e Ppjmovati svoje družbene posege, oa Tržaškem. Skupaj z zagotovilom!
dosledni uporabi slovenskega je- ' *ka, o kateri bomo še pisali, so 10 Politični razlogi, da so levičarske
sile, prisotne v tržaških občinskih in pokrajinskem svetu, ugodno ocenile ustanovitev konzorcija.
Odobrena dodatna bonifikacijska dela pri Štarancanu
Posvetovalni odbor za bonifikacijo ozemlja, pod predsedstvom deželnega odbornika za kmetijstvo Del Gobba, je na svoj zadnji seji odobril sklep o drugi tranši del za bonifikacijo močvirnate nižine pri Štarancanu. Dela bo opravil področni konzorcij, ki je od leta 1973 že zgradil centralo ter uredil prve naprave za mehanično odstranjevanje nabrane vode, ki onemogoča smotrno kmetijstvo na področju 470 hektarjev sicer rodovitne zemlje. Prvo
Prosvetno društvo BARKOV-UE vabi svoje člane in prijatelje na
MARTINOVANJE
ki bo v društvenih prostorih v soboto, 8. novembra, ob 20. uri.
bonifikacijo tega področja so opravili že med letoma 1927 in 1935, vendar očitno ni zalegla. Dežela je zato odobrila prispevek za prvo tranšo bonifikacijskih del za skupno 411 milijonov lir. Dela ravnokar zaključujejo, ko bodo predvidoma začeli z drugo tranšo, ki zadeva u-reditev odtočnih kanalov in nasipov, nakup generatorjev in električnih črpalk vode ter izkop odtočnega kanala pri morju. Skupno bodo v ta namen potrosili 232 milijonov lir. Od tega bo dežela prispevala 91 odstotkov.
Spominska svečanost pri kostnici v Kobaridu
Pri kostnici padlih v prvi svetovni vojni v Kobaridu se je včeraj zbralo veliko ljudi, ki so počastili 25 tisoč mrtvih, ki so tam pokopani. Italijansko delegaci, v kateri so bili poleg predstavniKov združenj padlih, tudi delegacija čedadske občine in generalni italijanski konzul v Kopru Messina, je sprejel predsednik občinske skupščine občine Tolmin Anton Badava, ki je spremljal goste pri polaganju vencev h kostnici, uiuiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiii
V POČASTITEV 30. OBLETNICE OSVOBODITVE
V NEDELJO ODKRITJE SPOMENIKA VGROČANI
Istega dne bo tudi srečanje bivših borcev, aktivistov, internirancev in preganjancev dolinske občine
Ob 30-Ietnici osvoboditve so se hoteli tudi prebivalci Gročane in Peska oddolžiti svojim padlim za svobodo v zadnji svetovni vojni. Sklenili so postaviti na trgu v Gro-čani spominsko obeležje. Tako se bo tudi zadnja slovenska vas na Tržaškem oddolžila spominu padlim. Treba je omeniti, da je v Gročani in Pesku odstotek padlih v borbi v razmerju s prebivalstvom najvišji v dolinski občini. Padlo je osem tamkajšnjih prebivalcev, od teh sta imela le dva nad 30 let. Ti so: Josip Gropajc, Peter, Angel in Franc Racman, Marij in Anton Kažem, Mirko Grahonja ter Vincenc Fonda. Od teh je 6 padlo v borbi, eden je padel, ko se je vračal iz internacije iz Nemčije, eden pa je umrl za posledicami vojne.
Načrt za spomenik je pripravil arhitekt Mitja Race. Ta bo sredi vaškega trga in bo sestavljen iz devetih kamnitih blokov, katere pripravlja podjetje «Marmor Sežana». Delavni vaščani so že pripravili zelenico in betonsko ploščad, občinska uprava pa je asfaltirala tudi trg in del ceste, popravila ka-

NOVO !
Med z dodatkom matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa
nalizacijo in podporni zid na trgu ter ojačila razsvetljavo. Tudi taborniki iz dolinske občine so hoteli prispevati s svojim delom in so v nedeljo očistili vhod v vas (na sliki zavedni fantje in dekleta po končanem delu).
Na vaškem sestanku so sklenili, da bo vsaka družina prispevala 30.000 lir, . svojo podporo je nakazala tudi občinska uprava, občinski protifašistični odbor pa bo jamčil za morebitni primanjkljaj. Odkritje bo v nedeljo, 9. novembra, ob 14. uri. Odkritju in priložnostnemu govoru bo sledil kulturni spored s sodelovanjem godb na pihala in pevskih zborov, ki delujejo na področju dolinske občine. Ob tej priliki je protifašistični odbor sklenil, da pripravi srečanje bivših borcev, aktivistov, internirancev in preganjancev iz dolinske občine. Vse te bo pogostil s partizanskim golažem. Ne bodo pa pošiljali osebnih vabil. Zvečer bo v srenjski hiši igrala boljunska godba, na pihala.
Protifašistični odbor, je izrazil željo, da bi to srečanje postalo tradicionalno in bi vsako leto priredili nekakšen občinski jesenski praznik, ki naj bi razživil to pretežno kmečko vasico, ki je bila vedno nekoliko oddaljena od kulturnega delovanja drugih vasi v Bregu.
V. L.
Pomoč za škodo po naravnih nezgodah
Deželni odlbor je na zadnji seji obravnaval vprašanje naravnih nezgod, ki so v zadnjem letu prizadele posamezna področja Furlanije-Julij-ske krajine. Na predlog pristojnega odbornika Del Gobba je odbor odobril zakonski osnutek, ki daje za letošnje leto na razpolago 300 milijonov lir deželne pomoči za popravilo ustrezne škode. S tem’' sredstvi bo dežela podprla prizadevanja kmetov za ponovno ureditev posevkov in nasadov, za popravo noško-dovanih gospodarskih poslopij, za utrditev podpornih zidov in podobna dela. Zakon nadalje dodaja 100 milijonov lir k že nakazanim sredstvom in razna izboljševalna dela ob potočnih in rečnih strugah.
IZRAZI HVALEŽNOSTI PADLIM V BOJU ZA SVOBODO
SESTANEK JE BIL NA PLESIVEM
Ganljiva svečanost za padlimi V Števerjanu Sestanek kminskega župma lara
wJ	JL	wJ	0* 1m w	mJT u m	m m m m ^ m um
vsebinsko dopolnila 30-letnico osvoboditve
Člani Mladinskega krožka obiskali kostnico v Gonarsu in kraj, kjer je bilo fašistično taborišče
'tgzmmmM
člani Mladinskega ki cika pri kostnici jugoslovanskih internirancev v Gonarsu.
Na dan mrtvih, 1. novembra, kakor tudi že poprej in tudi kasneje, so se domala v vsaki naši vasi spomnili padlih za svobodo. Tako so člani Mladinskega krožka iz Gorice v nedeljo odšli v Gonars, kjer so obudili spomin na medvojne dogodke in na kalvarijo, ki so jo slovenski politični jetniki preživljali v fašističnem taborišču v Gonarsu ter si kasneje ogledali ostanke taborišča v bližini vasi.
Kakor vsako leto so tudi letos v Števerjanu na dan mrtvih priredili ganljivo svečanost, ki so se je takoj po maši udeležili številni občani. K spomeniku so ob 11. uri položili vence občinska uprava v Števerjanu organizacija bivših domačih borcev ter Zveza borcev iz Goriških brd, Slovenska skupnost, prosvetno društvo «Briški grič» in prosvetno društvo «Sedej». Župan Stanislav Klanjšček je povabil navzoče, naj počastijo padle z enominutnim molkom, nakar so po dve pesmi zapeli člani moškega pevskega zbora «Briški grič» pod vodstvom Alojza Korena in člani mešanega cerkvenega zbora pod vodstvom Hermana Srebrniča. Pred to svečanostjo so bivši števerjanski partizani odšli v Jugoslavijo ter so skupno s predstavniki ZB položili venec k spomeniku v Gonjačah.
Občinska uprava v števerjanu je za dan mrtvih lepo uredila en del pokopališča in bila za to svoje delo deležna priznanja občanov. Tudi sama svečanost pri spomeniku je izzvenela v znamenju enotnega gledanja na naš osvobodilni boj in na žrtve, ki so bile po besedah obči-skih predstavnikov v Brdih še posebno visoke, Mo je bilo polaganje vencev in cvetja ob dnevu mrtvih vsebinsko dopolnilo občutenih proslav tridesetletnice osvoboditve v tej občini.
Delegacija deželnega vodstva Slovenske skupnosti je v petek položila venec k grobnici v Gonarsu s poklonitvijo venca k spomeniku padlim partizanom in protifašistom v Sovodnjah pa se je hotela simbolično oddolžiti vsem padlim za svobodo na Goriškem. Z vencem in krajšim obredom se je v nedeljo pri kostnici v Gonarsu oddolžila mrtvim tudi Zveza slovenske katoliške prosvete. Ta organizacija in SKAD sta se po vzgledu iz prejšnjih let tudi letos spomnila zaslužnih kulturnih delavcev, ki so pokopani na glavnem goriškem pokopališču. Cvetje sta položili na grobove Mirka Fileja, Alojza Bratuža, Emila Ko-
mela (letos poteka 100-letnica njegovega rojstva), pevski zbor Mirko Filej pa je pod vodstvom Zdravka Klanjščka ob teh grobovih zapel nekaj pesmi. S cvetjem so okrasili tudi grobove Karla Lavriča, Franca Erjavca in Milana Bekarja.
Večjo prireditev je letos pripravila partizanska organizacija «Vo-
lontari per la Libertà» v Ločniku, kjer je njen predsednik Merni govoril o neizpolnjeni demokraciji, za katero so se boril: njeni pripadniki. O pomenu odporništva je govoril tudi župan De Simone. Srečanju v Ločniku sta prisostvovala delegacija pokrajinskega odbora ANPI in vojaški oddelek.
Zahteve domačega prebivalstva je prikazal Jožko Sirk ■ Potrebno je ojačiti slovensko šolo na Plešivem
Zastopniki občinskega odbora v Krminu so se prejšnji večer sestali na Plešivem s prebivalci Plešivega, Cegla, Subide in Novalijev, t.j. v glavnem s prebivalci slovenske narodnosti. Bilo je to sploh prvič, da so na neposredni pogovor s prebivalci prišli župan z vsemi odborniki in tudi z nekaterimi svetovalci. To prakso je uvedla nova levičarska uprava v Krminu, ki je po-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
priredi avtobusni izlet za goriške obiskovalce k predstavi
MISTER DOLAR
ki bo v nedeljo, 9. tm., ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Odhod avtobusa iz Gorice (s Travnika) ob 14. uri, iz Pod-gore ob 14.05, iz Štandreža ob 14.10, iz Sovodenj ob 14.15, iz Rupe ob 14.20, iz Doberdoba ob 14.25 ter iz Jamelj ob 14.35.
Vpisovanje, ki se zaključi v četrtek, 6. t.m., sprejemajo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, ter v Katoliškem domu. Drevored XX. septembra 85.
ulllllllllll■■l■llllll■llllllllllllll■HlllllllllUlllllrulllllllllfl■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllrlllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllUllllIlllllllllllllllUll■
SEJA ODBORA ZA TRŽIŠKO PRISTANIŠČE
dobne sestanke imela tudi v drugih krajih občine. Župan Zar je dejal, da bodo s to prakso nadaljevali in da bodo skušali tudi čimprej urediti vaške in rajonske konzulte, ki bodo lahko s svojimi predlogi veliko pomagale občinskemu svetu in ožjemu odboru.
Na sestanku na Plešivem je v imenu prebivalcev in tudi v imenu krminske Slovenske skupnosti govoril Jožko Sirk, ki je načel vprašanja nekaterih javnih del, ki so bila že pred časom finansirana ne pa izvedena, vprašanje slovenske šole na Plešivem, ki jo bo treba ojačiti in tudi občinsko podporo briškemu mladinskemu krožku. Župan Zar je odgovoril, da se bo odbor za vsa postavljena vprašanja zanimal in da želi odbor sodelovati s kulturno organizacijo, v kateri naj se združujejo Slovenci, ki živijo na področju krminske občine. Dejal je tudi, da bodo nadaljevali s postavljanjem dvojezičnih kažipotov in da se bodo pozanimali tudi za prekategorizacijo plešivskega bloka iz druge v prvo kategorijo.
Preučene možnosti stikov in sodelovanja med pristaniščema v Tržiču in na Reki
Prostor v neposredni bližini obale bodo smotrneje izkoriščali - Ogled naprav v Palermu
Obvestilo dijakom sovodenjske občine
Županstvo v Sovodnjah obvešča dijake nižje srednje šole ter višjih šol, ki bivajo v sovodenjski občini, da lahko dobijo na županstvu o-brazce za prošnjo podpore v šolskem letu 1975-76. Izpolnjene o-brazce je treba vrniti r- županstvo najkasneje do 15. decembra.
Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici se je sestal izvršilni svet posebne ustanove «Porto di Monfalco-ne» (pristanišče Tržič), ki je pod vodstvom predsednika Delia Lupieri-ja ter v navzočnpsti podpredsednika ustanove za pristanišče Romana Albertija, članov vodstva ter direktorja dr. Gidonija razpravljal o najbolj za pristanišče sedaj važnih vprašanjih kot je, med drugim drugačna uporaba prostora v bližini obale, ki ga sedaj za različne namene uporabljajo zasebniki in razne ustanove. Na seji so se dogovorili, da bodo čimprej začeli pogovore z osebami in ustanovami, ki ta prostor uporabljajo, da bi dosegli njegovo čimbolj smotrno izkoriščanje.
V nadaljevanju seje so proučili u-godnosti državnega zakona štev. 366 o uporabi javnih sredstev za okrepitev pristaniških naprav. Seznanili so se s ponudbami izdelovalcev pristaniške mehanizacije, ki so specializirani v tej proizvodni panogi ter mednarodno priznani. Da bi znali bolje oceniti ponujene usluge, so sestavili komisijo, ki jo vodi podpredsednik Alberti, in jo poslali v Palermo, kjer so v zadnjem času namestili nekatere moderne stroje za manipulacijo blaga, da bi na kraju samem ugotovila, kakšni stroji so za pristanišče Portorosega najbolj prikladni.
Odborniki pristaniške ustanove so razpravljali o stikih s pristaniščem na Reki in o možnosti sodelovanja med obema pristaniščema. Deželno odborništvo za načrtovanje so pova-
bili, naj čimprej sestavi deželne regulacijske načrte, ki zadevajo pristanišča ter se pomudili pri stikih, ki se porajajo med bavarsko trgovinsko zbornico ter trgovinskimi zbornicami in pristanišči naše dežele.
Hujša prometna nesreča pred kapucinsko cerkvijo
V včerajšnjih jutranjih urah se je pred kapucinsko cerkvijo pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri so se poškodovale tri osebe, ki so jih sprejeli v splošno bolnišnico. Gre za 23-letno gospodinjo Marto Cargo por. Sappio iz Ul. Ascoli 18, za njeno 4-1 etno hčerko Tiziano ter za 20-letnega dijaka Carla Reio iž Ul. Signorini 4. V bolnišnici so Sap-pievi in njeni hčerki ugotovili lažje poškodbe, zaradi česar se bosta zdravili nekaj dni, hujše poškodbe je utrpel mladenič, ki se bo moral zdraviti 30 dni.
Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti mladeniča, ki se je z motorjem vozil iz Ulice Faiti proti Ulici Cappuccini. Pri tem ni mladenič upošteval stona, zaradi česar je vanj trčil 69 letni upokoie-nec Antonio Pizzinato iz Levade 25, ki se je vozil v fiatu 500. Avto-
mobilist je najprej trčil v mladeničev omtor, nato pa je izgubil oblast nad vozilom in trčil v Sap-pievo, ki je na kolesu vozila hčerko Tiziano. (Na sliki vidimo prizorišče nesreče pred kapucinsko cerkvijo).
V	središču Tržiča je včeraj zjutraj avtomobilist, Tullio Trevisan iz Ronk, podrl 76-letno upokojenko Fosco Millevoi iz Tržiča, Ul. Galilei 2. Priletno žensko so takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili hujši možganski pretres, zaradi česar se bo morala zdraviti 25 dni.
V	Ul. Italico Brass se je s kolesom ponesrečil 52-letni delavec Valentino Golia iz Ul. Paolo Diacono 45, kateremu so v bolnišnici ugotovili lažje poškodbe po telesu zaradi česar se bo zdravil 7 dni.
Svečanosti v Redipup ob dnevu oboroženih sil
V zvezi z današnjim praznikom, 4. novembrom, dnevom oboroženih sil (na ta dan 1. 1918 se je za Italijo zaključila prva svetovna vojna) bo v Redipuglii, kjer je veliko grobišče italijanskih ..vojakov padlih na Krasu v pni svetovni vojni, vojaška svečanost, ki je vsako leto združena z romanjem udeležencev prve svetovne vojne. Na današnji svečanosti, ki se Ho pričela ob 10.40, bo vlado zastopal obrambni minister Forlani.
Ob tem dnevu so stranke, organizacije ter ustanove objavile številne razglase, v katerih pojasnjujejo svoj odnos do vojske, do tega praznika in tudi do dogodkov iz prve svetovne vojne. Goriški župan je objavil običajno vsakoletno poslanico, KPI pa pozdrav oboroženim silam, v katerem zahteva njihovo modernizacijo in demokratizacijo. Krščanska demokracija pozdravlja vojsko kot garant miru, katoliške mladinske skupine ter protimili-taristi in tisti, ki zaradi vesti nasprotujejo služenju vojaškega roka. pa so polemični do retoričnih stališč glede prve svetovne vojne, ter ugotavljajo, kako bi Italija z nevtralnim zadržanjem v tej vojni lahko prihranila žrtve ter preprečila nastanek fašizma.
16. novembra martino vanj e goriških planincev
Člani Slovenskega planinskega društav v Gorici so se v četrtek zvečer odzvali vabilu društvenega odbora na prijateljski večer v klub «Simon Gregorčič», kjer je predsednica Jožica Smet otvorila letošnjo jesensko-zimsko sezono. Na večeru so prikazali poletno delovanje goriških planincev s predvajanjem diapozitivov in kratkih filmov. Viljem Zavadlav je prikazal slike o visokogorskih vzponih v Julijce, Silvan Fittoli pa diapozitive raznih pohodov v nižje lege. Zdenko Vogrič je imel na razpolago celo vrsto filmov z raznih proslav, srečanj in pohodov ter smučarskih tekem naših mlajših članov. Pavel Lutman je prikazal lepe slike o pohodih in izletih. Slavko Rebec pa obisk članov SPD v jamo Kraljica Krasa
OBČINA GORICA
Splošni regulacijski načrt goriške občine. Varianta štev. 10: razširitev železniške postaje na glavnem kolodvoru v Gorici ter delna sprememba conske preureditve področja med Ul. Trevigiano in Carso.
OBVESTILO
V smislu člena 9 sedanjega urbanističnega zakona se sporoča, da bodo akti in načrti, ki se nanašajo na varianto štev. 10 splošnega regulacijskega načrta deponirani na občinskem uradu (oddelek V. — soba štev 1) za z zakonom odmerjen čas od 4. novembra 1975.
Gorica, 24. oktobra 1975
GENERALNI TAJNIK dr. Giulio Senni ŽUPAN
Pasquale De Simone
in film o proslavi 20-letnice obnovitve SPD na Zaročišču pri Kobaridu.
Društvo se seveda ne omeji na take prireditve. Naslednja bo tradicionalno martinovanje, ki bo v nedeljo, 16. novembra, popoldne v hotelu Soča v Mostu na Soči. Za to tradicionalno martinovanje, ki bo združeno z raznimi točkami, vlada že sedaj zanimanje. Vpisati pa se je treba na sedežu SPD najkasneje di 7. novembra.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke.
Občina Gorica: BP, Ul. Lungo I-sonzo; Mobil, Tržaška cesta; Agip, Tržaška cesta; Shell, Ul. Don Bosco; Esso, Ul. 24. maja.
Občina Gradišče: Agip, državna cesta št. 56.
Občina Foljan-Sredipolje:	Agip,
Ul. Terza Armata.
Občina Medeja: Chevron, Ul. Trieste.
Občina šlovrenc ob Soči: Chevron, Trg Monte Santo.
Občina Tržič: Total, Ul. Matteotti; Esso, Ul. 1. maja; BP, Ul. Boi-to; Fina, Ul. Cosulich.
Občim Gradež: Shell, Riva Gre-gori.
Občim Škocjan ob Soči: Total, Fossalon.
Občim Ronke: Total, črpalka pri letališču.
Občina Romans ob Soči: Moncisa, Trg Candussi.
Občim Špeter ob Soči: Agip, Ul. Battisti.
Občina Fara ob Soči: Chevron, Ul. Pitteri.
V Sovodnjah so pokopali Jožeta Petejana
V torek so v Sovodnjah pokopali Jožeta Petejana, zavednega pripadnika naše skupnosti, ki se je v času naše najhujše stiske pridružil osvobodilnemu boju. Tudi v povojnem razdobju je pomagal utrjevati našo narodno zavest ter je v tem duhu vzgojil svojo hčer Jožico, ki je poročena v Ronkah, ter sina Jankota, ki stanuje v Sovodnjah, kjer je pokojni Jožef Petejan tudi živel. Prizadeti družini izreka naše uredništvo iskreno sožalje.
ŠPORTNO DRUŠTVO « SOVODNJE »
priredi 8. novembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici
MARTINOVANJE
* Igral bo ansambel «The Lovers»
* Srečelov
z bogatimi nagradami
Vabila dobite na uradu SPZ, U-lica Malta 2, v trgovini Tecno-mec (za Gorico, Oslavje in Šte-verjan), pri Davorinu Peliconu, Dariju Cotiču, Damijani Cotič in Radimiru Fajtu (za Sovodnje), Jelku Petejanu (za štandrež), Savu Ožbotu (za Rupo) ter Janku Gergoletu (za Doberdob).
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I. Trinko» v Gorici obvešča, da bo v četrtek, 6. t.m., ob 17.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da se zaključi vpisovanje za vsakoletno tradicionalno martinovanje, ki bo na Mostu na Soči v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 16. uri, v petek, 7. novembra.
Kino
Gorica
VERDI 15.30, 18.45, 22.00 «D padrino - Parte II». Al Pacino in D. Kea-ton. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 14,30-22.00 «Qui cominci* l'avventura». C. Cardinale in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.15—22.00 «H giorno della locusta». D. Sutherland in K. Black. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 15.00—21.30 «Prima ti suono poi ti sparo». J. Hilton in C. Linder. Barvni film.
VITTORIA 14.30-22.00 «Amore vuol dir gelosia». E. Montesano in B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Yuppi du». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Profezia oi un delitto». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Povest o dobrih ljudeh», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Nova zemlja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Diabolik», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ulica 1. maja, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega očeta in nonota
JOŽETA PETEJANA
se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, č.g. župniku Komjancu. darovalcem cvetja, pevcem iz Ronk in z Vrha ter vsem, ki so sočustvovali z nami.
žena, hčerka in sin z družinama
Sovodnje, 4. novembra 1975
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Pier Paolo Pasolini
Tragična smrt pisatelja,, pesnilo in režiserja Pier Paola Pasolinija je dramatično odjeknila v vsem italijanskem tisku, saj je z njim italijanska kultura zgubila velikana, enega največjih povojnih genijev, ki je posvetil svoje življenje opisu in raziskovanju nasilja v vseh plasteh, v katerih se pojavlja v naši družbi. S tem pregledom tiska, s kratkim povzetkom vtisov o pokojniku, skušamo prikazati drugačen lik pisatelja in družbenega delavca, ki se je v povojnih letih vselej osebno angažiral za napredek italijanske družbe, k; je s svojo pro-stodušnostjo in s paradoski odpiral vprašanja in debate in s tem objektivno pripomogel k rasti družbe, čeprav je bila marsikdaj njegova kritika nestvarna in osnovana na zgrešenih izhodiščih. Kljub temu pa je s svojimi posegi, spisi in filmi vselej vzburil razpravo,
COBBIEEE BELLA SESA
«Spoznal sem Pašolinija — piše v milanski CORRIKRE DELLA SERA Piero Citati — ko je bil še mlad in nepoznan pisatelj ki je poučeval v nekem rimskem predmestnem liceju za dvajset tisoč lir na mesec. Kar me je najbolj presenetilo v njem, je bila njegova vljudnost, njegova nenaravna in boleča vljudnost. Vpraševal sem se, zakaj. Ni prosil odpuščanja za svoje krivde, ni zahteval prijateljstva, čeprav ga je tedaj tako krvavo potreboval. Razumel sem da je ta nenaravni cvet vljudnosti zrasel iz omamne sladkosti mladega Nar-ciza, ki ne loči med sabo in svetom, ki se čuti neomejenega Kot svet in na tega zvrača polnost občutkov in misli, ki jih osebno dojema. Kazalo je, da je stavil sam s seboj: preizkusiti svcjo neomejeno občutljiost, jo dražiti z semi sredstvi inteligence in kulture, jo oblikovati in prikazati vselej drugače kot manierist iz 16. stoletja ali kot dekadent iz prvih let 20. stoletja. In kazalo je, da se mu vse posreči, kot da bi v sebi odkril zaklad, ki skopni le v nekaj desetletjih.
«A nepričakovano se je spremenil: posta! je ostrejši in bolj oddaljen, v njegovih očeh ni bilo več opaziti otroškega bleska. Njegova vljudnost ni bila več vljudnost tistega, ki se predaja omamni sladkosti stvarstva, pač'pa vljudnost tistega, ki gleda oddaljen od sveta in doume. Ko se je Pasolini lotil filma in postal uspešen filmski ustvarjalec, sem misli!, da je žila njegove ustvarjalnosti usahnila in da je bil preveč ponošen, da bi sprejel postopno vendar nezadržno’ u-sihanje virov svoje poezije': njegovo življenje, skorajda bolestna dinamičnost, polemike, naj bi bile le sredstvo, s katerim bi-dokazal, da je še živ.
«Ni bilp res,. Od. vedno ga. je kot mora tlačil lik Kristusa, ki so ga zasmehovali, pretepali, opljuvali in pribili na križ. S svojimi filmskimi deli, s polemikami, s svojim življenjem je Pasolini iskal isto smrt, hotel je biti kamenjan ' in ubit, kot kamen spotike, ki ga družba zavrže .Vendar je Kristu umrl. da bi rešil človeštvo. Pasolini je vedel, da ne bo rešil nikogar, niti sebe Hotel' je le spoznati smrt. kruto, nesmiselno, ogabno — resnično smrt, ne tiste, ki jo vsakdo od nas doživi v udobni: postelji — tisto smrt, zaradi katere je bila njegova vljudnost in prijaznost tako moreča.?
IL GIORNO
Na milanskem listu IL GIORNO pa se Ugo Ronfani vprašuje, če je bil Pasolini «prekleti? pisatelj ali pa žrtev nasilja, če je bil nekoliko nor in kolerik, kot se je prikazoval v javnosti, ali pa je bil blaga, «katoliška» duša, kot so ga poznali prijatelji. Kakršna koli bo resnica, ki bo izšla iz policijskih zapisnikov — poudarja Ronfani — prepričan sem, da je Pasolini, ta
genialni psihopat iskal na sipinah pri Ostii med barakami in mladimi nasilneži drobec svoje mladosti. Zaradi ironije usode pa je našel smrt, nesmiseln in nepotreben zlo čin. ki je postal potrošno blago v naši družbi, kot je pred nedavnim zapisal v nekem svojem članku.»
«V teh letih — nadaljuje člankar — je Pasolini kot zgubljen iskal življenje, iskal je ljubezen in prizanesljivost, vendar je srečal le nasilje in smrt. V današnji mladini ni spoznal več mladine petdesetih let, videl jo je odtujeno, zgubljeno, žrtev potrošniške družbe, tej-levizije in slabe šole. Kmečke in paleoindustrijske Italije ni bilo več, te praznine pa ni se napolnila bur-žujska in na videz tolerantna družba.
Ta Italija bo sedaj govorila o Pa-solinijevih dveh dušah, obnavljala. bo priljubljeno temo «prekletega pisatelja», vključila bo njegov spačen obraz v črno literaturo skupno z Villonom in Genetom. Obujala bo spomine na oddaljen in nepojasnjen dogodek iz leta 1961, ko ga je uslužbenec oencinske črpalke obtožil ropa, ali še bolj oddaljen dogodek iz leta 49, ko naj bi bil vpleten v študentovsko orgijo, obujala bo spomine na njegov izzivalni nastop in na prav tako izzivalno delo. Za fašistično desnico je bil Pasolini vselej spolni sprevrženec, psihopat in nevaren.
«Za to Italijo, ki ni trpela njegovih kritik in pridig, je bil Pasolini res preklet, vendar pa je imel brez dvoma prav Giancarlo Vigorelli, ko je zapisal: «Dovolj je, da ga pogledaš v obraz; čeprav si nadene toliko krink, tudi masko Kajna, bo Pasolini vselej Abel in kot on žrtev nasilja.» Tistega na silja, v katerem se je kretal kot maček in ki so ga njegovi živci dojemali, ki je pretresalo njegovo dušo kot vihar stresa drevo. Pred tem nasiljem je bežal, sanjal je o novi «zlati dobi»' o svetu: rimskih predmestij, ki ga je odkril še mlad, ko je bil lačen resnice, kot so oili protagonisti njegovih romanov lačni kruha.
«Kot se je staral, se je starala tudi Italija, tista, ki jo je spoznal v letih svoje «boljše mladosti», živel je kot poet in doživljal vsa protislovja in nedoslednosti moralno onesnažene države že dalj časa je imel zgrešene zmenke, a ne po svoji krivdi. Nemiren, samotarski. jezen je imel v sebi vzmet, hlastal je • po svobodi. Vendar se je svet' spremenil, ■ postal je družba, ki jo je opisal’ v svojem zadnjem filmu «Centoyenti giornate di Sodoma», ki ga je spominjala na Dantejev Pekel. V noči med L in 2. novembrom mu je smrt pripravila zasedo v obroču sipin v Ostii.»
l’tìnità
«S Pasolinijem — piše komunistično glasilo UNITA' je italijanskega kultura izgubila velikega predstavnika, italijansko demokratično. gibanje pa vztrajnega in zavzetega aktivista. Do zadnjega je bil naš sogovornik, pazljiv, o-ster in brezkompromisen. V polemikah in diskusijah z njim smo imeli večkrat prav in prav tako smo se večkrat motili. Z njim je bilo lahko «imeti prav», pozivati ga k zgodovinski stvarnosti, zavračati njegove paradokse. Motili pa smo se, ko- nismo dojeli njegove resnige. ki jo je skušal posredovati in ki jo je trpeče doživljal.
«Fašisti so ga vedno sovražili, ker je bil simbol tistega, kar so vedno zavračali: kulture, civilizacije, iskanja. Zaradi tega je Pasolini gledal na delavsko gibanja in na komunistično stranko z dialeK-tičnim pristopom. V vsakem odločilnem trenutku je bil na pravilni strani.
«Njegova smrt je tragedija naše družbe.»
OB TRAGIČNEM KONCU PIER PAOLA PAŠOLINIJA
Izredno bogata žetev za 53 let življenja
Prve verze je koval v Furlaniji-Vedno nove zbirke in romani Pri filmu sodeloval s Fellinijem in drugimi - Nato pa kar sam
Vest o tragičnem koncu italijanskega pesnika, pisatelja, filmskega režiserja, eseista Pier Paola Pašolinija, ki je bil tako popularen, da so ga označevali enostavno s PPP, je v trenutku obšla vso Italijo. Nič čudnega, njegova ustvarjalnost in družbena zavzetost sta zajemal' tolikšne panoge kulturne dejavnosti, da se je z njim srečaval visoko zahteven kulturni in javni delavec, pa tudi najbolj prenrost človek.
Pier Paolo Pasolini se je rodil 5. marca 1922 v Bologni kot sin poklicnega častnika. Oče Carlo je bil po rodu iz Romagne, mati pa je bila iz bližnje Furlanije, kjer je Pier Paolo Pasolini nekaj let tudi živel in sicer v Gasarsi. Tu se je tudi naučil narečja svoje matere in se začel tudi literarno izražati v "urlanščini. Leta 1942 je izdal tudi svoje «Poesie a Casar-sa». V Gasarsi je rier Paolo Pasolini živel do 1949 in začel tu izdajati tudi svojo revijo «Quaderno romanzo».
Svoje poezije v furlanščini je avtor izdal nato še v knjigi «La meglio gioventù», ki je izšla leta 1954. Toda Pasolini ni več pesnikova! le v furlanščini ampak tudi v italijanščini in prvi njegovi verzi so 1958 izšli v zbirki «L’usignolo della Chiesa cattolica».
Pasolini tedaj ni več živel v Furlaniji, ker se je bil 1949. leta preselil v Rim. Tu se je lotil svojih prvih del v nevezani besedi. Napisal je dva romana o prebivalcih rimskih predmestij, bolje povedano o tistih nesrečnih ljudeh, ki na robu «svetega mesta» životarijo v barakah, ki jih sproti izpodriva širjenje mesta. Gre za podproletariat, za tisoče in tisoče ljudi, ki jih pripelje v mesto želja po lažjem in bogatejšem življenju, niso pa pripravljeni na zahteve, ki jih nd človeka terja veliko mesto. O teh ljudeh, o njihovih težavah je 1955. leta napisal knjigo «Ragazzi di vita», štiri leta pozneje pa ie izšla knjiga «Una vita violenta». Obe deli sta vzbudili v italijanski javnosti precej polemike. Del kritike se je postavil na njegovo stran, del pa proti. Posebno tedaj, v petdesetih letih tudi bolj razgledani in napredno usmerjeni ljudje še niso bili pripravljeni na tako odkrito obravnavanje pa čeprav perečih problemov. Smo sicer tedaj že doživljali italijanski neorealistični film, toda način kot je določene teme obravnaval Pier Paolo Pasolini in še posebej njegov način izražanja, vse to je šlo preko določenih tedaj še ustaljenih mej.
Pier Paolo Pasolini je poleg o-menjenih del napisal še vrsto drugih. Tako je leta 1957 izdal zbirko poezij «Le ceneri di Gramsci», štiri leta pozneje jc izšla njegova zbirka «La religione del mio tempo», leta 1964 pa je izšla njegova zbirka «Poesia in forma, rosa».
Dva romana o ljudeh iz rimskih predmestij smo že omenili. Leta 1962 pa je izšel njegov roman «II sogno di una cosa», tri leta pozneje je izšlo njegovo delo «Alì dagli occhi azzurri», leta 1968 pa njegov roman «Teorema», po katerem je pozneje napravil film.
Toda Pasolini ni bil samo pesnik in pisatelj, bil je tudi esejist, umetnostni kritik, filmski režiser in filmski scenarist. Leta 1960 je njegova študija «Poesia popolare italiana» vzbudila precej zanimanja, skoraj tako kot sta vzbudili zanimanje njegovi «Poesia dialettale» in «Passione e ideologia» iz leta 1964.
Omenili smo že, da se je Pasolini ukvarjal tudi s filmom. Prvič je stopil v stik s filmom 1955. leta, ko je napisal scenarij za Sol-
Odnos oblasti do beneških Slovencev, ki se morajo še vedno boriti za to, da bi jih priznali kot take, ima zelo hude posledice tudi na njihov jezikovni položaj. Ta položaj je še veliko hujši pri tistih Benečanih, ki živijo v tujini, ter pri njihovih otrocih.
Zato je razumljivo, da so na sobotnem kongresu Zveze slovenskih izse’jencev iz Beneške Slovenije bili prisotni poleg drugih hudih problemov. s katerimi se morajo danes spoprijemati izseljenci povsod po svetu, tudi jezikovni problemi, ki so pri beneškoslovenskih izseljencih dokaj specifični v primerjavi z istimi problemi drugih izseljencev.
Na te probleme je prisotne opozoril delegat Lucerna Lojze I. Te-doldi, ki je poudaril, da so beneški izseljenci prisiljeni govoriti najrazličnejše jezike, da pa se nobenega jezika ne morejo dobro naučiti. Tako noznajo iz bogate palete slovenskega iezika sam« svoje domače narečje, nimajo pa možnosti, da bi spoznali tudi slovenski knjižni jezik, saj jim to šolski sistem povsem onemogoča. Prav tako je šibko tudi njihovo šolsko znanje italijan ščine, ki največkrat ustreza samo birokratskim potrebam. Ko gredo v tujino, se naučijo še nekaterih tujih jezikov, a tudi te poznajo sa-
mo toliko, kolikor jim je to potrebno na delovnem mestu v tujini. To svoje jezikovno neznanje pa prenašajo naprej na svoje otroke.
Razloge ::a tako stanje je govornik identificiral predvsem v dejstvu, da beneški Slovenci imajo možnosti, da bi se dobro naučili svojega materinega jezika. Navedel je primer tržaških in goriških Slovencev, ki se v šoli najprej naučijo slovenskega jezika in se zaradi tega potem z večjo lahkoto naučijo tudi italijanščine in tujih jezikov. Prav zaradi tega bi morali beneški izseljenci posvečati največjo skrb svojemu materinemu jeziku, predvsem pa skrbeti, da bi se do dobrega znanja slovenščine dokopali njihovi otroci. Zahtevati morajo, naj jim oblasti dajo to možnost, o-benem pa tudi sami za to skrbeti z najrazličnejšimi pobudami, ki si počasi utirajo po- tako v Beneški Sloveniji sami kot tudi v tujini.
Z drugega zornega kota in na podlagi drugačnega gradiva je o i-stih problemih spregovoril na kongresu tudi Jožko Cucovaz. Izhajal je namreč iz poročila prof. Ver-doodta za Evropski svet, o katerem se govori v dokumentaciji, ki je bila emigrantom dana ob vsedržavni konferenci ' emigraciji, ki je bi la konec februarja in v začetku marca letos v Rimu. Verdoodt namreč na podlagi analize šolanja emi-
grantskih sinov ugotavlja, da v vseh državah jezik emigrantov samo tolerirajo, če ga ti uporabljajo v svojem ožjem okolju, ne storijo pa ničesar za to, da bi ta jezik imel kakršnokoli pravico tudi v javnosti. Tako ravnanje sicer oblasti tako ali drugače opravičujejo, ven dar je .udi mnogo razlogov, žara di katerih bi države v svojem lastnem interesu morale priznati izseljencem več jezikovnih pravic. Med temi razlogi naj nasedemo možnost za večje vključevanje izseljencev v življenje države, kjer delajo, interes, da izseljenci ohranijo svoje izvirne kulturne vrednote, ki lahko obogatijo tudi kulturno življenje države, kjer so zaposleni, ter sled njič tudi ekonomski interesi, ki izhajajo iz dobrih odnosov med državami.
Vse to govori v prid take organizacije šolstva, ki naj ne bo asimilaciiska, ampak pluralistična. Za tak nluralistični način, pri izva janju katerega se je nujno treba snonriieti z različnimi težavami, se omenjeno poročilo za Evropski svet jasno in nedvoumno oprede l.juie.
Beneški Slovenci to stališče poz iravljajo,. obenem pa postavljajo tako organizacijo šolstva v sam’ Beneški Sloveniji kot eno svojih osnovnih zahtev.
Živa Gruden
datijev film «La donna del fiume», dve leti pozneje je sodeloval s Fellinijem pri filmu «Notti di Cabiria». Ker se je Pasolini temeljito ukvarjal z narečji, ki jim je posvečal izredno važnost, je za Fellinija predelal vse tekste v filmu «Notti di Cabiria» v rimljanski dialekt. Dve leti pozneje je sodeloval z Rossijem pri filmu «Morte di un amico» ter z
mi i n iiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiii imi imiiMimit
Y La Cappella slovenski film «Maškarada»
Kot se bodo bralci verjetno spomnili bi se bila morala lanska filmska sezona Slovenske prosvetne zveze v skedenjski kinodvorani zaključiti s jilmom Boštjana Hladnika «Maškarada», film pa tedaj ni bil na razpolago. ■
Preden začne novo filmsko sezono, o kateri upamo, da bomo lahko kmalu poročali, je hotela SPZ dopolniti lanski spored, in predvsem retrospektivo slovenskega režiserja Boštjana Hladnika. V sodelovanju s klubom La Cappella bo zato danes v torek 4.. in jutri v sredo 5. novembra ob 19. in 21.30 prikazala v dvorani tega kluba (Ul. Franca 17) omenjeni film. Kdor je lani kupil abonma za 12 slovenskih filmov, bo z njim lahko brezplačno vstopil, kdor ima le lansko izkaznico SPZ ali pa letošnjo izkaznice 'Cappelle, bo lahko kupil listek za 500 Ur.
«Maškarada» iz leta 1970 je za slovela predvsem zaradi drzne e-rotike mnogih prizorov, ki je oov-zročila mnogo polemik, tako da je film izšel v Sloveniji v skrajšanj verziji, v Trstu pu bomo lahko gledah celotno verzijo.
Bolojninijem pri filmih «Notte brava» in «Il bell’Antonio».
Doslej, kot vidimo, Pasolini sodeluje kot scenarist ali stranski sodelavec z velikimi filmskimi mojstri. Toda leta 1961 se preizkusi tudi sam kot scenarist in režiser. Tega leta namreč napravi svoj prvi odličen film «Accattone», s katerim prodre tudi na festivalu v Karlovih Varyh, kjer mu podelijo najvišje priznanje. Naslednjega leta napravi film «Mamma Roma» z odlično Anno Magnani.
Zdi se, da je to obdobje njegovo najbolj plodno obdobje, saj hkrati ustvarja lastne filme in piše scenarije za druge. Iz te dobe izhaja tudi njegov veliki film «II vangelo secondo Matteo», za katerega je dobil tud’' veliko priznanje v Benetkah; leta 1966 pa je napravil tudi film «Uccellacci e ucelli-ni», v katerem je igral glavno vlogo Totò.
Našteli bomo še nekaj njegovih del. Leta 1967 je napravil «Kralja Ojdipa», .i leta pozneje «Me-deo», 1968 in 1969 je spravil pod streho že omenjeno «Teoremo» in «Porcile». Ti dve deli smo navedli skupaj zato, ker se je kritika v zvezi z njima močno razcepila. Leta 1971 je Pasolini napravil film «Dekameron», naslednjega leta je spravil na filmski trak slovito delo «Racconti di Canterbury», naslednjega leta pa spet film «Fiore delle Mille e una notte». Gre za nekakšno trilogijo. Istega leta, torej 1973 je Pasolini napisal scenarij za «Storie scellerate».
Navedli smo le glavna dela in glavne naslove, toda ne vseh. Še veliko naslovov bi bilo treba navesti, če bi hoteli navesti vse bogastvo, ki ga je Pier Paolo Pasolini dal v svojih 53 letih življenja italijanski kulturi. Še pred nedavnim je zaključil svoj film «Salò o le 120 giornate della città di Sodoma».
Ugo Guarino v «Costanzi»
V četrtek, 6. t.m., ob 17. uri bodo v prostorih palače Costanzi odprli razstavo tržaškega slikarja in kiparja Uga Guarina,
Ugo Guarino se je rodil v Trstu 1927. leta. Je sin mešanega zakona: oče je Italijan, mati Slovenka. Z umetnostjo se je začel ukvarjati že pred obilnimi dvajsetimi leti, ko ga je pot popeljala iz Trsta v Milan, kjer je živel od 1952 do 1961. Leta 1961 se je odpravil v Pariz, kjer je živel dve leti, nakar je odplul čez Atlantik. V New Yorku je živel štiri leta in se nato spet vrnil v Milan.
Doslej je Ugo Guarino že veliko samostojno razstavljal in to najprej v Trstu, kjer je priredil svojo prvo razstavo v galeriji Casanuova leta 1953, nato je razstavljal v Milanu, v Zagrebu, v New Yorku, Connecticutu in spet velikokrat v Milanu ter ponovno v Trstu. Vrhu tega je sodeloval pri neštetih kolektivnih razstavah doma in v tujini. Sedaj se ponovno predstavlja svojemu tržaškemu občinstvu, za katero je pripravil več «prič» kot je prof. Franco Basaglia ocenil njegova dela, to se pravi «prič boja, kjer subjekt, zatiranec, človek, ki so ga zreducirali na predmet, istoveten s klopjo, na kateri je sedel, lahko spozna tisto, kar ga je uničevalo s tem, da odkrije v teh pričah ne samo predstavo lastnega uničenja temveč tudi brezimen in krut obraz zatiralca».
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Košuta, 6. vaditi, 11.	prepovedan.	14. iz,	16
Američan, 17. ne, 18. žal, 20. en, 21. vas, 22. pik, 24. shod, 26. ras. 27. copata, 28. arijec, 29. vol, 30. opij,	33. bel,	34.	Devin,	35.
O.K., 36. cinik, 38. eden, 39. atom. 41. četa, 42. Mac, 43 trener, 45. cel, 46.	on, 47.	premeten,	49.
V.A., 50.	tris. 51.	Asti.
NAVPIČNO: 1. KRIŽ, 2. Š.P.. 3. ura, 4. tema, 5. ape, 6. več, 7. Adam, 8. Dan, 9. in 10. Ines, 12. oreh 13. vino, 15. zapovedan, 17. naselitev, 19. Lipovec, 21. vajenec, 23, Kalin, 24. Sao. 25 daj.. 26. ribič, 31. potem, 32 ikone. 34. demon, 37. Kalan. 39. Ares, 40. Meta, 43. tri, 44. res, 47. P.R.. 48. N.T.
........................................
NA SOBOTNEM KONGRESU V TAMINESU V BELGIJI
Specifični jezikovni problemi izseljencev iz Beneške Slovenije
PONUDBA OBČINSTVU
ZA 300 MILIJARD OBVEZNIC 10% 1975 - 1982 II. EMISIJA
ENEL
ENTE NAZIONALE PEK L’ENERGIA ELET'l RICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
NOMINALNA VREDNOST
IZDANE PO
DONOS
1000 LIR 990 LIR 10,50 «/o
Užitek s 1. oktobrom 1975 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. aprila in 1. oktobra - Povračilo z letnimi izžrebanji, začenši s 1. oktobrom v letih 1980, 1981 in 1982 - Poprečno življenje 6 let - Svežnji po 1000 obveznic.
DA VCNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v prid države ali krajevnih ustanov, vključujoč davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni dohodninskega davka na fizične osebe, dohodninskega davka na juridične osebe ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE ZNAČILNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme: dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na voljo občinstvu po zgornjih cenah bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA, v katero so vključeni sledeči zavodi:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA — CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA — BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - BANCO DI NAPOLI - BANCO DI SICILIA — MONTE DEI PASCHI DI SIENA - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE -CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA CENTRALE DI RISPARMIO V. E. PER LE PROVINCIE SICILIANE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI — ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA -BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA D’AMERICA E D'ITALIA - BANCO AMBROSIANO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - CREDITO COMMERCIALE - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - CREDITO VARESINO - BANCA S. PAOLO BRESCIA _ BANCO DI GHIA VARI E DELLA RIVIERA LIGURE - ISTITUTO CENTRAI .E DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI E ARTIGIANE
Naročila se sprejemajo od 5. do 12. novembra 1975 pri zgoraj navedenih bančn:h zavodih. razen v primeru nemjnvliene predčasne zapore in se bo ■'adostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel na razpolago vsak zavod.
TOREK, 4. NOVEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.00	Počastitev spomina neznanega junaka
12.30	Poljudna znanost: Obisk v muzeju
13.30	DNEVNIK
14.00	ZADNJI RAJ
Dokumentarec, ki ga je napravil Folco Quilici, opisuje priročne lepote otokov južnega Pacifika. Film pa ne prikazuje le čudovitih pokrajin, ki so ostale še nedotaknjene, pač pa tudi zanimivosti, posebnosti, svojskosti prebivalcev teh otokov, ki so ostali pristni in iskreni. Posebnosti teh ljudi, ki se zdijo človeku tako imenovanega razvitega sveta otročje naivna, so pravzaprav jedro tega prikaza
15.30	Giocando a golf, una mattina
16.30	Program za najmlajše
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za mladino: HČERKA AFRIKE, peta epizoda
18.10	Nocoj nastopa Jair Rodriguez
Enrico Simonetti bo prikazal občinstvu novega idola brazilske lahke glasbe Jaira Rodrigueza, ki je v precejšnji meri preusmeril brazilsko ljudsko glasbo 19.20 Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 GAMMA
Tretje nadaljevanje dela, ki so ga pripravili Flavia Nicolini, Fabrizio Trecca in režiser Salvatore Nocita.
21.45	Vittorio Veneto
Oddaja bo govorila o zaključnih bojih v prvi svetovni vojni. Italijanska vojska, ki se je bila umaknila po kobaridskem porazu vse dol preko Piave, je 24. oktobra 1918 ■'ačela s protinapadom in avstrijska vojska, ki se je do tedaj skupno z nemško vojsko upirala ob Piavi, je začela popuščati in se v razsulu umikati. Sicer je prišlo še do kake večje avstrijske vojaške poteze, kot na primer 28. oktobra, toda koj zatem se je razsulo nadaljevalo do polnega poloma
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme
18.45	športni dnevnik
19.00	Arheologija: IZVIR ZGODOVINE, tretje nadaljevanje
20.30	DNEVNIK
21.00	Planet ženska: ZDRUŽENE DRŽAVE
Zaključuje se oddaja, ki je v nizu nadaljevanj prikazala razmere, v katerih živi ženska v raznih krajih in v raznih predelih sveta. Tokrat bo govor o ameriški ženski, konkretneje o ženskah v ZDA, kjer je človek dosegel najvišjo ekonomsko raven in kjer je v konsumistični miselnosti ženska na videz dosegla popolno enakopravnost. Toda primer mlade ženske Sally, ki je prišla V New York, da bi se tu uveljavila kot umetnica, dokaže, da je tudi v ZDA ženska še daleč od enakopravnosti. Sicer pa je zanimiv sledeči podatek; 37 odstotkov zločinov, ki jih registrirajo v državi New York, so zločini nasilja proti človeku, prven stveno gre za spolna nasilja nad žensko
22.15	Srečanje z Marcellom Roso
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 11.20, 14.10 in 16.00 TV ŠOLA
Moj dom, Mala nočna glasba, Računstvo, Ruščina, Učenci pred samero. Izražanje, Disneyev svet. Glasbeni pouk, Zgodovina BiH
17.45	Umba kumba in lončarjeva hči, otroška oddaja
18.00	Obzornik
18.15	Znameniti živalski vrtovi
V	današnji oddaji bo ljubljanska TV prikazala živalski vrt v Baslu
18.43 Ne prezrite: KAKO NASTANE LUTKOVNA PREDSTAVA
Oddajo so posneli med nastajanjem lutkovne predstave Naceta Simončiča «Prvi partizan» ki jo je uprizorilo ljubljansko Lutkovno gledališče v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Sodelavci pri predstavi pripovedujejo p nastanku uprizoritve od zasnove besedila pa do premiere. Oddaja ' hkrati prikazuje različne lutkovne tehnike od klasične ročne lutke pa preko javajk in mimičnih lutk vse do marionete in razkrije potek lutkovne predstave s tiste strani, ki je mladi gledalec nikoli ne vidi. Bežno so se dotaknili tudi težkih prostorskih razmer, v katerih več kot 25 let delajo člani tega edinega poklicnega lutkovnega gle dališča v Ljubljani
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	DIAGONALE
21.05	L. N. Tolstoj: ANA KARENINA
V	petem nadaljevanju je Dolly, ki je z družino na kmetih pri Levinu in Kitty, obiskala obupano in izobčeno Ano. V današnjem, šestem delu nadaljevanke bo občinstvo sledilo tragičnemu zaključku zgodbe
22.00	TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
10.30	MAGDALENA, VEDENJE NEPRIMERNO, celovečerni film 22.00 Bolnišnica prihodnosti, dokumentarni film
TRST A
8.15 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 3.05 Slov motivi; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Praznična matineja;
10.00	Pesmi prve svetovne vojne;
10.30	Valčki; 11.35 Pratika; 12.50
Glasbila: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Melodije; .6 30 Eduardo De Filippo:	Filumena Marturano;
17.00	Program za mladino, 18,30 Komorni koncert; 19.00 Ansambel «Le Groupe X»; 19.10 Baro-’na arhitektura v Gorici; 19.35 Program za najmlajše; 20 00 šport;
20.30	Verdijeva opera «Dva Fo-scarja»; 22.20 Sanjaite z nami.
KOPER
6.30, 7.30, 12 30, 14.30. 17.30. 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Plošče; 9.00 Folklora; 9.15 Klavirske skladbe; 9.45 La Vera Romagna: 1035 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Jugoslavija v svetu: 14.45 Polke, mazurke in valčki; 15.40 Orkester: 16.45 Poskočne z domačimi ansambli; 17.00 Program za mladino: celodnevna šola v Kostanjevici na Krasu. 18 00 čarobna godala:	18.35 Domači
pevci zabavne glasbe; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba: 20 00 Melodije; 21.10 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila;
6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz: 11.30 Drugi, zvok: 12.10 četrti program:
14.00	Satira; 15.30 Plošče za mla-
dino; 16.30 Program za najmlajše; 17.05 Radijska, priredba:	17.25
Komorna in operna glasba; 19.30 Operni koncert: 26 20 Ponovno na sporedu z Nado; 21.15 Biancama-ria Fra botta: Klara Zetkin: 22.25 Znane popevke.
SLOVENIJA
7.00.	8.00,	9.00,	13.00,	15 00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja: 9 05 Radijska šola: Jutro, 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?: 11.05 Promenadni koncert; 12.10 Popevke: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam..'i 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na noti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Doc. dr, B. Cvetko- Epilepsija; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Slov. koncertni umetniki; 18.05 V torek na svidenje! 18.35 Lahke note; 19 40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!:
20.00	Slov. zemlja v pesmi; 20.30 S. Dahi - C. Lundberg: Mesečna vernvnica: 21.15 Zvočne kaskade: 22.20 Simfonične preobrazbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo.
	
	
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečen trenutek za umetnike Nekdo vam bo dokazal svoje prijateljstvo. BIK (od 21.4 do 20.5.) Dobri izgledi na uspeh, če boste nagli ter odločni. Imeli boste vso pod-	Skušajte doseči, da Dodo vaše z misli upoštevane. Postavite se P° robu določenemu pritisku.	. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.UD Povečal se bo vaš poslovni doo ček. Posvetite večer izobraževal-
poro družine.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) O-gibajte se povezavi z osebami, ki jih komaj poznate. Podpora prijatelja v neki važni zadevi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Z nekim uspehom boste lepo uveljavili svojo osebnost. Prisluhnite glasu srca.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) Storite vse, da bi odpravili spor med prijatelji. Srečne ure z ljubljeno o-sebo.
DEVICA (od 23 R. do 22 9.) Računajte z lastnimi močmi. Krajša ločitev vam bo omogočila poznavanje svojega srca.
TEHTNICA (od 23.9, do 22.10.)
20.12-)
nemu čtivu
STRELEC (od 23.11. ^	-
Nastopile bodo težave s PrecN niki. Sporekli se boste z ljubljen« osebo.	,
KOZOROG (od 21.12. do 20.^
Sprejeli boste neke odgovorno® v najprimernejšem trenutku, nimiv pogovor s prijatelji. n VODNAR (od 21.1 do 19-2-) nekoliko dobre volje boste r delikatno vprašanje. Brzdajte s jo občutljivost.	„
RIBI (od 20.2. do 20.3.) bistrostjo se boste obvarovan P vmešavanjem v spore. Del boste zaupanja najmlajših,
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V PRIČAKOVANJU TRŽAŠKEGA DERBIJA
Po visoki zmagi Triestina osamljena na vrhu Borovi mladinci z izvrstno igro
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Neodločen izid v deželnem derbiju v Gorici
Pro Gorizia in Ponziana sta prikazali zadovoljiv nogomet - Triestina (še brez poraba) igra iz kola v kolo solidne je
Triestina — Legnago 4:0 (2:0)
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchetta, Zanini, Politti, De Luca, Monticelo, Andreis, Fontana, Goffi, Foresti (73. min. Ludwig), Dri.
LEGNAGO: Franceschi, Tarocco (27. min. Zambrin), Bianco, Moro, Giuliani, Rebecchi, Veronese, Sbam-bato, Mantiero, Gobetti, Tomizioli.
Z visoko zmago nad Legna-gom je Triestina ohranila vodstvo in celo povišala prednost pred Adriesejem, ki je bil primoran na bel izid v tekmi s šibkim Bassanom. Adrieseja je dohitel tudi Audace, ki je presenetljivo premagal Mestrino, ki je po tem porazu zaostala za vodečimi. Njen zaostanek je po 7 kolih že prevelik, da bi lahko nadoknadila zamujeno.
S presenetljivo zmago v Por-togruaru je Monfalcone naredil lep korak na lestvici, medtem ko sta Dolo in Chievo, ki sta remizirala brez gola s San Donà oziroma s Sampietrese ohranila položaj na zgornjem delu lestvice. Tja pa se je vrinila tudi Montebelluna, ki je sicer s pomočjo 11-metrovke (šesta v tem prvenstvu) odpravila požrtvovalni Pordenone.
Na spodnjem delu lestvice sta nekoliko popravili položaj tudi Pro Gorizia in Ponziana, ki sta se razšli v deželnem derbiju z delitvijo točk. Tudi Lignano tokrat z remijem v Coneglianu ni zatajil.
STRELCI: 6. min. Foresti iz 11-metrovke, 34. min. Andreis, 65. min. Politti, 90. min. Goffi.
SODNIK: Paradisi iz Fana.
Visoka zmaga Triestine, ki je premagala razmeroma slab Legnago. Triestina je zaigrala na dobri tehnični ravni. Dobro se je izkazala o-bramba, ki sicer ni imela mnogo dela, sredina igrišča je slonela na razigranem Polittiju, napadalci pa kljub štirim zadetkom niso ravno zablesteli.
Gostje so precej šibka enajsterica * nezanesljivo obrambo, neprodomim napadom in pomanjkljivo krilsko in zvezno vrsto. Edini, ki se je izkazal v .vrstah Legnaga, je bil vratar, ki le z nekaj drznimi posegi rešil svoje moštvo hujšega poraza.
Domačini so prišli v vodstvo že v 6. minuti igre, ko je sodnik dosodil 11-metrovko zaradi prekrška nad Po-Uttijem. Strel Goffija je vratar u-branil, vendar se je sodnik odločil za ponovitev. Tokrat Foresti ni zgrešil. Po tem zadetku so gostje medlo reagirali in prav tedaj se jim je Ponudila edinstvena priložnost, da bi izenačili. Sbambato pa je sam pred yrati neverjetno zgrešil. Postopoma J« Triestina prevzela pobudo v svoje roke in je z Andreisom zasluženo Podvojila.
V nadaljevanju so se gostje predstavili na igrišče v desetih zaradi
Dalle Crode (Ponziana): ponovno v ekipi
poškodbe Tomiziolija (prej so namreč že zamenjali poškodovanega Tarocca). To so seveda domačini izkoristili ter so diktirali tempo igre in ko so gostje ostali v devetih za-adi izključitve Giulianija, je bilo praktično tekme konec. Legnago se je le branil. Triestina pa je bila stalno v napadu. Pred koncem so bili Tržačani še dvakrat uspešni in sicer s Polittijem in z Goffijem, ki se je tik pred koncem z lepim golom oddolžil navijačem za zgrešeno 11-metrovko.
V. H.
Pro Gorizia — Ponziana 1:1
PRO GORIZIA: Siricano, Tricarico, Furlani, Martelossi, Patruno (46.
min Zuttion), Di Tommaso, Ridolfi, Barozzi, Pontel, Michelut, Valesi.
PONZIANA: Zadel, Bembo I, Girello (46. min. Bembo II.), Del Piccolo, Gattonar, Vecchiet, Gramola, Olivier, Dalle Crode, Lenardon, Trentin.
SODNIK: Zanari iz Novare.
STRELCA: v 3. min. p.p. Trentin, v 23. min. Pontel.
Nedeljski derbi med Pro Gorizio in Ponziano se je zaključil brez zmagovalca in brez poraženca. Končni izid je vsekakor pravilen, saj sta si bili ekipi enakovredni. Dodati pa je treba, da so Goričani pokazali nekoliko boljšo igro, še posebno v prvem polčasu, zaradi česar bi si z
iiiiiiiiiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
iiiiiiiiiiiiuiimminuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiuiiiiiiiiiHiiiiiii
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2
Goričanom gre, Tržačanom ne
Z zmago nad ekipo Pintinox se je Patriarca še bolj približala vrhu, ki si ga trenutno delita Canon in Alco. Junak tekme v Gorici je bil ponovno Gàrrèt, ki jè ižštopal nad vsemi z odlično igro in z vrsto točk. Sam je namreč kar polnil koš nasprotnikov ter na koncu zbral 31 točk. S tem pa je tudi postal najboljši strelec v A 2 ligi. V devetih kolih je Garret dosegel skupno 269 točk, to je le za las manj kot 30 na tekmo. Drugi je trenutno Goder, medtem ko je Taylor le deseti.
Tržačani so tudi tokrat odšli z i-grišča praznih rok. Po dobrepa začetku prvenstva so zašli v črno serijo tekem ter so padli na sam rep lestvice. Sicer pa si proti Alcu niso mogli pričakovati več kot častnega poraza, saj je Nikoličeva četa trdno prepričana, da se ponovno vrne v društvo najboljših, to je v A 1 ligo.
(Na sliki Garret, kateremu predsednik Bora Emil Gombač predaja odlikovanje ob zaključku dolinskega turnirja, na katerem je osvojila zmago prav goriška Patriarca).
padalcev pa je Portogruaru preprečilo, da bi prišli do zadetka. V nadaljevanju igre so Tržičani organizirali vrste na sredini igrišča in v obrambi, tako da so domačini odslej z večjo težavo prodirali do vratarja Ge-rettija. V glavnem se je igra odvijala na sredini igrišča in le od časa do časa sta ekipi izvršili napadalne akcije.
V drugem polčasu so domačini o-streje pritisnili, da bi prišli do gola. Zaradi tega so se Tržičani zaprli v obrambo ter so opustili začetne napadalne namene. Ko je že vse kazalo, da bodo domačini prišli do gola, je Monfalconeju uspel protinapad.
prepričljivo premagali Scoglietto
Težka in razburljiva zmaga openskega Poleta, ki je tako obdržal prvo mesto na lestvici - Klobas nezaustavljiv (32 točk)
Bor — Scoglietto 91:65 (44:30)
BOR: Perko 4, Marassi 2, Lukša 6, Sestan 1, Sancin 8, Košuta 6, Klobas 32, Mazzucca, Vatovec 16, Ražem 16.
SCOGLIETTO: German 7, Fiore 4, Voltollina, Conca 7, Buffi 14, Fer-foglia 8, Pecchiari 2, Detela 11, Mi-los Foretti
SODNIKA: Mengotti in Tamaro iz »Trsta
PROSTI METI: Bor 9 na 22, Scoglietto 9 na 22.
PON: Sancin (85:48).
V svoji do sedaj najboljši prvenstveni tekmi so borovci že v soboto premagali Scoglietto s prepričljivim izidom. Plavi so tokrat zaigra-
li zelo uspešno in učinkovito predvsem v obrambi, ki je bila prej njihova glavna hiba. Že od začetka so naši košarkarji vsilili nasprotnikom hiter tempo in povedli z rezultatom 25:10. Ko pa je bilo treba ostreje pritisniti, je Bor vidno popustil in obdržal isto prednost do konca prvega polčasa. Za goste je bil usoden drugi del. Plavi so z agresivno obrambo zmedli nasprotnike, saj so ti zgrešili več napak pri podajah, pri vodenju in pri metanju na koš. S Klobasom, Ražmom in Vatovcem so borovci zadevali od vsepovsod, tako da je bil delni izid že 73:34 v njihovo korist. Tu je trener Lakovič poslal na igrišče vse razpolož-
nekoliko večjo koncentracijo lahko zagotovili tudi celoten izkupiček. Kar pa je najvažnejše, je dejstvo, da prihaja Pro Gorizia v zadnjih tekmah v dobro formo. To je že dokazala prejšnjo nedeljo, ko je izbojevala svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu, v tekmi s Ponziano pa je potrdila svojo dobro kondicijsko pripravljenost. Brez dvoma so k temu veliko pripomogli novi igralci, ki jih je društvo kupilo konec oktobra in ki so dali čisto drugi pečat ekipi.
Nedeljsko srečanje se je odvijalo v znamenju zanimive igre. Gostje so nepričakovano prišli do gola že v 3. minuti igre, ko je odlični Trentin premagal Siricana. Goričani niso po tem golu vrgli puške v koruzo, organizirali so svoje vrste in z nepreneh-nimi napadi ogrožali Zadelova vrata. Prizadevanje Goričanov se je konkretiziralo v 23. minuti igre, ko je Pontel dosegel izenačenje. Goričani so po zadetku še naprej napadali, da bi prišli v vodstvo. Odlična obramba Tržačanov pa je odpravila vse nevarnosti.
Portogruaro — Monfalcone
0:1 (0:0)
PORTOGRUARO: Canella, Drigo,
Tronco, Siccardi, Bergamo, Chiave-sio, Biasotto, Geretto, Zanon, Dalla '>
Venezia (38. min. Lazzaro), I :n , Loret] ana Kralj je sunila kroglo kar 11,69 m daleč, nara-co, Bertini, zeiesnich, sgubin, Mus-scajinica Fatnzia radovau pa je skočila v dal tino 4,oo m
sin, Bartussi, Truant (46. min. Di :	J
Lena), Zulich, Chelleri.
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimuiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHHiimiiuuiHiiiiiH»M*u»utiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiitiiiiiiiiimn
ATLETIKA r
ZADNJE ATLETSKO TEKMOVANJE V TRSTU
Za borovki uspešen zaključek sezone Kralj in Radovan izboljšali rekorda
SODNIK: Maggi iz Lodi ja STRELEC: Bartussi v 31. min.' d.p. S precejšnjo mero sreče si je Monfalcone zagotovil celoten izkupiček v Portogruaru in se po tej zmagi povzpel še više na lestvici. Tržičani so stopili na igrišče z namenom, da bi v Portogruaru iztržili remi. To je bilo razvidno tudi iz same i-gre, ki so jo predvajali gostje.
Srečanje se je pričelo z domačini v napadu. Pomanjkanje pravih na-
Lestvica najboljših strelcev:
4 ZADETKI:
Paesanti (Adriese), Gregorot-ti (Chievo) in Gaiotti (Montebelluna) ;
3 ZADETKI:
Meroni (Audace), Moro (San Dona), Brugagnolo (Mostrina), Varnier (Montebelluna) in Goffi (Triestina) ;
2 ZADETKA:
Del Fa vero (Mestrina), Fermenti (Audace), Bartussi in Di-lena (Monfalcone), Della Pietra in Mantellato (Pordenone), Lupo (Montebelluna), Politti, Andreis in Foresti (Triestina), Inferrerà in Trentin (Ponziana), Vianello (Coneglianese), Pe-lizzari (Lignano), Cavicchioli (Sampietrese) in Mestriner (Bussano).
IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllIIIIIIIIHIIIIIlllllllllIIIHUHIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIin
Cercosti prvak
BOLOGNA, 3. — Ekipa Cercosti iz Riminija je nov italijanski prvak v bezbolu. Cercosti si je odločilne točke zagotovil v odloženem srečanju z moštvom Derbigum iz Bologne. Drugo mesto je zasedla ekipa Bernazzoli, tretji pa je Canonier. Moštvo Cuminicucine iz Ronk se je uvrstilo na deveto mesto. Kar se tiče izpada iz lige, je stvar precej zapletena, saj ima sedaj glavno besedo sodniška komisija. Na vsak način je najmanj točk zbral Derbigum.
BOKS
Kamaci evropski prvak
KOLN, 3. — Turški boksar Cerna! Kamaci je v Kolnu osvojil evropski naslov superlahke kategorije. Kamaci je namreč s tehničnim k.o. v sedmem krogu premagal Španca Ramosa Gomeza-Fouza.
Sodil je Italijan Angelo Poletti.
RUGBY
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Tržaško univerzitetno moštvo zasluženo premagalo Ljubi j ano
Gosti so z nepopolno postavo igrali podrejeno
V nedeljo je bilo v Trstu prijateljsko srečanje v rugbiju med tržaškim univerzitetnim moštvom Cus ter ljubljansko ekipo. Gostje iz Slovenije, kjer postaja v zadnjih časih rughi vse bolj popularna igra, so se sicer predstavili v precej nepopolni postavi in so zato odigrali podrejeno vlogo. Tržačani pa so prikazali lep rughi ter so zasluženo o-svojili zmago. Končni rezultat (31:15) je precej realen.
Ekipa Cus igra v tretji italijanski ligi in je s tem srečanjem izkoristila premor v prvenstvu.
BUENOS AIRES, 3. — V zadnjem dnevu mednarodnega atletskega mitinga je prvo mesto v skoku v višino osvojil sovjetski skakalec Sergej Senjukov, ki je preskočil višino 2,20 m. Drugi je bil Italijan Bergamo, ki se je ustavil pri 2,05 m.
REGGIO EMILIA, 3. — Znana bolgarska odbojkarica Marija Mineva je izjavila, da bo tudi letos nastopala za italijansko prvoligaško šesterko Burrogiglio.
Zadnje letošnje tekmovanje se je za atletinji Bora Loredano Kralj in Patrizio Padovan končalo izredno uspešno. Izkupiček sobotnega tekmovanja v Trstu sta dva nova odlična društvena rekorda.
Poglaviten del prireditve je sicer predstavljalo deželno prvenstvo v štafetah za mladinske kategorije, lepo vreme pa so izkoristili še za nekaj tekem za posameznike. Že na začetku so tako atletinje začele metati kroglo. Borovka Kralj je takoj pokazala, da je v zelo dobri formi in že med ogrevanjem je sunila 4 kg težko orodje preko 11 metrov. Prvi uradni met ji je nato docela spodletel, drugi pa je znašal že 10,74 m. V tretjem poskusu je skoraj izenačela prejšnjo znamko z rezultatom 10,54 m. Finalna serija se je začela s slabim metom pod 10 m, v petem poskusu pa je krogla le poletela do 11,69 m. Društveni rekord je bil s tem izboljšan za 10 cm. Zadnji met je bil tudi dolg.
H
Enrico Bovone (Sapori Siena)
Sodniki so ji namerili 11,36 m. Loredana Kralj je brez težav osvojila prvo mesto.
Druga borovka, Padovan, ki je kot naraščajnica nastopila sama, je dosegla 8,45 m. Nekoliko manj od o-sebnega rekorda, ker ji metanje krogle še povzroča tehnične preglavice.
Obe atletinji sta se nato preselili na zaletišče za skok v daljino.
V	naraščajniški konkurenci, ki je bila boljša od članske, je borovka Padovan takoj prevzela vodstvo s skokom 4,74 m, to je 5 cm pod o-sebnim rekordom.
Goričanka De Zorzi je medtem zabeležila neveljaven skok preko 5 metrov, kar se je posrečilo tudi borovki, ki je sicer z obilnim prestopom gladko presegla mejo 5 metrov. Borova predstavnica je nato v tretjem skoku popravila svoj rekord z odličnim 4,85 m in v četrtem pristala skoraj pri enaki razdalji (4,82 m). Goričanka pa je preskočila 5 m in z rezultatom 5,05 m dokončno povedla, medtem ko se borovka ni več izboljšala. Zadnji skok je bil sicer ponovno zelo dober, vendar zaradi prestop« neveljaven.
V	ostalih panogah za posameznike so dosegli zelo dobre rezultate. Goričanka De Zorzi je 100 m z ovirami pretekla v 16”1, Tržačan Belladonna pa je v troskoku dosegel kar 14,95 m.
Na domačih tleh se je tako letošnja atletska sezona uspešno zaključila. Danes je na sporedu miting v Novi Gorici, katerega se bodo verjetno udeležili nekateri a-tleti iz Trsta in Furlanije, konec meseca pa bo atletsko tekmovanje v Pulju. Bor se teh prireditev ne bo udeležil, možno pa je, da bodo gostovanje izkoristili drugi tržaški atleti.
k. b.
HOKEJ
DARMSTADT, 3. — Na evopskem mladinskem prvenstvu v hokeju na travi je zmagala Portugalska.
Končna lestvica je taka: 1. Portugalska, 2. Španija, 3. Nizozemska, 4. Italija, 5. ZRN itd.
mednarodni teniški turnir, za katerega so organizatorji razpisali v skupni vsoti kar 200 milijonov lir nagrad. Sam zmagovalec bo prejel 60 milijonov lir.
ATLETIKA
RIM, 3. — Jutri bo v Rimu mednarodno tekmovanje v hoji na 20 km dolgi p>rogi. Poleg Abdona Pamicha bo nastopil tudi znani mehiški tekmovalec Colin, ki je s časom 1.26’03” postavil letos najboljši dosežek na svetu v tej panogi.
Ijive košarkarje, ki so ohranili visoko vodstvo do konca srečanja. Naši fantje bodo zaposleni spet danes v srečanju z Don Boscom.
edko
Polet — Don Bosco 67:63 (25:30)
DON BOSCO: Bosic 3, Zonta 23, Milan F., Milan Fr, 21, Di Pasquale, Riosa (kap.), Cappellani, Simo-netti 12, Žago 4, Blasi.
POLET: Danev 2, Kalin, Taučer 12, Sosič 29, Vitez 14, Škabar 2, Tavčar (kap.) 8, Ferluga.
PROSTI METI: Polet 7:20; Don Bosco 7:12.
PON: Bosic (53:48), Riosa (55:53), Zonta (61:65).
SODNIKA: D’Occhio in Polh.
V napeti in razburljivi tekmi so poletovci iztrgali tretji par točk v gosteh proti tržaškemu Don Boscu in s tem ostali na vrhu lestvice. O-penci so tekmo začeli zelo slabo in so zaostajali za domačini v vsem prvem polčasu. Proti sicer skromnemu presingu so zgubljali preveč žog in zgrešili ogromno število metov izpod koša.
Namesto da bi se izboljšalo, se je stanje v drugem polčasu še poslabšalo. Domačini so si pridobivali vedno večjo prednost in so po šestih minutah drugega polčasa vodili že za trinajst točk. Zdelo se je, da bo poraz poletovcev neizogiben, tu pa se je nekaj spremenilo. Igralci Don Bosca, prepričani v zmago, so popustili in dopuščali Opencem, da so se jim začeli počasi približevati. Ko so se tega zavedli, je bilo že prepozno in se niso več mogli (zaradi utrujenosti in nervoze) upirati Boletovim protinapadom in Sosiču, ki je v drugem polčasu dosegel kar 21 točk. Minuto in pol pred koncem tekme so Openci izenačili (61:61) in s tremi uspešnimi protinapadi dosegli zmago, v katero so že obupali.
Kljub slabemu dnevu openskih i-gralcev lahko najdemo v njihovi igri eno pozitivno točko: naši igralci so že tretjič zmagali zaradi zagrizenosti in volje do zmage. Upaj-' mo, da se bo tako tudi nadaljevalo.
TENIS
HONOLULU, 3. — Od 8. do 23. maja 1976 bo na Havajih velik
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Košarka je ponovno stopila na sce v katerih igra več slovenskih ekip. so v soboto prepričljivo zmagali.
spremlja
no. Začela so se številna prvenstva. Na sliki vidimo mladince Bora, ki Za žogo se bori Mazzuca, akcijo pa Bažem

i
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA »


Ko smo torej prišli na Leninov trg, je bil seveda *e prepoln ljudi v pričakovanju začetka slovesnosti. Tu bili tudi že najvišji partijski in vladni predstavniki Gruzije, med njimi tudi prvi sekretar gruzinske kompar-Uje Ševardnadze. Ko so me gostitelji seznanili s prvim človekom gruzinske republike, sem bil v nekem smislu »rtalce presenečen. Pred menoj je stal za sovjetske razbere razmeroma mlad visoki partijski funkcionar, saj hima niti petdeset let, čeprav mu rahlo osiveli lasje nikakor ne dajejo starostnega videza. Po postavi manjši, a vendar lahkoten in skladen, mi je Ševardnadze ponudil sv°jo majhno, a lepo oblikovano roko, se prijazno, na-^ntehnil in me pomenljivo pogledal. Stala sva pred mna 2ico čakajočih in le malce spoštljiva razdalja njegovih sodelavcev je pričala, da se pogovarjam s človekom, ki Je za Gruzijo v zadnjih treh letih storil mnogo, postal P° svojih odločnih in brezkompromisnih stališčih znan nc samo po Sovjetski zvezi, temveč tudi v tujini. Ko sem omenil, da sem o njem veliko slišal in tudi bral, se J® na vse to le bežno nasmehnil, kot, češ saj to ni v bistvu nič velikega in zanimivega. Vendar se mi zdi, da
bi bilo dobro ob tej priložnosti malce več zapisati o vsem, kaj se je dogajalo v Gruziji in v čem je postal moj sogovornik ševardnadze, po stroki sicer zgodovinar, «nova metla» v Gruziji.
Vse se je začelo 1972. leta z znanim «tbilisijskim primerom», ko so v CK KP SZ ostro obsodili tbilisijsko partijsko organizacijo zaradi pomanjkljivega izvajanja sklepov XXIV. kongresa in drugih napak. Leto kasneje, 1973, pa je moj sobesednik kot prvi sekretar KP Gruzije razkril, da je šlo za negativne pojave v vsej republiki, ne pa samo v njeni prestolnici. Zanimivo je, da so prav v Gruziji zaradi njenih specifičnih in drugih okoliščin prišli najmočneje do izraza najrazličnejši družbeni ekscesi, ki so bili v popolnem nasprotju s politiko zaostrovanja delovne, proizvodne in ideološke discipline, ki jo uveljavlja na vseh področjih sedanje sovjetsko vodstvo.
Tako je bil takrat seznam ševardnadzejevih obtožb na račun dotakratnih razmer v Gruziji obsežen in je zadeval vsa področja družbenega življenja republike. Naj hujše so bile njegove obtožbe na račun položaja in od nosov v sami partiji, odkoder so, kot je kazalo, tudi iz virale vse pomanjkljivosti. Tako je Ševardnadze menil, da so posamezni partijski voditelji «dejansko izgubil’ stik z množicami», da pri svojem delu niso upoštevah kolektivnih izkušenj in kolektivnega mnenja, da so po polnoma izgubili občutek odgovornosti pred partijo in družbo, kar vse je seveda logično vodilo v «subjektivizem in voluntarizem». Takšne lastnosti so bile, po njegovih besedah, značilne za posamezne vodilne funkcionarje KP Gruzije, pa tudi za funkcionarje pokrajinskih središč in rajonskih komitejev.
Številni sekretarji rajonskih in mestnih komitejev so s svojim nekritičnim in popustljivim odnosom do teh pojavov prispevali k «nenačelnosti, familiarnosti, vzajemni
potuhi, prilizovanju, kar je omogočilo, da so se razvili dobičkarstvo, podkupljivost, poneverjanje socialistične lastnine». Posamezni voditelji so živeli razkošno, priskrbel? so si hiše, vile, z lahkoto so prihajali do avtomobilov, gradili so si garaže in podobno. Pred vsem tem pa je vodstvo republike zapiralo oči. Namesto, da bi takšne voditelje kaznovali, so jih celo postavljali na višje položaje in jih volili v organe partije in sovjetov.
Prav tako kot v partiji, je bil položaj kritičen tudi v gruzinskem gospodarstvu. V Gruziji se je takrat namreč na široko razpasla praksa zniževanja planskih obveznosti, kar so obsodili tudi na plenumu CK KP Sovjetske zveze. Gospodarski voditelji so na najrazličnejše načine dosegli,
Na razstavi v galeriji otroških risb
da so jim, na primer, samo v letu 1972 zmanjšali planske obveznosti za 150 milijonov rubljev. Toda tudi novi, «revidirani» plan so takrat v repubiliki dosegli samo z 97,8 odstotka. 135 gospodarskih organizacij v Gruziji je imelo takrat 91,6 milijona rubljev «proizvodnega primanjkljaja». Posledica vsega tega je bila, da so v Gruziji tisto leto povečali proizvodnjo le za 0,3 namesto za 6 odstotkov, kolikor je bil predvideval plan.
Dalje je vladala v podjetjih Gruzije zelo slaba delovna disciplina. Samo zaradi «pohajkovanja» med delovnim časom so v tej republiki, ki šteje manj kot pet milijonov prebivalcev, izmed katerih jih še vedno več kot polovica živi na vasi, izgubili več kot 4 milijone delovnih dni.
Zato je bilo tu razširjeno preseljevanje delovne sile iz podjetja v podjetje, kar je negativno vplivalo na delovno disciplino in storilnost. «Ptice selivke», kot pravijo tu takšnim delavcem (in to naj bi bil vsak četrti delavec), so odhajale predvsem v tiste delovne organizacije, «kjer ni delovnih norm in kjer poleg redne proizvodnje opravljajo še tako imenovano dodatno proizvodnjo».
Težave so imeli tudi v kmetijstvu. Kar 11.000 kolhoz-nikov, sposobnih za delo, v tem letu ni delalo na kolhoz-nih poljih, a 60.000 kolhoznikov je delalo manj kot 50 dni v letu. Toda zato so pridno obdelovali «ohišnice», od katerih so imeli neposredno korist. Računajo, da se je takrat okoli 20.000 ljudi ukvarjalo s prodajo pridelkov z ohišnic v vseh večjih mestih in tudi v več kot tisoč kilometrov oddaljeni Moskvi. Tako zdaj ni več videti na moskovskem «kolhoznem trgu» Gruzincev, katerih stojnice so bile vedno dobro založene, cene pa celo trikrat višje, kot v državnih trgovinah.
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
4. KOLO L ITALIJANSKE LIGE
OB REKORDNEM ŠTEVILU GOLOV (22) NAPOLI IN JUVENTUS ŠE NA VRHU
Najvišjo zmago je dosegel Milan proti Ascoliju ■ Trojka na dnu lestvice
Po nedeljskem počitku v prvi i-talijanski nogometni ligi zaradi nastopa Italije proti Poljski so v .4. kolu dosegli kar 22 golov, pravi rekord za poprečne italijanske napadalce, ki so znani zaradi svoje «e-konomije»' pri streljanju na nasprotna vrata.
' V Veroni pa so dosegli skupno kar šest zadetkov. Napoli je namreč premagal domačine s 4:2, potem ko je Verona vodila po prvem polčasu z 1:0.. Neapeljčani pa so v tem drugem delu pokazali zares lepo in učinkovito igro, tako da je bila Verona brez moči. Zadnji gol je minuto pred koncem dosegel «Mister dve milijardi», ali bolje Savoldi, ki je v tem prvenstvu zbral že tri gole in tako delno upravičil izredno vsoto, ki jo je zanj porabil predsednik Feriaino.
, Če je Napoli zasluženo zmagal v Veroni, pa je Juventus le s sodnikovo pomočjo strl odpor Cagliariju in predvsem razburjenega Gigija Rive, ki so ga Juventusovi branilci dvakrat podrli v kazenskem prostoru. Vse kaže, da je Juventus tudi letos naletel na . . . pomoč sodnikov, ki so bili že v prejšnjih letih dokaj radodarni do Agnellijevih varovancev.
Napoli in Juventus torej ostajata na vrhu lestvice, njun najnevarnejši nasprotnik pa je Milan, ki je visoko odpravil Ascoli, s 4:0. Milan je igral brez Chiarugija in Rivere in je povsem zadovoljil svoje navijače. Že jutri pa bo v milanskih vrstah spet zaigral Rivera, v nedeljo pa Chiarugi.
Na dnu lestvice je tako ostala «trojka razočaranih»: Como, Cagliari in Verona. Te ekipe so v štirih kolih zbrale le po dve točki.
Prvo zanesljivo prvenstveno zmago si je priborila tudi Fiorentina, ki je doma premagala Perugio s 3:1, spet pa je razočaral Lazio, ki se je moral na lastnih tleh proti pomlajeni Bologni zadovoljiti le z delitvijo točk.
Nekaj podatkov o tem četrtem kolu.
Doseženih je bilo 22 golov. Prvoligaši so imeli na razpolago štiri enajstmetrovke, ki so jih vse realizirali. V tem kolu ni bil noben nogometaš izključen. Tri ekipe so zmagale doma, dve v gosteh, tri srečanja so se končala pri neodločenem izidu. Zanimivo je tudi, da se nobena tekma ni končala pri belem izidu.
V RAZNIH POKALNIH EP
Juventus že izločen? Hajduk brez težav
Jutri bo spet živo na evropskih igriščih za razna pokalna prvenstva.
Pokal prvakov
Juventus bo igral povratno tekmo doma proti Borussii. V prvem srečanju so bili Turinčani poraženi z 0:2, tako da bo njihova naloga v jutrišnji tekmi izredno težka.
Hajduk bo odpotoval v Belgijo s prednostjo štirih golov. Spličani so namreč v prvem srečanju premagali Molenbeek s 4:0.
Pokal pokalnih prvakov
Nič lažjo nalogo pa ne bo imela Fiorentina, ki bo gostovala v NDR. Nogometaši iz Firenc so doma premagali Sachsering z 1:0. En gol razlike pa bo verjetno premalo proti močnim nemškim nogometašem.
Borac iz Banjaluke bo sprejel v goste močno belgijsko moštvo An-derlecht, ki je v prvem srečanju s 3:0 odpravilo jugoslovanske nogometaše.
Pokal UEFA
Lazio bo gostoval v Barceloni. V prvem srečanju so Rimljani b.b. izgubili z 0:3. Praktično so torej že izločeni. Roma in Milan pa bi se
morala uvrstiti v nadaljevanje tega pokala. Roma je na švedskem proti Oesterju izgubila z 0:1, Milan pa je na Irskem igral neodločeno z ekipo Athlone (0:0).
Beograjska Crvena zvezda se bo spoprijela z nemškim prvoligašem Hamburgerjem. V Beogradu sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu 1:1. Saviču in tovarišem bo torej v ZRN trda predla.
ODBOJKA
ANCONA, 3. — Letos bo za italijanski prvoligaški odbojkarski klub Lubiam igral tudi Poljak Skiba,
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Forst slavil vMllattu Snaldero klonil v Sieni
Jura ohranil prvo mesto na lestvici najboljših strelcev - Že danes na sporedu deseto kolo
Enajsterica Milana je v nedeljo dosegla najvišjo zmago. Benetti in tovariši so namreč premagali Ascoli s 4:0 in pokazali dobro formo. Gre omeniti, da bo že jutri v pokalnem srečanju spet zaigral Gianni Rivera
Deveto kolo je za nami in že danes bodo ekipe prve italijanske košarkarske lige odigrale deseto kolo.
Deveto kolo pa ni prineslo nikakršnega presenečenja. Derbi kola je bil v Milanu, kjer sta se spoprijela domači Cinzano in državni prvak Forst. Naloga Marzo-ratija in tovarišev pa ni bila povsem lahka. Cinzano je nudil nasprotniku močan odpor, proti koncu tekme pa so bili državni prvaki le prisebnejši in so tako zmagali s tremi točkami razlike. Marzorati (29) in Recalcati (20) sta bila najboljša pri gosteh, pri domačinih

13. KOLO 1. JUGOSLOVANSKE ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
Partizan dohitel Crveno zvezdo Dve izključitvi in poraz Olimpije
Izdatna zmaga Borca iz Banjaluke - Državni prvak Hajduk prisiljen na remi
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu po trinajstem kolu vodita beograjska prvoligaša Crvena zvezda in Partizan. Medtem ko igra Partizan vse bolje, pa bi vodilna Crvena zvezda skoraj ostala praznih rok doma, saj se je rešila poraza v Vojvodino šele v drugem polčasu.
Ljubljančani so odšli na Reko s trdnim namenom, da bi osvojili vsaj točko. Dolgo časa so bili enakovreden tekmev, toda tudi izredna borbenost jim ob dveh izljučitvah ni mogla preprečiti minimalnega poraza.
Izredno razpoloženi so bili v tem kolu nogometaši Borca iz Banjaluke, ki so se z izdatno zmago nad Sarajevom tudi krepko povzpeli na lestvici in sicer na sedmo mesto, kar je za novinca nedvomno velik uspeh. Prvi gol za Borca je padel že v prvi minuti igre. Po izenačenju Sarajeva pa so si domačini zagotovili zmago z zadetkoma v zadnjih štirih minutah.
Prvo delitev točk je dosegla tudi Budučnost iz Titograda, ki se je razšla z Radničkim iz Niša brez gola. Nekaj tekem je bilo odločenih v zadnjih minutah igre. Tako je Radnički iz Kragujevca odpravil Slobodo šele deset minut pred koncem z golom iz prostega strela. Prav tako se je vrnil Velež iz Sarajeva z dvema dragocenima točkama in to po zaslugi Halilhodžiča, ki je tako prekinil tradicijo porazov lastne enajsterice na Koševu.
Zagrebški Dinamo je pred domačimi gledalci le slavil z zmago, ki mu ne dela nobene časti. Zmagoviti gol je padel že v osemnajsti minuti prvega polčasa, toda to je obenem tudi najboljši dokaz, da Dinamo letos nima dobrega napada, saj so v trinajstih tekmah prav tolikokrat potresli nasprotnikovo mrežo. Sobotni spopad med Čelikom in lanskim prvakom Hajdukom ni u-resničil pričakovanj.
Enajsterici sta se razšli brez zmagovalca in žreb zadetka. Tako o-stane Hajduk še naprej ne-
Momčilo Vukotič je bil tudi tokrat najboljši v vrstah Partizana, ki je v nedeljo premagal v mestnem derbiju Beograd z 2:0
premagan v gosteh, Čelik pa neporažen pred domačimi gledalci.
Na lestvici je tako Partizan — po osmih zaporednih tekmah neporažen — dohitel Crveno zvezdo. Splitski Hajduk pa zaostaja za točko za beograjskima tekmecema. Zanimivo bo naslednje kolo, ker igrajo vsi trije v gosteh. Olimpija je po zadnjem porazu zdrknila za dve mesti niže na iestvici. Po remijih Buduč-nosti in Radničkega (N) ter zmagi Radničkega (K) sta Sloboda in Var-
liiiuuiiiMiuiHiiiiimiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiuiHnimHHimimimumuHi
wm&rmfwm
Cagliari — Juventus Cesena — Sampdoria Como — Roma Fiorentina — Perugia Lazio — Bologna Milan — Ascoli Torino — Inter Verona — Napoli Brindisi — Spal Palermo — L.R. Vicenza Sambenedett. — Pescara Pisa — Arezzo Reggina — Sorrento
KVOTE
13 — 758.000 lir 12 - 43.000 lir
1. -
2. -
4. —
5. —
6. -
1.	Nevarrcte
2.	Furore
1.	Zambone
2.	Larciano
1.	Calarca
2.	Tessitore
1.	Panino
2.	Flutto
1.	Frasca
2.	Letkiss
1.	Zoster
2.	Corallo
X
X
2
1
2
X
X
2
X
1
1
X
KVOTE
12 - 4.999.830 lir 11 —	326.000 lir
10 —	30.600 lir
Vse Polj krožijo govorice, da bo kaj kmalu na sporedu «evropsko srečanje leta», to je med Parlovom (na sliki) in Italijanom Adinolfijem
nmmiininn,mimi, .......muli.................................................................................limimi limili.....	......................................m  ............
dar še bolj zaostala. Sredina lestvice je izredno izenačena, saj je razlika med petim in petnajstim mestom samo pet točk.
KOLESARSTVO
V CIUDAD MEXICU
Schuiten domov brez rekorda
Tudi tretji naskok, svetovnega prvaka v zasledovalni vožnji Roya Schuitena, da bi izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji ni uspel. Tudi to pot se je moral ustaviti že po trinajstih prevoženih kilometrih, katere je prevozil v 16’05”92, isto razdaljo pa je prevozil rekorder Merckx v 15’33”74. Kot izgleda, Nizozemcu nadmorska višina 2240 m ne prija in že kratkotrajen napor ga spravi v veliko krizo. To se mu je pripetilo v vseh treh ponesrečenih poskusih.
To ni prvi slučaj, da se nekateri športniki ne morejo prilagoditi na tako nadmorsko višino, kjer je zrak redkejši. Isto se je pripetilo tudi Bračku in še prej drugim športnikom pred olimpijskimi in med sarnimi igrami leta 1968.
NAMIZNI TENIS
«MINI — SPENT 75»
Rekordno število tekmovalcev
Letošnje 21. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, ki bo od 20. dò 22. novembra v dvorani Tivoli, se v resnici lahko imenuje tudi «mini' - SPENT 75», saj bodo razen Japonske nastopile vse svetovne velesile v tej športni panogi. ,
Skupno je prijavljenih dvajset držav, Kitajska iin Švedska bosta prišli v Ljubljano celo vsaka z dvema reprezentancama, domačini pa bodo igrali celo s tremi. V moški konkurenci bo tekmovalo 27: ekip. Med posamezniki bo nastopilo 90 igralcev ter 60 igralk. To bo obenem tudi prvo večje namiznoteniško tekmovanje v Sloveniji po izredno dobro uspelem svetovnem prvenstvu pred desetimi leti v Ljubljani, saj je bil SPENT obenem tudi prvo tekmovanje v novi športni hali Tivoli. Za letošnje mednarodno prvenstvo Jugoslavije ali «mini - SPENT 75» vlada veliko zanimanje.
Poleg častnih gostov so prireditelji povabili tudi bivše, reprezentante; ki so zastopali Jugoslavijo pred desetimi leti na. prvem svetovnem prvenstvu v dvorani Tivoli. Med povabljenimi so tudi Edo Vecko, Ištvan Korpa, Vojislav Markovič in Cirila Pirc.
Seznam prijavljenih držav za mini «SPENT 75» je tale: Anglija, ČSSR, Francija, Italija, Kanada, Kitajska, Madžarska, Nigerija, Romunija, škotska, švedska, ZDA, Bolgarija, Poljska, ZRN, Indonezija, Avstrija, SZ, Grčija iin seveda Jugoslavija.
5. KOLO 1. JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE LIGE
Jugoplastika že sama Ljubljančani zmagali
Lanski prvak Zadar je na dnu lestvice brez točke
Prva jugoslovanska košarkarska liga poteka v znaku velike izenačenosti. Vse kaze, da ostaja nesporen favorit v tej sezoni Jugoplastika iz Splita, ki je doma brez večjih težav odpravila še enega neugodnega nasprotnika, kot je Rabotnički iz Skopja. To ekipo namreč trenira Lazar «Grk» Lečič, ki je pred dvema letoma sedel na Olimpijini klopi in se je uveljavil zlasti zaradi svoje temperamentnosti. Jugoplastika ni padla v številne polemične «zanke» kričečega Lečiča in je tako zadala Skopjancem pravo «košarkarsko lekcijo».
Lanski prvak Zadar je še enkrat ostal praznih rok. Tokrat je igral v Beogradu s Partizanom in izgubil le z dvema točkama razlike. Že to dejstvo potrjuje, da Partizan še ni v taki formi, da bi lahko upal na državni naslov. Tekma po TV med Partizanom in Radničkim FOB je jasno pokazala, da je rak rana Partizanove peterke igra pod košem. Partizan skratka nima takih centrov, ki bi lahko prilično zaustavljali Jerkova, Maroviča, Knega in druge.
Vse bolj pa preseneča Metalac iz Valjeva, ki je v radost in žalost svojih navijačev. Metalac namreč izgublja tudi doma proti skromnim nasprotnikom, večkrat pa tudi preseneča z zmagami na tujem ali pa
iiiiJUliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
VATERPOLO
EVROPSKI POKAL PRVAKOV
PARTIZAN IN CANOTTIERI V FINALU
Tudi v pokalu pokalnih prvakov po en italijanski in jugoslovanski zastopnik
Pokal prvakov
BEOGRAD, 3. — Vaterpolist Partizana in Beograda so finalisti tudi letošnjega evropskega pokala prvakov. Kot je znano, so Beograjčani lanski prvaki tega pomembnega tekmovanja in se bodo letos potegovali za ta naslov skupaj z Vasasom iz Budimpešte ter italijanskim prvakom Canottieri iz Neaplja ter Nizozemskim prvakom De Robbenom.
Partizan - Vasas 7:7, Košiče - Calata Saraj 8:2, Partizan - Galata Sa-raj 18:0, Vasas - Košiče 9:2, Partizan - Košiče 10:2, Vasas - Galata Saraj 14:4.	* * *
NEAPELJ, 3. — Can. Neapelj - Rote Erde 4:2, Barcelona - SKK Stockholm 9:6, Can. Neapelj - SKK Stockholm 5:1, De Robben - Rote Erde 11:8, Can. Neapelj - Barcelona 8:2, De Robben - SKK Stockholm 6:5, De Robben - Barcelona 7:6, SKK Stockholm - Rote Erde 5:4, Can. Neapelj - De Robben 4:1, Barcelona - Rote Erde 5:4.
LESTVICI
BEOGRAD
Partizan Beograd 5, Vasas 5, Košiče 2 in Galata Saraj 0.
NEAPELJ
Canottieri Neapelj 8, De Robben 6, Barcelona 4, SKK Stockholm 2 in Rote Erde 0.
Pokal pokalnih prvakov
Za evropski pokal pokalnih prvakov pa se bodo potegovali vaterpolisti Mladosti iz Zagreba, Civitavecchie, Orvosija ter Neptunusa iz Nizozemske.
Tudi v tej konkurenci sta bila dva polfinalna turnirja — v Šibeniku in Civitavecchii. Igralci Mladosti so premagali vse tri nasprotnike, kot tudi zastopniki Orvosija in Madžar-ske
CIVITAVECCHIA
IZIDI: Civitavecchia - Olympiakos 8:7, Orvosi - Olympiakos 8:2, Orvosi - Civitavecchia 5:1.
LESTVICA
Orvosi 4, Civitavecchia 2, Olympiakos 0.
ŠIBENIK
Izidi: Mladost - Odense 9:2, Nep-tunus - Akademik 9:4, Mladost -Neptunus 8:5, Odense - Akademik 6:4, Mladost - Akademik 15:4, Neptunus - Odense 5:3.
LESTVICA
Mladost Zagreb 6, Neptunus Ode-^e 2, Akademik 0.
DVIGANJE UTEŽI
celo proti nekaterim favoritom, kot je bil v tem kolu Radnički FOB, ki je dopotoval v Valjevo z resnim namenom, da osvoji obe točki. Mlada ekipa Lokomotive je doma potrdila svojo moč in odpravila Borac s 17 točkami razlike.
Tudi Ljubljančani so le osvojili drugi prvenstveni par točk proti Industromontaži in so delno popravili svoj položaj na lestvici.
Po jugoslovanski TV smo si lahko ogledali beograjski derbi med Bekom in Crveno zvezdo. Zasluženo so zmagali košarkarji Beka, ki so zlasti prevladovali pri igri pod košema, žižič se je pod vodstvom drugega zveznega trenerja Rajačiča vidno izboljšal in tudi ostali košarkarji Beka se v večji meri poslužujejo tega centra.
IZIDI 5. KOLA
Partizan - Zadar	86:84
Lokomotiva - Borac	89:72
Jugoplastika - Rabotnički 93:69 Metalac - Radnički FOB 84:75 Bosna - Željezničar 99:87 Beko - C. zvezda	95:85
Olimpija - Industromontaža 98:89 LESTVICA
Jugoplastika Split 10, Partizan Beograd 8, Lokomotiva Zagreb, Metalac Valjevo, Radnički FOB, Beograd, Beko Beogrkd in Rabotnički Skopje 6, Olimpija Ljubljana, Bosna Sarajevo, Željezničar Sarajevo, Borac čačak in Industromontaža Zagreb 4, Crvena zvezda Beograd 2, Zadar 0.
PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Zadar - Crvena zvezda, Rabotnički - Beko, Industromontaža - Jugoplastika, Željezničar - OLIMPIJA, Borac - Bosna, Radnički FOB - Lokomotiva, Partizan - Metalac.
TENIS
MANILA, 3. — Italijanski teniški igralec Corrado Barazzutti je izgubil sklepno srečanje v glavnem mestu ! Filipinov
pa je bil najboljši strelec Bianchi (26).
Drugo zmago v gosteh je dosegel Sinudyne v Rietiju, kjer je premagal Vittorijevo Brino, ki je po tem porazu na dnu lestvice. Bertolotti (24) in Cerioni (26) pri domačinih sta bila najuspešnejša strelca.
Videmski Snaidero bi kmalu poskrbel za presenečenje. V Sieni je izgubil le za dve točki razlike. Spet je v gosteh odpovedal videmski najboljši strelec Malagoli, ki je v Sieni dosegel le dve točki.
V ostalih tekmah ni bilo presenečenj.
Izidi 9. kola	
Brili - Chinamartini	92:67
Mobilgirgi - Mobilquattro 99:87	
Cinzano - Forst	84:87
Jolly - IBP Rim	80:79
Brina - Sinudyne	78:91
Sapori — Snaidero	70:68
Ljubljanska Olimpija spet državni prvak
LJUBLJANA, 3. — Ekipa dvigalcev uteži ljubljanske Olimpije je ohranila naslov ekipnega državnega prvaka v prvi zvezni ligi. Ljubljančani — katere vodi prekaljen štab strokovnjakov — so ves čas prvenstva vodili. Pričelo se je namreč 6. februarja letos, in po devetih kolih končalo v nedeljo.
Ljubljančani niso bili niti enkrat poraženi. Tako je tradicija uspehov dvigalcev uteži spet v Sloveniji. Prednik Olimpije TAK Ljubljana je bil petkrat državni ekipni prvak, sedemkrat je bila najboljša osiješka Slavonija, po dvakrat pa Ri-jeka in Radnički (Sambor).
Ljubljančani so v zadnjem kolu premagali v Sarajevu Bosno z 8:4.
1
-

; :


" : - -
.....	-..frT
■■__m


A LIGA
IZIDI 4. KOLA
Juventus — Cagliari	1:0
Cesena — Sampdoria	1:1
Como — Roma	0:0
Fiorentina — Perugia	3:1
Lazio — Bologna	1:1
Milan — Ascoli	4:0
Torino — Inter	2:1
Napoli — Verona	4:2
LESTVICA
Napoli in Juventus 7; Milan 6; To-•ino 5; Bologna, Cesena, Inter, Rona, Lazio in Ascoli 4; Fiorentina, lampdoria in Perugia 3; Cagliari, lomo in Verona 2.
PRIHODNJE KOLO (9.11.) Ascoli — Cesena, Bologna — Fio-■entina, Inter — Verona, Juventus — ^azio, Napoli — Cagliari, Perugia — lomo, Roma — Milan, Sampdoria - Torino
NAJBOLJŠI STRELCI 1. LIGE
I zadetkov: Pulici (Torino)
1 zadetki: Causio (Juventus)
! zadetki: Bresciani (Fiorentina), Bigon (Milan) in Savoldi (Napoli) Ì zadetka: Gola (Ascoli), Frustalu-pi (Cesena), Boninsegna (Inter), Gori (Juventus) itd.
B LIGA
IZIDI 6. KOLA
Avellino —	Novara	1:0
Brindisi —	Spal	1:0
Catanzaro — Brescia	1:1
Genoa — Reggiana	3:2
Modena —	Catania	1:0
Palermo —	L.R. Vicenza 1:0
Piacenza — Foggia	1:0
Sambenedett. — Pescara	1:0
Ternana — Taranto	0:0
Varese — Atalanta	1:0
LESTVICA
Genoa 10; Modena 8; Brescia, Catanzaro, Reggiana, Varese, Novara, Taranto in Foggia 7; Sambenedette-se in Ternana 6; Atalanta, Catania, Palermo, Vicenza, Piacenza, Avellino in Pescara 5; Brindisi 4; Spai 3.
PRIHODNJE KOLO (9.11.)
Atalanta — Avellino, Brescia — Varese, Brindisi — Piacenza, Catania — Genoa, Catanzaro — Palermo, Foggia — Modena, L. R. Vicenza — Ternana, Pescara — Novara, Reggiana — Sambenedettese, Spai — Taranto.
C LIGA
A SKUPINA
0:0
1:1
2:1
1:1
1:0
2:1
3:1
1:0
3:1
1:1
Albese — Alessandria Belluno — Pro Patria Bolzano — Seregno Clodiasott. — Mantova Junior Casale — Trento Monza — Lecco S. Angelo — Treviso Udinese — Pro Vercelli Venezia — Cremonese Vigevano — Padova
LESTVICA
Monza 15; Udinese 11; Padova, in Junior Casale 10; Venezia, Pro Patria in Bolzano 9; Mantova, Seregno, Alessandria, Cremonese, Treviso in elodiasottomarina 8; Lecco, Trento in S. Angelo Lodigiano 7; Vigevano 6; Albese 5; Pro Vercelli 4 in Belluno 3.
PRIHODNJA KOLO (9.11.) Alessandria — Belluno, elodiasottomarina — Venezia, Cremonese — S. A. Lodigiano, Lecco — Junior Casale, Mantova — Bolzano, Pro Vercelli — Albese, Pro Patria — Padova, Trento — Vigevano, Treviso — Udinese.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 7. KOLA
Audace —- Mestrina	2:1
Bassano — Adriese	0:0
Cònegliano — Lignano	0:0
Dolo — San Donà	0:0
Montebelluna — Pordenone 2:1 Monfalcone	— Portogruaro	1:0
Pro Gorizia	— Ponziana	1:1
Sampietrese	— Chievo	0:0
Triestina —	Legnago	4:0
LESTVICA
Triestina 12; Adriese, Audace 10; Chievo, Dolo, San Donà in Montebelluna 9; Monfalcone in Sampietrese 8; Conegliano, Pordenone 7; Mestrina .6; Portogruaro 5; Legnago, Lignano in Pro Gorizia 4; Ponziana 3; Bassano 2.
PRIHODNJE KOLO (9.11.) Audace — Dolo, Chievo — Bassano, Legnago — Portogruaro, Lignano — Pro Gorizia, Mestrina — Conegliano, Monfalcone — Adriese, Ponziana — Triestina, Pordenone — Sampietrese, San Donà —- Montebelluna.
” _______ 9 K____________________:
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 13.' KOLA
Ri jeka — Olimpija	1:0
Dinamo — Vardar	1:0
Radnički (N) — Budučnost 0:0 Željezničar — Velež	0:1
C. zvezda — Vojvodina 1:1 Partizan — Beograd	2:0
Borac — Sarajevo	3:1
Radnički (K) — Sloboda 1:0 Čelik — Hajduk	0:0
LESTVICA
Crvena zvezda in Partizan 19; Hajduk 18; Dinamo 17; Velež 15; Vojvodina in Borac 14: Olimpija, Čelik in Beograd 13; Ri jeka 12; Budučnost, Radnički (N), željezničar in Radnički (K) 11; Sarajevo 10; Sloboda 8; Vardar 5.
PRIHODNJE KOLO (9.11.) Olimpija — Radnički (N), Vardar — Hajduk, Sloboda — Čelik, Sarajevo — Radnički (K), Beograd — Borac, Vojvodina — Partizan, Velež — Crvena zvezda, Budučnost — Željezničar, Dinamo — Rijeka.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 11. KOLA
Varteks — Mercator	1:0
Famos — Iskra	2:0
Jedinstvo (Bih) —
Jedinstvo (Br)	2:0
Igman — Crvenka	3:0
Spartak — Proleter	2:1
Osijek —	Lectar	0:2
Bačka —	Dinamo	1:1
Novi Sad	— Karlovac	1:0
Vrbas —	Zagreb	1:1
LESTVIC/
Zagreb 17; Varteks 15; Proleter 13; Dinamo, Famos, Lectar, Spartak, Osijek in Jedinstvo (Br) 12; Mercator in Jedinstvo (Bih) 11; Novi Sad, Crvenka in Igman 10; Karlovac in Vrbas 8; Iskra 7; Bačka 6.
PRIHODNJE KOLO (9.11.) Iskra — Mercator, Zagreb — Varteks, Karlovac — Vrbas, Dinamo —-Novi Sad, Leotar — Bačka, Proleter — Osijek, Crvenka — Spartak, Jedinstvo (Br) — Igman, Famos — Jedinstvo (Bih).
NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 7 zadetkov: Geča (Sloboda), Šljivo (Sarajevo) in Filipovič (C. zvezda) 6 zadetkov: Vabeč (Dinamo), Jurišič (Olimpija), Ibrahimbegovič (Borac), Halilhodžič (Velež)
5 zadetkov: Bjekovič (Partizan), Žungul (Hajduk), Perovič (Partizan), Stamenkovič (Crvena zvezda).
z Avstralcem Casejem Ros-som. Mladi štiriindvajsetletni Avstralec je tako pospravil tudi izdatno nagrado 12.000 dolarjev, pet več kot Italijan. Podoben podvig je Rossu
uspel tudi pred dvema letoma.
* * *
Veliki teniški turnir indoor v Parizu pa se je končal z zmago Toma Okkerja, ki je po izredno ogorčenem in enakovrednem boju odpravil Arthurja Asheja. Nizozemec je zmagal pred štiri tisoč gledalci šele po petih nizih igre. Američan Ashe je bil v Parizu prvi leta 1970.
LESTVICA
Forst Cantò 18, Mobilgirgi Varese 16, IBP Rim, Sapori Siena in Jollycolombani Forlì 10, Mobilquat-tro Milan, Sinudyne Bologna in Cinzano Milan 8, Brili Cagliari in Snaidero Videm 6, Chinamartini Turin in Brina Rieti 4.
Prihodnje kolo (danes, 4.11.)
Mobilgirgi - Brili, Cinzano - Si-nudine, IBP Rim - Forst, China-mortini - Brina, Sapori - Mobil-quattro, Snaidero - Jolly.
Vse tekme se bodo pričele ob 17.30.
Najboljši strelci
Jura (Mobilquattro) 351 (poprečno na tekmo 39), Sutter (Brili) 287 (31,89), Lauriski (Brina) 254 (28,22), Sorenson (IBP) 244, Bari-viera (Jolly) 227, Marzorati (Forst) 220, Bertolotti (Sinudyne) 212, Laing (Chinamartini) 210, Brumatti (Cinzano) 199, Fleischer (Snaidero) 192, Robbins (Cinzano) 177, Bisson (Mobilgirgi) 167,
ATLETIKA
Vulovicu kros «Politike»
BEOGRAD, 3. — Tudi letošnji že 18. po vrsti kros «Politike» na hipodromu pri Carevi Čupriji je znova odlično uspel. V 27 kategorijah je priteklo skozi cilj 4280 tekmovalcev in tekmovalk. Na to izredno številno tekmovanje so pripotovali iz vseh republik in pokrajin iz 119 mest, zastopana je bila tudi Slovenija.
Najbolj številno je bilo tekmovanje pionirjev, med katerimi so tekli tudi Novomeščani. Najzanimivejše je bilo tekmovanje članov na najdaljši progi 8000 metrov. Lanskoletni zmagovalec Stevan Vulovič (AK Kosovo polje) je bil tudi to pot nepremagljiv. Njegov najresnejši tekmec Kuzmanovič, član beograjskega Partizana se je moral zadovoljiti z drugim mestom, tretji je bil mladi Janičijevič (21. maj). V tej konkurenci je bil Celjan Milovac četrti, solidna sta bila tudi Velenjčana Ba-lek (šesti) in Alič (sedmi).
V konkurenci članic je zmagala Veselinka Miloševič (Partizan), pri starejših veteranih Franjo Mihalič, mlajših pa Subotič.
ODBOJKA
V	okviru priprav na bližnja prvenstva sta se v soboto in nedeljo na Reki pomerila prvoligaša Rijeke in tržaške Novolinee. V soboto so zmagali domačini s 3:1.
V	nedeljo sta se ista tekmeca spet pomerila in to pot so bili gosf)® boljši, saj so se domačinom oddolžili z istim izidom. Marljivi raški organizatorji so povabili tudi šesterko Karlovca, ki je novinec jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva, ki se vabilu ni odzval.
Kičanovič (Partizan) je v četrtek proti Radničkcmu FOB dosegel ka 47 točk. V nedeljo proti Zadru je slavni Kičo zbral le 18 pik. Nedyonin pa ostaja Kičanovič eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev
GO M ET
V SOBOTO V 2. AMATERSKI LIGI
Vesna nepričakovano klonila proti poprečnemu Villesseju
Zarja je kljub ne preveč blesteči igri odpravila Aurisino
Vilesse — Vesna 4:0 (2:0)
VILESSE: Veliscig, Tanano, Moos, Marizza, Braida, Montanari, Salvini, Zonch, Carrara, Zampare, Budai.
VESNA: Bogateč, Visintin, Sulčič, Perisutti, Verzier, Skrem, S. Tenne, Cannelli, Bortolotti, Biagi, Tence, 13 Pribaz.
GLEDALCEV: 200.
KOTI: 7:4 za Vilesse.
Vesna je v gosteh doživela nepričakovano visok poraz proti enajsterici, ki ima sicer hitro a tehnično poprečno igro. Takoj pa moramo povedati, da je v kriških vrstah manjkalo kar pet standardnih igralcev (Košuta, Germani, Botti, Ceglia in kapetan Kelemenič). Poleg tega so nekateri igralci nastopili v vlogah, ki niso njihove. Vsekakor so te od-
hidi petega kola 2. amaterske lige so bili uspešni za gostitelje saj smo v tem anticipi-ranem zavrtljaju (tekme so odigrali že v soboto) zabeležili le dva remija in eno zmago na tujem.
Vodstvo lestvice je prevzel Libertas, ki je z visokim izidom odpravil Isonzo. Za petami Tržačanov sta ostala Zarja, ki je s klasičnim izidom premagala Aurisino, in Sagrado, ki se je proti Campanellam (gol so dosegle štiri minute pred koncem) moral zadovoljiti z remijem.
Do lepe zmage je prišlo tudi Primorje na račun S. Anne, medtem ko je Vesna doživela v Vilešah pravo katastrofo. S tem so Križani zgubili tudi nepremagljivost, ki so jo imeli od lanskega prvenstva in sicer od 19. januarja, ko so prav tako katastrofalno (6:0) podlegli Stocku Po IS prvenstvenih tekmah se je tako končala nepremagljivost Vesne. Zabeležili smo še prvo prvenstveno zmago Rosan-dre, medtem ko je izid tekme Plaminio - Costalunga odločila U-metrovka. Z belim izidom sta se razšla Fogliano in Edile A-driatica, ki skupaj z Liberta-som, Zarjo in Sagradom ohranjujeta nepremagljivost v tem prvenstvu.
n IZIDI 5. KOLA De Macori - Rosandra	0:1
Primorje . S. Anna	2:1
Libertas . honzo	3:0
Villesse - Vesna	4:0
£ar]a - Aurisino	2;0
t^dltano - Edile Adriatica 0:0 (umimn _ Costalunga	1:0
Campanelle - Sagrado	1:1
LESTVICA	,rj :
Libertas 7, Zarja in Sagrado 0, Edile Adriatica, Fogliano, Primorje, Villesse in Isonzo 5, S. Anna in Flaminio 4, Costa-lunga, Aurisino, Rosandra in De Macori 3, Campanelle 2. ZAOSTALE TEKME (4.11.1975) Edile Adriatica - Zarja Costalunga - Campanelle Vesna - Primorje S. Anna - Fogliano
hotnosti in spremembe nekoliko vplive na igro Vesne, niso pa zadostno opravičilo za tako slab nastop.
igra je bila enakovredna samo v I Y1 Polovici prvega polčasa in prav iw?"1. 80 imeli Križani nekaj zrelih P-Uožnosti ,da bi povedli, j ,Y ,nadaljevanju srečanja pa so vaji 1 igre odločno prevzeli v svoje ro-ij6, domačini, ki so «plave» nadigra-tako v obrambi, kot v napadu. Za-ij.an je bil ves trud krilca Perisut-Ja, da bi nekoliko uredil kriške vr-e. m vratarja Bogatea, ki je kljub "rim Prejetim golom lepo zadržal ce;arnib strelov domačih napadal-
. *0 je bil torej slab in tudi nesre-n nastop kriške Vesne, ki v tem P venstvu zaradi poškodb še ni mo-s a razpolagati s svojo najboljšo po-Upajmo, da bodo tudi ti po-igralci lahko kmalu vsto
?Javo.
skodovani
Pili
v moštvo in bo Vesna pokazala
Sv°jo pravo moč.
Sandor
2arja _ Aurisina	2:0
ZARja: Puzzer, Gotti, Marzi, Sa-8e, Metlika, V. Križmančič, Gr-® “On, Žagar, Bidussi, Grahonja.
aurisina: Ciacchi, Brajko, De pac°loi> Razza, Cicivizzo, Zaccaria, Rude’’ Ravenna> Sebenicco, Rascin,
Po pričakovanju je tudi tokrat
Zarja izbojevala obe točki proti so- j metrovka. Bon je uspešno realizi-
lidni ekipi Aurisine. Na prvi pogled bi tudi največji pesimist trdil, da je bila zmaga Zarje lahka, vendar ni bilo tako. Zarjani so se morali presneto potruditi, da so strli odpor Nabrežincev. V vsakem primeru je rezultat prestrog za Aurisino in lahko bi rekli, da bi bil rezultat lahko obraten in Bazovci ne bi smeli prav nič reči.
Zarja je tokrat pokazala slabo igro in samo velika doza sreče in Vojko Križmančič sta jo rešila poraza. Tudi sredina igrišča je bila, posebno v prvem polčasu, zelo nerazpoložena, tako da je to slabo vplivalo na napadalno vrsto, ki niti v enem primeru ni resno ogrožala nasprotnikovega vratarja. Le dvakrat (prvič s pomočjo enajstmetrovke) so Zarjani uspeli streljali v vrata in so tudi zadeli v čmo.
Prvi polčas je bil zelo neuspešen za domače moštvo Aurisina je neprenehoma napadala in vratar Puzzer je bil večkrat zaposlen. Vendar je v 15. min. branilec Aurisine nesrečno ubranil z roko in... enajst-
ral. Aurisina pa je še vedno pritiskala in ni spustila pobude iz svojih rok.
V drugem polčasu so si zarjani nekoliko opomogli in Grahonji se je posrečilo še enkrat pretresti nasprotnikovo mrežo in s tem praktično spraviti obe točki na varno.
Danes popoldne pa čaka Zarjo v okviru prvestva še ena zelo težka tekma proti ekipi Edile Adriatica. Upajmo, da bodo Zarjini igralci tudi tokrat uspešno zaigrali in si priborili vsaj eno točko.
Ž.
V KOLU ZAOSTALIH TEKEM 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Danes bo v središča pozornosti derbi med Vesno in Primorjem
Zarja želi v tekmi z ekipo Edile Adriatica ohraniti svojo dosedanjo nepremagljivost
MLADINSKI NOGOMET
MLADINCI CGS - Primorje Zarja - Primorec
ZAČETNIKI Breg - ChiarOola Rozzol - Primorje Mladost - Pieris
NARAŠČAJNIKI
Kras - Roianese	0:6
Fogliano - Mladost	2:0
3:0
0:0
0:3
6:0
1:1
Danes bodo odigrali štiri zaostale tekme prvenstva 2. amaterske lige, katere so odgodili pred tremi tedni zaradi močnih sunkov burje.
V	središču pozornosti bo kraški derbi Vesna — Primorje, ki bo prav gotovo privabil okrog kriškega pravokotnika rekordno število navijačev.
V	taboru Vesne je po visokem porazu v Vilešah morala nekoliko nizka, seveda, nihče ne dramatizira, vendar zgubiti nepremagljivost po 18 uspešnih nastopih gotovo ni lahko. Trener Košuta si ne dela preglavic, ker je prepričan, da bo ekipa proti Primorju pokazala, da je bil poraz v Vilešah le slučaj in to si seveda želijo tudi kriški navijači.
V	vrstah Primorja pa vlada po lepi zmagi nad S. Anno optimizem. Vsi se pa zavedajo, da bo derbi z
Vesno naporen in zahteven. Trener Verginella ima še nekaj problemov. Vse bo namreč odvisno če bo igral Barnaba, ki se je poškodoval v tekmi s Sagradom. V drugem primeru bo Primorje po vsej verjetnosti i-gralo z isto postavo kot proti S. Anni, ker tudi vključitev Bezina ni še popolnoma gotova.
Predvidevanja so za ta, kot za vsak derbi tvegana. Če presojamo trenutno formo ekip, mislimo, da sta si vsaj na papirju moštvi enakovredni. Igrišče pa bo potrdilo katero moštvo je boljše, čeprav trenutno mislimo, da bi se obe enajsterici zadovoljili tudi z delitvijo točk.
Zarja bo gost solidne ekipe Edile Adriatica, ki, kot Bazovci, še ni okusila grenkobe poraza v tem prvenstvu. Tržačani so do sedaj dosegli tri remije in eno zmago (Villesse). Pomanjkljivi so se morda izkazali le v napadu, saj so do sedaj iz akcije dosegli le en sam gol. Zarja je bila v zadetkih (pet) bolj ušpešna, predvsem je v tem začetnem delu zablestel Grahonja, ki je dosegel že tri gole. Bo tudi jutri Grahonja uspešen? Bazovci seveda na to računajo, kot tudi, da bodo ohranili nepremagljivost.
V ostalih dveh tekmah predvidevamo remi za Costalungo in zmago S. Anne nad Foglianom.
V 1. SLOVENSKI LIGI
Tokrat malo uspeha za Koper in Postojno
Šahisti v prvi slovenski šahovski ligi — zahodna skupina so odigrali srečanja 3. in 4. kola. Doseženi so bili naslednji rezultati:
3.	kolo
Koper - Svoboda Stožice	5:5
Kočevje - Iskra Ljubljana	5:5
Borec Kranj - Ribnica	8:2
Nanos Postojna - Lesce	3:7
Solidarnost Kamnik - Novo m. 4,5:5,5 Jesenice - Borovnica	6,5:3,5
4.	kolo
Novo mesto - Koper	8:2
Iskra Ljubljana - Jesenice	5:5
Borec Kranj - Nanos Postojna 7,5:2,5 Lesce - Solidarnost Kamnik 6,5:3,5
Nogometna enajsterica Gaje je v nedeljo proti Don Boscu na Padričah zaigrala zelo dobro, čeprav je nastopila brez nekaterih svojih standardnih igralcev. Gajevci so si zmago zagotovili že v prvem polčasu, ko so vodili z 2:0. Na sliki: vratar Don Bosca Sabadin je moral z drznim skokom zaustaviti žogi pot do mreže
...............................................
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
__ •VUVTA.-i, -	'	’
Tudi v drugem goriškem derbiju
Juventina močnejša od Mladosti
Primorec je na Tržaškem z lahkoto premagal enajsterico Krasa - Visoka zmaga Sovodenj
Mladost - Juventina 0:1 (0:0) Boris Guštin, Husu, M. černjava,
' Pertot (v d.p. Grmek), Darjo Guštin.
PRIMOREC: Magiica (v d.p. Bak), Apatico, Sosič, Manzutto, Križmančič (v d.p. Valenčič), Valdi Moži-
Rab>j Bandi že vrsto let nastopa za •togometno enajsterico Brega
MLADOST: Boscarol, F. Ferfolja, Visintin, Dužman, Gergolet, Donco-vio, K. Ferfolja, A. Marizza (Fer-letič), E. Ferfolja, T. Marizza in Pahor.
JUVENTINA- Plesničar, Tabaj, Mikluš, Tavčar, Nanut, Lorenzon, ivi-.čič, Russo. Montico, Marvin in
frOm1 Qppfc
STRELEC: v 88. d. p. Gomišček. SODNIK: Peltani iz Gorice.
Zarad’ odločilnega strela levega krila štandreške Juventine Gomišč-ka, dve minuti pred koncem tekme, doberdobska Mlado: t nezasluženo klonila proti enakovrednemu nasprotniku. Naj takoj povemo, da bi «plavi» zaslužili v tej tekmi po prikazani igri in zamujenim priložnostim vsaj neodločen izid.
V	prvem polčasu so domačini zaigrali boljše od gostov. V vrstah Mladosti so v primerjavi z zadnjo tekmo izvedli nekaj menjav. Tako
trjner Pivec poslal na igrišče Dužmana, ki je prevzel mesto prostega igralca namesto Gellinija. Zadnjih 15 minut je prišel na igrišče tudi Aldo Ferletič, ki je do lanskega leta igral prav pri Juventini.
V	prikazani igri obeh ekip je bil viden lep napredek od zadnjega srečanja (ob priliki turnirja 30-let-nice osvoboditve), le da se je tokrat sreča nasmehnila gostom. Pri Mladosti je sredina igrišča prevladovala in stalno zalagala napad z dolgimi žogami, štandrežci pa so pokazali večjo izkušenost, kar se jim je tudi obrestovalo v zadnjih minutah igre.
Domačini so imeli prvo priložnost v peti minuti igre, ko se je Evgen Ferfolja po lepem skupinskem prodoru znašel sam pred vratarjem. Odlični Plešničar je strel ubranil. V prvem delu tekme niso bili gostje nevarni, saj je vratar domačinov Boscarol bil skoraj brez dela.
V' drugem delu igre so domačini nekoliko popustili, pokazala se je utrujenost, pošiljali so žoge v aut ali dajali predolge podaje tovarišem. To so seveda izkoristili izkušeni Juventinci, ki so polagoma postajali vedno bolj nevarni, čeprav niso še tako kmalu ogrožali vrat domačinov, ki so morali tokrat opirati svoje moči predvsem na obrambo. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala neodločeno, kar bi gotovo zadovoljilo navijače obeh enajsteric, je Gomišček z lepim strelom zatrese] mrežo domačinov. Ostajali sta le še dve minuti do konca tekme in domačini niso imeli več časa in poguma, da bi izid ponovno uravnovesili.
F. G.
Kras — Primorec 0:4 (0:2)
KRAS: Škabar, K. . Černjava, Štoka, Trampuž, Zužič, Renzo Milic,
na, Teodor Možina, Boris Kralj Morgan, Mauro Kralj in Čuk.
STRELCI: v 15. min. p.p. Mauro Kralj, v 38. min. d.p. Čuk in v 40. min. Mauro Kralj.
Primorec je z lahkoto osvojil tret-jeligaški derbi. Ekipa Krasa pa je bila kljub zaostanku v golih večji del tekme enakovredna nasprotni kom.
Domačini so pričeli kar dobro, posebno učinkovito je zaigrala sredina igrišča, kjer sta Pertot in Husu s pomočjo Zužiča v prvih minutah pokazala nekaj res dobrih potez. Bilo je videti, da bodo Krašovci tokrat trd oreh in se bo moral Primorec krepko potruditi, da odnese pozitiven rezultat. Trebenci ,ki so začeli zelo medlo so se skušali rešiti začetnega pritiska domačinov in čakali na ugoden trenutek, da uporabijo svoje najučinkovitejše orožje, ki ga predstavlja napadalna vrsta. V 11. min. je Kras imel stoodstotno priložnost da povede, ko je Boris Guštin pred vratarjem streljal čez prečko, po podaji Marjana Černja-ve. Kmalu zatem, kot se pogosto zgodi, je Primorec' prišel v vodstvo Maurom Kraljem, ki pa ni imel težkega dela, saj sta se Škabar in Klavdij Černjava medsebojno ovirala ter tako prepustila žogo nevarnemu igralcu. V 23. min. je zopet Mauro Kralj zatresel mrežo Škabarja ,po zgrešenem posegu Renza Miliča. Ta hitri preobrat je nekoliko potrl domačine, saj bi z nekoliko več izkušenosti v obrambi lahko obdržali neodločen rezultat.
V drugem polčasu je, Kras silil v napad, toda z dokaj slabšo učinkovitostjo. Primorcu pa je uspelo v protinapadih skoraj doseči gol. Dobro se je tokrat izkazal Krasov vratar Škabar, ki je ubranil nekaj zelo težkih žog ter se tako rehabilitiral za napako iz prvega polčasa. Proti koncu so domačini nekoliko popustili. Primorec pa je v zadnjih minutah dal še dva gola. Strelec prvega je bil Čuk, drugega pa zopet Mauro Kralj, ki je izkoristil 11-metrovko, zaradi prekrška Husuja.
Končni rezultat brezdvomno preostro kaznuje ekipo Krasa, ki bi s prikazano igro zaslužila boljši rezultat. Primorec je kljub temu, da je igral nekoliko slabše, potrdil učinkovitost svoje napadalne vrste ter dejstvo, da spada v ožji krog kandidatov za prvo mesto.
O. G.
Sovodnje —- Borgo Fasulli 6:2
(2:1)
SOVODNJE’ Provvidenti, Batistič (Biasiol), Kovic, Gruden, Fer-
folja, Petejan, Tomšič, S. Florenin, igrišču popravili slab vtis iz prejš-™ ™	njega nastopa, tako da so z dobro
igro z golom Bolcicha in Iztoka Grgiča in to že v prvem polčasu, odpravili nemočno tražaško ekipo Don Bosca.
Gajevci so tokrat iz disciplinskih razlogov nastopih brez Stranščka, Vršeta in kapetana Rismonda, v vrste ekipe pa se je spet vrnil vratar Kante, ki predstavlja skupno z Dobrilo glavno moč v obrambi. Dobro se je tokrat pomikala sredina igrišča, predvsem z Iztokom Grgičem na čelu, ki predstavlja pravo presenečenje pri «zeleno - rumenih», medtem ko so napadalci zapravili številne priložnosti, tako da bi bil rezultat lahko višji.
Zmago, kot rečeno, si je Gaja zagotovila že v prvem polčasu. To je bilo tudi pričakovano, kajti po prejšnjem neuspehu so domačini morali zmagati. Po odmoru bi po prikazani igri domačini zaslužili še' višji rezultat, vendar so gostje nepričakovano (šest minut pred koncem) rezultat znižali,
D. G.
C. Marson, B. Marson, P. Florenin.
GOLI ZA SOVODNJE: C. Marson (3), B. Marson, P. Florenin in Petejan (1).
Sovodenjci so si v srečanju z ekipo Borgo Fasulli zagotovili prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Končni izid v korist slovenskih predstavnikov dokazuje, da so bili Sovodenjci toKrat za stopnjo boljši od nasprotnika in to je bilo razvidno tudi iz same igre, ki so jo stalno vodili Marsonovi varovanci.
Srečanje se je pričelo dokaj slabo za slovensko enajsterico, saj so gostje prvi prišli do gola. Zadetek je Sovodenjcem dal nov polet, tako da so ostreje pritisnili in prišli do izenačenja, ob koncu polčasa pa povedli.
Domačini so se v drugem polčasu razigrali in bili še štirikrat uspešni, medtem ko so nasprotniki dosegli svoj drugi gol ob koncu srečanja.
Nedeljska tekma je pokazala, da prehajajo Sovodenjci iz nedelje v nedeljo v boljšo formo in kar je najvažnejše: tudi napadalci so se uigrali. Kopica golov, ki jo je so-vodenjska napadalna vrsta dosegla proti ekipi Borgo Fasulli potrjuje, da bo odslej ekipa postala trd oreh za vsakega nasprotnika.
Breg — Sampvito 2:0 (1:0)
BREG: Taurian (Krmec L.), Ro-dela, Krevatin, Sancin (Dussi), Sovič, Kauski, Lovriha, Klun, Krmec V., Mikuš, Sternad.
STRELCA: Mikuš in Krmec. Kljub temu da so «plavi» nastopili v okrnjeii postavi, so z enim golom Mikuša v prvem in enim golom Krmca v drugem polčasu premagali ekipo Sampvito. Brežani so se od vsega začetka pognali v napad in so že v uvodnih minutah prešli v vodstvo. Gostje so zagrizeno reagirali, vendar je obramba Brega zanesljivo odbijala njihove protinapade.
Po odmoru pa je postala igra bolj živčna, vendar je našim zastopnikom uspelo doseči še drugi zadetek s Krmcem, malo pred koncem srečanja in si tako zagotoviti dve dragoceni točki.
Jolo
Gaja — Don Bosco 2:1 (2:0)
GAJA: Kante, Milkovič, Križmančič, Sosič, Dobrila, Savarin, Iztok Grgič, Žužič, Kalc, Bolcich, Branke Grgič, 12 Kalc D., 13 Milkovič Dani DON BOSCO: Sabadin, Prada, D Gašperin, Covelli, Zvech, Scabar Altin, Cariotti, Sokolich, Medenico, Orsi, 12 Lipari, 13 Saluini.
STRELCI: v 32. min. p.p. Bolcich, v 44. min. p.p. Iztok Grgič in v 36. min. d.p. Saluini.
KOTI: 6:5 za Don Bosco. GLEDAT.CEV : okoli 200.
Gajevci so v nedeljo na domačem
Ribnica - Borovnica	4,5:5,5
Svoboda Stožice - Kočevje	4:6
Vrstni red po četrtem kolu:
1.	Lesce	29
2.	Novo mesto	25
3.	Borec Kranj	24,5
4.	Kočevje	24
5.	Jesenice	22,5
6.	Iskra Ljubljana	21
7.	Solidarnost Kamnik	19,5
8.	Svoboda Stožice	19
9.	Koper	16,5
10.	Borovnica	15,5
11.	Nanos Postojna	13,5
12.	Ribnica	10
Šahisti Kopra so v 3. kolu doma
igrali neodločeno s Stožicami, v 4. pa so visoko zgubili v Novem mestu.
«Nanos» iz Postojne je bil doma poražen proti vodečim Lescam, z gostovanja v Kranju pa je prinesel le dve točki in pol in sedaj v nadaljevanju ga čaka borba za obstanek v ligi.
Na vrhu lestvice ni prišlo do bistvenih sprememb. Lesce vodijo s štirimi točkami prednosti pred Novim mestom in tako se bosta ti dve ekipo borili za vrh lestvice.
S. Kovač
Bor — Umanità (promocijsko prvenstvo); borovec Martin Kralj meč*
žogo v koš
uiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii||||iiii|||||||||i||||||||||||||||||i||||||it||||||I|||||l||l|||||||,|||||||,m|||
KOŠARKA
K PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Borovci so s preudarno igro že spet odnesli ves izkupiček
Pomembna zmaga Domove peterke ■ Poletje odigral eno svojih doslej najboljših tekem
Bor — Umanità GO 64:49 (43:25)
BOR: Kapic 19, Furlan, Hrvatič 14, Kralj 17, Pertot 4, Parovel, O-blak, Fabjan 10.
UMANITÀ’: Delpin 7, Scarel 19, Rosso 14, Malvaso 5, Lutman, Larise 2, Juretich, Duranti, Manzini, De Carli 2.
SODNIKA: Galante in Policastro iz ^Trsta.
PROSTI METI: Bor 4:8, Umanità 5:8.
PET OSEBNIH NAPAK. Fabjan v 14. min. d.p.
S preudarno igro je Bor žel svojo drugo zmago v promocijskem prvenstvu. Ta zmaga je tem bolj pomembna, ker so naši kcsàrkarji nastopili v dokaj okrnjeni postavi.
V	začetku so borovci zaigrali duhovito in hitro l^r so povsem razbili nasprotnikovo cono. Pri "tem sta se najbolj izkazala Kapic in Kralj, ki sta s Pertotom, Hrvatičem in Fabjanom sestavljala začetno postavo. Proti koncu polčasa je trener Lakovič zamenjal Hrvatiča, ki je bil sicer zelo učinkovit, z Oblakom. Nasprotniki so prešli v obrambo mož-moža, «plavi» pa so zaigrali bolj počasi in preudarno tef obdržali prednost osemnajstih točk.
V	drugem polčasu sta vstopila na igrišče tudi Parovel in Furlan, ki sta se dobro obnesla, čeprav niso bili učinkoviti kot v prvem polčasu, so Borovi košarkarji zaigrali zelo mirno in preudarno ter so zasluženo zmagali. Pohvala gre torej vsem, še posebej pa že omenjenim Kapiču, Kralju in Hrvatiču.
MARKO
POMLAD
Dom — Arte B 83:42 (53:23)
DOM: Dornik U. 4, Prinčič 11, Fi-gelj, Dornik M. 38, Devetak, Semolič 17, Tomažič 4, Brešan 5.
Goriški Dom je izbojeval svojo drugo zmago na tem prvenstvu, ih sicer je to druga zmaga na tujem igrišču. Slovenski igralci so tokrat zaigrali sila požrtvovalno in že od vsega začetka je bilo razvidno, da jim nasprotnik ne bo kos. Obramba je dobro delovala in je uspešno odbijala večino nasprotnikovih napadov. Tudi napad je uspešno opravil
svojo nalogo, kar jasno kaže število doseženih košev.
Ta zmaga je nedvomno za Domove peterko velikega pomena, saj ji tako daje možnost trdnega usidranja v sredini lestvice. Z zadovoljstvom opažamo, da nekajletno delovanje slovenske košarke na Goriškem pričenja roditi zaželene sadove. Do-movci ne igrajo več tako podrejene vloge, kot je to bilo v prejšnjih letih. Počasi so si nabrali izkušenj in dokaj uspešno pričeli loviti korak ekip z bogato košarkarsko tradicijo.
Prihodnjo tekmo igrajo domovci na domačem igrišču v goriškem Slovenskem dijaškem domu, in sicer že danes ob 10.30. Igrali bodo proti peterki Arte A, ki je skupaj z goriško Patriarco najresnejši kandidat za 1. mesto.
Willy Prinčič
Bor — Libertas 112:34 (63:23)
BOR: Trevisan 14, Race 32, Furlan (k) 21, Gruden 4, Farnetti 2, Jančar, Andlovič 2, Pegan A. 2, Pegan Š. 6, Udovič 29.
SODNIKA: Millo in Bonetta, Trst.
PROSTI METI: Bor 14:30.
PON: Furlan.
Borovi igralci, ki nastopajo v pr-vestvu «Pomlad», so v soboto izbojevali na račun Libertasa rekordno zmago. Tekma je bila v bistvu samogovor «plavih», ki so se tokrat enostavno razigrali. Pobirali so žoge nasprotnikom in izvedli celo vrsto uspešnih protinapadov. Poleg o-bičajnih strelcev Udoviča, Furlana in Raceta je tokrat prijetno presenetil Štefan Pegan, ki se je požrtvovalno boril za vsako žogo.
Bor nastopi ponovno že danes, in sicer v gosteh proti Ricreatorijem.
edko
ATLETIKA
BUENOS AIRES, 3. — Italijan Maurizio Siega je na mednarodnem atletskem mitingu v Buenos Airesu, po zmagi v skoku v daljavo, osvojil prvo mesto tudi v troskoku, z znamko 15,25 m.
KOLESARSTVO
GRENOBLE, 3. — Francosko-nemška dvojica Thevenet - Haritz vodi trenutno na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Grenoblu.
JADRANJE
NAHA, 3. — Japonski jadralec -samotar Hiroši Tocuka je zmagal na tekmovanju v jadranju preko Tihega oceana, na progi San Francisco — Okinawa. Tocuka je preplul 12.000 km razdalje med obema pristaniščema v 41 dneh, 4 urah in 33 minutah.
SMUČARSKI TEK
BOČEN, 3. ' — Norveška tekaška smučarska reprezentanca je na skupnih pripravah v Italiji in trenutno trenira v Schnalsu. Tja bo jutri prispela tudi švicarska državna alpska reprezentanca.
;.is
Kras v nedeljo v 3. AL ni vzdržal Primorčeve «ofenzive», čeprav je igral na svojem domačem igrišču na Proseku
NARAŠČAJNIKI Pali. Trieste — Bor 89:53 (37:27)
BOR: Canciani 4, Mazzucca 12, Mesesnel 18, Slobec 2, Dovgan 5, Gombač 4, Koren 6, Brana 2 in Ker-pan.
PROSTI METI: 10:18.
SODNIKA: Valentini in Piculin. «Plavi» so v srečanju proti favoritu tega prvenstva. Pali. Trieste zapustili igrišče kot poraženci. Srečanje je bilo zanimivo samo v prvem delu igre, ko so bili borovci povsem enakovredni nasprotnikom, saj je bil v deseti minuti rezultat 16:13 v korist Borovih igralcev.
Drugi polčas pa je bil usoden našim igralcem, saj so zgrešili celo vrsto podaj v napadu, z Dovganom na čelu, ki je bil v tem srečanju popolnoma pomanjkljiv v napadu in obrambi. Pa ne samo on, ampak e-kipa v celoti je igrala v senci. Izstopala sta samo Mesesnel in Mazzucca, ki sta kljub vsemu vodila ekipo naprej, do konca tega nezadovoljivega srečanja.
Cancia
Inter 1904 — Polet 62:47 (31:30)
POLET: Piccini 4, Gabrijelčič 2, Benčina, Sosič 13, Filipčič, Volpi, Grgič, Vitez 28.
PROSTI METI: 15:36.
SODNIKA: Desco in Marchesan. Tokrat je treba Opence res pohvaliti. Proti močnemu nasprotniku so v gosteh odigrali doslej svojo najboljšo tekmo.
V	prvem polčasu so bili nekaj časa celo v vodstvu, predvsem po zaslugi Viteza, ki je zaigral res dobro in dosegel kar 28 točk ter Sosiča, ki je dobro organiziral igro. Pomisliti je treba tudi na to, da so v openskih vrstah manjkali trije standardni igralci: Berdon, Petje in Pisani.
V	začetku drugega polčasa pa se je v igri Opencev nekaj zataknilo. V sestih minutah niso dosegli niti ene točke in to jih je verjetno stalo zmago, poleg tega pa so morali še
I zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Sosič, Benčina in Grgič.
I	Lota
Albione v Milanu
MILAN, 3. — Irska nogometna e-najsterica Albione, ki se bo pojutrišnjem srečala na San Siru z Milanom, v okviru 2. kola tekmovanja za pokal UEFA, je danes že prispela v lombardsko prestolnico.
DOMAČI ŠPORT
DANES
TOREK, 4. novembra 1975
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu
Vesna — Primorje * # *
14.30	na Opčinah
Edile Adriatica — Zarja MLADINCI
9.15 v Trstu, pri Sv. Sergiju
S. Sergio — Breg * * #
10.30	v Trebčah
Primorec — Edera
* * *
9.00 v Dolini
Domio — Zarja
# # #
10.30	na Proseku
Primorje — De Macori ZAČETNIKI
12.30	v Dolini Breg — Zaule
« * *
1.0.45 v Trstu, Ul. Flavia
Triestina — Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
9.00	v Gorici
Arte — Dom
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet — Pali. TS * * *
11.15	v Trstu, Istrska ul.
Don Bosco — Bor
POMLAD
11.00 na Kontovelu
Kontovel — Don Bosco * * *
9.15	v Trstu, Ul. della Vali* Ricreatori — Bor
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Opčinah
Polet — Ricreatori * * *
15.30	v Trstu, Ul. della Vali* Inter 1904 — Kontovel
t* 4
Uredništvo, uprava;, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «'Dan* V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
4. novembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «AD1T* • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.F.I'
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
s spoštljivo mislijo in cvetjem pred spominskimi obeležji padlim za svobodo
Gen. konzul SFRJ Ivan Renko in konzul Marinko Kosor polagata venec v Podgori
Predstavniki ANPI, ANED in ANPPIA med polaganjem vencev na dvorišču Rižarne
V teh dneh, ko se bolj kot sredi vsakdanjega življenja, spominjamo padlih, smo spet poromali na njihove grobove in k spominskim obeležjem, postavljenim njim v zahvalo in novim rodovom v trajen premislek. Ponesli smo jim vencev in cvetja, s katerim izražamo sicer na konvencianalen način, toda zato z nič manj globokimi občutji, našo hvaležnost tistim, ki so darovali svoja življenja za svobodo svojega naroda, za svobodo in bratsko sožitje vseh ljudi tega sveta. Trideset in več let je poteklo od tistih strašnih, a obenem tudi nepozabnih časov, ko se je naš človek z orožjem v roki uprl premočnemu sovragu in s krvjo zapisal najsveflejše strani naše razmeroma mlade narodne zgodovine. Pa se vendarle zdi, kot da bi bilo včeraj, kot da še odmevajo streli, kot da se še slišita jok otrok in sikanje plamenov na sirehah naših domov, kot da bi še prisluškovali na pohodih pojočim borcem slovenskih primorskih brigad. Od kod ta bližina tistih veličastnih dni? Od vsakdanjega spoznavanja, da bi brez boja, brez žrtev ne bilo svobode, ob vsakdanjem obnavljanju spoznanja, da nam tudi v teh tridesetih povojnih letih ni bilo lahko in da so bili tudi trenutki, ko smo pomislili na stihe partizanskega pesnika: «Veš mama, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.»
Predstavniki SKGZ polagajo venec v spominskem parku pri Sv. Justu
(Predstavniki gen, konzulata SFRJ, Zveze borcev iz: Sežane iti - domačini polagajo vence na openski
spomenik padlim	Bivši partizani in vaščani polagajo venec v Dolini
Župan in občinski «vet nabrežinske občine se klanjata spominu padlih v. Nabrežini	Zbor. «Fran Venturini» poje pred spomenikom, pri Domju
Pred polaganjem venca k spominski plošči padlim pri Sv. Ivanu
Predstavniki SKGZ polagajo venec na kraju krematorija v Rižarni