Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milano. VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva po praznika. g Uredništvo In oprav«! Kopitarjeva 6, Ljubljana. g | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | I Teleion 4001—4005. 1 M>bonamenti: Mese Din 30; Estero, roece Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.t Lubiana 10.650 per gli abbo-oamcnti; 10.349 per le inserzioni. Filiali: Jesenice, Kranj, Novo mesto. Concessionaria esclusiva per la pubblicii& di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Zamenjava dinarjev v italijanske lire ——- i i Conversione di dinari in lire ilaiiane l Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino razglaša S kraljevo nredbo z dne 2. junija 1941-XIX, objavljeno v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 1?. t. m., se odreja: a) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, je denar z zakonito veljavnostjo italijanska lira; b) dinarji, po zakonu izdani in v obtoku, ki so v zakoniti posesti prebivalcev tega ozemlja, se zamenjajo v lire po razmerju 38 lir za vsakih 100 dinarjev; c) po istem tečaju se morajo med prebivalci tega ozemlja poravnavati dolžniška in upniška razmerja katere koli vrste, glaseča se na dinarje. Zamenjava med tema veljavama se izvede v dneh od 19. do vštetega 26. junija 1941-XIX, opravijo pa jo posebne poslovalnice, ki jih postavi »Banca dTtalia«. Imetniki katere koli vrste bankovcev in kovanega denarja bivše jugoslovanske države morajo te predložiti v zamenjavo v zgoraj določenih dneh roka, ki nikakor ne bo podaljšan, pri omenjenih poslovalnicah zavoda »Banca dTtalia« hkrati s prošnjo, sestavljeno na posebnem obrazcu, ki se dobi pri teh poslovalnicah. V tej prošnji, ki jo za fizične osebe na-ravi skupno rodbinski glavar, za ustanove-tvrdke in denarne zavode pa njih predstavnik, je treba navesti priimek, ime, očetovo ime, bivališče, po potrebi pa tudi, kaj je predložitelj bankovcev in kovanega denarja. Da se olajšata pregled in štetje, se morajo predložiti bankovci v zamenjavo razvrščeni po imenskih zneskih, kovani denar pa po vrstah in vrednosti. Zamenjati so upravičene samo osebe, ki stalno prebivajo na priključenem ozemlju, in samo denarni znesek, ki je v njih zakoniti posesti. Ne zamenjajo se bankovci izven tečaja, nezakonito v obtek dani bankovci in tisti, ki bi se iz katerega koli vzroka ne mogli priznati za veljavne. Denar, ki bi se ne predložil v zamenjavo v določenem roku, ne bo imel več zakonite veljavnosti na ozemlju pokrajine in na drugih ozemljih bivše jugoslovanske države, priključenih Italiji. Če bi nastal spor o zakoniti posesti ali izvoru denarja, čigar zamenjava se zahteva, kakor tudi o njegovi veljavnosti, se zamenjava odkloni, poslovalnice zavoda »Banca dTtalia« pa pridržijo denar in izdajo zanj nekolkovano prejemno potrdilo. Po čl. 2. navedene kraljeve uredbe se od-kaže vsaka nadaljnja odločitev o sporu posebni komisiji, ki ima svoj sedež v glavnem mestu pokrajine. Kakor določa isti člen 2. kraljeve uredbe, zoper odločbe te komisije ni pritožbe. V prvih treh dneh zgoraj omenjene zamenjave se morajo predložiti tisočdinarski bankovci, ker drugače izgubijo vrednost, številke serij teh bankovcev se morajo zapisati na hrbtu obrazca za prošnjo. Zamenjava bankovcev tistih serij, ki se jim ne prizna veljavnost, se odloži, dokler ne odloči omenjena komisija, bankovci se pa pridržijo v pologu, o čemer se izda podpisan izvod prošnje kot potrdilo. Poslovalnice »Banca dTtalia«, ki jim je poverjena zamenjava, bodo poslovale v sledečih krajih: V pokrajini — pri davčnih upravah 1. na Vrhniki, 2. v Dolenjem Logatcn, 3. v Višnji gori, 4. v Novem mestu, 5. v Črnomlju, 6. v Kočevju, 7. v Ribnici. Do teh poslovalnic so morejo obrniti vsi prizadeti, vštevši razne javne in zasebne ustanove, banke in denarne zavode vobče. Starešine javnih uradov v pokrajini, vštevši poštne urade, imajo odrediti: a) da od petega dno po začetku zamenjavanja dalje prenehajo blagajne teh uradov sprejemati plačila v dinarski veljavi; b) da se dinarska gotovina, ki bo v blagajni na večer pred tem dnevom, odvede zaradi zamenjave v najbližjega izmed navedenih krojev, kjer posluje zamenjevalni-ca zavoda »Banca (PItalia«. V Ljubljani-mestu: 1. pri finančnem ravnateljstvu, 2. pri davčnem uradu za okolico (justična palača), 3. pri banovinskem finančnem oddelku. Do teh poslovalnic se lahko obrnejo vsi pri-Cnrinti. iivzeniši denarne zavode, »Pokojninski za- vod za nameščence« in državne urade, glede katerih se odreja takole: Denarni zavodi s kakršnim koli imenom in Pokojninski zavod opravijo zamenjavo blagajniške gotovine po svojem zadnjem sklepu pri predstavništvu »Banca dTtalia« v Ljubljani (Narodna banka). Razen tega pa morajo denarni zavodi vsak večer teh, za zamenjavo določenih dni prijaviti predstavništvu »Banca d'ltalia« svoje blagajniško stanje dinarjev in lir. Davčne uprave, tobačna tovarna, carinarnice in poštni uradi v Ljubljani morajo po 12. uri zadnjega izined dni, ki so določeni za za- nateljstva ali blagajni glavne pošte v Ljubljani, ki jih potem oddajo zavodu »Banca dTtalia«. . Tud' javni uradi morajo za zamenjavo vložiti na posebnem obrazcu sestavljeno prošnjo pri organih zavoda »Banca dTtalia«. V smislu člena 5. omenjene kraljeve uredbe morajo lastniki in vobče imetniki vrednostnih papirjev, izdanih v kraljevini Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po jnvnih kra- i'evnih ustanovah in zemljiških ter kmetijskih reditnih zavodih, v istih dneh, določenih za zamenjavo, izročiti te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja. Ti vrednostni papirji se morajo položiti s seznamom v dvojniku, čigar obrazci se dobe pri bankah-prevzemnieah pologov; v teh obrazcih se morajo vpisati vrednostni papirji jasno in razločno po vrstah in vrednostnih zneskih z navedbo imenskega zneska in začetka obrestova-nja za vsak vrednostni papir kakor tudi z navedbo imenskega zneska vsake vrste vrednostnih papirjev in skupnega imenskega zneska vseh papirjev. Vrednostni papirji naj se razvrstijo po njih zaporedni številki od najnižje do najvišje ;en izvod seznama, pravilno štampilji-ran, datiran, se vrne prediožitelju kot prejemno potrdilo. Položniki lahko napravijo seznam na obrazcih, ki si jih pripravijo sumi, da le obsegajo vse zahtevane naštete podatke. Denarni zavodi, ki prejmejo vrednostne papirje v omenjeni polog, morajo naslednji dan po poteku roka za položbo brzojavno sporočiti zakladnemu nadzorniku pri Visokem Komisa-riatu celokupni znesek vrednostnih papirjev, prevzetih v polog, prištevši k tem lastne, katerih prevzem potrdijo sami sebi, in poslati v naslednjih treh dneh seznam z imeni položni-kov, vrsto in zneski vrednostnih papirjev, kolikor je bilo vsega položenih. Do vštetega dne 26. junija 1941 je najstrožje prepovedan vnos denarja in vrednostnih papirjev, zavezanih zamenjavi oziroma položbi, v nn novo priključena ozemlja po kakršnem koli naslovu in za kakršen koli znesek. Zoper vse, ki zakrivijo kršitev gornjih predpisov, se odredi popolna zaplemba vrednostnih papirjev, glede katerih prestopek je bil storjen, nekvnrno višjim kazenskim odredbam po veljavnih carinskih in kazenskih predpisih. Ljubljana, 18. junija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. L'Alto Commissario per Ia Provincia di Lubiana rende noto; Con Regio Decreto 2 giugno 1041-XIX, pub-blicato nella Gazzetta Uiltciale del Regno dTtalia il 17 stesso mese viene disposto: a) che nei territori dell'ex Regno di Jugoslavia costituenti la provincia di Lubiana la moneta avente corso legale e la lira italiana; b) che la conversione in lire dei dinari, Iegal-mente ernessi c circolanti, in legitfimo possesso dei residenti nei territori anzidetti, sara effettuata al cambio di Lire 38 per ogni 100 dinari; c) che allo stesso cambio dovranno essere re-golati i rapporti di debiti e credito di qualsiasi nalura stilati in dinari tra i residenti in tali territori. L'operazione di conversione tra le due valute avra luogo nei giorni dal 19 al 26 giugno 1941-XIX e sara effettuata dagli apposili ullici istituiti dalla Banca dTtalia. I detentori dei bigliefti e delle monete metal-liche di qualsiasi specie dell'ex Stato di Jugoslavia dovranno presentarli per il cambio, nel termine assolutameiite iuderogabile dei giorni sopra sta-biliti, ai summenzionati uffici della Banca dTtalia assieine ad una domanda redatta su apposito mo-dello, clte sara iornito dagli uffici medesimi. In tale domanda, che per le persone fisiche sara fatta globalmente dal capo lamiglia, e per gli enti, ditte ed aziende di credito dal loro rappresentante, dovranno essere indicati il cognome, il nome, la pa-ternita e la residenza nonehe, se del caso, la qua-lifica delPesibitore dei biglietti e delle monete me-talliche. Per agevolarne la verifica e la contazione, i biglietti dovranno essere esibiti, per il cambio, raggruppati per taglio le monete per specie e valore. Sono ammessi alla conversione soltanto i cittadini stabilmenfe residenti nei territori an- nessi e per il solo importo delle valute in loro legittimo posseso. Non sono ammessi al cambio i biglietti fuori corso, quelli messi illegitimamente in circolazione, e quelli per qualsiasi motivi non possano essere riconosciuti validi. La valuta non presentata al cambio nei termini di cui sopra non avri piu corso legale nel territorio della Provincia ed in quegli altri deli'ex Stato di Jugoslavia annessi allTtalia. In caso che sorgesse contestazione circa la legittimita del possesso o della provenienza della moneta di cui si chiede il cambio, nonehi circa la validiti di essa, il cambio sara riliutato e la valuta sara trattenuta dagli uiiici della Banca dTtalia, previo rilascio di ricevuta, in esenzione da bollo. In base all'art. 2 del citato R. D. ogni ulte-riore decisione in merito alla contestazione šari demandata ad apposito Commissione la quale ha sede nel capoluogo della Provincia. Come sancito dallo stesso art. 2 del R. D. nes-sun gravame č ammesso avverso le decisioni di tale Commissione. Nei primi tre giorni della suddetfa operazione di conversione dovranno, a pena di decadenza, essere presentafi i bigliefti da mille dinari. I nu-meri delle serie di tali biglietti dovranno essere indicati a tergo del modello della domanda. II cambio dei biglietti delle serie non ritenufe valide sara sospeso in atfesa di decisione da parte della Commissione, di cui sopra, ed i biglietti sa- Avstralska vlada ustanavlja tri nova ministrstva Menzies utemeljuje v posebnem govoru nova bremena Rim, 18. junija, lp. Včeraj je govoril po radiu avstralski predsednik vlade in je napovedal, da misli razširiti svojo vlado, in sicer na ta način, da bo ustanovil tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za oskrl>o, za letalsko proizvodnjo in za protiletalsko obrambo. Vlada bo na novih temeljih pospešila nadzorstvo nad plovbo in premogovno industrijo. Predsednik vlade je narodu razložil tudi vladni načrt dela in je med drugim izjavil: Vlada bo preprečila stavke in z vsemi sredstvi onemogočila oviranje vojne proizvodnje. Prav tako Bo vlada omejila uporabo petroleja, vojna proizvodnja se bo povečala in vse življenje se bo razvijalo po načrtu tako, da bodo vse industrije služile predvsem vojni proizvodnji. Prav tako bo vlada omejila uvoz in se bo iz tujine in iz drugih dominionov dovažalo samo tisto, kar je najbolj potrebno. Vlada bo uvedla posebno nadzorstvo nud cenami in preprečila vojno dobičkarstvo. Posebna komisija bo izvajala nadzorstvo nad trgovino. Predsednik vlade je tudi omenil, da se IkmIo zvišali davki. Predsednik vlade pa je tudi dodal, da zmagujejo tiste države, ki imajo večjo sposobnost zbrati vojno gradivo tam, kjer ga potrebujejo. Na tem načelu sloni angleški poraz na Kreti ili neuspehi v Cirena.jki. Menzies je pozval Avstralce, dn naj se vojskujejo z vsemi svojimi silami. Izrekel je svoje osebno mnenje, da sp bo y letu 1941 odločilo, kdo bo zmagal v letu 1942. Na tej podlag bo avstralska vlada organizirala vse svoje sile in Tat* on r, r i Irt »v, M .. I. .. .. ^___1 .. _ __ -- V . V. .' 1UVIU uiguilit.ll uia »3C 3 ,UJC 9IIC III sile naroda, ter se pri tem ne bo ozirala na osebne koristi, na koristi trgovini udobnost posameznih prebivalcev. Najmlajše norveško ministrstvo Oslo, 17. junija. Dopisnik lista »Nazional Sam-ling« piše, da ima Norveška svoje lastno mladinsko ministrstvo in pri tem misli na najmlajše norveško ministrstvo, ki se uradno imenuje »Oddelek za delo | in šport< in ki ga vodi komisar, državni svetnik Axel Stand. Odkar je bila lani 1. oktobra uvedena obvezna delavska služba, je ta državni oddelek za delavsko službovanje dobil poseben pomen, saj bo letos pod njegovim nadzorstvom okrog 25.000 mladostnikov. Petainov govor Vichy, 18. junija, lp. Maršal Petain je govoril po radiu, in siver na obletnico dneva, ko je prevzel oblast v Franciji kot njen državni poglavar. Maršal je priznal velike težave, s katerimi se mora boriti francosko ljudstvo, vendar pa je povabil ves narod, da naj veruje v sposobnost Francije, da se bo dvignila in da naj bo ljudstvo prepričano, da se je delo obnove že začelo. Maršal Petain je izrekel prepričanje, da se bo Francija dvignila iz strašne pustolovščine, v katero so jo pognali. ranno trattenuti in deposilo previo rilascio di un esemplare della domanda iirmata per ricevuta. Gli uffici della Banca dTtalia, incaricati di eseguire la conversione, funzionerauno nella loca-lita di cui appresso: In provincia — presso gli uffici delle imposte: 1. di Vrhnika 2. di Dolenji Logatec 3. di Višnja gora 4. di Novo mesto 5. d i Kočevje 7. di Ribnica A detti uffici potranno affluire tutti gli into-ressati, comuresi i vari Enti pubblici e privati, 10 hanrlie ed in genere le aziende di credito. I titolari degli uifici pubblici della provincia, rompresi gli uffici poslali, disporranno: a) che a decorrere dal quinto giorno dopo l'inizio delToperazione di conversione, le Casse degli uffici stessi eessino di accetlare in paga-mento valuta in dinari; h) che la valuta in dinari esistente in cassa alla sera preceilente a tale giorno venga portata per il rambio alla piu prossima delle anzielenrate localila dove lunziona un uflirio-cambio della ltanra dTtalia. In Lubiana-citta: 1. presso la Direzione di Finanza 2. presso 1'UIKi'io delle Imposte (Palazzo di Giustizia) 3. presso la Divisione Finanza del Banato. A detti uffici potranno affluire tutti gli inte-ressati, fatta eccczione per le aziende di credito, per ITstituto Pcnsioni impiegati privati (Pokojninski zavod) e per gli nlfici statali nei confronti dei quali si stahilisco quanto segue: Le aziende di credilo conmiique denominate, e Plstituto Pensioni anzidetto effettueranno, tutti, presso la Rappresentanza in Lubiana della Banca dTtalia (Narodna banka) il cambio del fondo di cassa risultante dall'ultima situazione. Peraltro le aziende di credito ad ogni sera dei giorni sta-biliti, come sopra, per la conversione, dovranno notifieare a detta Rappresentanza della Banca dTtalia Ia loro situazione di cassa in dinari ed in lire italiane. Gli uffici dello Imposte, e la Manifattura Tabacchi, gli uffici delle Dogane e gli uffici postali di Lubiana dopo le ore 12 delTultimo giorno di quelli stabiliti per la conversione, faranno affluire le loro disponibilita in dinari, aerompagnate da distinte di versamento rispettivamente alla Direzione di Finanza, alla Cassa Centrale della Direzione delle Dogane ed alla Cassa deH'Uftirio Postale di Lubiana-centro, le quali dovranno poi riversarle alla Banca dTtalia. Anche per gli uffici pubblici č obbligatoria la presentazione agli organi della Banra dTtalia della domanda di conversione redatta sulFapposito modello. Iu base all'art. 5 del ripetuto R. Decreto, i possessori o comunque detentori di titoli emessi neH'ex Regno di Jugoslavia, dallo Stato o con garanzia dello Slato, du enti pubblici locali e da istituti di credito fondiario ed agrario dovranno, nei medesimi termini lissati per il cambio, costi-tuirli in deposito di specio presso una azienda di credito di loro fiducia. Detti titoli dovranno essere accompagnati da distinta in doppio esemplare i cui modelli saranno lomiti dalle Banche depositarie nella quale essi saranno elencati in modo chiaro ed intelligibile, per specie e taglio, con indicazione deil'importo nominale e delia decorrenza degli interessi di ciascun titolo, nonehe con iudicaziono dcH'importo nominale di riasruna specie di titoli e di quello complessivo di tutti i titoli. I titoli stessi verranno ordinati secondo il loro nuinero progressivo dal piu basso al piii alto; un esemplare della distinta debitainente timbrato, datato e firmato, sara resti-tuito in segno di ricevuta alPesihitore. I deposi-tanti possono fare la distinta in modelli da loro stessi predisposti, purchč contenenti tutte le indi-cazioni di cui sopra. Le aziende di credito, cui saranno atfluiti i titoli per il deposito sopra menzionato, dovranno, 11 giorno succcssivo alla scadenza del termine per il deposito, comunicare telegralicamente allTspct-torc del Tesoro presso 1'Alto Commissariato l'im-porto tolale dei titoli ricevuti in deposito ivi rompresi qtielli di loro proprieta, per i quali avranrio rilasciata ricevuta a sč stesse, ed inviare entro i tre giorni successivi un elenro contenente i no-minativi dei depositanli, la speeie e 1'importo dei litoli complcssivainente depositati. Fino a tutto il giorno 26 giugno 1941-XIX 6 rigorosamente vietata 1'introduziono nei nuovi territori annessi — per qualsiasi causa e per qualsiasi importo — delle valute e dei titoli soggetti, rispettivamente. alla conversione od al deposito. Nei confronti di coloro che si renderanno responsahili di infrazioni alle suindieale disposi-zioni sara applieala la totale confisca dei valori che arranno formato oggetto di contravvenzione, salva 1'applionzione dello maggiori sanzioni pro-viste dalle vigenti disposizioni dognnali e penali. Lubiana, 18 giugno 1941-XIX. L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emiiio G razieU Maršal De Bono je izvršil pregled čet ljubljanskega Poveljstva Ljubljana, 18. junija. Maršal Italijo Emilio De Bono, vzvišeni gost našega mesta, je danes dopoldne ob 10 začel s svojimi pregledi in obiski čet Ljubljanskega Poveljstva. Ob 10 je Eksc. De Bono pozdravljen s vojaškimi častmi vstopil v vojašnico Grenadirjev, kjer so bili na dvorišču zbrani v dvojnih kolonah — ob strani je bila postavljena baterija spremljave in četa h topovi 47/32 — v orožju polk in 21. bataljon divizijskih možnarjev ter še 121. topovska četa. Kvadrumvlr se je nato podal na oder na Poljanski cesti, nakar je pred njim opravil mimohod polk, bataljon možnarjev t orožjem na ramah, spremljevalna baterija in topovska četa z orožjem. Po mimohodu, kn je godba igrala himne in je častna četa izkazala čast z orožjem, je gost zapustil vojašnico in se je podal v vojaško bolnišnico, kamor je prišel ob 11.15. Ko ga je sprejel vrhovni zdravnik tega zavoda in njegovi zdravniki-sodelavci, se je ob posteljah pogovarjal z nekaterimi bolniki. Pozdrav padlim na pokopališču Takoj nato se je ii bolnišnico podal na Ijub-ljansko pokopališče, da hi izkazal rast padlim Italijanom, ki tam spe svoj večni sen. Častna četa mu je izkazala čast z orožjem, medtem pa je godba 13. topniškega polka igrala napere »Himne pri Piavi«. Maršal se je podal pred spomenik, kjer so bili zbrani zastopniki častniškega zbora in ko je položil svoj venec, se je postavil v pozor in se zbral v minuti molka. Popoldne ob lfi se je Maršal podal v vojaš- j nico 13. topniškga grenadirskega polka, kjer *! ie l pregledal polk, ki je opravil pred njim mimohod v teku po Dunajski eesti. Nato je obiskal nekatere prostore lepega sedeža, ki so ga vsega obnovili in okrasili vojaki sami in ko je prisostvoval čudovitim konjeniškim vajam in športnim skupnim prireditvam telovadnega in športnega značaja, je po častnem predpisanem pozdravu zapustil vojašnico. Bitka na Atlantiku v polnem teku Bcrlfn, 18. junija, lp. Podadmira! Gadow objavlja v »Deutsche Allgemeine Zeitung« članek o bitki na Atlantiku in pravi, da potek te bitke zelo vznemirja angleške in ameriške lastnike ladjedelnic, ki so pod silnim vtisom zaradi visoke številke angleških izgub. Angleške ladjedelnice so numreč že ves čas pod ognjem nemških letalskih sil, kakor so na Sredozemskem morju že vsa angleška oporišča izpostavljena nemškim letalskim napadom. V zadnjem času pa se je bitka na Atlantiku zelo pospešila in so Angleži na Atlantiku od začetka junija do včerqj izgubili 300 tisoč ton ladjevja. Sspezioni del Maresciallo De Bono alle truppe del Presidio di Lubiana II Maresciallo d'!talia Emilio de Bono, iilustre gradito ospile della nostra citta, ha iniziato questa mattiria alle 10 le sue visite ispettive alle truppe del Presidio di Lubiana. Alle dieci, salutato con l'ono-re delle armi, 1'Eccellenza de Bono ha falto il suo ingresso nella caserma dei granatieri, dove sul piazzale, disposti in colonna doppia, avendo ai tati la batteria di accompagnamento e la com-pagnia pezzi da 47/32, erano schierati in armi il reggimento ed il 21 battaglione mortai divisionale, nonchfe la 212 compagnia pezzi. La battaglia di Sollum condusa con nostro pieno successo ti Quartiere Generale delle Forze armate comunica: Nella notte sul 18 nostri velivoli hanno bombardato le basi aere di Malta. Nel P Africa settentrionaie ln battaglia di Sollum: dopo tre giorni di violenti com-battimenti fra poderose masse cornzzate inglesi, sostenute dalla parte migliorc delFaviazione del medio oriente, c le forze terrestri ed aeree italo-tedesehe, si e conclusa con nostro pieno successo. Stroncato 1'attacco nemico, la controinanovra italo-germanicu si b subito sferrata, con travol-gente impeto, minacciando i fianehi e le spalle degli attuccanti. Gli inglesi hanno subito forti perdite specialmente in mezzi corazzati; 14 ap-parecchi britannici sono stati abbattuti. Tutti i nostri velivoli sono ritornati alle proprie basi. I resti delle forze nemiche tentano di ripiegare sulle posizioni di partenza inseguiti dni reparti terrestri e martellati dalFavinzionc degli allcati. Nel P Africa Orientale nulla di nuovo da segnalare. Vojno poročilo štev. 378 Sile Osi so bitko pri Sollumu končale s polnim uspehom Rim, 18. junija, lp. Uradno poročilo glavnega stana italjianskih Vojnih Sil pravi: V noč} na 18. junij so italijanska letala bombardirala letalska oporišča na Malti. Severna Afrika: Bitka pri Sollumu se je končala s polnim uspehom po treh dneh silnih bojev med angleškimi oklopnimi oddelki, ki so jih podpirale najboljše angleške letalske sile srednjega vzhoda in kopni oddelki in med italijanskimi ter nemškimi kopnimi ter letalskimi oddelki. Sovražni napad se je zlomil in takoj se je sprožil italijansko - nemški1 proti-manever, in to z nezadržno silovitostjo in ogra-ža krila in ozadje napadalca. Angleži so imeli velike izgube zlasti v tankih in 14 angleških letal je bilo sestreljenih. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Ostanki sovražnih sil se skušajo umakniti na izhodne postojanke, pri tem pa jih razbijajo naši kopni oddelki in letalstvo. Vzhodna Afrika: Nič posebnega. Grški listi pozdravljajo italijanske čete Atene, 18. junija, lp. Grški listi pod velikimi naslovi pozdravljajo prihod italijanskih čet, ki so prišle nadomestil nemške čete. Listi poudarjajo, da je prebivalstvo povsod priredilo prisrčen sprejem italijanskim četam, ki prihajajo z najboljšimi nameni, da bi podprle grško prebivalstvo. Prvi dokaz sodelovanja in italijanske plemenitosti je zaloga konserviranega mleka, ki bo zadostovala za 6 mesecev in ki jo je atenskim otrokom Duce osebno podaril. Nemško vojno poročilo Berlin, 18. junija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Poskus, ki ga je na egiptski meji z največjo uporabo tankov izvedel sovražnik, da bi zlomil ob-koljevalni ohroč okoli Tobruka, se je razbil in so imeli Angleži izredno težke izgube, zlasti na tankih. Protinapad nemškega afriškega zbora, okrepljenega z italijanskimi četami, se je končal s popolno zmago zavezniškega orožja. Sovražnik je odbit in se umika. Vodstvo in čete so se v teh treh dneh težkih bojev v puščavi odlično izkazali. Nemško in italijansko letalstvo je bistveno pomagalo pri uspehu. Dne 17. junija je bilo sestreljenih 17 angleških letal in sovražnik se je moral zaradi valovitih napadov bojnih in strmoglavnih letal na več mestih umakniti. Podmornice so v severnem in srednjem Atlantiku potopile 5 sovražnih trgovskih ladij s skupno 31.93:5 tonami. Nemški lovci so tudi včeraj pri letalskih bitkah nad Rokavskim prelivom prepričujoče zmagali. Pri sovražnem poskusu bombnikov, ki so hoteli v spremstvu lovcev preleteti nad zasedenim ozemljem, je bilo 21 angleških letal sestreljenih, in sicer 15 vrste »Hurricane«, 5 vrste »Spitfire« in 1 vrste »Brewster<. Letalstvo jo bombardiralo letališča, protiletalske naprave in pristaniške naprave na vzhodu in jugovzhodu angleških otokov. Vzhodno od Sunder-landa je začela goreti velika petrolejska ladja. Sovražnik je v pretekli noči s slabimi silami meta! nad zahodno Nemčijo rušilne in zažigalne bombe, ki so ubile več osob, več pa tudi ranile. Škoda je nastala edino v Dunkerqueu. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili dve napadajoči letali. Sovražnik je tako včeraj in v pretekli noči izgubil 37 letal, mi pa smo izgubili 3 letala. Berlin, 18. jun. lp. Izredno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da je nemško letalstvo včeraj popoldne imelo velik uspeh. Nemška letala so nad Rokavskim prelivom zbila 20 angleških lovskih letal, ki so se hotela približati francoski obali. V tem boju je nemško letalstvo izgubilo samo eno letalo. Nemški general padel na Kreti Berlin, 18. junija, lp. V bojih na Kreti je padel eden najbolj znanih visokih častnikov SA general Schramme, poveljnik SA oddelkov v ,Weetfaliji. Na Kreti se je udeležil bojev kol kapitan v nekem polku padalcev. Bitka nad Rokavskim prelivom Berlin, 18. junija, lp. V zvezi z letalskimi dvoboji, ki so bili včeraj nad Rokavskim prelivom med nemškimi in angleškimi lovci, so se izvedele naslednje podrobnosti: Nemški lovci so sestrelili 13 letal, vrste »Htirricane« in 4 letala, vrste »Spitfirec, eno letalo je bilo vrste »Brewster«, ostali dve lovski letali pa sta bili neznane vrste. Sovražne bombnike je spreml jalo zelo mnogo lovcev. Ko so se približali zasedenim pokrajinam v Franciji, so se nemški lovci takoj dvignili in preprečili angleškim bombnikom, da bi dosegli določene cilje. Ta uspeh nemške obrambe, ki je sestrelila 20 sovražnih letal, je zelo pomemben, ker je sovražnik vkljub svoji številni premoči izgubil izredno mnogo letal, ne da bi kakor koli mogel doseči svoj namen. II quadrumviro ai i portato quindi sul podio e innanzi a lui ha tfilato il reggimento, il battaglione mortai armi spalleggiate, la batteria d'ac-compagnamento e la compagnia pezzi con le armi someggiate. Dopo la sfilata, mentre la musica suonava gli inni e la compagnia d'onore presenlava le artni, Pospite ha lasciato la caserma e si č diretto all'o-spedale militare, dove č giunto alle 11.15. Ricevuto dal direttore medico del nosocomio stesso e dagli ufficiali adetti, egli ti fe intrattenuto presso i letti di alcuni ricoverati. L'omaggio ai caduti Italiani al cimitero Subito dopo ha lasciato 1'ospedale per diri-gersi al cimitero di Lubiana a rendere omaggio alle tombe dei caduti Italiani, che cola dormono il loro sonno eterno. Un picchetlo d'onore gli ha presentato le armi, mentre Ia musica del 13 reggimento artiglie-ria intonava le note delPinno al Piave. Subito il Maresciallo si č portato innanzi alla stelle, ai lati della quale eranno rappresentanze di ufficiali e quando č stata deposta la sua corona, egli si č irrigidito sull'attenti raccogliendosi in un minuto di silenzio. Nel pomeriggio alle 16 il Maresciallo si č portato alla caserma del 13 reggimento artiglieria granatieri di Sardegna, dove ha passato in rivista il reggimento, che gli ha sfilato innanzi percorrendo la Dunajska cesta. Poscia ha visitato alcuni iocali della bella sede, completamente restaurata dagli stessi soldati e dopo aver assistito a delle indo-vinate escrcitazioni ippiche e a manifestazioni col-lettive di carattere ginnico-sportivo, salutato con gli onori di preserizione ha lasciato la caserma. Neuspeh angleškega napada pri Sollumu Svoj napad je angleško poveljstvo pripravljalo več dni Rim, 18. junija, lp. Ko je bila prepodena s Krete, je sedaj Anglija vsa svoja oklepna sredstva in čete zbrala v Egiptu, odkoder se želi otresti klešč, v katere je prišla zaradi bliskovitih uspehov sil osi. V prvi polovici meseca junija so Angleži dova-žali okrepitve na bojišče pri Solumu in te okrepitve so se vedno večale. Naše poveljstvo pa je bilo o teh premikanjih pri sovražniku stalno obveščeno in vrhovno poveljstvo je bilo prepričano, da pripravlja sovražnik nenaden napad. Cilj tega napada pa je bil isti, kakor pri prejšnjih, šlo je zato, da bi se razbremenile angleške sile, ki so oblegane v Tobruku. Položaj teh čet postaja težavnejši, ker je zelo težko dovažati v Tobruk potrebna sredstva, izgube angleškega brodovja pa so bile zaradi delovanja našega letalstva zelo velike. Dne 14. junija so postale sovražne priprave tolikšne — tako je poročalo naše letalstvo —, da je je bilo naše poveljstvo prepričano, da bo sovražnik vsak čas napadel. Italijanske in nemške čete so se začele pripravljati in so zavzel« primerne postojanke, da bi lahko takoj nastopile proti sovražniku. Čakanje ni bilo dolgo in že ob 14 uri dne 15. junija je sovražnik z nad 200 tanki napadel naše oddelke in sicer v dveh smereh: Napad prve smeri se je razvijal ob obali in je bil izveden z brigado pehote in s tanki z vzhoda ter iz smeri prelaza Halfaia — Omar Sidi Sulei-man. Ves dan dne 15. junija je besnela bitka na vsej fronti. Zvečer so po hudih bojih naše čete ostale nedotaknjene na svojih postojankah, sovražnik pa je izgubil tretjino svojih najboljših sil, to je nad 60 tankov in je moral nehati z napadom. Napad je bil že prvega dne tako omajan, da je bilo že mogoče sklepati o tem, kakšen bo izid bitke. Ob zori dne 16. junija pa je naše poveljstvo z nekaj četami in z oklepnimi oddelki izvedlo proL-manever, in sicer na jugu Sidi Omarja. Bitka se nadaljuje z vso silovitostjo z nekaterimi neizogibnimi premikanji, toda splošni položaj je vedno v celoti za nas ugoden. Tudi dne 16. junija je imel sovražnik ogromne izgube, mnogo teh izgub pa mu je prizadejalo letalstvo, ki je ves dan z bombniki in s strojnicami obdelovalo sovražne napadalne čete in pa sovražnikovo zaledje. Premišljeno ameriško izzivanje Berlin, 18. junija, 'lp. Na noto, ki jo je dne 16. junija ameriška vlada poslala nemški vladi in ki obvešča nemško vlado, da so zaprti nemški konzulati v Ameriki, je nemška vlada odgovorila s ponosno protestno noto proti postopanju, ki je v popolnem nasprotju z mednarodnimi pravili. Berlin, 18. junija, lp. Pristojni krogi v Berlinu izjavljajo, aa je Rooseveltova odredba o zaporih nemških konzulatov v Ameriki in turističnih ter nemških železniških uradov čisto premišljeno izzivanje, ki pa obenem že pojasnjuje, kako skuša Roosevelt dajati pogum Angležem, češ da naj vzdržijo. Na nemško stališče o tem vprašanju ne bo treba dolgo čakati, vendar pa odredbe Bele hiše v Berlinu pozorno proučujejo. Listi se omejujejo 6amo na poročila o tem dogodku. Nekateri spravljajo to odredbo v zvezo z obupnim klicem Churchilla, ki ga je poslal ameriškim Združenim državam. V tem govoru, ki ga je imel po radiu Ameriki, ie angleški predsednik vlade rekel, da že eno leto Angleži nudijo odpor, oprti samo na ameriške simpatije in na ameriško spoštovanje, pri tem pa nas navdaja upanje na vašo ogromno podporo. Seveda Churchill prisega, da sc bo upiral do konca, to je tako do konca, kakor na Kreti, ko je rekel, da se bodo Angleži upirali do smrti. Vendar pa Boji v Sfriii Rim, 18. junija, lp. Dnevnik »Tevere« objavlja novico, da se arabski bojevnik Fauzi cl Kaukagi v Siriji s svojimi oddelki bojuje na strani Francozov proti Angležem. Ta arabski poveljnik se na meji Sirije, Iraka in Transjordanije bojuje na čelu iraških plemen, ki so tam razvila močno četniško udejstvovanje. To vojskovanje zelo ovira angleške prometne zveze. Zaradi spretnega vojskovanja tega arabskega voditelja, se Angleži zelo težko vojskujejo pri Evfratu, kjer je Fauzi el Kaukagi zajel angleško oskrbovalno kolono, potem, ko je razpršil avstralske čete, ki so jo spremljale. Po tem boju je angleško poveljstvo postalo bolj previdno in tako dopustilo arabskemu poveljniku, da nadaljuje s svojim načinom vojskovanja. Vichy, 18. junija lp. Uradno je bilo objavljeno, da so predvčerajšnjim ponoči in včeraj francoske čete okrepile zavzete postojanke in so se tam takoj trdno zavarovale. .Sovražnik je sprožil nekaj protinapadov, ki pa so bili vsi odbiti. Francosko letalstvo je izvedlo nekaj uspešnih napadov na sovražno topništvo in doseglo vidne uspehe. Letala so tuai bombardirala ozadje iu ceste, ki jih uporablja sovražnik. Letalska nesreča v Bukarešti Bukarešta, 18. junija, lp. Ko se je dvigalo romunsko letalo, ki opravlja potniški promet med Bukarešto in Sofijo, se je prevrglo in je bilo 10 potnikov ubitih. Med žrtvami sta tudi svetnik bolgarskega poslaništva v Bukarešti in tiskovni ataše nemškega poslaništva v Bukarešti. Nemška Bela knjiga Berlin, 18. junija, lp. Zunanje ministrstvo je objavilo Belo knjigo št. 7, ki obsega 144 listin in prepisov, ki pojasnjujejo dvojno igro političnih krogov in vlade v Belgradu. Iz teh listin se jasno vidi kako je Anglija manevrirala v tem evropskem odseku na škodo miru. Macedonci se vračajo na svojo zemljo Soiifa, 18. junija, lp. Semkaj so priskela poročila, da se Macedonci, ki so bivali na raznih krajih Srbije, vračajo v svoje rojstne kraje. Iz Bekv-.da je že odpeljal prvi vlak, ki je štel 3'J ,.: enih voz Macedoncev, ki se vračajo na sveto zemljo, ki »u io osvobodile sile osi ni pozabil reči, da čas hiti in vsak mesec, ki prihaja, veča nevarnost, kajti združeni bomo znali triumfirati, needini pa bomo podlegli. »Borsen Zeitung« piše, da Churchill nikdar še ni govoril tako obupano in Churchill še nikdar ni priznal ali pa tako jasno razložil obupni položaj Anglije. Še nekaj dni poprej je Churchill govoril angleškemu narodu in mu obljubljal, da so podani vsi pogoji za uničenje nacizma, sedaj pa je tako jasno samega sebe zanikal. Včasih je angleška propaganda govorila o tej vojni kakor o nečem lahkem, češ da bo mogoče to vojno neomejeno podaljševati, sedaj pa je ta vojna jx>sta!a nevarno potovanje, ki se ne bi smelo preveč zavlačevati. »General čas« je torej odstavljen z dnevnega reda in se Angliji sedaj zelo mudi. Zato kliče Churchill Ameriko na pomoč in poziva, da naj da Amerika vse tisto na razpolago, kar ima. Ce se to ne zgodi, bo Anglija izgubljena. Toda Amerikanci so gotovo prepričani o tem, kakšen je dejanjski položaj in da ni mogoče rešiti ničesar tistega, kar hoče Anglija in da bi Amerika doživela samo poraz, če bi delila svojo usodo z Anglijo. Washington, 18. junija, lp. Dne 16. junija je ameriška vlada dostavila nemškemu odpravniku poslov v Washingtonu noto, s katero zahteva, da naj vsi uradniki in nameščenci nemških konzulatov in vsi nastavljenci nemških knjižnic v New-yorku, pri agenciji Transocean im pri uradu nemških državnih železnic zapuste ozemlje Združenih držav, Z ameriške strani utemeljujejo to zahtevo, češ da so se uradniki in nemški nameščenci obnašali nedopustno. Nemška vlada je vložila protestno noto, v kateri zavrača te neutemeljene in samovoljne očitke in je v svoji noti poudarila, da je postopanje ameriške vlade v nasprotju z mednarodnimi pogobami. »Illustrious« beži v Singapur Tanger, 18 junija, lp. Izvedelo se je iz Gibraltarja, da je morala na Sredozemskem morju neka druga velika edinica nadomestiti letalonosilko »Illustrious«, ki so io nemška letala zdelala v bitki v sicilskem prelivu. Poročajo, da je to letalonosilka »Illustrious«, ki sedaj počasi plove proti Singapurju na popravilo, ker Anglija v Sredozemskem morju nima več nobenega varnega zavetiKa in varnih ladjedelnic. Vsa angleška oporišča ob Sredozemskem morju so sedaj pod ognjem letal Bukarešta, 18. junija, lp. Uradno poro&h pravi, da opravlja sedaj generai Antoncscu zorstveno potovanje v Olteniji in v BanMit Btev. £42. tO VENEC«, Vrtele, 19'. Junija 1941". XIX 8tru 3 Usoda slovenskih druiin v južnih krajih bivše Jugoslavije pojasnjena Velika zasluga RK, ki }e s kurirji obdelal vse banovine bivše Jugoslavije . , Ljubljana, 18. junija. Poizvedovalni oddelek Rdečega Križa v Ljubljani se je takoj v začetku pravilno lotil svoje težke naloge. V tistem kaosu, ki je zavladal v južnih pokrajinah, so bile uspešne edinole osebne poizvedbe. Rdeči Križ je organiziral posebno službo kurirjev ter jih razposlal po vsej bivši Jugoslaviji. Doslej je opustilo Ljubljano 72 kurirjev Rdčega križa, kiTo odnesli s seboj 12.000 vprašalnih pol. 46 kurirjev se je že vrnilo; obdelali so 172 večjih mest in krajev, nekateri tudi cela okrožja. Prinesli so že 1900 pozitivnih odgovorov. Nadaljnji odgovori na vprašalne pole, ki sp jih pustili kurirji pri krajevnih organizacijah Rdečega Križa v teh krajih, pri slovenskih naseljencih, da ti nadaljujejo s poizvedbami, pa že prihajajo v Ljubljano. Kurirji Rdečega Križa v Ljubljani so bili prvi poizvedovalni organi, ki so se pojavili v južnih pokrajinah Jugoslavije. Zasedbene oblasti in domačini so jim takoj šli na roko, med tamošnjimi Slovenci pa so vzbudili nepričakovano veselje in zavest, da domovina še vedno zanje skrbi. Danes so kurirji Rdečega Križa povsod, kamor pridejo, uvaževane osebnosti. Potujejo lahko brez zadržkov in brez zajjrek. Njihov potni list, izstavljen v štirih jezikih — slovenskem, hrvaškem, italijanskem in nemškem — ter opremljen s sliko, je danes nekaj podobnega, kakor v prejšnjih časih diplomatski potni list. Dovoljenje za potovanje, na katerega čakajo drugi dolgo, dobi kurir takoj. Zato pa je tudi takšno zanimanje za kurirsko službo. Rdečemu Križu se ponujajo številni ljudje, mnogi od teh potujejo na lastne stroške ter opravijo mimogrede še svoje posle. Kurir, ki se poda na pot, dobi določen cilj, katerega mora obdelati, potem pa je prepuščen sam sebi in si mora sam pomagati naprej. Mnogi kurirji so že več tednov na poti ter še ni o njih nobenega glasu. Pot jih zanese v nepoznane kraje, brez prometnih zvez, razvijati morajo vso spretnost in iznajdljivost, da dosežejo svoje cilje. Po povratku pripovedujejo nekateri doživljaje, ki zvenijo kakor zgodbe iz romanov. Prinašajo nazaj pošto Slovencev za svojce v Sloveniji, razna sporočila, kam so se preselile slovenske družine, vse, kar zanima njihove sorodnike v naših krajih, ki so naprosili Rdeči Križ za posredovanje. S pomočjo kurirjev posluje sedaj že skoraj redna pisemska zveza med Belgradom in drugimi, kraji v Srbiji ter Ljubljano. Vsa sjKjročila, ki jih prinesejo kurirji s seboj, razpošlje Rdeči Križ nemudoma naslovnikom v Ljubljani in drugih naših krajih. Pošto v Ljubljani raznašajo vsak večer samarijani in samarijanke. Okrog 30 oseb se je v Ljubljani posvetilo temu plemenitemu delu. V marsikateri družini so to težko pričakovani dobrodošli gostje, ki prihajajo s pismi od dragih daleč spodaj v južnih pokrajinah. Gostovanje Alde Nonijeve v ljubljanskem gledališču Gostovanje Alde Nonijeve, koloraturke, in tenorista Anatola Manoševskega v Verdijevi »Tra-viati«, bo v četrtek, 19. t. m. ob 19. Alda Nonijeva je v zadnjih sezonah pevsko in igralsko zelo napredovala, o čemer se je imelo naše občinstvo priliko prepričati pri njenem nastopu kot Micaela v »Carmen«. Mlada, odlična pevka je podpisala te dni ponudbo dunajske Dvorne opere vx petletni angažman. Njen nastop v »Traviati«, ki je v in-terpretativnem pogledu eno izmed najbolj zahtevanih opernih partij, bo pred njenim odhodom na Dunaj, za naše gledališko občinstvo, prvovreten dogodek. Alfreda bo pel Manoševski, priznani zagrebški in mariborski tenorist, ki se je ugodno predstavi! z nastopnim v »Plesu v maskah«. Partijo očeta Germonta bo podal Janko. Šport Odmev letošnjih rekordov v smuških poletih v Planici Druga pevska tekma v Operi Lani ob sklepu sezone je vpeljala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani kot novost pevsko tekmo za še ne izvežbane pevce, ki so se pri tej priložnosti predstavili javnosti. Tekma je postala prava senzacija. Iz vse Slovenije in tudi iz drugih krajev se je priglasilo tako veliko število pevcev, da sta se rnoraal vršiti dva večera, na tretjem pa so nastopili najboljši tekmovalci s prvih dveh. Posebno razsodišče je izbralo z glasovnic, na katerih je občinstvo imenovalo tri najboljše pevce, tiste, ki so po mnenju strokovnjakov zaslužili posebno pozornost in jim razdelilo nagrade. Nagrajenih je bilo glede na množico lepih glasov 6 najboljših, in nekateri izmed njih so prejeli iz banovine podporo za nadaljni študij. Med njimi, ki se šolajo od lani pri raznih naših odličnih pevskih pedagogih so:. Francka Hercova, ki se uči pri ravnatelju Bettetu, Franc Langus se šola pri prof. Trostovi, Kornelija Mullerjeva pri prof. Lapajnetovi v Celju; Bogdana Stritarjeva, Franc Bauer in Katja Džanga pa študirajo pri prof. Adu Darianu na Drž. konservatoriju. Ce bodo dopuščali čas in razmere bodo nastopili na samostojnem večeru, kjer bodo pokazali, kakšno stopinjo muzikalnega znanja so si v tem letu pridobili. Bilo bi za občinstvo prav gotovo zelo zanimivo ter za pevce in njihov razvoj vzpodbudno. Letošnja pevska tekma se bo vršila na isti način kot lanska. V ta namen obvešča uprava Narodnega gledališča člane pevskih in cerkvenih zborov kakor tudi vse tiste, ki se zanimajo za petje, imajo lepe glasove in se želijo posvetiti pevskemu poklicu, naj se priglasijo do vštevši 1. julija na naslov uprave Narodnega eledališča v Ljubljani. Vsak tekmovalec naj sjx>roči v prijavi svoje ime, priimek, naslov, starost, poklic, lego glasu in dve pevski točki. Prva naj bi bila po možnosti kaka značilna narodna pesem iz kraja, kjer tekmovalec prebiva, druga pa umetna pesem ali operna arija. Note za spremljavo mora prinesti vsak tekmovalec s seboj. Nastopali bodo ob spremljevanju klavirja, ki ga bodo igrali naši operni dirigenti. Tekmovalec pa lahko pripelje spremljevalca tudi seboj. Kakor lani bodo tudi letos priključene vstopnicam k prireditvi posebne glasovnice, na katere bo občinstvo po končani tekmi napisalo tri pevce v tistem vrstnem redu kot so mu najbolj ugajali. Posebno razsodišče bo izbralo izmed imenovanih tekmovalcev najboljše in jim prisodilo nagrade. Pri tej pevski tekmi gre za to, da izberejo gledališki strokovnjaki odgovarjajoče glasove, ki bi prišli za gledališki klic v poštev ter jih ohranijo v evidenci za slu- čaj potrebe, ko bo treba izjx>polniti pevska mesta, bodisi v zboru, bodisi med solisti Opere. Kakor je pokazala dolgoletna izkušnja so zrasli mnogi najlepši glasovi, kar jih premore naša opera, iz podeželja. Tekme se lahko udeležijo pevci in pevke vseh leg glasov v starosti do 30. leta. S prireditvijo, ki je v našem muzikalnem življenju posebnost, bodo imeli Ljubljančani 6. julija zopet revijo pevcev, ki bo zelo pisana in bo prinesla zopet spremembo v naše glasbeno delo. Gospodarstvo Važno opozorilo V številnih cenikih in napisih smo opazili naziv Lit za italijansko liro. Pripominjamo, da je uradni naziv za italijansko liro samo »lira«, katero pišejo Italijani z veliko črko >L«. Zato je treba vse cene označevati ne z »Lit«, ampak z »L«. — Prejšnji način pisanja pri nas je nastal zaradi tega, da se razlikuje italijanska lira od angleške lire (libre) in drugih lir, kot so n. pr. turška, egiptovska, avstralska itd. Zato je bilo pisano za funt šterling (libro šterling) L stg., za turški funt (libro) Ltq itd. Zaradi tega je treba nazivati liro samo »! nit »hej«. — * iruardiire = telednti. — 4 mesečina. — • son- ce. — « slučajno. — 7 pnKsare = mimo iti. — 8 ondod. — 9 lrmot — 10 tnvAatfrn = nnpnctl. — 11 rMnion. — 1J tisto. — 1* intnnderfi (intčudersi di qtifllcho co«a) — razumeti, razumeti (ee na kaj), c 14 tujoo. Kljub burnim dogodkom v svetu spremlja vsa norveška javnost vedno z velikim zanimanjem dogodke v s|X>rtnem svetu, nobenih pa ne s tolikšno I*>zorno6tjo, kakor one v 6inuškem sf>ortu. To je razvidno iz obsežnih poročil norveških listov o smuškem športu, iz razprav v listih, a prav tako med prebivalstvom, ne glede na stan, na kraj, na starost; vse, prav vse dogodki v smuškem športu enako zanimajo. Po letošnjih tekmah v Cortini in Ga-Pa so se vodile ostre razprave o izostanku norveških ska-kačev na teh prireditvah in o možnosti uspehov, ki bi jih lahko dosegli Norvežani. Toda nič manj obsežne niso razprave o novem svetovnem rekordu Nemca Rudolfa Gehringa, ki je dosegel letos v Planici 118 m. Ni samo daljava, ki je za smuške pojme ogromna in ki ni bila doslej nikjer dosežena, tudi možnosti, ki se z doseženjem te daljave otvarjajo, so predmet številnih razprav. Lieti omenjajo nekako v tolažbo Norvežanov, da ta rekord Gehringa ne more biti priznan, ker FIS ni priznala velike skakalnice v Planici, temveč jo smatra le kot nekak »poizkusni laboratorij« za smuške piolete... Stališče, ki ie v Norveški prav tako malo razumljivo, kot toliko drugih FIS-inih stališč! Kajti krmarjenje jx> zraku, smuški polet, vendar ni rtič drugega kakor izraz zmožnosti, imeti svoje telo tako v oblasti, obdržati ga tako v ba-lanci in ga postaviti tako povoljno proti zračnemu toku, da more skakač brez padca doskočiti. In kakor mora skakač dokazati to svoje znanje na velikih skakalnicah, prav tako mora v malem vse to napraviti mali šestletni norveški deček na skakalnici, ki si jo je sam napravil, če hoče obstati po doskoku. Norveški skakači so močno osupnieni nad Gehringovim rekordom, ki ga je postavil letos v Planici. Kot je vzbudil svoječasno Bradi s svojimi rezultati kot prvi smučar preko 100 m ogromno ix>zornost takrat, ko je skočil 101 m in pozneje, ko je dosegel 107 m, prav tako norveška javnost z začudenjem ugotavlja, da gredo vsi ti rezultati brez Skandinavcev, ne samo brez Norvežanov, kar je za norveški smuški jionos skrajno mučno. Tudi liajtrdovratnejši nasprotniki udeležbe na takih prireditvah uviuevajo ogromno škodo, ki so jo s takim svojim stališčem povzročili norveškemu sj>or-tu in listi neženirano ugotavljajo, da je bilo tako stališče »bedasto in neumno«! Pri tej priliki ugotavljajo tudi norveški listi, kako z zanimanjem opazuje norveška mladina sistematični trening nemških vojakov, ki se nahajajo na Norveškem in ki širokim norveškim krogom najbolj odkrivajo, kje leži razlog velikih uspehov nemških smučarjev. To spoznanje Norvežanov nas z ozirom na svoječasno veliko borbo okoli skakalnice Planice danes še prav posebno zanima, ker je prišlo spoznanje šele tedaj, ko se je najvišja znamka smuških [»letov premaknila v Planici za polnih 34 m in ko se je na eni sami prireditvi nič manj kot 46krat prešlo čez 100 m; med tistimi, ki so postavljali take rezultate, so bili sami Srednjeevro-pejci, tudi naši Slovenci, najmogočnejših v smuškem skakalnem športu, Norvežanov, pa ni bilo med njimi. Iz poročil v norveških časopisih bi bilo mogoče sklepati, da je postala borba proti Planici tudi že na Norveškem nepopularna in da je od nje ostalo samo obžalovanje ža izgubljeno priliko... J. G. • Akademski športni klub. V četrtek, dne 19. t. m. bo ob 14 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5 seja upravnega odbora, nadzornega odbora in načelnikov vseh sekcij. ASK. Dobri rezultati italijanskih lahkoatletov. V nedeljo so bile v Firenzi prvenstvene lahko-atletske tekme II. razreda. Rezultati so jako dobri ter prikazujejo visoko stopnjo italijanske lahke atletike. 100 ni Marini Emidio (Guf Ascoli) 10,9. Tek 200 m Croci Roberto (Giglio Rosso, Firenze) 22,5. Tek 400 m Vittori Renato » (Guf Ascoli) 50.7. Tek 800 m D'Ercole Adelino (Giglio Rosso, Firenze) 1.57,9. Tek 1500 m fiar-letta Oskar (Guf Roma) 4:12,8. Tek 5000 m Mo-nari Alfonso (Železničarji, Bologna) 15:48,4. — Zapreke 110 m Gallo Mario (Guf Milano) 15,3. Zapreke 400 m Boggio Ferruccio (Guf Torino) 58. — Višina: Montunari Roberto (Guf Piacen-za) 1,80. Troskok: Calci Livio (Carnaro Fiume) 14.15. — Met diska Simone Alberto (Sns Guf Reggio) 43.29. — Štafeta 4X100 m (Sip Torino) 43,7. Štafeta 4X400 m Giglio Rosso (Firenze) 3:26. Zastopnik plavalne federacije v Ljubljani. Te dni je obiskal Ljubljano zastopnik italijanske plavalne federacije ter je stopil v stike s predstavniki plavalne sekcije Ilirije. Proučili so vprašan je nove opredelitve plavalnega športa v Ljubljanski pokrajini. Ilirija bo najbrže kmalu dobila dobre nasprotnike iz Italije, tako da bomo imeli še letos lepe plavalne prireditve na sporedu. Dvakrat Rapid : Gradjanski. Vojna je prekinila tekme za sredn jeevropski nogometni pokal, pri katerih so sodelovali za Jugoslavijo zagrebški Gradjanski, za Madjarsko Ferencvaros, za Nemčijo pa dunajski Rapid. Pokalne tekme so se pričele o Božiču ter si je do vojne priboril vodilno mesto Ferencvaros z dvema zmagama, s 6:0 nad Gradjanskim in 4.3 nnd Kapidom, dočim je v povratnih tekmah izgubil na Dunaju 6:1, v Zagrebu pa 3:1. Sedaj bodo to tekmovan je obnovili ter se bosta srečala najprej Rapid in Gradjanski in sicer 29. junija v Zagrebu, 10. avgusta pa na Dunaju. Nemško nogometno prvenstvo se bo odločilo v nedeljo v Berlinu. Finale igrata dunajski Rapid in Sehalke 04 iz Gelsenkirchna. Za tekmo je takšno zanimanje, tla je berlinski olimpijski stadion že razprodan ter je ostalo okrog 50.000 interesentov brez vstopnic. Nov ameriški plavalni rekorder je mladi Kili Smitli, ki je že čisto zateinnil slavnega plavata na dolge proge Jacka Medico. Sedaj je tudi popravil svetovni rekord na 1000 jardov in sicer od 11:37,4 na 11:14,9. — Nov italijanski rekord na progi 1000 m pa je postavil pretočeno nedeljo Giacoino Signori v Milanu s ča som 16:18; Geminio Ognio iz Rima je plaval isto progo v 16:31, Massitno Costa pa 16:39,2. Na jadralnem trolioju Italija—Nemčija—Madžarska v Trstu je zmagala Italija v obeh disciplinah. Ameriški in finski atleti. Ameriški atleti imajo letos nekaj sijajnih rezultatov 440 jardov Kleminer 46,6, višina Steers 2.06, Wilson 2.03, kopje Pleople 70.13; 8880 jardov Leibo\vitz 4:09; 110 m zapreke Dugger 14.1; 100 jardov Nonvard 9,6, krogla Al Blozis 16.54. Jako dobre rezultate so dosegli Finci: Kopje Nikkanen 73,72, Mikkolo 1 72,94, tek 3000m Salminen 8:52.5, Heinos 8:38,3. Angleški in škotski nogomet. Kljub vojni ie Športu« življenje v Angliji zelo razgibano in zlasti nogometne tekme so jako obiskane. Sedaj se vrši V S stroji Sn z duhom Kako more Cerkev blagoslavljati tehniške stroje, ko jih na milijone ljudi preklinja, ker je vprav stroj obsodil delavca, da mu je suženj? Venar ni prav da bi preklinjali stroje, saj so ljudje tisti, ki so pri strojih dvoje zamudili: Prvič smo zamudili, da bi t istim tempom, s katerim je tehnika proizvajala zmeraj nove stroje prilugodili, v socialni pravičnosti in ljubezni, gos|>odarski in duhovni položaj delavca tem novim razmeram, namesto, da smo v kapitalističnem koristolovstvu zvalili prekletstvo novih razmer samo na delavca. Drugič smo zamudili, da bi prav tako hitro kot je tehnika proizvajala nove stroje, preložili na nova pola tudi narodno in svetovno gospodarstvo, da bi mogli s stroji pridobljene dobrine boljše porazdeliti. Če Cerkev blagoslavlja stroje, misli pri tem na blaginjo, ki je izšla iz stroja zu vsakdanje življenje človeka. Cerkev ni samo blagoslovila tehniških del, ampak je ta dela postavila tudi v službo duhovniškega udejstvovanja. Mnogi bolniki po zasebnih hišah in bolnišnicah so mogli sprejeti sv. popotnico, ker je bilo mogoče duhovnika telefonsko poklicati. Veliko ponesrečencev je prejelo še poslednje sv. olje, ker se je mogel duhovnik iz najbližje fnre v nekaj minutah pripeljali s kolesom ali r avtom. Misijonarji pa pripovedujejo, kako jim je pri njihovem apostolskem delovanju v pomoč avto, motorni čoln in letalo. In kaj bi reki? o kinu! Kino bi moral biti še bolj ko doslej v službi mladinske verske vzgoje in ljudske prosvete. Radiju in njegovim zvočnikom se moramo zahvaliti, dn pri službi božji na prostem dosežejo besede pridigarja nn tisoče in tisoče ljudi; da se morejo ondi, kjer so kmetije raztresene daleč na okoli, ko na primer razne farme ,tudi bolniki in listi, ki morajo zaradi hiše ostati doma, udeleževati službe božje. Tako ulegne postati1 radio tudi nznauilec Kraljestva božjega. Vatikansko mesto, ki je že zdavnaj svetovno znano zaradi svoje zvezdarne, ima že več let radio, ki oddaja sleherno nedeljo in ob praznikih posebno službo božjo za bolnike v državi. Prav do konca sveta se po radiu razglašajo nagovori sv. očeta, pa glas zvonov te cerkve sv. Petra v Rimu. In o binkoštih se razlega po svetu v 51 jezikih binkuštna epistola. Tako jo obnovljen jezikovni, binkoštni čudež. Nova tehnika jc Drižgala novo luč nad enotno Cerkvijo. To je biln zares svetovno pomembna zgodo-vinskn ura, ko je dne 12. februarja 1931 papež Pij XI .iioslnl svojo prvo poslanico po radiu vsemu človeštvu in tudi misijonarjem v nnj-oddaljcnejsa misijonišča in vsem državnim oblastem, in bogatinom in revežem. Tako se je dopolnila sestava »stara Cerkev in nova tehnika«. Cerkev poziva k sodelovanju z novo tehniko, če je naruvn božje umetniško delo in ne kaka sutanovu potvorba: če veleva božja zapoved, da raziskujemo prirodne skrivnosti, dn jih tehniško obvladamo in jih uporabljamo v službi božji, potem sledi iz tega, da moramo katoličani v fem tehniškem napredovanju sodelovati1, če že ne celo biti prvi na tej poti. če je znamenje novega časa to, da je to doba tehnike, potem moramo katoličani in predvsem katoliški akademiki soustanavljati novi ča« in na novo prernjati lice zemlje v službi Boga. Ne smemo pa na tem polju prepustiti napredek le tistim, ki 7. bombno tehniko uničujejo svet ali ki človeka zasužnjijo stroju. Duhovne znanosti morajo biti v duhovnem življenju človeštva na prvem mestu pred vso tehniko. Z univerzami duhovnih znanosti pa so tehniške visoke šole v skupnem delavskem občestvu. Tisti časi so mimo, ko so bili samo cer-kveni zvoniki najvišje točke po mestih in po deželi. Dandanes se prav tako nn daleč vidno dvigajo poleg zvonikov tudi antene v svet. Sveti Pavel je spregovoril tele globoke besede: »Vse je vaše, svet, sedanjost in bodočnost. Vse je vaše, a vi sle Kristusovi.« Cerkev vprav poziva k sodelovanju z novo tehniko. Pavle! Beseda v slovo! Pavle moj! Pomlad je in težko je govoriti besedo v slovo, ko zunaj kipi življenje in rastejo tisočeri cveti v novo lejjoto. Za griči plamenijo nove zarje, a Ti... Tvoja roža je pognala iz trnja, rodila je rdeči cvet in na vsakem listu je napisano: Nikdar! Zdaj sam sedim pri oknu in trgam roži list za listom... Spomni se, Pavle, da so potekla komaj tri leta, odkar so naju odpustili iz gimnazijskih klopi v široki svet. Kako radostno sva zastrmela v to novo dobo, ki nama je razkrila svoje naročje. In potem sva romala na Brezje k Materi božji gori čez Medno, Mavčiče, preko Sorškega polja iu Kranja v srce Gorenjske... Sfiomni se na tiste dni in veš, da mi je težko v teh dneh... Prišla je jesen, ko sva skupaj prestopila semeni-ški prag. Kristus je klical na svojo pot... Bil si vsem dober in blag tovariš. Ko smo omahovali si nam s svojo vedro in močno besedo kazal j>ot, ko smo bili veseli si nas podpiral v veselju Kako hitro je minulo leto in zopet je nosila zemlja svoj sad. Takrat sva se ločila prvikrat. Odšel si, da bi se še holj daroval Bogu. Hrepenenje Te je vleklo dalje... Ti veš, kako smo molčali tisti večer, ko nismo našli besed v slovo. Odšel si v Zagreb k jezuitom ... Na zimo si se vrnil domov, a mi smo vztrepetali v bolesti. V jutru življenja si prejel od Gospoda v dar Njegov križ. Čim više je rastel dan v pomlad, tem više je raslel Tvoj križ. Vrnila se je pomlad, a nam je prinesla bolečino. Ko so se osule narcise, se je osulo tudi Tvoje mlado življenje. Lepo je umreti v mladih dneh in vdano darovati Rogu svoje življenje. Toda cvet... Kako smo upali, da bo popje rastlo v cvet in Ti bo pomlad prinesla meč. Popje se je odprlo in rodilo cvet, cvetelo v velikih cvetih, rdečih kot kri da so se osuli na Tvoj prerani grob. Polja so bela za žetev, a Tebe ni, da bi Gospodu spravljal žito v Njegove žitnice. Kot zlata pšenica si dozorel za loj>šo pomlad. Na prezgodnji grob Ti bodo nasadili rož, da Ti bodo cvetele vse dni. Nad Tboj bodo jadrali oblaki v dalje, polne hrepenenja ... Veš. Pavle, kadar takole jadrajo oblaki po visokem nebu, nestrpno čaka duša uro, ko se bova zopet srečala in ne bo več slovesa. Naj Ti rože cveto na preranem grobu vse dni! A ve, anima pia! -fs. tradicionalno tekmovanje za angleški in za škotski pokal, ki je ol>oje že prispelo do finala, toda prva finalna srečanja so končala neodločeno. Na škotskem sla igrala Glasgow Rangers — Hearst of Midlothans 1:1, v Angliji pa Arsenal — Pre-ston North End 1 . 1. Tenis Italija : Madžarska. Povratna tekma na dovanski poka! med Madžarsko ia Italijo bo od 20. do 22. junija v Rimu Koledar Četrtek, 19. junija: Gervazij in Protazij, mučenca; Julijana Falkonieri, devica in ustanoviteljica reda. Petek, 20. junija: Srce Jezusovo; Silverij I., papež in mučenec; Novat, »poznavalec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Marija Sičeva, soproga profesorja v p. Pogreb bo v četrtek, 19. junija 1941 ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnila svoje oči gospa Ana S u n a r a roj. Škarica, posestnica in gostilničarka. Pogreb bo v četrtek, 19. junija ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -f- V Mostah v Ljubljani je v Društveni ulici 7 umrla gospa Marija Keršič. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v mirul Žalujočim naše iskreno sožaljel LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predala ve ob 16., 19. in 21. uri Danes pnslednlič- Kalvečji film XX.stoletja A L C A Z A R Mireille Balin. Fosoo Glaehetti. Mari« Denis Kot dodatek: , Življenje in konec Sv. Jurija" Kino Matica, tel.lon 22-41 Carmen med rdečimi Conchita Montez. Hafapl Rivfllles, Juan d* Llnrda Film avteuti£oe stvarnosti iz Krvavih dni Madrida Kino Slon: a, telefon 27-30 Danes poslednjič. Duh. italijanska komedija Gospod Maks Film je opremljen s 450 slovenskimi napisi Polee teRB predvajamo Je film: Zrakoplovi in vojaki v puHavl Sirte Kino U o i o n, teUion 22 21 —»Slovenčev koledar« bo izšel tudi letos. Naročite ga pravočasno. Stane le 20 dinarjev. — Naročnino plačajte pri našem zastopniku v Vašem kraju. — Tiskali bomo le toliko izvodov koledarja, kolikor bo predplačil. -— Zdravniški preiskava mladine. Iz Brezovice pri Ljubljani nam poročajo: Pod vodstvom g. dr. Cav. Aldo Duceja, direktorja zdravstvene avto-kolone za Ljubljansko pokrajino, so gg. zdravniki izvršili dne 17. junija 1941 zdravniški pregled tukajšnje šolske mladine. Preiskav je bilo 820, Z zadovoljstvom so ugotovili, da je zdravstveno stanje mladine prav povoljno. Otroci so z veseljem vstopali v moderno opremljene sanitetne vozove, iz katerih so doneli prijetni zvoki radia. Zdravniškemu pregledu je prisostvoval tudi predsednik občine. Na prebivalstvo je napravila vestna zdravniška preiskava najboljši vtis. — Vincencijeva konferenca za akademike prosi vse dobre ljudi, da podpirajo njeno akcijo za pomoč revnim akademikom in študentom. Ne odklanjajte nabiralnih pol Vincencijeve konference. Pomagajte z denarnimi prispevki, z obleko, ali vzemite na hrano kakega akademika. Vincencijeva konferenca za akademike, Semeniška ul. 2-11. Uradne ure od 11—12 in 15—16. Štev. ček. računa 15.838. — Društvo sodnikov v Ljubljani poziva vse 6emkaj došle sodnike, državne tožilce, pristave in sodniške pripravnike naj se zaradi nujno potrebne evidence zglasijo v sobi št 133. v uradnih urah od 11 do 12. — Socialni odsek. — Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za sprejemne izpite 20. in 21. junija. Izpiti bodo 23. junija ob 8. — Avtobusna zvezo med Novim mestom in Kostanjevico. Iz Novega mesta v Kostanjevico vozi avtobus vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, dvakrat in prav tako tudi v obratni smeri. I/ Novega mesta odhaja avtobus ob 10.12 dopoldne in zvečer ob 21.15. Iz Kostanjevice odhaja avtobus ob 5.05 zjutraj in ob 16.36 popoldne. Avtobus je čisto nov in ima 26 se- dežev ter 10 stojišč. Z uvedbo te avtobusne zveze je prebivalstvu zelo ustreženo. — Dobrodelni koncert v korist Rdečega križa pripravlja pevski zbor »Ljubljanskega zvona« za dan 7. julija v Filharmoniji. Opozarjamo na ta koncert razna p. t. društva s prošnjo, naj pri določitvi event. svojih prireditev upoštevajo označeni datum ter tako podpro prizadevanje Rdečega križa, ki je prav v zadnjem času postavljen pod nove in važne socialne naloge. — Akademlk-mediclnec, ki je moral zapustiti dom, a bi rad nadaljeval študije, prosi dobro si-tuiranega človeka za gmotno podporo, katero mu pozneje vrne. Poštenost in značajnost jamčita za vse. Ponudbe na »Slovenca« pod »Dober in pošten', št. 8972. Ljubljana 1 Slovesna tridnevnica v čast božjemu Srcu v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru od 20. do 22. junija. Spored: 19. junija ob pol 7 zvečer pridiga, slovesni blagoslov in molitvena ura za mir. Najsvetejše ostane izpostavljeno do 9. — Na praznik Srca Jezusovega 20. junija bo celodnevno češče-nje. Najsvetejše bo izpostavljeno ob tri četrt na 5, na sv, maša z ljudskim petjem. Ob pol 6 kratka pridiga in obhajilo vernikov. Ob 6 slovesna sveta maša. Slede tihe maše ob 7, 8, 9, 10 in 11. Zvečer ob 7 bo sv. križev pot, ob pol 8 pridiga in pete litanije s spravno molitvijo in blagoslovom. — V soboto 21. junija bo ob 5 zjutraj tiha maša, ob pol 6 pridiga in 6V. maša z blagoslovom. Zadnja sv. maša bo ob 8. Zvečer ob pol 8 pridiga, molitvena ura za mir in litanije S. J. — V nedeljo, 22. junija zjutraj ob pol 8 pridiga in slovesna sv. maša. Tihe maše kot ob navadnih nedeljah. Popoldne ob 3 sklep tridnevnice: pridiga, darovanje za cerkev, pete litanije S. J., zahvalna pesem in blagoslov. — Slovejna sv. maša v petek (na praznik |rc» Joniu-tveoral ho darovana za vse rajne; v nedeljo/22. junija na za vse žive dobrotnike in dobrotni« cerkve Srca Jezusovem 1 Stolna kongregaclja Marijinega Varstva za gospe v Ljubljani ima danes, v četrtek 19. junija skupno sv. mašo na Rožniku. Zbirališče ob šestih zjutraj pri železniškem prelazu na Aleksandrovi cesti. Toplo vabimo vse p. n članice, da se te službe božje polnoštevilno udeležijo. Dr. Franc Brandstetter Šub.čeva 3/1. sopet redno ore in trk 1 Druga sklepna produkcija Glasbene akademije bo v petek, 20. junija ob 19 v veliki dvorani Filharmonije. Spored bodo izvajali letošnji absolventi visoke šole, ki bodo izvajali skladbe Bacha, Scarlattija, Veracinija, Severaca, Brucha, Debus-syja, Haydna in Gregorca Jurija. Nastopili bodo: Marija Roegerjeva, Zorka Bradačeva in Zižmond Ivan iz šol prof. Ravnika, Zarnikove in Pfeiferja. Sodeloval bo tudi orkester Glasbene akademije, ki bo pod vodstvom abs. Sama Hubada izvedel spremljavo k znanemu Haydnovemu »Klavirskemu koncertu v D-dtiru«. Vstopnina za občinstvo 15 din, za vojake 8 din; programi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na zanimivo prireditev opozarjamo. Pevko in pevci! Za proslavo dvajsetletnice pevskega zbora za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih bo drevi točno ob pol 7 izredna pevska vaja. Zaradi kratko odmerjenega časa se prav gotovo vsi udeležite te vaje točno! 1 Društvo zobozdravnikov v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek v soboto, dne 21. t. m. v restavracijo Slamič ob 20. 1 Obvezniki pasivne obrambe, ki so opravljali službo po posameznih rajonih, so dobili posebne narokavne trakove z grbom mesta Ljubljane in z oznako službe, ki so jo opravljali. Ti trakovi so last mestne občine ljubljanske ter uradno znamenje zaščite, seveda so bili pa posameznikom samo posojeni za tisti čas. ki so v službi. Zato pa ni dopustno, da bi si zasebniki te trakove pridržali. Zato spet opozarjamo, da morajo vsi, ki jih imajo še, te trakove takoj vrniti mestnemu zaščitnemu uradu, soba št. 44 v I. nadstropju mestnega magistrata na Mestnem trgu št. 2. Kdor tega traku ne bo vrnil do 27. t. m., bo kaznovan. 1 Združenje gostilniških podjetij vabi na občni zbor, ki bo v četrtek 19. t. m. ob 14.30 v salonu Kolodvorske restavracije. Po končanem občnem zboru bo v istih prostorih občni zbor Bolniškega združenja, na katerega vabimo tudi vse podporne člane bolniškega združenja. 1 Zadnja abonentska predstava v letošnji sezoni v Drami bo uprizoritev Camasio - Oxilijeve igre »Bog z vami, mlada leta!« za red Četrtek, in sicer v četrtek, 19. t. m. ob 19.30. S pristno italijansko gracijo, humornostjo in čustvenostjo napisana zgodba študentovske ljubezni in njen konec, občinstvu zelo ugaja. Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec Beethovnova ulica 9 radi bolezni začasno ne orc-inira 1 V petek bosta v Drami dve predstavi, in sicer ob 15 bodo ponovili Oogoljevega »Revizorja« z Danešem v naslovni vlogi. Satirična igra o korupciji uradništva v predvojni Rusiji, pokaže zmede, ki nastanejo s prihodom lažnega revizorja v majhno provincialno mesto. Zvečer bodo ponovili mariborski slovenski igralci Knittlovo dramo »Via Mala«, ki je dosegla ob popolnoma razprodanem gledališču v ponedeljek ogromen uspeh. Navdušeno občinstvo je vedno znova klicalo s ploskanjem igralce pred zastor. Občinstvo je pokazalo res nenavadno zanimanje za dramatizacijo slovitega romana in pričakovati je, da bodo tudi nadaljnje r.e-prize razprodane, zato opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice v predprodaji. 1 Vegovo ulico so zorali. Ljubljančani so se večkrat pritoževali, češ da imamo razorane ceste, a sedaj, ko smo Vegovo ulico pričeli res orati s posebnim plugom, to delo vsi občudujejo in hvalijo. Pač vedo, da je tudi oranje cest potrebno, če hočemo imeti dobro in lepo cesto. Vendar pa tega oranja vsi niso pravilno razlagali ter razumeli, zato naj pa danes pojasnimo, kako se dela s cestnim katranom napojeni makadam, kakor strokovnjaki imenujejo ta način urejanja cestišč. Najprej je treba staro plast nasipa odstraniti, kar je mestni tehnični oddelek v Vegovi ulici napravil z oranjem na ta način, da je pred poseben plug vpregel močan cestni valjar. Tako osnaženo cestišče bodo najprej nasuli z 10 cm debelo plastjo gramoza, ki ga inženirji imenujejo tolčenec, To plast tolčenca bodo zvaljali s težkim valjarjem, nato bodo pa to plast pobrizgali s cestnim katranom, ki ga izdeluje mestna plinarna. Nestrpne gledalce pa moramo opozoriti, da je brizganje katrana mogoče samo v suhem in toplem vremenu, kar si bodo pač sami razložili. Takoj po brizganju je pa treba na katran nasuti drobnega gramoza, ki mu pravimo zdrob, ter to plast spet trdno zvaljati z valjarjem, da se s katranom prepojene plasti trdno sprimejo. Ko je cesta dobro zvaljana, io moramo drigič pobriz-gati s katranem, ki ga porabimo kaka 2 kg za kvadratni meter Po vrh posujemo robatega peska iz kamnoloma, cestišče spet dobro zvaljamo ter ulico izročimo prometu. Tako je lansko jesen mestni odsek za ceste uredil Sv. Jakoba trg in bili smo prav zadovoljni, čeprav trg še ni bil popolnoma urejen. Na Šentjakobskem trgu so namreč danes cestišče spet natanko izprali ter tako z njega poplaknili ves prah in blato, ker je treba tako utrjeno cestišče še tretjič pobrizgati s katranom, Prav tako bodo tudi Vegovo ulico morali trikrat prepojiti s katranom. Ko je cestišče tretjič pobrizgano s katranom, ga je treba posuti s prav drobnim opranim peskom ler spet dobro zvaljati. Šele sedaj je cesta utrjena za promet. Seveda ta način ni tako drag kot tlakovanje ali asfaltiranje, vendar pa tako utrjene ceste zdrže srednje težiti promet prav dobro, medtem ko je sprameksiranje kot površinska obdelava priporočljivo samo za lažji promet ter ga imamo zato na Vodnikovem trgu in tudi po ulicah, kjer je manj premeta s težkimi vozovi, Zaradi teh del bo tudi Sv, Jakoba trg deloma zaprt morda samo dva dneva, če bo vreme lepo in toplo. Navzlic temu pa prometa ne bo treba popolnoma zapreti, ker bodo inženirji delo tako uredili, da bodo vozovi lahko vozili aH ob cerkvi ali pa z Grudnovega nabrežja na most. Pa tudi Trubarjeve ulice ne bodo popolnoma zaprli tar skušali delo opraviti najprej na tej, pozneje pa na drugi strani. I Terasa na opornem zidu Ljubljanfce vzdolž Hribarjevega nabrežja s svojo smaragdno zeleno barvo najučinkovitejše poživlja vso sivino težkega zidovja. Čudovito prijeten je pogled na to žametno zeleno preprogo nad kalno vodo in vsakdo si želi, da bi tudi terasa na drugi strani Ljubljanice dobila tako lepo trato. Toda vsaka preproga mora biti čista in snažna, ne pa nasmetena in nastlana s papirjem in naj-različnejšo šaro, kakršne so večkrat terase ob Ljubljanici na obeh straneh tromostovja. Odrasli ljudje so bili menda že dostikrat opozorjeni, kako grda razvada je v Ljubljani tako smetenje ulic in cest, vendar pa moramo naše, za snago mesta tako vnete občane še |>osebej opozarjati, kako grdo kvarijo ugled mesta z najraznovrstnejišimi odpadki posejane terase, nasmetene zelene trate ter bregovi Ljubljanice. Precej bolj bo treba paziti tudi na našo milo mladino, ki smatra bregove in terase ob Ljubljanici za smetišča in igrišča, kjer lahko počenja, kar hoče. Kadar je Ljubljanica zaprta, je pa spet n jena struga torišče mladinskih iger, kamor se paglavci podajajo na pustolovsko iskanje zakladov, drugi jim pa spet mečejo v strugo najrazličnejše predmete v splošno zabavo gledalcev. Seveda se pa med gledalci marsikdo tudi zgraža ter vprašuje, če v Ljubljani ni mogoče napraviti reda tudi na bregovih in terasah Ljubljanice ter v njeni strugi sami. Davkoplačevalci in prijatelji snažne Ljubljane naj pa premislijo, da spravljanje smeti nrav mnogo velja ter je zalo tudi v njihovo korist, če sami malo pazijo na red ter opozarjajo male in velike občane, naj se odvadijo metati smeti in odpadke na oporno zi-dovje, bregove in v strugo Ljubljanice. 1 Z regulacijo Tivolija in ureditvijo poti in cest od Ceste na Rožnik do Rožnika in šišenskega hriba je v zvezi tudi nova pot nad drevesnico mestne vrnarije, ki veže srednji del Ceste na Rožnik z diagonalnim drevoredom proti glavnemu drevoredu. Doslej so morali stanovalci z zgornjega dela Ceste na Rožnik in iz Rožne doline nad mestno vrtnarijo hoditi po precej hudem klancu, nova pot je pa brez klanca speljana skoraj v isti smeri precej nižje s samo malenkostnim padcem. Ljudje so opazili, da poti sedaj ni mogoče napraviti v vsej širini, ker jo seka glavna napajalna vodovodna cev. Ta cev bo seveda preložena, vendar bomo morali počakati tako dolgo, dokler no dobimo tako velikih cevi, saj jih v Ljubljanski pokrajini nikjer ne izdelujemo. Preložiti bo namreč treba glavno cev s premerom 400 111111, kar bo zelo težavno delo, ker taka cev tehta 800 kg. Razen tega bo pa treba napraviti tudi nekaj specialnih kosov cevi. Čeprav bi pa vse potrebne cevi takoj dobili, sedaj ni mogoče to delo, ker poleti ljudje vodo najbolj potrebujejo in je tudi največ porabijo. Glavno cev bo mestni vodovod lahko preložil šele jeseni ali pozimi, ko je poraba vode najmanjša. Za dovajanje vode bo tedaj zadostovala druga cev s premerom 250 mm, da ne bo treba zapirati vodovoda, poleg tega bodo pa glavna dela opravili ponoči, ko je potreba po vodi najmanjša. Tako urejena ravna pot bo pozneje šla čez glavno dovozno pot, ki bo speljana s križišča Škrabčeve ulice s Cesto na Rožnik. Nova cesta bo šla s tega križišča naravnost pred tivolski grad, zato bo pa zaprta sedanja vozna pot v podaljšku Nunske ulice vzdolž ribnika. Kakor že sedaj vidimo, bo sedanja dovozna cesta zelo razširjena in bomo na tej terasi dobili najlepša otroška igrišča, ki bodo bistveni del otroškega paradiža ob otroškem' kopališču v ribniku. Da pa po otroškem igrišču ne bo mogoče voziti in bo zato sedanja dovozna pot popolnoma odpravljena, je pač umevno samo ob sebi. Radio Luibljana Četrtek, 19. junija. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 operetna glasba — 8.15 italijanska fioročila — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 slovenska glasba — 13 napoved časa, italijanska poročila — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 izbor iz operetne glasbe — 14 italijanska poročila — 14.15 umenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 do 18 koncert jx>d vodstvom moj6tra Gaudiosia — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 operetna glasba — 20 napoved časa, poročila v italijanščini — 2040 mavrica pesmi — 21.15 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Sdiurichla — 22.20 slovenska glasba. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarčiS, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošiče cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Rjav ženski jopič brez rokavov je v ponedeljek zvečer izgubila raznašalka »Slovenca« na Miklošičevi cesti. Pošten najditelj se prosi, da ga odda v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti. Iz Goriške pokrajine Smrt slovenskega letalskega častnika. V drugi polovici prejšnjega meseca je bila zajela huda žalost prijazno briško vas Števerjan, ki na svojem slikovitem pobočju tako zvesto čuva naša lepa Brda. Tam sredi majnika je bilo, ko je vso vas pretresla bridka brzojavka: Komjančev Mirko je našel smrt na abesinskem bojišču. Ta vest je bila bolest za vso vas. Miroslav Komjanc se je rodil 1. 1914 v trdni in ugledni Komjančevi hiši na Mocviru. Nadarjeni deček je šel v goriške šole in pozneje dovršil srednje industrijsko učiliščo v Trstu. Postal je profesor na nadaljevalni šoli v Idriji. Ko je bil pred približno dvema letoma poklican v vojaško službo, si je kot fant s krepko roko in s ko-rajžno voljo izbral letalstvo. Pred približno letom dni je bil kot podporočnik s svojim letalom poslan v Abesinijo, kjer je sedaj našel prezgodnji grob. Bil je tih, značajen, plemenit mladenič. Zaradi njegove preproste ljubeznivosti ga je imela rada vsa fara. Ko je odhajal v Abesinijo, se je prišel domov poelovit ln Števerjanci kar ne morejo pozabiti, kako je. obiskal vse sosede in jim stisnil roko v slovo. Dober teden potem, ko Je na županstvo prišla grenka vest o njegovi nenadni smrti dne 2. inaja, je bila v števerjanski cerkvi slovesna maša zadušnica. Kljub vedremu in sončnemu dnovu so bili sosedje in prijatelji, ki so napolnili cerkev, žalostni in potrti. Saj so prišli molit za dušo mladega prijatelja, ki je imel v sebi vse klice za lepo in plodno udejstvovanje. Zadušnice so se udeležili tudi zastopniki stranke s pokrajinskim podtajnikom na čelu. nadalje zastopniki županstva, učiteljstva in drugih krajevnih oblasti s šolskimi otroci. Pri katalalku, ki Je bil ves zasut s prekrasnim cvetjem, je stražila častna straža letalcev. Sv. mašo Je pel domači g. župnik Ciril Se-dej ob spremstvu sosednih gospodov. Na koru ie kvartet priznanih goriških mojstrov mogočno ln toplo proizvajal Persijev »Rerjulem« In druge ža-lostinke. Tudi orgle so bile v veščih rokah. Ko smo po "končanih cerkvenih obrodih zapuščali božji hram in sa je skozi turohni molk Culo ihtenje neutolažljivih src, je človeka zajelo ganotje in mu stisnilo boizo v oči. Hip grenke tragike Je presunif dušo. V mesecu septembru li lansko leto je pokojnikov brat Marjan v tej ponosni cerkvi, ki je bila vsa potopljena v zelenju, pel irvo sv. mašo, glasnico mladega dela in novega ivljenja, danes smo se pa poslovili od mladega življenja, ki je prerano klonilo v grob. ln vendar, koliko blagodejne tolažbe! Človek ni sam 6ebi namen, njegova pot vodi k Njemu, ki Je Življenje in Vstajenje. To srečno pot je dragi Mirko nastopil naiprvi! Ta vzvišena misel naj napolni z blagoslovljenim mirom razžaloščena srca in naj prinese utehe blagi materi, dragi pokojnik naj se pa odjjočlje v božjem naročju I Novo mesto Koncert, ki ga priredi 19. t. m. ob 20 v Prosvetnem domu tenorist Slavko Lukman, bo posebno zanimiv. Poleg znanih arij iz Verdijevih in Puccinijevih oper bo pel tudi nekatere narodne pesmi in popularno Ogričevo »Na Gorjance«, katero je občinstvo na vseh dosedanjih koncertih navdušeno sprejelo. Prešernove, Kettejeve, Župančičeve in Klopčičeve pesmi pa bo recitiral režiser Jože Borko. Klaviristinja Erika Špec bo zaigrala nekaj Mozartovih skladb. — Koncert z izredno bogatim sporedom zasluži vso našo pozornost. Vse vrste oglasov za ..SLOVENCA" in ..DOMOLJUBA" lahko naročate v naši podružnici v NOVEM MESTU Iz Spodnje štajerske Veliki Maribor — s priključitvijo 24 občin. Dne 15. junija je izšla odredba šefa civilne uprave za Spod. Štajersko, s katero se ustvarja Veliki Maribor s priključkom 24 okoliških občin. Novo ozemlje mesta bo na ta način segalo daleč v okolico. Sicer so priključene stare občine, ki so obstajale pred komasacijo v bivši Jugoslaviji, kljeu temu pa bo s tem mesto seglo na severu do Pesniške doline, na zaj^adu do Bresternice, na vzhodu do konca šentpeterske fare, najdalje pa na južni strani, kjer bo zavzelo tudi vzhodni del Pohorja z najvažnejšimi turističnim jiostojankami in vsa pohorska naselja: Lim.buš, Rad vanje. Hoče, na jugovzhodu pa bo seglo d aleč na Dravsko polje do konca Sv. Miklavža in do Dupleskega mostu. Veliki Maribor bo na ta način štel nad 70.000 prebivalcev, dočim jih je imel prejšnji Maribor 55.000. Za načrtni razvoj mariborskega mesta bo to vsekakor pomemben korak. Državni vodja Bouhler v Mariboru. V četrtek je obiskal Maribor in Celje državni vodja (Reichs-leiter) Bouhler ter si ogledal tamošnje kulturne ustanove. Oddaja masla in mleka. Izšla je odredba, da morajo producenti mleka oddajati izdelano maslo v posebna zbirališča, ki se bodo osnovala v vsaki občini. Izdelovalci masla ga ne smejo na svojo roko prodajati, niti podariti. Tudi prosta prodaja mleka je prepovedana. Producenti ga morajo oddajati v mlekarne, kjer ga posnamejo, mlekarne pa ga prodajajo svojim odjemalcem. Hmelj slabo kaže. V Savinjski dolini kaže hmelj letos jako slabo. Rastlina je močno zaostala v rasti ter jo šele sedaj vežejo. Uvedba listov za klanje. Klanje živine na Spodnjem Štajerskem (govedi, svinj, ovac, telet) je prepovedano brez klavnega lista. Tudi kmetje si morajo preskrbeti dovoljenje za zakolj živali za domačo uporabo. Vpisovanje v šole. Dne 12. in 13. junija Je bilo v Mariboru vpisovanje vseh šoloobveznih otrok v starosti od 7 do 10 let, ki še niso vpisani na nobeni šoli. Od 10. do 13. junija pa so bili na klasični gimnaziji sprejemni izpiti iz nemščine za dijake od 1. do 8. razreda. V Celju in Ptuju so bili taki izpiti 14. junija. Dijaki, ki ne obvladajo toliko nemščine, da bi lahko sledili pouku, ne bodo sprejeti v srednje šole. Če še niso dosegli 14. leto starosti, bodo morali nazaj v ljudsko šolo, če pa so l4. leto prekoračili, pa bodo obiskovali tečajo nemškega jezika, ki jih bo prirejala domovinska zveza. Umrli so v Mariboru: Kari Weitzl, posestnik in mesarski mojster; vdova po zdravniku 82 letna Pelagija Chmielowsky; 65 letni posestnik in pismonoša v p. Franc Ferk; hišna posestnica Katarina Srhamesberger; 50 letni posestnik Ivan Gregorin-čič; 70 letna Katarina Rus; Ema Friedrich in 39 letna Ivana Kocbek. Iz Hrvatske Prvi uradni statistični podatki o prebivalstvu neodvisne države Hrvatske navajajo, da meri Hrvatska 115.122 kvadratnih kilometrov in šteje 7,080.629 prebivalcev. Med temi je 5,200.000 Hrvatov (vštetih je 800.000 muslimanov), 1,548.400 Srbov, 145.500 Nemcev, 70.000 Madžarov, 57.020 Slovencev, 44,267 Čehov in Slovakov ter 55.442 prebivalcev raznih narodnosti. Množina pridelkov je razvidna iz dejstva, da je 2,900.000 hektarjev zemlje posejanih z raznimi žiti in 1,100.000 hektarjev s koruzo. Ostala plodna zemlja obsega obsežne vrtove, travnike, vinograde in sadovnjake. Gozdov je okrog 4 milijone hektarjev. Na grob f gdčne učiteljice Lucije Trampuieve Na dan, ko je sam Bog v sv, R. T. Sel v procesiji po ljubljanskih ulicah, smo popoldne tudi njo spremili k Sv. Križu. Ležala je v kapelici sv. Frančiška med cvetjem vsa mirna, in veliko prijateljev in znancev jo je kropilo; saj bila je ona tako blaga, da je hotela, želela in delala svojim bližnjim le dobro. Iz njenih ust je prihajala sama dobrota; ona ni znala žalit), znala pa je prenesti slabosti drugih. Kot učiteljica se je zavedala, da je vrtnarja v božjem vrtu, zato je ljubila, z vnemo vzgajala in učila tudi tam preko. Zato se ie bo marsikak slovenski človek, ko zve o njeni še vendar prezgodnji smrti, mladino in ji kazala vzore na tem svetu in Vzore spomnil vsaj z vzdihom k Bogu — Šolala se j« in poučevala do svetovne vojne po krajih našega Simona Gregorčiča, zadnja njena službena mesta so pa bila: Planina pri Rakeku, Dobrova pri Ljubljani in slovenska prestolnica. Ko smo jo polagali poleg njenih staršev, ki sta oba še ne dolgo tega v visoki starosti legla v grob, smo se spomnili tudi njene velike ljubezni do staršev. Zanje j« žrtvovala mladost in ljubezen, zanj« veselje, za katerim mnogi od na« kar drvijo. Z njo sta hodila, ko je bil gospod oče upokojen — po njenih službenih mestih in ao skupno živeli srečne in žalostne dni. Ko je sama oba spremila na božjo njivo k Sv. Križu, je sedaj ie ona pohitela tja, da z njima še nadalje živi lepše in srečnejše dni... Lahen dežek, ki je bil pred njenim pogrebom, so bile naše solze in solze njenih ljubih, ki niso mogli priti k njej po zadnje slovo, sonce, ki je nato posijalo, pa j« bilo božja zagotovilo, da j« ona aedaj v nebeškem veselju. Bc. OtroSki podlistek 21 Pravljice Božene Nemcove 0 2ar-ptici in morski deklici Prišel je še ravno pravi čas. Ko je Jenik popeljal konja v hlev, ga pogladil, poljubil na vrat, kakor vedno, da se mu je zahvalil za njegovo uslugo, je šel h kralju, ki ga je težko čakal. Jenik je dal kralju mešička z živo in mrtvo vodo, ta pa ju je dal morsTti deklici. Morska deklica je vzela posodici v eno roko, v drugo pa meč s stene in ga dala Jeniku, kralju pa je rekla: »Torej, kralj, poklekni in Jenik naj ti odseka glavo, jaz pa te bom potem poškropila z živo vodo in vstal boš mlad in krasen v novo življenje!« Kralj se je ustrašil teh besed ter si ni dal odsekati glave. In rekla mu je deklica: »Da se boš prepričal, kako sem mislila resno, naj poklekne Jenik in ti mu odsekaj glavo.« Na to je kralj pristal. Jenik je pokleknil brez bojazni in kralj ga je dal ob glavo. Morska deklica pa je vzela glavo v svoje roke, jo najprej umila z mrtvo vodo, posadila zopet nazaj na vrat, nato pa Jenika poškropila z živo vodo. In Jenik je skočil na noge in je bil še kras-nejši kakor poprej. Le zlata črta mu je ostala okrog grla. Ko je kralj to videl, je dobil pogum, pokleknil na tla in sam podal Jeniku meč, naj mu odseka glavo. Jenik se je zdrznil. Ko pa mu je deklica ukazala, je vzel meč in odsekal kralju glavo. Princeska mu je podala mrtvo vodo, da je umil glavo in jo nasadil nazaj na vrat. Toda živo vodo je izlila skozi okno na tla. Kralj je ostal mrtev. Morska deklica pa je takoj sklicala vse dvorjane, ki so pritekli na klic v dvorano, in jim predstavila Jenika z besedami: »Ta je moj ženin in vaš kralj!« In vsi so zavriskali in bili veseli, da imajo tako krasno kraljico in pogumnega, mladega kralja. Izdajalski sluga pa je, ko je izvedel, da je Jenik postal kralj, pobegnil z gradu ter ni bil vesel. Jenikova prva pot je bila v hlev k svojemu konjiču, katerega pa ni bilo več tam — izginil je neznano kam. Imel je krasno morsko deklico za ženo. Ko je potem pripeljal k sebi še svoje stare starše, mu ni ničesar več manjkalo do popolne sreče. Zlati gradovi lavomil in Sobjeslav sta bila brata in kraljevska sinova. Ko je bilo Slavomilu dvajset let, je rekel očetu: »Oče, sezidaj mi grad z zlato streho, da bom mogel bivati v njem in si pripeljati k sebi lepo princesko za ženo.« Oče je imel svojega otroka rad. Izpraznil je zategadelj svojo zakladnico in dal postaviti sinu grad z zlato streho. Slavomil je bil zelo vesel, zahvalil se je svojemu očetu in se takoj preselil v novi grad. Toda veselje ni trajalo dolgo časa. Ko se je zjutraj zbudil iz sna, ni bilo več strehe nad njim in iz gradu je ostal gol zid. Jasno je bilo, da človek ni mogel odnesti strehe, zato Slavomil tudi ni iskal tatu. Toda pozabiti ni mogel zlate strehe ter je neprestano žaloval za njo. Ko je bilo Sobjeslavu dvajset let, je stopil k očetu in mu rekel: »Oče, daj mi namesto moje dote sezidati grad z zlato streho, kakor si ga mojemu bratu « »Toda, dragi sin, odkod naj vzamem toliko zlata?« »Kolikor ti ga manjka, ga vzemi iz cerkve ali pa daj preliti domače svetnike. Grad z zlato streho moram imeti!« Zbral je torej kralj zlato, kjer ga je dobil, ter tudi Sobjeslavu postavil grad z zlato streho. »Da bi jo bolje čuval, kakor jo je tvoj brat Slavomil!« je rekel sinu, ko je bil grad sezidan in mu ga s temi besedami izročil. Za to pa se je Sobjeslav že davno pripravil. Prvo noč ni niti legel posteljo. Vzel je orožje, si nataknil bodljaka in šel na stražo. Nedaleč od gradu se je skril, pripravil orožje, pod vrat pa si je zataknil bodljaka, da bi ga zbodlo, če bi se mu hotelo zaspati. Noč je bila temna. Zato je lahko tenko poslušal, od katere strani bi kaj zašumelo. Do polnoči je bilo vse tiho. V trenutku pa je začelo v gradu nekaj hrometi in se podirati. Svojeslav takoj skoči iz skrivališča in spusti strelico v tisto smer. Trušč je sicer potihnil. KULTURNI OBZORNIK ____ Umetnost in občinstvo K razstavi Moderno v Jakopičevem paviljonu Ne mislim v pričujočih vrsticah nanizati bogve kako novih, blestečih misli, potrjenih • citati iz kdove kako utemeljenih umetnostno socioloških ali estetskih knjig. Rad bi le nekoliko osvežil vprašanje, ki ga vsi poznamo, a nam v vsakdanjem vbadanju in skrbeh ne pride tolikokrat na misel. Danes pa, ko se je naša umetnost nenadoma znašla v novih razmerah, je še prav posebno umestno, da se tega vprašanja domi&limo in da o njem malo pokramljamo. Zdi se, da je bil odnos med obema činiteljema v srednjem veku harmoničen. Naročnik, ali brezimna množica, so se vzdržali kritike, delo umetnikovo je bilo v veliki meri namenjeno le občestvu in tako je bila tudi gmotna stran tega odnosa postavljena na »širši« podlagi. Za časa renesanse so v glavnem razmere ostale iste. Le da se je s humanizmom zanimanje za umetnost povečalo in da se je s profano snovjo možnost umetnostnega udej-stvovanja razširila. Firenški meščan n. pr. pred Donatellovo plastiko ni izgubil glave in tudi Man-tegnevim freskam ni bila potrebna razlaga. Prva večja razpoka med umetnostjo in občinstvom ie nastala za časa visoke renesanse. S subjektiviA-cijo snovi (alegorijal) se je umetnost umaknila na dvor plemstva in le cerkev je po svoji lastni moči držala ravnotežje. V baroku se je nasprotje večalo, dasi je formalno cerkev, ki je tedaj konsumirala ogromen del umetnosti, obdržala subjektivni snovni element v ozadiu. Toda v tem času izsmejejo naročniki Rembrandtu njegovo »Nočno stražo« in nerazumevanje občinstva ga izpostavi stradanju po amsterdamskih ghettih. V širokem svetu se nasprotje med umetnostjo in občinstvom naglo veča, pri nas pa je barok našel topel odmev, seveda v velikem objemu cerkve. Takrat si je lahko kupil Metzinger dve hiši, prav tako tudi Ilovšek. XIX. stoletje v svoji prvi polovici dobi v meščanskem stanu umetnosti naklonjenega mecena. Naši portretisti so tedaj razmeroma dobro živeli. Toda bolj ko se bližamo proti koncu stoletja, slabše je prijateljstvo med umetnikom in občinstvom. Menda se s pojavom čralh klobukov in samoveznic pojavijo za evropske umetnike tudi črni dnevi. Občinstvo umetnosti ne »razume več« in Van Gogh umrje, ne da bi prodal na razstavi eno samo sliko. Subjektivizacija snovi, pojmovanja umetnosti sploh — kar vse izvira iz nenormalnosti časa — doseže višek ob koncu stoletja in pljuskne tudi k nam ter se obdrži v glavnem do današnjega časa. Meščan maje z glavo, se pusti fotografirati pri fotografu — ki je zamenjal Langusa, Stroya etc., kmet pa, ki je še imel in ima priliko v farni cerkvi ali podružnici občudovati Metzingerja, se napoti k podo-barju. Toda obenem z rastjo modeme umetnosti se je razvijala tudi umetnostno-zgodovinska veda, estetika, večkrat tudi ta zavita v koprene nerazumljivosti, pa vendar vztrajno na delu za propagando umetnosti; priznati pa je treba, da sta s skupnimi močmi dobro utrli pot razumevanju za umetnost Vendar če zapišem dobro, ne mislim še prav dobro. Posebno velja to za današnji čas, ki je z novimi razmerami prinesel tudi nove probleme v odnosu umetnosti do občinstva, oziroma bolje — narobe! Ljubljana, ki je srce slovenskega naroda, je z bogato razvito umetnostno kulturo ostala skoraj brez zaledja. Umetniki, ki so po večini doslej slabo živeli, so poslej v možnostih obstanka še bolj utesnjeni. Zato je čas, da se občinstvo otrese mrtvila in »nerazumevanja« za umetnost in da z vsemi silami podpre delo ljudi, ki s težkim delom skrbe za to, da bo narod upoštevan in da bo stal na ravni evropske kulture. Mnogokrat, kadar stojim s Kerberjem Jožetom na pragu Jakopičevega paviljona, ogledujem reko ljudi, ki se iz-prehaja mimo po poti. Posebno ob nedeljah, kadar so otvoritve razstave. Tam množica ljudi, tu pa vedno ista, maloštevilna skupina ljubiteljev umetnosti, ki so prišli, ker jih je prignala dolžnost in ljubezen, — onih tam na poti pa vse to nič ne briga. In če vprašaš po številu obiskovalcev razstave, izveš mnogo premajhno število. Vse to v Ljubljani, ki je univerzitetno mesto, z lepim številom profesorjev, dijakov, uradnikov, trgovcev, industrijcev etc. V sedanjem času se te razmere morajo izpremeniti. Danes imamo Slovenci ljudi, ki gmotno nikakor niso slabo situirani, in dolžnost teh je, da gmotno podpro tudi našo umetnost. Toda pri lem ne mislim na »podporo«, ker konsument, ki kupi dobro sliko ali plastiko, kupi vrednost, ki je danes ia bo jutri trden kapiiai. Umetnostni produkti so se vedno izkazali za popolne gmotne vrednote in tako bo ostalo tudi za bodoče. Pri vseh vodilnih narodih so se vodilne plasti, pa tudi preprosto ljudstvo že zdavnaj tega zavedali in si med drugim tudi iz čisto gmotnega interesa skušajo pridobiti umetnine. Le pri nas se smatra umetnost še vedno kot nekaj manjvrednega, če se že kaj kupi, potem se to občuti kot miloščina. Zavest pa, da je s pridobitvijo umetnine denar varno naložen, manjka povsem. Kakor se mora ta zavest pri našem ljudstvu šele prav vzbuditi, tako je tudi umetnostno ljubi-teljstvo — mecenatstvo pri nas še skoraj nepoznan pojav. V Italiji n. pr. moremo slovite mecene zasledovati od renesanse, preko baroka do današnjih dni. Njihova zasluga za ohranitev in razcvet italijanske umetnosti je ogromna in sega zaradi posebnega položaja italijanske umetnosti v evropskem, če že ne svetovnem kulturnem krogu, daleč preko meja Italije. Tudi pri nas imamo nekaj mecenov, njihova maloštevilnost je njim samim v posebno čast, umetnosti in njenemu zdravemu razvoju pa absolutno ne zadostuje. In koliko je pri nas ljudi, ki bi zlahka prevzeli nase »breme« me-cenatstva, ki bi se jim — če vzamemo čisto sebično — tudi kulturno-zgodovinsko rentiralo. Da ne vzamem pri tem v misel »kulturnosti«. Nobeno stanovanje, ki ima sicer smirnske preproge, dra- ' goceno pohištvo in pribor — na stenah pa visijo »umetnine« drugega reda ali celo barvasti tiski, ni ne kulturno, niti ne elegantno v plemenitem smislu besede. Ko sem že zgoraj govoril o umetnini kot gmotnem kapitalu, ne smemo pozabiti na njene duhovne vrednosti. Vse naše duhovno udejstvovanje se bo sedaj usmerilo na kulturno polje in likovna umetnost je njena nad vse važna sestavina. Zatorej mora slovenski narod poiskati najtesnejšo zvezo z umetnostjo, vsak količkaj premožnejši dom mora postati mesto, kjer bo naša umetnost prebivala — da bo nekoč postala lahko last tudi V6ega narodnega občestva. Kot del nove države, ki nam je blagohotno dala možnost neokrnjenega razvoja naše bodoče kulture, moramo še prav posebno stremeti za dvig naše umetnosti. Dr. S. Mikui. Tudi Indifce daje vročina Moderna tehnika je iznašla marsikako sredstvo za obrambo pred vročino. Evropejci se v Indiji zelo radi poslužujejo teh iznajdb. Če pa tudi to ne pomaga, jim ne preostane drugega, kakor umakniti se v planine. Cela vlada se v poletni vročini seli skupno z velikim uradniškim aparatom iz Delhija v Simlo, ležečo visoko gori v planinah. Luksuzni vagoni, v katerih se vozijo po Indiji večinoma Evropejci, so opremljeni s klimatskimi napravami. Vsak oddelek prvega in drugega razreda ima zadaj priključeno kopalnico, kamor se lahko hodijo potniki med vožnjo hladit. Vse moderne priprave so drage in si jih lahko privoščijo le petičniki, Evropejci in bogati Indijci. Kaj pa naj naredi reven Indijec, ki ne more z vlado iz Delhija, marveč mora ostati kjer je in se izpostavljati okrutni borbi z žejo in mrčesom? V Delhiju je poleti tolikšna vročina, da se ti zdi, kakor da zrak gori. Asfalt je na ulicah tako raz-mehčan od vročine, da se lepi na človeško ali živalsko nogo. Toda revno ljudstvo mora vztrajati v vsakdanjem boju za obstoj, če noče umreti od gladu, Toda huda vročina ni šele od včeraj v Indiji. Indijec jo pozna, odkar živi po tistih krajih. Že v davnih časih se je Indijec vedel zavarovati pred preveliko žejo in vročino. Nekateri načini so navezani na določene kraje, drugi so zopet enaki povsod po Indiji in na celem vzhodu. Najsplošnejše sredstvo proti vročini, ki ga imajo povsod, je pahljača, ki jo v Indiji moški bolj uporablja kakor žensa. Tudi sončnik je v Indiji bolj predpra-vica moškega, ženska pa se lahko pokaže na ulici le nevidna tujemu očesu in mora biti zato zavita v goste pajčolane in zavese. Bogate Indijke se dajo nositi v zaprtih nosilnicah, obojne pa so zavarovane pred strašnim delovanjem sončnih žarkov, prikrajšane pa takrat, kadar piha sveža, hladna sapa. Moški, ki nima pajčolana in ne zaves, mora uporabljati pahljačo in sončnik. Razumljivo je, da njegova pahljača ni takšna, kakor jo vidimo v Evropi na plisnih zabavah, marveč večja in na daljših palicah. Bogati Indijci imajo velike pahljače, ki jih sluge stalno vihte nad njimi. Uspešneje od pahljače in sončnika je vsekakor neko drugo sredstvo, ki ga tudi splošno uporabljajo po celi Indiji. Iz kasijinega trsta, ki je znan kot predhodnik sladkornega trsta, delajo neke vrste prejo, z njo pa zagrinjajo okna, ki so v Indiji redno odprta. To prejo v določenih presledkih polivajo z vodo, ki se nato izhlapeva. Izhlapevanje vode za nekaj časa občutno posveži zrak. Kasijin trst tudi izloča prijeten duh. Iz tega testa izdelujejo parfum, ki je v Indiji zelo priljubljen. Za vojake delajo iz tega trsta cele stražnice in te hišice, v katerih je vojak na straži, kar cele polivajo z vodo. Zelo huda vročina, vsekakor še hujša kakor drugod v Indiji, je v mestu Haidcrabad v Sindhu. Haiderabad je na robu puščave Thar, največje indijske puščave Zato je tam res neznosno vroče. Razgret puščavski zrak blaži le rahel vetrič, prihajajoč z morske obale, oddaljene dve uri hoda iz Haiderabada. Če prideš v to /mesto, se boš moral kaj kmalu začuditi neštetim debelim dimnikom, ki mu dajejo posebno sliko, vsekakor drugačno, kakor bi jo pričakoval tam na vzhodu. Ti dimniki so prav za prav neka vrsta ventilatorjev, kakor jih imajo iudi na ladjah. Iz glavnih »dimnikov« so napeljane zračne cevi v vse hišne prostore do kleti. Glavna cev zbira svežo sapo, prihajajoča z morja. V notranjščini Indije je vročina manjša, kakor na obali, toda prenašajo jo mnogo težje kot na obalskih krajih na jugu. V vročih poletnih dneh je v Delhiju zelo veliko število primerov srčne kapi, povzročene od vročine. Prebivalci se bore proti tej nadlogi s čebulo, ki jo obešajo okoli vratu. Prosvetlenejši ljudje, ki ne verujejo več v čaro-dejno moč čebule, pijejo namesto tega sok man-govega plodu. Mangov sok ima kisel okus in verjetno res nekoliko pomaga, ne more pa preprečiti sončarice. Kdor bi rad vedel, če se Indijci v poletnih dneh kaj pote, naj samo sede v tretji ali četrti razred indijskega vlaka, ki nima kopeli, in mu bo takoj vse jasno. Videl bo, kako se potniki na vsaki postaji mečejo pod tuš, se umivajo, kjer le pridejo do vode, ali mole noge iz vlaka, da bi jih kdo polil z vodo. Potem ne bo več dvomil, če se Indijci pote ali ne. Mnogo huje kakor Evropejci! Uradna »Knjiga dostojnosti« na Japonskem Po naročilu japonske vlade je bila te dni izdana knjiga, ki jo lahko vzporejamo s slavno Kniggejevo vzgojno knjigo >0 ravnanju s človekom«. Vendar pa ima ta »japonski nigge< mnogo težjo nalogo, ker mora previdno spraviti v sklad preživele šege in navade Daljnega Vzhoda s šegami in navadami, ki so že nekaj sto let prodirale na Japonsko iz Evrope in Amerike; preceniti mora vsako japonsko in sprejelo kitajsko navado ter presoditi, ali in kje naj ostane še naprej v veljavi šega starih očelov in kje naj se umakne koristnejšim novotarijam. Knjiga je zajela kolikor mogoče vsa področja vsakdanjega življenja in stoji Japoncu, Se bolj pa Japonki z nasvetom ob strani pri vsaki priložnosti, ki si jo je moči zamisliti. V kolikor so prišle v poStev zahodnjaške navade, so najbolj upoštevali predpise ameriške »diktatorice dostojnosti« Emilije Post. Tudi kamen se upogne Kamen velja kot simbol trdnosti in neupogljivosti. Vsak se bo začudil, če bo slišal, da se vendar tudi kamen upogne in da je ta pojav celo kaj jy>gost na svetu. Če paziš na to in si z izo-: strenim pogledom ogleduješ kamne, boš marsikje odkril upognjen kamen. Primer svetovno znanega | upognjenega kamna je marmorni steber Alham-bre v Granadi. Ta kamniti steber se je pod težo močno upognil. Upognjene kamne najdemo česlo pri cbokih ali kamnitih podbojih na vratih ali oknih starih zgradb. njhova krivulja pa je navadno zelo majhna, tako da je niti hitro ne zapazimo. Močnejše spremembe, kakor teža, povzroča na kamnu toplota. Pogosto najdemo upog-njeno kamnite plošče pri kaminih in to vedno na južni strani. Krivulje na kamnitih ploščah so posledica enostranskega ogrevanja. Prej so jih opazovali pri marmornih ploščah. Marmor, ki se je pod vplivom topiote raztegnil, se ne bo več v mrazu skrčil na staro dolžino, temveč bo ostal nekoliko daljši. Raztegne pa se samo ogreti del. Če se to pripeti večkrat, se tisti del upogne. Take spremembe se opažajo pri novejših kaminih s plinskim gretjem bolj, kakor pri starih kaminih, ker je gretje s plinom bolj neenakomerno. Vedno po vrsti Mož reda in točnosti, kakor je bil le še malokdo na svetu, je bil Cherubini, ki je v sedemdesetih letih svojega plodnega delovanja na glasbenem polju napisal ne samo neskončno vrsto najipzličnejših skladb, marveč je ves čas vodil tudi točen dnevnik o svojem delu. Za vse, kar je delal, tudi za najnepomembnejše opravke, si je ta mož sestavil točna pravila in red in nič na svetu ga ni moglo odvrniti od tega, da se ne bi točno ravnal po določenem redu in pravilih. Vsak košček perila je imel zaznamovan s številkami. Bilo bi nekaj nemogočega, da bi Cherubini uporabljal to perilo drugače, kakor točno po vrstnem redu, to je zaporednih številkah. Celo tistega dne, ko je skladatelj umrl in se je komaj gibal, je prosil za robček. Ko ga je dobil, ga je pred uporabo razgrnil, pogledal številko in rekel nejevoljen: »Ta vendar ni pravi, dali ste mi številko 8, jaz pa še številke 7 nisem imel.c »Res je,c je rekla strežnica, ki mu je dala robec, »toda na številko 7 je po nesreči padla kapljica ko-lcnjske vode, njen duh pa bi vam sedaj škodoval .. .c »Pa vendar mora biti red,< ji je vpadel Cherubini v besedo. Strežnica mu je morala prinesti robec številka 7. Mož so je hitro obrisal, nakremžil obraz zaradi močnega vonja kolonjske vode, nato pa je zadovoljen rekel: »Številko 7 sem že porabil, sedaj mi lahko daste številko 8.< Vitamin za prenašanje vročine Letos pri nas še sicer nismo čutili preveč vročine, marveč moramo ravno nasprotno še sredi junija nositi pomladanske plašče. Toda če kdaj, je ravno v letošnjem poletju važno, da ostane vsakdo tudi v največji vročini na svojem mestu, pa če tudi ni morda zaposlen pri delu, na katerega polagamo največ upanja in skrbi: na polju. Mnoge ljudi poletna vročina tako prevzame, da ne moreš z njimi ničesar več početi. Toda skrbna narava nam je sama položila v roko uspešno sredstvo za lažje prenašanje poletne vročine, in sicer v obliki vitamina. Ta vitamin je znan pod B—1 in ga je največ v kvasu. Opazili so, da osebe, ki v veliki meri uživajo vitamin B—1, mnogo lažje prenašajo vročino, kakor sicer. To ni važno samo za nas, kadar mislimo na letošnje poletje, ampak za vsakogar, ki mora delati v vročini, bodisi da je delavec v kaki tovarni ali vroči kurilnici, Evropejec v vročem tropskem podnebju, ali meščan, ki gre delat na kmete. Vsi ti si lahko olajšajo življenje v vročini s tem vitaminom. Amerikanci dajejo vitamin B—1 tudi tistim voiakom, ki morajo živeti v vročih pokrajinah. Zakaj pa je vitamin B—1 tako koristen za prenašanje vročine? Kadar je zelo vroče, se človeško telo prilagodi vročini na ta način, da samo proizvaja manj toplote. Vse delovanje človeškega organizma in vse presnavljanje v njem se zato zaustavlja in človek dobi občutek lenosti, zmučenosti, izčrpanosti. Zoper to pa učinkuje vitamin B—1. »Vi nimate prenočišča? Potem pa pojdite lepo z menoj.« »Zelo ljubeznivo od vas. gospod stražmoj-ster, ampak jaz nisem primerno oblečen za obisk.« MALI OGLASI V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi J dla Debelo tiskane naslovna besede sa računajo dvo|no. Najmanj« znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se raiuna enokolonskn, J mm visoka petltna vrstica po S din, — Za pismena odgovora glada malih oglasov treba priložiti znamko. 1 Službi B Dobe: Mizarskega pomočnika kot sodelavca z orodjem, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dela-von« 8999. B Službe M Jttcle: Doktor z dolgoletno prakso v medicini ln kemiji, popolnoma obubožan radi današnjih razmer, Išče kakršno koli zaposlitev kjer koli, da bi se vsaj preživel. Skrbeti mora za ženo In otroka. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sposoben št. 8899«. iščem mesto hišnice kjer koli v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Iilšnlca 8900. Jitcjo: Stanovanje eno- aH dvosobno, s prl-tiklinaml, iščem v središču mesta. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6t. 8894. Enosobno stanovanje po možnosti v Rožni dolini, Iščem s 1. ali 15. julijem. Ponudbe na upravo »Slov « pod »Točen plačnik« 8815. Skromno stanovanje Iščem nekje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skromno« št. 8901. c Prodamo Čevljarski stroj (cllinderca) dobro ohranjen, prodam. Podjunska ul. 4, Ljubljana VII (nasproti Sokolskega doma. Star, velik štedilnik prodam. Vprašati Sv. Po-tra cesta 34. Kupim takoj večjo hišo ali več manjših, tudi lepe parcele skupno do štiri milijone. Ponudbe neposredno od lastnikov pošljite upravi »Slovenca« pod »Industrl-alcc - begunec« št. 8933. Do 800.000 din kupim stanovanjsko ali trgovsko hišo. Plačam v gotovini takoj. Naslov ln ceno oddati upravi »Slo venca« pod: »Štajerski Slovenec« St. 8932. p » REALITETA posestna posredovalnica v Ljubljani Je samo v PREŠERNOVI UL. 64, nasproti glavne pošte. TSlefon 44-20. Prodajemo - kupujeu vsakovrstne hiše, parcele, posetva, gozdove Itd. Zajec Andrej, realltetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35G4. Potujemo v Maribor in Celje Naročila trgovskega ln privatnega značaja sprejemamo do sobote, 21. t. m. opoldne. »Servis biro« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29-11. Telet. 21-09. Praška domaža mast čisti In zdravi rane. Dobi se v vseh lekarnah. R. d. št. 2-41. Umrla nam je nad vse ljubljena, predobra žena, mati, babica, leta in tašča, gospa Marija Sičeva Pogreb bo v četrtek, dne 19. junija 1941, ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. junija 1941. Rodbine: Sič, Karlin, Guzelj j Kupimo , vsakovrstno flPTO srebro - platino BRIL1PNTE SMRRRCDE SRFIR3E RUBIHE BISERE I.T.D. STARINSKE NRKITE TER UMETNIKE PO HPJVISJIH CENAH »TARA TVRDKA J" EBERLE UUBUOMB TYR4EVA 2 . - " Motil ^f/SLON Vsakovrstno zlato brtljante lo srebro kupule po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana frančiškanska nI I en B TsaTtovrilnd zlato kupuje po najvtgjlh cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana WoHova ulica it » Ali ste ie naročeni na Slovenca ? Vsak naročnik zavarovan Rappresentante Zastopnika propagandista specialita medicinah cercasi per I ubiana. Scrivere: propagatorja za zdravstveno speci sliteto išče mo za Liubljano, Pisati Laboratorio nazionale biocromoterapia, Via X Giugno, Genova Carburo di calcio Agente eselusivo per le provincie di Lubiana e Fiume del Consorzlo Itatiano carbuio di calcia e Serroleghe di Romaš ING. ETT0RE BENVEKUTI ŠT* , Trieste, via M. T. Cicerono 2. Telefono 59-72 Indirizzo telegrafico: Carburo Trieste INTERPEUATEd PER OGNI VOSTRO FAMISOGNO Kalcijev karbid Izključna agencija za Ljubljansko in ReSko pokrajino Italijanskega konzorcija za karbid in železove zlitine v Rimu jes ING. ETTORE BENVENUTI T/1« Trieste, via M. T. Cicerono 2. Telefon 59 72 Te egrafski naslov; Carburo Trieste Klllite nas kadarkoli nas poticbujete II e\\ u a\\ 6 _ iMi u ^ii if p V SLOVENCU • SIGUREN USPEH V ■■ Za vedno sc je od nas poslovila naša mila, nad vse dobra gospodinja, gospa Sunara Ana Mi vsi jo bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 18. junija 1941. Žalujoči uslužbenci Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da smo izgubili za vedno naše najdražje, naše vse, našo nad vse ljubljeno, nenadomestljivo ženo, zlato mamico, sestro, teto in svakinjo, gospo Ano Sunara roj. Skarica posestnfco In gostilničarko K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 19. junija 1941, ob 5 popoldne, z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v začasno grobnico. Ljubljana, Šibenik, 17. junija 1941. Globoko žalujoči: Ivo, mož — T o n k a, hčerka in ostalo sorodstvo Green: Luc in tema »18. malega srpana. Ujec ie danes prišel nepričakovano in me takoj obiskal v moji sobi. Poljubil me je in vprašal takoj po Marv. Komaj sem mu odgovorila, da je v svojem budo-arju. Razburil se je, zapustil me in odhilel v sobo svoje ljubljenke, kjer jo je dobil pred zrcalom. kakor sem pozneje zvedela. Zamišljeno je opazoval Clavcringov zaročni prstan. Kaj je temu sledilo, ne vem, ker Marv je bolehna, a ujec mrtev.« »Popoldan. Nesrečna je nnšn družina. Ujec ni samo nasprotoval zaroki Marv s Claverin-gom, temveč je tudi zahteval, da brezpogojno prekine vsako zvezo z njim, če noče pasli v njegovo nemilost. Ko sem zvedela, da se morata ločili dve srci, ki sta ustvarjeni drug za drugega, sem obiskala po obedu ujca in se zavzela za nesrečno seslrično. Ni me pustil do besede. ,Ti bi se ne smela prav nič brigat^ za svojo sestrično, moja nesebična Eleonoraf je dejal ujec. Začudena sem vprašala zakaj. ,Ker s leni, da se zavzemaš zanj, delaš proti njej!' A to mi ni bilo jasno, ujec pa je nadaljeval: ,C.e me Marv ne uboga in se poroči z Angležem, jo bom brez odlašanja razdedinil in namesto njenega imena postavil v svojo oporoko in v svojo ljubezen ... t v o j e I' Obrnil mi je hrbet in odšel iz sobe.« »Sedaj imate!« je zaklical Grvce. »Kaj pravite na lo? Ali ni jasno ko dan, kateri smoter je vodil Marv na umor? Gospod Leavenvvorth je zagrozil, da bo Marv razdedinil na korist Eleonore, če bi se poročila proli njegovi volji. In drugi zaključek je, da je nameraval po poroki izpeljati svojo grožnjo, in s tem si je napisal svojo obsodbo.« »Proti temu ni ugovora,« sem odgovoril žalostno, »preveč je jasno. In tako je Marv izgubljena.« Grvce je vtakni! roke v žep in se čisto zatopil v svoje misli. »Da, da, hudo ji prede. In kako krasno bitje! Škodal In sedaj, ko smo že na koncu svojih iskanj, mi je skoraj žal, da je prišlo do tega. Ko bi le nekaj ne bilo jasno, a sedaj se ujema vse, kakor a, b, c, d...« Naenkrat je vstal in pričel nemirno hoditi po sobi. »Gotovo vam ne bo zopet po volji, gospod Ravniond, če bodo gospico Marv prijeli na podlagi obtožnice zaradi umora?« »Silno me bo žalostilo.« »In vendar se to mora zgoditi. Kot zastopnik pravice sem prisiljen prepustiti jo njeni usodi.« In zopet je premišljal, kakor da kuje čvrst naklep. »Gospod Ravmond,« je končno dejal, »pridite semkaj ob Ireh, do takrat bom obvestil policijskega ravnatelja. Želim vam jo prej pokazati: pridite in ne pustile se čakati.« »Torej ste se trdno odločili?« »Da.« »In vi jo boste prijeli?« »Pridite točno ob treh k meni.« XXXI. Niti se zbirajo. Točno ob določeni uri sem bil že pred vrati. Grvce me je pričakoval na pragu. »Prišel sem vas prosit, da pri tem sestanku pod nobenim pogojem ne spregovorite besedice, .laz bom govornik, a vi poslušalec, in vas ne sme prav nič presenetiti, kar bom storil nli pa rekel. Če vas bom poklical pod drugim imenom, naj vas to ne moti. Vi samo molčite ko grobi« In ne čakajoč mojega odgovora, me je odpeljal gor. Soba, v kateri smo se navadno posvetovali, je bila v prvem nadstropju, in sicer v ospredju. On me je pa odvedel v neko temnico. Soba je bila temna in prazna. Vse pohištvo je bilo: slaba miza in dva stola. V to neprijazno sobo je vodilo več vrat. Pri srcu mi je bilo skoraj tesno, ko sva vstopila in v zraku je viselo nekaj skrivnostno strašnega, in čutil sem, kakor bi mi nekaj hudega pretilo ... Grvce se je vsedel, tudi meni je ponudil stol. Njegovo obličje je bilo prav lako skrivnostno in mrko, kakor temna soba, kamor me je pripeljal, dajoč mi migljaje, naj molčim in naj bom oprezen. »Naj vas ne motijo ti prostori, gospod Smilh.« je pričel potihem. »Ljudje, ki imajo naše delo, si morajo poiskali skrite prostore, da sc dogovore o dejanju, ki ga morajo storiti.« Z roko mi je zamahnil, naj molčim in povišal je svoj glas. »Delo se mi je izborno posrečilo in nagrada je moja. Morilca gospoda Leavenvvortha smo našli in čez dve uri bo izročen sodišču. Hočete vedeti, kdo je?« Začuden sem ga opazoval. Ali je kaj novega odkril? Ali so se spremenili njegovi zaključki? Ali ni mogoče, da je bilo to vse le priprava za ono, kar mu je bilo že znano. In vendar. . S tihim in izrazitim nasmehom je prekinil Grvce svoje misli. »Dolgotrajen lov je bil to, rečem vam. in dober kos dela. K temu je še vpletena neka ženska, a vse žene lega sveta ne bodo zavezale oči Grvceju, če pride na pravo sled — skratka morilec gospoda Leavenworlha« — tu je poslal njegov glas piskaioč — »in liane Chester je odkrit! ... Ah, vi ne veste, kako je umrla ubo- ga Hana. Vidite, ta papir so našli na tleh v njeni sobi, in čeprav je ostala le trohica prahu, se je ugotovilo v današnji kemični analizi, dn je strup. No, vi boste morda rekli, da ga je vzela v samomorilnem namenu. O, vi imate prav, vzela ga je z lastno roko in tako se je sama usmrtila. A kdo jo je do tega prisilil? Vendar oni, ki se je najbolj bal njenih dokazov ...» >Vi hočete imeti tudi dokaze za to. Dobro, Hana je pustila neko priznanje, v katerem obdolžil je neko osebo, ki pa se dela nedolžno. Ali to priznanje ni pravo, in to iz treh razlogov: prvič, ker papirja, na katerem je napisano, ni mogla najti v svojem skrivališču: drugič, ker so bile črke lega priznanja tako izkažene, dočim jo je gospa, pri kateri je bila Hana skrita, naučila pravilno in lepo pisati; tretjič, ker se priča v pismu ne ujema z dekličino izjavo. Ako se upošteva, da je Hana dobila dan prej od neke osebe, znane v Leavenvvorthovi rodbini, neko veliko pismo, v katerem je bilo tudi načečkano njeno navidezno priznanje in strup, potem čisto gotovo trdim, da ji je to poslal Leavenvvor-Ibov morilec, ki ji je tudi naročil kako naj stori, kar je ona ludi storila. A jasno je, da je s tem bolel spravili s sveta pričo umora in sum napeljati na napačno pot, ker ve, da mrtvi ne govore!« Malo je obstal in zamišljeno gledal v strop, skozi katerega je prihajala slabotna luč v temno sobo. »Kdo je to bil, me sedaj sprašujete,« je nadaljeval. »O, to je še namreč tajnost, katero sem odkril jaz in katera mi pridobi denarja in slave In kaka tajna je bila, povem vam vse. Več ne morem molčati. Smilh, prijatelj! Morilec gospoda Leavenvvortha — no časopisi so dovolj že o tem pisali in niso li vsi soglasno poročali, da je to ženska, mlada, lepa, dražeslna? Ha, ha, časopisi so imeli prav: mlada je, lepa in dražeslna ženska, ali katera? To se še vprašal Za Ljudsko iiskarno v Ljubljani: jože Kramariu izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Centi!