1'uštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 8 telefon 72 oaz. - Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik MIlan Flerln. -Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Zlro raeun: Številke 5012-3-50. — Cena 0.50 din. — Tiska tiskarna »Toneta TomšiCa« v LJubljani Li&bimhttiij LETO VIII. — St. 3 Domžale, 15. marca 1969 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF Volitve - za prihodnost smo M""01" » premislek •L m.. ----ii..---i;,i.,,.::,i,--- -« -.............- vsi odgovorni Le malo časa še nas loči od dneva, ko bomo spet stopili na volišča in oddali svoj Slas za ljudi, ki nas bodo zastopali v občinski, republiški in zvezni skupščini. Ko Se pogovarjamo o volitvah, smo verjetno Marsikdaj površni in ne sežemo dovolj Sloboko v vsebino tega dogodka. Novi zakon o volitvah nam je dal vse možnosti najbolj demokratičnega izbiranja kandidatov, saj imamo za to predvidena kar štiri obdobja: v januarju smo »e Pogovarjali o imenih ljudi, ki bi bili najbolj primerni za opravljanje zahtevnih nalog v samoupravnih telesih. Ze takrat Sirio nedvomno ugotovili, da potrebujemo 'Judi, ki imajo široko obzorje in kar na,-v*c sposobnosti nepristranskega, poštenega "cenjevanja ter odločanja. Nevzdržno bi bilo, če bi imeli predstavnike, ki znajo Ogovarjati le svoje ozko področje dela ali Svoj kraj, ker bi v tem primeru verjetno n- mogli nikdar zagotoviti taktnega sestaja skupščin, da bi bilo njihovo delo kvalitetno in objektivno, Ce v skupščinskih plesih ne bo mogoče- zagotoviti ustrezne] a levila predstavnikov neposrednih proiz v*jalcev, od tistih na najnižjem delovnem mestu do znanstvenih delavcev, od mladine do upokojencev ter ustrezno število *ensk, potem moramo izbrati za odbornike ln poslance take osobnosti, ki se bodo Zn-ali pri svojih razpravah in v skupščinskem delu poglobiti v vsa vprašanja In Jttn dati primerno mesto. V februarju smo se sestajali na kandidacijskih konferencah. To so bili zelo kva- 'tetni dogovori občanov o delu in razvoju počine v prihodnosti ter ocena za pretek-JOpt Govorili smo o imenih ljudi, ki so se Rjavili pri evidentiranju ter na podlagi Seh kriterijev in programov ugotavljali. I"'' so zares primerni za reševanje družbenih, zadev v prihodnji mandatni dobi. Pri em smo ugotovili, da zahteva naš razve- jan družbeno-politični sistem sodelovanje najširšega kroga ljudi. Dogovori v ozkih sredinah ne morejo privesti do cilja, ki m ga vsi želimo, to je do najkvalitetnejšega sestava skupščinskih teles. Sedaj smo pred zbori volivcev, ki bodo dokončno potrdili in po potrebi še polnili liste za možne kandidate, ki jih predlaga Socialistična zveza. V tem obdobju imamo še vedno možnost pregledati razne dolžnosti ljudi, ki bodo kasneje izvoljeni v skupščine, da jih ob pravem času razbremenimo. To sicer ob vsakih volitvah kandidatom obljubljamo, pa kasneje kaj hitro pozabimo. Se večjo dolžnost do kandidatov pa bomo morali čutiti po izvolitvi. Takrat smo vsi dolžni, da spremljamo njihovo delo in jim v vseh možnih oblikah tudi pomagamo! Ob vsem tem pa se upravičeno sprašujemo: ali se zares v celoti poslužujemo vseh oblik demokratičnega dogovarjanja in sklepanja, ki so nam zagotovljene? Ali niso sejne sobe, v katerih so lahko pametno in odkrito pogovarjamo o zadovah, ki no za nas bistvene, včasih tudi prazne? Največja preizkušnja za nas vse pa bodo seveda volitve, ki so ena najpomemb nojših državljanskih dolžnosti slehernega občana. Udeležba na volitvah naj bo odra/ naše družbene zavesti. Z njo se predstavimo kot zavestni samoupravljavci ne le pred sosednjimi občinami in republikami, temveč tudi pred vsem svetom, saj so uspele volitve dokaz enotnosti in solidnih temeljev, na katerih gradimo, ter visoko kulturne ravni občanov. Verjetno ni občana, ki mu ne bi bilo do napredka, zato naj vsak stopi na volišče s prepričanjem, da tudi on s svojim glasom soodloča o najbistvenejših zadevah našega življenja in dela, o vprašanjih na««' nadaljnje poti v lepšo in srečnejšo prihodnost. Crne V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO NA 5.-8. STRANI SEZNAM PREDVIDENIH KANDIDATOV ZA ODBORNIKE NOVE OBČINSKE SKUPŠČINE IN PODATKE O KANDIDATIH ZA REPUBLIŠKE POSLANCE Na predkandidacijskem zborovanju, dne 14. 2. 1969, ki ga je sklicala krajevna organizacija SZDL Domžale, so zbrani občani poleg evidentiranja kandidatov za občinsko, republiško in zvezno skupščino obravnavali tudi predlog družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine o izvedbi referenduma in samoprispevku občanov za izgradnjo in adaptacijo šolske mreže v občini. Mnenja in stališča o referendumu in samoprispevku so pač različna, od navzočih na tem zborovanju pa nihče ni bil proti. Meni osebno je bilo najbolj všeč stališče upokojencev v Domžalah, ki ga je na zborovanju podal predsednik društva upokojencev tov. Rudolf Bodlaj. Rekel je približno naslednje: »Upokojenci smo razpravljali o referendumu in ga tudi podpiramo in odobravamo. Zavedamo se, da je treba problem šolstva v občini urediti. Čeprav smo svoje zidali, smo pripravljeni tudi sedaj prispevali svoj delež. Prosimo le, da prispevka ne plačujejo upokojenci z najnižjimi pokojninami.« Ne veni kako so se počutili drugi, meni je ob lako človeški in razumevajoči izjavi upokojencev postalo nerodno. Ljudje, ki so svoj delež družbeni skup-mr-1 i že dali, ki so dolga leta trdega dela in stradanja vložili v temelje te družbe in za to niso ravno pošteno in dobro nagrajeni, ti ljudje se ponovno oglašajo in s polno mero razumevanja za probleme novih generacij pripravljeni žrtvovati del pokojnine. Nerodno mi je bile zato, ker sem imel priliko poslušati tudi Ijudv ki so še mladi in imajo številne otroke, kako z vzdignjeno pestjo vzklikajo »Ne damo!«, -Kaj me briga šolstvo v občini«. »Smo že dosti dali«. Vprašam vas, državljani, ali niso upokojenci od vseh nas največ dali? Ali vam ne bo malce nerndno ob takem stališču upokojencev reči »ne dam«. L. Milic Kdaj bodo volitve? V nedello, 13. aprila bodo volili vse volilni upravičene*, v sredo, 9. aprila pa bodo volitve v del. oraanisacliah Sprejeti so tudi kandidati za republiške poslance V soboto, dne 1 marca jo bila v sejni dvorani občinsko skupščine občinska kandidacijska konferenca, na kateri se je zbralo 91 delegatov, ki so bili izvoljeni na kandidacijskih konferencah v krajevnih in delovnih skupnostih, družbeno-po-litičnih organizacijah ter društvih. Konferenco je otvoril podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale Anton Gorjup, ki Je med ostalim poudaril, da pomenijo občinske kandidacijske konference nadaljevanje predvolilnih priprav za čim kvalitetnejši izbor kandidatov za poslance, hkrati pa so pomembna novost letošnjih volilnih priprav, saj na niih o možnih kandidatih za poslance odločajo ljudje, ki so jih občani z izvolitvijo za delegate ocenili, da dovolj dobro poznajo naloge bodočih skupščin in 1im zaupali, da v njihovem imenu glasujejo o kandidatih za republiške poslance ter razpravljajo o evidentiranih možnih kandidatih za poslance zvezne skupščine. To zauoanje so delegati v polni meri tudi oDravičrM saj je bila udeležba na tej konferenci 75°/i> V nadaljevanju je, tovariš Franc Ga-brovšek. predsednik volilne komisije pri občlnpki konferenci SZDL. govoril o predvolilni aktivnosti občanov do občinske Kandidacijske konference. O kriterijih za izbiro republiških poslancev prisotni niso posebej razpravljali, menili so. da so kriteriji, ki iih je v pred-kandidacljski aktivnosti uveljavila SZDL. dovoli obsežni. V razpravi o evidentiranih kandidniih za republiške poslance je bilo ugotovljeno, da je bilo v predkandidaci.i-ski dejavnosti evidentiranih sedem kandidatov za republiški zbor, od katerih je pet pristalo na kandidaturo, za gospodarski zbor petnajst, od katerih je pristalo na kandidaturo enajst, za kulturno-prosvetni zbor štirje kandidati, od katerih je pristal eden in za socialno-zdravstveni zbor štirje kandidati, od katerih je pristal eden. Delegati so predlagali kandidate za republiško skupščino z veliko mero odgovornosti, saj ie bila za vsakega podana obširna obrazložitev njegovega dosedanjega dela. Za kandidate poslancev republiške skupščine so bili sprejeti: republiški zbor: 8. volilna enota Domžale I Lado Ing. Shnončič Marija Ivkovič 9. volilna enota Domžale II Cene Matičič Gospodarski zbor 24. volina enota Domžale Jože Pogačnik Ivo Sonc Prosvetno-kulturni zbor 24. volilna enota Domžale Jernej Lenič Socialno-zdravstveni zbor 24. volilna enota Domžale Milan dr. Celestina Nato so delegati razpravljali še o evidentiranih možnih kandidatih za poslance družbeno-političnega zbora in zbora delovnih skupnosti zvezne skupščine, pred zaključkom konference pa še o referendumu za samoprispevek, ki bo služil za razširitev osnovnošolske mreže v celotni občini ter izvolili 15 delegatov, ki bodo zastopali naše volivce na medobčinski kandidacijski konferenci v Kranju. Tam bodo v njihovem imenu sprejemali možne kandidate za poslance zvezne skupščine. Kdo so možni kandidati za zvezno skupščino? DRUZBENO-POLITICNI ZBOR: 1. Dr. Marijan Brecclj, roj. 1910, pravnik, podpredsednik zvezne skupščine GOSPODARSKI ZBOR: L Franc Branlselj, roj. 1917, višja šola ekonomske smeri, direktor LTH Skorja Loka 2. Franc Sever, roj. 1923, ekonomist, direktor Aerodroma Ljubljana—Pula 3. Ivan Muhi.. roj. 1925, pravnik, Agrro-kombinat Emona Ljubljana PROSVETNO-KULTURNI ZBOR: 1. Fcrdo Bcm, roj. 1925, visoka šola, direktor Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Kranju 2. Tone Miklavčič, roj. 1932, profesor, višja šola za organizacijo dela Kranj SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR: 1. Stane Božič, roj. 1929, visoka šola za politične vede, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kranj 2. Srečko Rot, roj. 1924, učitelj, direktor Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik OBČANI - VOlILCl! Z UDELEŽBO NA VOLITVAH BOMO POTRDILI SVOJO PRIPRAVLJENOST, DA POMAGAMO URESNIČEVATI IDEJE SOCIALIZMA IN VLOŽITI VSE SILE ZA HITREJŠI NAPREDEK NA VSEH PODROČJIH. Ena od ugotovitev i Premalo žena in mladih Pestra dejavnost političnih činiteljev ' občini je dosegla svoj višek, ko se je s** stala občinska kandidacijska konferenc* Ta je s tajnim glasovanjem izvolila kandi' date za vse zbore republiške skupščine 'f tako zaključila obsežne razprave o možni!1 kandidatih. To so kandidati, za kater in" stoji organizacija SZDL in ki bodo v Pr'' hodnjih štirih letih za svoje delo tudi odgovorni organizaciji, katera jih je kandidirala. Obdobje razprav o možnih kandidati!1 pa ni zanimivo samo zaradi poslanski!1 kandidatov. Ravno tako, če ne še bolj, s° interesantni za nas kandidati za odbornike občinske skupščine. Dejstvo je. da sni" občani z vso resnostjo razpravljali ne samo o možnih kandidatih, ampak tudi 8 problemih in nalogah, ki čakajo občinsk' skupščino, dejstvo pa je tudi to, da povs"11 nismo imeli posebne izbire. Izbire so P0' gojcvalc teritorialne prilike, kar je v redi1, kritičen pa ie pojav odpovedovanja kandidatur. Tudi se ml zdi graje vredno dejstvo, da nas je vse skupaj zanesla sila k*' diovske vztrajnosti. S tem mislim na 1* da se tudi sedaj vrtimo v krogu znani" imen. Ne moremo in ne moremo iz začaranega kroga slab" kadrovske politike. potrjuje spisek evidentiranih na kraj«v' nih konferencah. Zrlo malo je novih, ml*' dih imen, dalje imen tovarišic, pa čeprs* imamo v občini nad polovico zaposleni!1' ki so žene. Te trditve seveda ne pomenijo, da je loten postopek evidentiranja in kandidi^ ranja zgrešen in da ni uspel. Nasprotn"^ Glede na kratke roke in nemogoče vremenske prilike smo občani svojo vloS0 odigrali. Mislim pa, da zbori volivcev. ki so pred nami, dajejo še mnogo možnost'' da zadostimo tudi zahtevam po številne)' šem zastopstvu žena in mladih v no*1 skupščini, seveda tam, kjer je to mogoč* Mnenja sem, da morajo zbori volivce* ponovno pregledati vse kandidature. J'* vsestransko oceniti in po potrebi dopo'' niti. Zbori volivcev naj ponovno razpra*' ljajo o volilnem programu SZDL občin Domžale, ter. Izhaja'oč iz njega potr j«' jejo, dopolnjujejo ali zamenjujejo kandidature. Pričakovati je. da bodo tudi volivci prišli do istega zaključka in ta J* v skupščino občine več svežih, mladij sposobnih in delavolinih tovarišev In t0' varišic! „ Mislim, da jc sedanje obdobje, obdop' potrjevanja kandidatur na zborih vol'v^ cev zelo primerno, da v praksi začne«1 uveljavljati nov volilni moralni kodeK'; Ta naj bi dopuščal kandidatom, da se t«"* sami uveljavljalo v volilnem boju. RffVe]!l pa bomo morali ob tem pozabiti na to. d smo v preteklosti take primere ovrednoti' kot demagogijo. Prav bi bilo. da bi na zborih volivc prišel do izraza volilni boi in sicer v tel" smislu, kdo je bnli snosoben in priPra*, Ijen. se * večjo Iniciativo itavzeniati ™ uveljavitev dogovorjenih ciljev naše s° cialistične družbe. F. Gabrovšek VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI, PODRUŽNICI V DOMŽALAH POSLUŽUJTE SE NJENIH USLUG! t Oitvirni program proslavljanja 50. obletnice ustanovitve sindikata Jugoslavije Letos mineva 50 let od ustanovitve sindikata Jugoslavije, hkrati s 50-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugosla-vije in SKOJ. 8 proslavljanjem 'o pomembne obletnice organiziranega delovanja najnaprednejših sil pri nas bomo pređom prikazali težko, toda zmagovito pot revolucionarnega dc-'avskega gibanja v Jugoslaviji 'n v Sloveniji. Zato naj bo probavljanje tega jubileja tudi Priložnost za pregled dosedanjih uspehov in težav v prizadevanju, da bi se Se bolj zabeli za izgrajevanje samoupravne socialistične družbe. Ne tre torej le za oživljanji revolucionarne preteklosti, ampak "Jdi za mobilizacijo moči pri "resničevanju programov, v ka-*eriii se zrcali naša prihodnost. V Domžalah bo sestavljen dc-tovnl odbor iz vrst članov ZKS. s'ndikata, ZMS. ZB, SZDL i" "Ugih. Pri programiranju proslavlja nja v občini upoštevajmo razne Pomembne dosežke in važnejše sPomlnske dneve, značilne Z* naSe območje. Jubileju je posebno dati poudarek ob najrazličnejših gospodarskih 'n kulturnih dogodkih, skratka ob yseh pomembnejših datumih, "°t so 8. marec, L maj, občin -'«1 praznik lid. Tako kot v delovnih organizacijah tudi v občini ne bi sme-" pozabiti na veterane delavnega gibanja (tnvarlška sreča-Jla. priznanja, skrb z« nlihove *'vMenJske rnzmcre itd.). Bazen *Ka .je trebn poskrbeti tudi za hiranje gradiva, ki se nanaša na predvojno revolucionarno Pot. Dosedanji odbor pri občinski *Onfcrcnci ZK meni. naj bi bile Proslave vse leto In Je predlagal naslednji program: 1. V času od 21. 4. (dan ustanovnega kongresa KP8 leta lg37) do 25. 5. (dan mladoRtl) »aj bi: — razpisali nagradne naloge * naslovom 50 let ZK.T ter 50 ,et Z8J, I ** priredili zlasti za mladino '»lete v kraje, ki so pomembni S našo novejšo zgodovino. yW»k drugih šol s pripravile-jj'ni programom, tekmovanjem Poznavanju delavskega gibanja. "— v osnovih šolah bi od 5. azreda dalje posvetili posebno Pozornost seznanjanju učencev delovanjem vseh naprednih rK«nlzacij na našem območju. — organiziranje razgovorov z evolucionarji v višjih razredih °*hovnih in srednjih Sol. 3. Organizirali sprejem za predvojne komuniste in revolucionarje ter nosilce spomenice 1941. Obisk vseh starejših, — bolnih komunistov in sindikalnih delavcev na domu. Odbor meni, da bi bile proslave na terenu in v delovnih organizacijah za 1. maj ali pa na obletnico kakšnega pomembnega dogodka, npr. stavke 17. avgusta 1935 na Količevem. shoda ljudske fronte na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937 Ipd. Osrednja občinska proslava pa naj bi bila v nedelj« 29. junija na Oklem — na kraju, kjer Je bila pred 29. leti III. konferenca KP Slovenije. Slavnostni govor naj bi imel udeležence te konference. Kulturni program: nastopili naj bi gojenci Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, pevski zbori, godbe itd. Potrebno bi bilo izdelati koledar vseh važnejših dogodkov v zadnjih 50 letih na domžal-sko-kamniškem območju. Občinski sindikalni svet predlaga, da osnove organizacije sindikata in druga društva ustanovijo odbore, ki bodo poskrbeli za proslavljanje te pomembne obletnice. Vse te proslave morajo postati sestavni del naše politične akcije v letošnjem letu in žc na zborih volivcev, ki so pred nami, ne smemo pozabiti na obujanje revolucionarne preteklosti, ki pa naj bo v tesni povezavi s sedanjimi delovnimi uspehi in samoupravnimi hotenji. Milan Deisingcr Lep jubilei Pripravili razgovore ob 50- mel ZK.I v organizacijah ZK, *'asti za mlajšo komuniste. Zbor delovne skupnosti Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale je imel pred kratkim Intimno -slovesnost, na kateri se je skromno oddolžil dolgoletnim zunanjim sodelavcem in vnetim spremljevalcem delovanja tega zavoda. Dva izmed njih sta v času, ko sta člana zbora delovne skupnosti žc praznovala svoj 50-letni jubilej, to sta Franc Roglič in Jože Vidmar, dva, Franc Gašpcrin in Franc Slnk pa praznujeta ta pomembni jubilej letos. Tovariš Franc Roglič, računovodja v TOSAMI, kljub obremenjenosti v službi še vedno najde toliko časa, da spremlja delo zavoda in skuša aktivno reševati razne probleme, tovariš Jože Vidmar, obratovodja v Papirnici Količevo, prav tako rad sodeluje pri našem delu In vedno skuša pomagati, kjerkoli mora. tovariš dr. Franc Gašpcrin, direktor veterinarskega za- voda V Domžalah je tudi že vrsto let naš zvesti sodelavec. Poleg tega, da je že dolgoletni predsednik turističnega društva Domžale, ima tudi za delovanje tega zavoda veliko posluha. Franc Sink, ravnatelj Doma počitka v Mengšu, pa ima največ zaslug za ustanovitev glasbene šole v Mengšu. Bil je dolgoletni predsednik šolskega odbora in še sedaj aktivno sodeluje pri organih samoupravljanja. Vsem dolgoletnim aktivnim sodelavcem se za njihov trud in prizadevanje zavod za glasbeno izobraževanje iskreno zahvaljuje z željo, da bi tudi vnaprej spremljali delo zavoda in tako bogatili kulturno življenje v domžalski občini. Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale Ob dnevu žena Zgodovinski pomen 8. marca — mednarodnega dneva žena — je v borbi žena za emancipacijo — enakopravnost. Nastal jc kot rezultat vztrajnih, revolucionarnih prizadevanj žensk za priznanje osnovnih pravic — volilne pravice in enakovrednega vrednotenja ženskega dela. Skozi revolucijo so ženske Jugoslavije dosegle svoje pravice in dokazale svoje vrednote. Naša žena je danes ne samo enakopravna proizvajalka življenjskih dobrin, ne samo skrbna mati in steber družine — ona je dosegla največ od vseh žena sveta: SA-MOUPRAVL-TALSKO PRAVICO IN DOLŽNOST NA SVOJEM DELOVNEM MESTU IN V DRUŽBI. Izhajajoč iz tega, se morajo naše žene bolj kot kdajkoli zavzemati za reševanje posebno tistih problemov, ki ji!) še vsak dan teže. ZENE DOMŽALSKE OBČI NE! Vključite se ? razumeva njem v priprave za izvedli* PEFFRFNOUMA, ki naj od loči našo pripravljenost, do prispevamo en sam odstotek svojih dohodkov /,n čimprejšnjo programsko rešitev šolskega prostora. Ta prostor bo namenjen našim otrokom in jim bo omogočil učenje v sodobnih učilnicah. Omogočil jim bo krepitev fizičnih zmogljivosti v telovadnicah in pa varstvo, ki ga bodo in so ga že potrebni zaradi vaše delovne zavzetosti! Sedaj, pred volitvami v skupščine, se zavzemajte za čim večje število žensk v predstavniških telesih. Ženske — odbornice in poslanke naj se v skupščinah zavzemajo še z večjo odločnostjo za dosego tistih ciljev, ki omogočajo normalno, zdravo rast mlade generacije in krepitev družine! Marija Ivkovič-Cveta Poslanka RZ Skupščine SRS Dosedaj predvideni kandidati za občinske odbornike A ZA OBČINSKI /BOB St Voltlna enota 1. Trojane-O/bolt 2. Blagovica— 1. Cešnjice 2 ?. Krašnja 1 2 4. Gradišče— 1. Lukovica 5. Prevoje 1 2. 6. Rafolče— 1. Zlato polje 7. Peče 1. I, Velika vas 1. 2. 9. Serjuče— Limbarska gora 10. Krašce 11. Vrhpolje— Zalog Moravče 13 Krtina 14 Dob I 15. Dob II 10 Dragomclj- Pšata '7. Trzin !8. Mengei I. IS Menaeš II. 20. Mengeš III. 21 Mengeš IV. 22 Mengeš V. 23 Preserje 24. Homec— Nožice 25. Radomlje M, Rova 27. Ihan I. X..indidat Novak Ivan Stnrkol .Tanko Smrkol PaveJ Konjar Irane Matjan Stanislav Pestotnik .lože Korošce Slavko Oražem lože Perne Valentin Dolenc Anton Kot jan Franc Grčar Feliks Jesen tek Ciril Kokalj Jože Uštar Martin Kraševce Franc Kovic Jože Vidic Ivan Orehck Mavricij Urbanija Lado Ccrar Ivan Penič Albin Korošec Ivan 2. Otolani Jože 1. Rcsnik Franc 2. Rcms Janez 1. Rihter Aleksander 2. Stiftar .lože 1. Jeran Maksimi!jan 2 Stiftar Martin 3 Smolnikar Jakob 1. Avbelj Mirko 1. Mušič T rane 2. Orel Ivan 3. Mušič Ivan 4 Kralj Stanislav 1 Aleš Leopold 2. Gornik Alojz 1. Gubane Peter 2 Kralj Jože I, Korenčan Lovro 2 Zupan Ivan 1. Šimenc Pavle 2 Zabret Franc 1. Sinigoj Rudi 1. Zupan Franc 2. Drmast.ja in«. Anton 1. Kepiiik Zlatko 2 Zupan Bogdan 1. Gorjanc Karel 2 Sraj Janez 1. Vollmajer Edn 1. Hribar Janez 2. Hribar Janez 3. Hribar Janez I.eto rojstva 1932 1 »0.ri 1911 1923 1933 1927 1921 1930 1925 1929 1921 1916 1917 1921 1937 1930 1942 1918 1925 1925 1940 1923 1929 1927 1931 1939 1926 1925 1947 1929 1933 1934 1936 1927 193(1 194) 1907 1934 1933 1941 1929 1928 1937 1934 1934 1939 1942 1922 1935 1914 1931 1937 1941 1939 1939 Poklic kmet kmet kmet krovec gozdni del. kmet kmet delavec pred. učitelj šofer krojač kmet mizar kmet kolar kmet šofer kmet kmetij, teh. kmet papirničar učitelj mizarski mojster tehnični vodja kmet VK delavec računovodju uslužbenec študent kmet kmet strojni ključavničar obrtnik orodjar kmet mizar upokojenec tehnik veterinar tehnik projektant ing. org. dela mizar /.obolehnik elektroteh. ing. hidrotehnik lesni manipul. nameščenec obrtnik logar zidar kmet. strojni ključavničar Stanovanje Hribi 7 Ožbolt 5 Trojane 14 Suša 4 Selce 3 Mali lelnik 5 Spod ni.-; Loka 17 Krašnja 15 Lukovica Z2 Vrba 4 Imovica 1 Dupine 3 Peče 28 Zgor. Prckar 3 Velika vas 20 Katarija 2 Negastrn Hrastnik Imenje 16 Krašce 8 Zalog pod Trojico Vrhpolje 32 Moravče 2 1'odstran 2 Krtina 47 Krtina 17 Dob — nova hiša Dob 75 Turnše 5 Brezovica 2 Gorjuia 9 Dragomelj 38 Trzin 103 Trzin 162 Trzin 171 Trzin 65 Topole 8 Mengeš, Prešernova 39 Mengeš Kidričeva 14 Mengeš Kidričeva 33 Mengeš Zadružna 21 Mengeš Maistrova Mengeš Pristava 4 Mengeš Proletarska 4 Loka pri Mengšu 91 Preserje 65 Preserje 82 Homec 79 Nožice 26 Radomlje 110 Radomlje 63 Kolovec t Selo 7 Brdo — Žabje 15 Brdo 7 MARIJA IVKOVIC, rojena 1924. leta, P° poklicu komercialist, upokojenka, predsed' nica IO otroškega varstva republike k"' poslanka republiškega zbora skupščin« SKS. Ne poznamo je samo po njenih ra*" pravah v skupščini, ampak tudi kot aktivno družbeno delavko, odkar jc prišla * Domžale Kot poslanka bo lahko aktivn« posegala v reševanje problemov, ki se P0' rajajo na področju otroškega varstva, šol' stva in socialne politike. CENE MATICIC, rojen 1920. leta, po P0' klicu profesor, sedaj zaposlen na Izvršne* svetu SRS in poslanec v republiškem zborf skupščine SRS. Poznamo ga kot aktivne«* družbenn-političnega delavca. Kot posla' nec je v razpravah v skupščini odpir*' mnoga vprašanja, ki so bila bistvenega P0' mena za gospodarski razvoj Slovenije 'd Jugoslavije. Prepričani smo, da bo tovari' Matičič tudi v prihodnje zastopal interes« ne samo občinskega, ampak celotnega «*' šega gospodarskega razvoja. gt Volilna enota 28. Ihan II 29. Vir 30. Količevo 31. Jarše I. 32. Jarše II. 33. Domžale I. 34. Domžale II. 35. Domžale III. 36. Domžale IV. 37. Domžale V. Kandidat 1. Gnidovce Franc 2. Kvas Pavle 3. Lckan Jože 1. Avbclj Prane 2. Pangeršič Andrej 1. Korošec Lado 2. Korošec Milan 1. Knep Jože 2. Krivec Anton 1. Smole Srečo 2. Okoren Mavricij 1. Habjan Franc 2. Kušar Karel 3. Kccclj Janez 4. Pirnat Valentin 5. Pctrič Štefka 1. Cerar Janez 2. Sircclj dr. Mitja 3. Otrin Janez 1. Abscc Matija 2. Matičič Slavko 3. Repovž Anton 4. /ajc Franc i Zevnik Jože 1. Ilabc Stane 2. Kaliman Marjan Obradovič Kla 4. Vulekič dr. Velko 1. Kosec ing. Miha 2. Kralj Janez 3. Lcnčck Janez 4. Podbrežnik Milica 38. Domžale VI. 1. Hodžič Ismcd 39. Domžale VII. 2. Varšck Miro 1. Banko Anton 2. Banko Janez Kavka Karel 4. Zaje Janez Lato rojstva 1938 1919 1932 1914 1900 1923 1927 1941 1927 1937 1916 1923 1934 1933 1926 1942 1935 1930 1939 1934 1932 1928 1926 1920 1925 1929 1931 1934 1935 1911 1930 1935 1929 1931 1943 1926 1943 Poklic veterin. tehnik soboslikar avtoklepar upokojenec upokojenec delovodja vodja transp. strojni ključavničar kmet ing. gozdar. delavec direktor direktor farm. teh. kmet profesor psiholog zobozdrav. tehnik tehnik dipl. oec. direktor direktor direktor ravnatelj uslužbenec računovod. zdravnik ing. stroj, dipl. oec. slaščičar trg. potnik usnjar, tehnik direktor kmet ključavničar kmet kmet Stanovanje Ihan 37 Prelog 34 Zaboršt Vir. Bouova 12 Podrečje 4 Vir. Valvasorjeva Vir, Papirniška Sr. Jarše 12 Zg. Jarše 9 Rodica 5 Rodica Domžale, Vodo.vodna 5 Ljubljanska 31 Ljubljanska 29 Stobovska 9 Domžale, Ljubljanska 63 Roška 4 Železniška 4 Kajuhova 9 Kamniška 14 Ljubljanska 92 Kamniška 14 Kamniška 14 Zupančičeva 3 Toneta Tomšiča 10 Toneta Tomšiča 9 Ulica 29. novembra 5 Ljubljanska 83 Rojska n. h. Cesta talcev 6 Zaboršt 46 Ljubljanska 63 Ljubljanska 118 Sentpavel 1 Sentpavel 7 Sentpavel 5 Studi janska 49 JOZK POGAČNIK, rojen 1916, po poklicu tekstilni tehnik, sedaj direktor TOSA-MK VIR in predsednik skupščine občine Domžale. Kot družbeno-politični delavec je vsa leta po osvoboditvi aktivno sodeloval v družbenih organih upravljanja in tudi v času svojega predsedovanja na skupščini občine dokazal, da je sposoben in da se zna aktivno vključevati v reševanje vseh družbenih problemov. Kot poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine bo lahko mnogo doprinesel k uspešnemu reševanju gospodarskih problemov, ne samo v republiki, ampak tudi na območju naše občine. Dosedaj predvideni kandidati za občinske odbornike B. ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI St. Volilna enota Kandidat Leto rojstva TOSAMA I. 1. Cerar Ivan 1934 2. Jamšek Franc 1935 3. Kosirnik Ivan 4. Kcrč Franc 1932 TOSAMA II. 1. Presekar Marija 1942 2. Starovašnik Marinka 1950 3. Prosenc Marica 1948 INDUPLATI 1.1. Rihtar Franc 1930 2. Ves Viktor 1915 3. Zabrct Janez 1937 4. Šimenc Vida 1931 Poklic Stanovanje tkalski Vir, Cojz-ova 9 mojster električar Vir. Cojzova tkalski • Vir mojster tkalski Podrečje mojster kemijski Krtina 44 tehnik delavka Domžale Prešernova 28 delavka Kolovec tekstilni Preserje 75 tehnik tekstilni Sr. Jarše 58 mojster tekstilni Mengeš, mojster Tomšičeva prev. Mengeš, mater. Maistrova IVO SONC, rojen 1920. leta. višja strokovna izobrazba, sedaj direktor Papirnice Količcvo. Po osvoboditvi je bil več let odbornik občinske skupščine, sedaj je pa predsednik občinske konference SZDL. Poleg tega aktivno dela še v ra/.nijj svetih pri skupščini in v družbeno-političnih organizacijah. Kot dober gospodarstvenik bo lahko zastopal interes nadaljnje krepitve gospodarstva in posegel v probleme, ki se porajajo na tem področju. ftt Volilna enota 4. INDUPLATI 1. II. 4. 5. INDUPLATI 1. III. 2. 6. INDUPLATI 1. IV. Kandidat Urbanija Viktor Dolenc Mirni Hribovšck Slavko Rode Darinka Dečko ing. Tone Lužar Franc Ručiga.j Antor. 2. Prisiak Stane 7. UNIVERSALE1. 8. ZKI I. 1. 9 ZKI II. L 10. PAPIRNICA 1.1. 2. 11. PAPIRNICA : 1. 2. 12. PAPIRNICA 1. III 2. 13. SLOVENIJA- 1. LES 2 14 MELODIJA 1 15. TOKO I. 1. 2. 16. TOKO II. 1. 2. 17. TOKO III. 1. Kralj Ivo Podmiljšak Minka O brc/a Ludvik Jerctina Franc Majhenič Janez Jerctina Ivan Kopač Roman Kcrn Viktor Laznik Stane Dime Karel Mrak Ivan Farčnik Franc Mlakar Stane Guček Maks Anžin Janez Pogačnik Slavka Krašcvec Tone Vojska Iva Bogataj Vida 2. Podbrežnik Cilka 18. TOKO IV. 1. 2. 19. MLINOSTROJ1. 2. 20. LEK 1. 21. TRAK "2. TAMIZ 1. 2. 3. 23. FILC 1. 24. RASICA 1. 25. LUKOVICA 1. Močnik Janez Pavli Janez Oabrovšek Franc Zupan Franc Kopitar Marjan Zibelnik Janez Mušič Janez Lužar Stanislav Blejc Matej Jenčič Milan Brank Stanislav Gregorc Franc Vidali Ivan Učakar Marija Avbelj Franc 2. Stupica Alojz 26. RADOMLJE 1. 2. 27. VIR- 1. OLJARNA 2. 2«. DOMŽALE I. 1. Breznik Andrej Sraj Martin Zupančič Mitja Zulc Vid Gregorin Viktorija Sosič Cveto Koderman Janez Leto rojstva 1934 1947 1931 1950 1926 1927 1932 1931 1926 1944 1936 1934 1945 1931 1925 1925 1935 1940 1932 1937 1935 1925 1924 1927 1931 1935 1928 1946 1931 1932 1930 1942 1931 1928 1932 1927 1933 1917 1922 1937 1923 1924 1924 1931 1934 1930 1927 1934 1928 1928 Poklic tekstilni mojster tkalka tekstilni mojster tkalka šef vzdrževanja barvar mojster izmene tekstilni mojster klobučar ing. org. dela skupino- vodja stroj n? ključ. tehnik papirničar ing. kemije papirničar I. stop. stroj. fakultete tehnik ing. org. dela planer kornere. vodja proizvod. mizar delavka šofer delavka uslužbenka delavka torbar torbar delovodja ekonomist šef. delavnic uslužbenec uslužbenec vodja komer. obratovodja uslužbenec obrtnik avto prevoznik profesor delovodja pečarski mojster mizarski mojster avtoličar avtomehanik uslužbenec ing. kemije VK natakarica gostinski tehnik čevljar Stanovanje Domžale, Roška Radomlje 58 Preserje 101 Skerjančevo 15 Kamniška Zg. Jarše 54 Zg. Jarše 46 Podgorica 59 Podrečje 52 Lukovica Gradišče 17 Mengeš Domžale, Savska Radomlje 109 Rodica 14 Vir, Stritarjeva Skrjančevo 1 Zaboršt Preserje 113 Preserje Mengeš, Blejčeva Mengeš, Trdinov trg 4 Jarše Ihan 1 Toneta Tomšiča Sr. Jarše 43 Domžale, Kersnikova Kamnik, Olševek 5 Vir, Cojzova 13 Domžale, Savska 39 Domžale, Taborska 17 Kranj, Kidričeva 29 Mengeš, Zadružna Mengeš, Zavrti Trzin 164 Mengeš, Liparjeva 21 Mengeš, Liparjeva 17 Mengeš, Glavni trg 5 Mengeš, Kidričeva 36 Mengeš, Cankarjeva Mengeš, Zavrti 30 Zalog Lukovica 48 Šentvid 29 Dob Radomlje 105 Radomlje 70 Domžale, Prešernova 26 Vir, Saranovičeva 26 Domžale, Ljubljanska 71 Domžale, Krožna 8 Ing. LADO SIMONCIC, rojen 1926. let* po poklicu gozdarski inženir, sedaj d i rek' tor Scmcsadikc Mengeš in republiški pO' slance v organizacijsko-političnem zboru republiške skupščine. Je član vodste^ družbeno-političnih organizacij v občini' v katerih aktivno dela. Tovariš Simonči« je aktivno sodeloval v delu republišk« skupščine in si prizadeval, da bi bila ne' katera gospodarska vprašanja pozitivno rešena za vso Slovenijo. Prepričani smo, d' bo lahko aktivno sodeloval v republiškem zboru republiške skupščine. Dr. MIRAN CELESTINA, rojen 1921 leta, po poklicu zdravnik splošne prakse, zaposlen v Zdravstcncm domu Mengeš. Tudi v sedanji mandatni dobi je poslance soci' alno-zdravstvenega zbora republiške skup' ščine, aktivno pa dela tudi v družbeuo-P«' litičnih organizacijah. Mnogo je prispeva' k urejanju zdravstvene službe na območju občine in prepričani smo, da bo kot posla' nec stremel za tem, da se razmere na pod' ročju zdravstva in socialne politike pozi' tivno uredijo. St Volilna enuta Kandidat Leto rojstva Poklic Stanovanje 29. DOMŽALE II. 1. Repovž Anton 1932 trgovec Domžale, Crtaner Jernej Ljubljanska 92 30. DOMŽALE III. L 1945 gradbeni tehnik Ljubljana, Brnikova 18 2. Kovat Andrej 1940 elektroteh. Domžale, Ljubljanska "3 3. Zevnik Jože 1926 ing. org. dela Domžale, Kamniška 14 31. DOMŽALE IV 1. Petek Slavko 1926 šofer Domžale, Kidričeva 20 2. Horvat Štetan 1922 uslužbenec Domžale. Prešernova 32. AGROKOM- 1. Sink Franc 1944 gozdarski Mengeš BINAT I. tehnik 2. Hren Janez 1935 kmetijski delavec Domžale. Kamniškp 33. AGROKOM- 1. Linovšek Franc Radomlje BINAT II. 2. Pen tek i ni;. lože inženir Ljubljana STUGS agronomije 35. L Novijan Janez 1927 ga lan ter. mojster Domžale, Stobovska 2. Potočnik sictl.a 1940 profesor Domžale, Rojska 7 36. DOB 1. Skrjanc Ema 1939 defektolog Radomlje 21 2. Merčun Rezka 1936 predmetna učiteljica Radomlje 28 3. Zaje Maks 1931 predmetni učitelj Moravče 37. SOLA I Domžale 1. Smerdelj Zdravko 1939 predmetni učitelj Domžale. Ljubljanska 2. Poznič Franc 1935 profesor Domžale. Ljubljanska 3. Ipavec Majda 1942 učiteljica Mengeš 38 Zdravstveni Dom Domžale L Pire dr. Anton 1928 zobozdrav. Domžale. Tomšičeva 39. Domžale 1. Klemene Albin 1917 uslužbenec Radomlje 54 Razgovor z našimi poslanci: Dr. Miro Sliplovšek. poslanec kulturno-prosvcin«' zakonske predloge in gradivo za plenarn-seje, njihovo delo po je bile rozdelieno oa več stalnih specializiranih zborov, Tako «i bili npr. v prosvetno-kulturnem zbor-ustanovljeni štirje odbori za šolstvo, za visoko šolstvo in znanstveno delo. za kul turo, za Iclesno vzgojo). Ta sprememba i< prispevala k kvalitetnejšemu obravnava nju posameznih vprašanj in tudi k razbremenitvi poslancev. Taka re*itev je bila nujna, kajti dotedanji sistem je postal za nekatere poslance že nevzdržen. Ce poskušam ilustrirati problem obremenjenosti na svojem primeru, bil sem tri leta član stalnega odbora, sedaj pa sem podpred- 8XJ sednik odbora za visoko šolstvo in raziskovalno delo, potem moram ugotoviti, da sem prisostvoval okrog 200 sejam prosvetno-kulturnega zbora in njegovih odborov. Prikaz porabljenega časa za opravljanje poslanskih dolžnosti pa je popoln šele, če k udeležbam na skupščinskih sejah prištejemo še proučevanje gradiva, posvetovanje z družben o-političnimi organizacijami, z ustanovami in volivci, udeležbo na sejah V občinskem merilu itd. Zato ni čudno, da nekateri poslanci, ki so preveč obremenjeni v skupščini, nekoliko popustijo v dejav-sti v svoji volilni enoti in obratno. Glede na novi poslovnik bodo torej obveznosti novih poslancev v skupščini bolj enakomerno porazdeljene, kar bo ugodno vplivalo tudi na njihov tesnejši stik z volivci. VPRAŠANJE: Družbcno-poliličnc organizacije v Domžalah so vas ponovno evidentirale za republiškega poslanca. Zakaj ste se odločili, da kandidature nc sprejmete? ODGOVOR: Zame je veliko priznanje za moje dosedanje delo v republiški skupščini, da so me občinska konferenca SZDL. občinski sindikalni svet, občinski odbor ZZB in NOV in zveza kulturno-prosvelnih organizacij ponovno evidentirali za poslanskega kandidata. Menim, da bi zlorabil njihovo zaupanje, če bi kandidaturo sprejel. Ze dosedanja poslanska obremenitev je bila huda ovira pri mojem strokovnem in pedagoškem delu na filozofski fakulteti, v zadnjem času pa sem moral sprejeti še nekaj novih znanstveno-razi- skovulnm nuiog, ki jin moram izvršiti v bližnji prihodnosti. Poleg tega sem tudi zelo obremenjen z delom v strokovnih društvih, kot član uredništva Kronike NOV in POS, pred dnevi pa sem bil izvoljen tudi za člana občinske konference SZDL. To so poglavitni razlogi za odklonitev moje kandidature. Tudi sem mnenja, da bi moral v prihodnji mandatni dobi zastopati domžalsko občino v prosvetno* kullurncm zboru dober poznavalec lokalnih problemov v šolstvu in kulturi. Občinska kandidacijska konferenca je izvolila za kandidata Jerneja Leniča, ki združuje kvalitete družbeno-političnega delavca in šolnika z bogatimi izkušnjami, kar je poroštvo za njegovo uspešno delo v prosvetno-kulturnem zboru. Skrb za borce NOV v domžalski občini Tokrat je naš sodelavec zaprosil za razgovor poslanko republiškega zbora Skupščine SRS Marijo Ivkovič-Cveto M nekaj odgovorov, ki jih v zgoščeni obliki objavi jamo: Vprašanje: V štiriletni mandatni dobi smo večkrat sledili prek časnikov in televizije vašim skupščinskim razpravam. Ali nam lahko poveste, kolikokrat ste v republiškem zboru sodelovali v razpravah in o čem ste razpravljali? Odgovor: Točnega števila ne vem, a prek dvajsetkrat sem prav gotovo razpravljala. Teme: vprašanje otroškega dodatka, kmečko zavarovanje, o problematiki bivših borcev NOV (3-krat) s posebnim poudnrkom na družinskih invalidninah, gospodarska gibanja, zaposlenost, šolstvo, devizni sistem, otroško varstvo, rejenci, družbenoekonomski razvoj do 1970. položaj kmeta-arond'ranca, ustavni amandmaji itd. Vprašanje: Vsekakor pestro. Koliko poslanskih vprašanj sle postavili in s kakšno tematiko? Odgovor: Ce se prav spominjam, vsaj 12. Manj ne. Tematika: poslovnik RZ, nacionalizacija najemnih zgradb, po-družbljanje zemlje (kdo je nosilec obveznosti iz tega naslova), kakšno je stekanje sredstev za stanovanja borcev NOV, odgovornost, vprašanje razvitih — nerazvrtih (če je v našem sistemu mogoče, da nerazviti prispevajo za razvoj bolj razvitih), poenostavitev poslovanja vojne evidence, obseg zbranih sredstev za Skopje in namen porabe, kako je izkoriščena kapaciteta Grobelj. kaj se predvideva za reševanje alkoholizma, delo-mrzništva in malomarnega odnosa do otrok ter odnos otrok do staršev. Vprašanje: Ali ste izkoristili možnosti, ki jih daje poslovnik vašega zbora? Odgovor: Da. Kadar me je občinska skupščina zadolžila za določene zadeve, sem to vedno obrazložila kot zahtevo SOb prek svojega poslanca. Izrekla sem tudi zahtevo po obvestilu kot to določa naš poslovnik in to prav po vprašanju zbranih sredstev za Skopje. Na sugestijo občinskega odbora ZZB NOV Domžale, Kamnik in Kranj sem v RZ podala predlog za obravnavo naše obrambne sposobnosti in pripravljenosti (mesec dni pred dogodki v Češkoslovaški). Predlog je bil osvojen in že po nekaj mesecih smo ga imeli na dnevnem redu. Vprašanje: Ali ste v svojem delu in prizadevanjih imeli podporo v občinski skupščini in družbeno-političnih organizacijah? Odgovor: Začetek je bil težak za vse nas. Vsako leto pa se je ta povezanost krepila rn sedaj se mi zdi. da smo vsi na dobri poti. Vsekakor pa sem ac v važnejših zadevah še posebej posvetovala v SOb in SZDL. Vprašanje: Kako ocenjujete, ali ste svojo poslansko funkcijo opravljali uspešno? Odgovor: Na to naj odgovorijo volivci, SOb in SZDL. Vprašanje: Stiku poslanca z volivci se daje velik pomen. Ali ste, in kako ste vzdrževali ta stik? Odgovor: Prek zborov volivcev in občinske skupščine ter včasih tudi prek krajevnih skupnosti. In prek tribun. V več kot polovici volilne enoto sem bila po 2-krat na zborih volivcev. Resnici na ljubo, le zbori volivcev v Domžalah so se mi izmuznili. Ker so bili zbori volivcev v večih krajevnih skupnostih navadno na isti večer, sem se lahko udeležila le enega. Izkoristila sem vse možnosti, da sem obiskala čim več zborov volivcev, vseh pa mi praktično ni bilo mogoče. Poslanki se je mudilo in pogovor smo morali končati. V svoji mandatni dobi je poslansko dolžnost opravljala več kot zadovoljivo, oceno o njenem delu pa, kot sama pravi, naj dajo volivci, ki so ji to nalogo poverili. Ko se izteka mandatna doba odbornikom in drugim skupščinskim telesom, smatramo za dolžnost, da na kratko pregledamo prizadevanja vseh družbenih dejavnikov v občini Domžale za reševanje borčevskih vprašanj. Glede na težaven socialni položaj udeležencev' NOV so bile v praksi, skladno z zveznimi in republiškimi tezami ter sklepi, uveljavljene določene oblike družbene pomoči za udeležence NOV v naši občini. Te so: 1. Stalne priznavalnine 2. Priznavalnine za šolanje otroi. borcev NOV 3. Občasne priznavalnine 4. Zdravstveno zavarovanje uživalcev priznavalnine, ki tega nimajo iz drugega naslova 5. Klimatsko in topliško zdravljenje (i. Pogrebni stroški za civilne pogrebe in pogrebnine 7. Sredstva za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOV: — nakup stanovanj — posojila kmetom — udeležencem NOV — posojila drugim udeležencem NOV — nakup gradbenih zemljišč. V zadnjih petih letih (1964 do 196!)) so bila za zgoraj navedene oblike družbene pomoči od točke 1 do 6 porabljena sredstva, ki jih je dala izključno občinska skupščina. Ndin Skupni znesek je: 1,349.728 Za reševanje stanovanjskih problemov borcev pa je bilo porabljeno: za nakup stanovanj 1,752.000 /a posojila kmetom- borcem 260.000 za posojilo drugim borcem 1,218.000 za nakup gradbenih zemljišč 283.600 Skupaj 4,803.328 Iz navedenih podatkov se da sklepati, da je bila pretekla mandatna doba občinskih odbornikov in republiških poslancev zelo uspešna pri reševanju borčevskih problemov. Problematiko udeležencev v NOV pa ni reševala samo skupščina. Pri dodeljevanju stanovanj borcem in reševanju drugi h stanovanjskih problemov so v znatni meri sodelovali tudi Kreditna banka v Domžalah, Stanovanjsko podjetje Domžale, Društvo upokojencev Domžale in Republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Ce primerjamo delež, ki ga je domžalska občina dodelila za te namene z drugimi občinami v noši republiki, lahko ugotovimo, da je bila na enem izmed prvih mest. Vsem ustanovam in posameznikom se za njihova prizadevanja najlepše zahvaljujemo, novoizvoljenim odbornikom pa želimo v novi mandatni dobi veliko uspehov z upanjem, da bodo udeleženci NOV tudi v prihodnje deležni prav takšne podpore družbe. Predsednik Obč. odbora ZZB NOV občine Domžale: Alfonz Avbelj-Savo OBVESTILO Ker bodo 13. aprila 1969 volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino, obveščamo občane, da so volilni imeniki stalno na vpogled v sobi št. .18/1 skupščine občine Domžale. Občani se lahko vsak dan med uradnimi urami, tj. od 8. do 15. ure, v sredah pa tudi od 17. do 19. ure prepričajo, če so vpisani v volilni imenik. Iz pisarne prijavno odjavne službe SOb Domžale 37737 S februarske seje skupščine občine Domžale 27. februarja je bila verjetno predzadnja seja sedanje občinske skupščine. Vendar je pred odborniki še težka naloga. Sprejeti morajo namreč proračun občine za lekoče leto. Njihova naloga bo ie posebno odgovorna, ker se bodo morali odločili, kateremu proračunskemu potrošniku oziroma dejavnosti naj Se znižajo finančna sredstva, da se bndo uskladili izdatki s predv;«ltnimi dohodki, saj so ti za prek petsto milijonov S din nižji od nujnih potreb, ki so jih predložili posamezni sveti in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna. Največji potrošnik je. vsekakor šolstvo. To naj bi dobilo polovico vseh proračunskih dohodkov, preostala sredstva pa bi šla za pokritje fiksnih obveznosti iz prejšnjih in lanskega leta, ki znašajo skupaj 442 milijonov S din in za financiranje preostale dejavnosti, kar pa seveda ne bo zadoščalo niti za najnujnejše potrebe. Večina občin rešuje ta pritisk na proračun z zviševanjem stopnjo, po kateri odvajajo dolov rganizacije svoj prispevek za finski proračun. Ta stopnja znaša v nekaterih občinah tudi prek 5%. Noša skupščino pa je potrdila že sprejeti sklep, da se določi stopnja 4,5 "/o, kar je za 0,13 "/<> mani kot je znašala obremenitev gospodarskih organizacij v preteklem letu. Odločila pa se je za družbeni dogovor med občino in gospodarskimi organizacijami, na podlagi katerega naj bi gospodarstvo prispevalo še dodatna sorodstva za financiranje določenih proračunskih izdatkov oziroma področij. Ta dogovor pa bo uspešen le tedaj, če ga bodo upoštevalo vse delovne organizacije, tudi tisto, ki so Sle doslej mimo priporočil občinsko skupščine. Odborniki so prizadelo iskali izhod iz težkega položaja proračuna in so se med drugim tudi dalj časa zadržali pri predlogu 'ng. Lojzeta Avšiča, naj bi se Večji del proračunskih dohodkov ustvarjal na podlagi družbenega dogovora, vendar pa jo bilo prav dosedanje neresno izpolnjevanje priporočil skupšči- ne odločilno za sklep, kot je naveden v uvodu. Odbornik Hajko RADMELIC je orisal potrebe na področju otroškega varstva, kjer se je stanje v zadnjem času z otvoritvijo nekaterih novih otroških vrtcev (v Prcserjah, letos v Mengšu, v Domžalah so na razpolago potrebni prostori za otvoritev novih oddelkov) krenilo na boljšo pot. Za to pa bodo potrebna večja sredstva. Jernej LENIČ, predsednik izvršnega odbora TIS. je utemeljil zahtevek šolstva in spomnil na obljube najvišjih republiških organov za sanacijo tega področja na območju Slovenije. Ta sanacija bi med drugim pomenila dvig osebnih dohodkov zaposlenih v šolstvu, in to na raven slovenskega povprečja OD delavcev, z enakimi kvalifikacijami, ki je bilo ugotovljeno za leto 1967. Izjavil je, da TIS od predloženih zahtev ne more odstopiti enako, tudi ne od zahtev za materialne izdatke, kajti 83 milijonov S din je glede na slabo materialno opremljenost 20 osnovnih šol in posebne šole minimalni znesek, glasbena šola pa si že itak sama ustvarja sredstva za pokritje materialnih izdatkov. Zahtevek TIS se nanaša še na financiranje drugih dejavnosti oziroma obveznosti, kot so prevozi otrok, celodnevno bivanje v šoli, šolske mlečne kuhinje, delavska univerza, občinska matična knjižnica, otroško varstvo itd., za te pa naj bi se odločila skupščina, katera od navedenih dejavnosti naj bo tista, ki jo bo skupščina še močneje kot ostale prizadela z zmanjšanjem sredstev. Jakob CRNE se je zavzemal za področje otroškega varstva, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od šolstva, medtem ko je Zlato REPNIK ponovno opozoril na nedograjeni zadružni dom na Homcu, ki naj bi se upošteval kot ena od možnosti za nadaljnji razvoj posebne šole na Homcu. Odbornik ing. Lojze AV.ŠIC je ponovno zahteval nujno ustalitev delitvenega razmerja med občino in republiko, nakar je poslanec Cene MATI- ClC na vprašanje Albina PE-NICA, kako reagirajo na to poslanci v republiški skupščini, pojasnil, da so tudi tam močne tendence, da se ti delitveni odnosi točno določijo. Zato tudi republika postavlja enake zahteve do federacije. Po mnenju podpredsednika Janeza KRALJA pa je obema na vsak način lažje, ker še vedno lahko odvzemata republiki oziroma občinam, medtem ko občine le možnosti nimajo oziroma se zavedajo, da bi nadaljnje obremenjevanje gospodarstva pomenilo izpodkopavanje materialne : love, če naj bi tudi v bodoče \7,otovili potrošnjo na področ-,ih, ki jih financira proračun. Pri iskanju izhoda iz težke situacije so bile tudi obravnavane možnosti, da bi se morebiti odložilo plačilo nekaterih anuitet; jireučt naj se tudi predlog, da bi se s prodajo nekaterih poslovnih prostorov, s katerimi razpolaga občina pridobila določena finančna sredstva. Odbornik Karel KUSAR je ponovno spomnil na nesigurnost proračunskih dohodkov, ki naj bi bili odvisni od družbenega dogovora, zato so bili odborniki mnenja, da je treba ta dogovor postaviti na trdne temelje in naj se v zvezi s tem še pravočasno skliče sestanek s pred- stavniki samoupravnih organov in direktorjev gospodarskih organizacij, na katerem naj se obravnava proračunska problematika in opozori na nujno sodelovanje gospodarstva pri njenem reševanju. Peter PRIMOŽIČ je opozoril na področje zdravstva in socialnega varstvu, kjer se prav tako uvajajo konkretni ukrepi za varčevanje, vendar pa so določene vrste izdatkov, kot je plačilo oskrb nine v domovih in zavodih, na katere občina ne more vplivati, pa tudi dosedanje stanje na področju štipendiranja in posojil za šolanje ne bi smelo na slabše. Skupščina je po triurni razpravi sprejela že nakazane zaključke ter sklenila, da se za temeljito pripravo in potek zborov volivcev skliče predhodno še klub odbornikov. Po zborili volivcev, na katerih bodo povedali občani še svoja stališča in pripombe na osnutek proračuna, bo še usklajevalna seja vseh svetov, nakar bo končni predlog proračuna prišel pred skupščino, še v mesecu marcu. Po sedanji praksi, da se ob zaključku mandatne dobe oceni delo skupščine, je bilo tudi za to sejo pripravljeno poročilo o njenem delu in delu njenih organov. Obrazložil ga je tajnik SOb. Celotno poročilo bo služilo tudi za politično oceno dela skupščine sedanjega sklica, ki ga bo dala občinska organizacija SZDL, ko bo dobila tudi mnenja in ocene s terena. Iz poročila izhaja, da je bil sprejeti program dela skupščine iz- Zc dolgo vrsto let nam zima ni nasula toliko snega, kot letos. Kljub temu pa so bile naše ceste in ulice kar hitro spet urejene in izplužene, tako da se je promet lahko skoro nemoteno odvijal. Tega pa ne moremo trditi za pločnike v Domžalah, kjer mnogi lastniki hiš kljub ponovnim pozivom niso poskrbeli za odstranitev snega, ampak so se raje zanašali na odjugo KOMISIJA ZA VODENJE REFERENDUMA Komisijo, ki bo vodila referendum za samoprispevek, bodo v skladu s 6f>. (lenom statuta občine Domžale sestavljali: predsednik: Janez Kralj, podpredsednik SOb Domžale tajnik: Štefan Pclcar, pravni referent pri SOb Domžale člani: Jakob Cerne. sekretar IO občinske konference SZDL Jernej Lenič, predsednik IO TIS Domžale Rajko Hafner, ravnatelj osnovne šol »Janko Kemik« Brdo Kulturna skupina koroških Slovencev bo ob koncu meseca gostovala v Domžalah in Mengšu z Levstik-Vombergarjevim delom: Martin Krpan. Prva predstava bo v soboto. 29. marca ob 19. uri v Mengšu, druga pa v nedeljo, 30. marca ob 19. uri v domžalski hali. Z udeležbo na teh prireditvah dokažimo svoje simpatije do naših bratov v zamejstvu! polnjen skoraj v celoti, le neka; zahtev bo prišlo na dnevni red se v prvin mesecih teKučcgu leta. Med njimi je tudi upozorit komisije za statute Uelovniii organizacij, na katerega je opozoril odbornik Marjan KAL1-MAN. Na ugotovitev v poročilu, da odborniki niso poslavljali dovolj vprašanj in predlogov pri ustrezni vsakokratni točki dnevnega reda, je bil odbornrk Jože KNEP mnenja, da je temu vzrok verjetno tudi pomanjka ■ nje časa in dejstvo, da so »predlogi in vprašanja odbornikov« vedno na dnevnem redu kot zadnja točka. Po mnenju predsedujočega bi se razna vprašanja lahko razčiščevala tudi na klubu odbornikov, ki pa v pretečem mandatni dobi ni opravljal svoje funkcije. Jakob CRNE je spomnil predvsem na tisti del poročila, ki govori o delu svetov, in ki se mu zdi zelo kvalitetno. Na splošno ugotavlja, da je vsebinsko delo nekaterih svetov celo prehitevalo določene upravne službe, kar kaže vsekakor na kvaliteten sestav skupščine. Tudi on je bil mnenja, da bi moral klub odbornikov v bodoče odigrati boljšo vlogo in se večkrat sestati Menil je tudi, da verjetno ni bila zadovoljiva tudi povezava nekaterih odbornikov z volivci. Razprava o gradivu za referendum za financiranje razvoja šolstva je bila naslednja točka dnevnega reda. Uvod za razpravo sta podala Jernej LENIČ in podpredsednik SOb Janez KRALJ. Medtem ko je prvi orisal dosedanja vlaganja v izgradnjo šolske mreže v občini in nakazal stanje in potrebe na tem področju, je podpredsednik SOb nakazal način določitve lokacije za nove šolske prostore za ugotovljene potrebe na ožjem območju Domžal. Vira in Jarš, in to še mimo obstoječih osemletk in podružničnih šol, ki jih je treba adaptirati in opremiti. Podatki in analize kažejo, da je največja potreba v centralnem delu občine, kjer je naselitev najbolj gosta in je potreba po novih šolskih prostorih že sedaj tako velika, da bi bilo negospodarsko reševati problematiko z adaptacijami, razen seveda pri tistih šolah, pri katerih je to potrebno zaradi izboljšanja pouka. Obširne in temeljite študije o urbanističnem razvoju oziroma stanovanjski izgradnji z upoštevanjem slovenskega povprečja rojstva otrok in normativov za normalen potek pouka, so nakaza)" lokaciji za bodoči šoli, ki naj bi se gradili v I. fazi izgradnje, in sicer na severni strani zvezne ceste na lokaciji, ki je določena že po urbanističnem načrtu (na Rojah) in druga na že rezerviranem prostoru v Domžalah med Kidričevo in Rojsko cesto. Treba pa bo seveda vzporedno z gradnjo zagotoviti tudi varen prehod prek Kamniške Bistrice in zvezne ceste. (Glej o tem posebni prispevek!) Kasneje so se v razpravi okoli samoprispevku predvsem razčiščevala in obravnavala mnenja in stališča okoli morebitne zgornje meje osebnega in ostalih dohodkov, do katere »e samoprispevek ni. bi plačeval. Vprašanje je načela odbornica Vida BOGATAJ, razpravljali pa so še Milan UEISINGER, Franc ZABRET. Peter PRIMOŽIČ in Rudolf OSOLIN. Kasneje je skupščina sprejela tudi osnutek odloka, «i ureja uvajanje samoprispevka in ki bo med drugim določal tudi višino prispevka, ki naj bi ga plačevale posamezne kategorije zavezancev v času od 1. 5. 1969 do 30. 4. 1974, če bo referendum uspel. O tem osnutku odloka pa bodo razpravljali in sklepali še občani na bližnjih zborih volivcev na terenu in v delovnih organizacijah, do tedaj pa bo pripravljeno še ostalo gradivo s podatki in izračuni. Dejansko je, po mnenju Zlata REPNIKA in tudi ostalih, uvedba krajevnega samoprispevka edini izhod za reševanje problematike na področju razvoja šolske mreže v občini. Z dobri mi pripravami naj bi se končno omajalo še zadnje nezaupanje in ozko gledanje na sam referendum in uvedbo samoprispevka. Na vprašanje odbornika Jožeta KNEPA, o prostorih bivše-višje gospodinjske šole v Grob-ljah, ki naj bi prišli v uporabo in pristojnost občine, se je razvila daljša razprava. Predsedujoči in podpredsednik SOb ter Slavko MATlClC so opisali prizadevanje občine, da bi omenjena zgradba prišla v pristojnost občine, vendar akcija, žal ni rodila uspeha. Glede na to je pohvalna pobuda, da se ugotovi, koliko so sedaj ti prostori dejansko izkoriščeni in da se ponovno pokrene akcija, da bi s temi prostori razpolagala občina. V zvezi s tem so se odborniki obrnili na poslanca Ceneta MATICICA, ki bo na pristojnih republiških organih ponovno sprožil razpravo o tem. Po razpravi, ki se je spet vrnila k vprašanju referenduma za samoprispevek, je bil soglasno sprejet ustrezen odlok o razpisu referenduma, ki bo v nedeljo 13. aprila 1969, ko bodo tudi volitve odbornikov in poslancev občinske oziroma republiške in zvezne skupščine. Na podlagi sklepa skupščine, sprejetega že na decembrski seji, je bil pripravljen osnutek resolucije o izgradnji ceste Ze-lodnik—Moravče, ki so ga temeljito preučili že člani upravnega odbora sklada za izgradnjo omenjene ceste in besedilo šc ustrezno dopolnili in tako je skupščina, z upoštevanjem dopolnitve Albina PENICA. tudi sprejela. Resolucija bo poslana pristojnim republiškim in drugim organom in posameznikom Skupščina, kot tudi občani moravske doline, upravičeno pričakujejo, da se bodo končno le uresničile njihove želje in zahteve. V razpravi o predlogu odloka o določitvi volilnih cnol in območij zborov vlivcev, je Slavko MATlClC posredoval predlog odbora za obrt, naj bi v bodoči skupščini bila obrtna dejavnost zastopana vsaj z dvema odbornikoma. Tudi Feliks GRCAH je menil, naj bi se z ustrezno razporeditvijo volilnih enot omogočilo tudi Zlatopoljčanom, da bi imeli svojega odbornika. Peter PRIMOŽIČ je ugotovil, da slednje tudi v bodoče verjetno ne bo mogoče, kajti zakon o volitvah odbornikov določa, dr je treba volilne enote določiti tako, da se volijo odborniki na približno enako število prebivalcev, to pa je v naši občini od r>()0 do 70') prebivalcev. Obrtniki pa imajo za občinski zbor evidentiranih na terenu več kandidatov in s tem tudi možnost, da bodo izvoljeni. Nato je bil soglasno sprejet odlok o deratizaciji, s katerim se uvaja obvezno uničevanje podgan in miši v strnjenih naseljih v občini, ki jih bo določil svet za zdravstvo in socialno varstvo. Stroški deratizacije gredo na breme lastnikov oziroma upravljavcev in uporabnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov. Stroški ne bodo veliki in se predvidevajo za individualno stanovanjsko hišo okoli tisoč S din. S spremembo odloka o prispevkih in davkih občanov, ki jO je pojasnil Andrej DRMAL, načelnik davčne uprave, je bila popravljena stopnja prispevka od avtorskih pravic, in sicer od 5»/n na 3 «/o, ki jo je določil ustrezen republiški predpis. Skupščina je noto soglasno sprejela poroštvo za posojilo ki ga bo najel Dom počitka Mengeš za ureditev centralne kurjave. Poročilo o požarni varnosti in poročilo gasilskega sklada je pojasnjeval Alfonz AVBELJ, ki jo med drugim ugotovil, da je požarov vsako leto manj, tisti ki so, pa nastajajo največ zaradi malomarnosti. Zato bo treba proti povzročitelju nastopiti z veliko strožjimi merami. V preteklem letu pa gasilci niso sodelovali samo pri gašenju požarov, ampak so tudi uspešno in požrtvovalno nastopili pri preprečevanju škode po poplavah in v akciji za zatiranje slinavke, ki se je pojavila na območju KS Prevoje-Sentvid in Homec-Nožico. Odbornik Anton MAV je opozoril na slabo opremljenost gasilskih enot in se zavzemal za večja sredstva tudi iz občinskega proračuna. Pridružila sta se mu tudi Rudolf Osolin in Zlato REPNIK. Na predlog komisije za statute delovnih organizacij, ki ga je posredoval skupščini njen tajnik Peter PRIMOŽIČ, je izdala skupščina soglasje k predloženim spremembam in dopolnitvam statutov treh delovnih organizacij. Pri »razrešitvah in imenovanjih« je skupščina imenovala občinsko volilno komisijo, komisijo za volilne imenike in komisijo za spremembe in dopolnitve numeracij in imenovanja ulic To komisijo sestavljajo Alfonz AVBELJ, STIPLOVSEK dt. Miro, Milan FLERIN, Peter PRIMOŽIČ, Albin PAVI,iN. Zmago CERMELJ, Nada DRO-FENIK, Alfonz PIRC, Pavle GROS in Janez STENOVEC. Davčni zaključni račun občine za leto 1968 bo pregledala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Miro CEDILNIK, Angelca RENER in Minka OBRADOVIC. Namesto pokojnega Štefana DRVARJA je skupščina imenovala Jožeta SRAJA v upravni odbor gasilskega sklada in v zbor delovne skupnosti Doma počitka Domžale namesto Nataliji SKOK, ki ji je potekla mandatna doba, Štefana HORVATA. V razširjeni DS podjetja Vodna skupnost Cerklje -Komenda - Vodice - Mengeš pa Altđraja KOVAČA Iz Domžal. V skladu z določili občinskega statuta je skupščina v komisijo, ki naj vodi izvedbo referenduma 0 samoprispevku za razvoj šolske mreže, imenovala dva člana, in to Janeza KRALJA in Štefana PELCARJA. Za ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki ga sestavljajo člani dosedanje sekcije otroškega varstva in sicer: Jakob CRNE, Rajko RADME-l.h '. Franc GABROVŠEK, Mar da LIPOV.ŠEK, Ivan CERAR. Milan JENCIC in Anton BLEJC Na lastno željo je bil Franc KALAN razrešen dolžnosti komandirja Postaje milice Domžale, namesto njega pa je skupščina, po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za no-'ranje zadeve imenovala za komandirja PM Domžale Jožeta KREVSA. Po sklepu skupščine bo Andrej DRMAL do imenovanja novega načelnika za gospodarstvo in finance opravljal to dolžnost kot vršilec dolžnosti- Mimo že navedenega so dobil' odborniki tudi obširnejše po-jasnilo komisije za vzgojo i" varnost prometa in cestnega inšpektorji! v zvezi s problema' tiko cestnega prometa, kjer J* še veliko odprtih vprašanj. Pri »Vprašanjih in predlogih odbornikov« pa so bili seznanjen' s stališčem predsednika SOb glede prenosa lastninske pra-vlec do hiše v Serjuščah 10 i" pripadajočega zemljišča, ter se strinjal), z njegovim mišljenjem DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC! Dobra šola je najdragocenejše darilo našemu olroku Dan, ko se bomo odločali o samoprispevku za izgradnjo šolskega omrcfja v domžalski občini se hitro bliža. Na našo odločitev bo vplival jasen program, ki naj postane naš, za njegovo uresničitev in izvršitev si bomo vsi prizadevali. Prvo dejanje v teh prizadevanjih pa bo seveda naš glas, ki ga Jbomo dali za samoprispevek 13. aprila 1969. Skušajmo pogledati program izgradnje šolskega omrežja, ki mu je osnova naš samoprispevek. Enotnost in kvaliteta osnovnega šolanja sta osnova za kulturni in gospodarski razvoj vsakega naroda. Mlad človek lahko razvija vse svoje sposobnosti, če ima zato možnost in pogoje. Želimo in moramo uresničili načela organizacije pouka v osnovni šoli tako, da bodo imeli vsi otroci enak start za življenje. Kes je, da dober učitelj lahko veliko da, ne smemo pa pozabiti, da spada k uspehu poleg dobrega učitelja tudi materialna opremljenost šole. Posebno v današnji dobi razvoja znanosti in tehnike, v času atomske energije, v času ko človek osvaja vesolje, si ne moremo predstavljati šolo, kjer je le tabla s kredo, učitelj in učenec. Cas in način življenja danes resnično vedno glasneje zahtevata, da naj ne bo šola samo vzgojno izobraževalna ustanova, ampak naj bo otroku ob zaposlenih starših tudi topel in prijeten drugi dom, kjer se bo hranil, se učil in imel dovolj zabave. Premislimo vse to, pa se bomo zedinili, da je dobra šola najdragocenejše darilo našemu otroku in nam staršem. Na območju naše občine so bile v povojnih letih zgrajene .1 nove osemletne šole (Radomlje, Brdo, Moravče), 4 nove podružnične šole (Ihan, Ožbolt, Zlato polje, Cešnjice), pri šolah Mengeš, Dob in Domžale so bile zgrajene dodatne učilnice. Ce vlaganja občine Domžale revaloriziramo na današnje cene, ugotovimo, da je bilo vloženih prek ene milijarde starih dinarjev. Pri teh delih je bil uveden samoprispevek v Radomljah (za eno leto), nikjer pa ni izračunov, koliko so občani prispevali z delom in materialom pri teh delih. Levji delež stroškov je padel na občinski proračun. Čeprav so to velika vlaganja v izgradnjo šolskega omrežja, pa le ne morejo zadovoljiti vseh potreb. Posebno hitro rastejo težave na področju Mengša. Jarš. Vira in Domžal, kjer število prebivalcev in s tem šoloobveznih otrok najhitreje narašča. Podatki kažejo, da so se prebivalci v 20 letih (1948 do 1968) povečali za 30°/». v letu !962 je bilo v občini 526, leta 1967 pa že 653 rojstev. Po ocenah pristojnih služb računamo lahko na letni porast 500 občanov. l>a bi čim več učencev višjih razredov dobivalo pouk v cen- tralnih šolah, so bili organizirani prevozi učencev v Crncni grabnu, Moravski dolini, Ihanu, Dragomlju. Krtini, Dobu in Homcu. Tudi iz Zlatega polja, Ccšnjic in Trojice se učenci dnevno vozijo v centralne šole. Vse to pa ne pomeni reši Ive prostorskih težav. V polnih dveh izmenah delata obe domžalski šoli in Dob, ki ima učilnico celo izven šolske stavbe. Druge centralne šole delajo v 1,5 do 1,75 izmene, z dvema izmenama dela tudi Posebna šola Homec. Ob upoštevanju minimalnih predpisanih normativov za gradnjo šol (1,7 m2 površine učilnice na učenca, specialne učilnice, kabineti, telovadnice) ugotavljamo, da v občini nimamo niti ene šole, ki bi ustrezala minimalnim prostornim kriterijem. Soli Brdo manjkata dva kabineta in telovadnica. Soli Moravče manjka telovadnica. Soli Radomlje manjkajo kabineti, učilnica za likovni in glasbeni pouk ter telovadnica. Soli Dob manjkajo matične in specialne učilnice, kabineti, kuhinja in telovadnica. Soli V. Pcrka prav tako manjkajo matične in specialne učilnice ter telovadnica. Soli Domžale I. matične in specialne učilnice ter kabineti. Pri šolah računamo eno in pol izmenski pouk, da sc lahko organizira podaljšano bivanje otrok, razne dopolnilne in svobodne dejavnosti učencev. Kako opraviti to veliko delo? Po predlogu služb, ki so upoštevale število in gibanje prebivalstva za 5 let in za 15 let (krajša in daljša perspektiva), bi bila najprimernejša takale rešitev: Šolam Brdo, Moravče, Radomlje, Dob, Mengeš in V. Perka bi dozidali, kar jim manjka po normativih. Za področje Domžal, Vira in Jarš je ugotovljeno, da bo treba v petih letih zagotoviti prostor za 1144 otrok. Izračun Je prav tako pokazal, da bo treba v 5 do 7 letih zmanjšati šolski okoliš Radomelj (Zg. Jarše), ker bo priliv iz samih Radomelj za 1,5 izmene. Tako bi Zg. Jarše prišle v nov okoliš. Ce upoštevamo, da naj bi učenec ne imel do šole več kakor 1,5 km. sc je pokazala za to področje najboljša rešitev tale: Gradnja šole na Rojah (severno od zvezne ceste) z 8 učilnicami za pouk na nižji stopnji v prvi fazi, v drugi fazi pa dograditi še učilnice za višjo stopnjo. Ob tem je treba urediti prehod prek Bistrice in zvezne ceste. Gradnja šole v Domžalah za učence višje stopnje iz Jarš. Vira. Domžal, Dragomlja in Ihana s 16 učilnicami v prvi fazi, v drugi fazi možnost dozidave. Posebna osnovna šola Homec je skupna za Domžale in Kamnik in je vezana na prevoz otrok. Manjkajo ji specialne učlnice, kabineti, zbornica in telovadni- ca. In kaj s podružničnimi šolami? Vse imajo razmeroma zadovoljivo število učilnic, v polnih dveh izmenah dela le šola Dra-gomclj. Vse podružnične šole pa • o potrebne večjega ali manjše-isa investicijskega vzdrževanja, po normativih telovadnice niso potrebne. Najslabše je šolsko poslopje v Blagovici, ki je dotrajano in skrajno neprimerno. Tu je treba graditi novo šolo. Večina naših šol je neenotno in nezadostno opremljenih s šolskim pohištvom. Slaba je oprema specialnih učilnic z učili. Potrebno opremo bo treba nabaviti tudi za prostore, zgrajene po tem programu. To je šola v Blagovici. Svoje gospodarskega poslopja, ki so Ce bo samoprispevek sprejet. Za obnovo in dopolnitev opreme in učil pa bi rabili 1.540.000 novih dinarjev. Celotno problematiko šolskih prostorov lahko rešimo z: a) gradnjo novih šol v Blagovici. Domžalah, Rojah, b) gradnjo telovadnic v Moravčah. Brdu, Radomljah, Mengšu, Dobu, Domžalah, Homcu. c) dozidavo matičnih in specialnih učilnic in kabinetov v Dobu, Radomljah, Mengšu, Domžalah, Homcu, d) s sredstvi za investicijsko vdrževanje bi usposobili podružnične in centralne šole, c) s posebnimi sredstvi bi nadomestili staro in dopolnili manjkajočo opremo in učila. Za realizacijo tega programa so potrebna naslednja sredstva: N din šola Blagovica 550.000 šola Roje 1.540.000 šola Domžale 4.070.000 telovadnice 4.200.000 dozidava učilnic 1.200.000 investicijsko vzdrž. 530.000 obnovitev in dopolnitev opreme in učil 1.540.000 skupaj 13.630.000 Kje dobiti denar? Denar za izvedbo programa bi zagotovili v naslednjih petih letih iz tehle virov: N din 1. samoprispevek 6.500.000 2. temeljna izobraževalna skupnost Domžale za investicijsko vzdrž. 1.000.000 3. občinska skupščina Domžale (proračun, krediti, prispevki delovnih organ.) 6.130.000 skupaj 13.630.000 prostore ima v delu nekdanjega za pouk že zdavnaj neprimerni, bodo v Blagovici dobili novo šolo To je veličasten program. Njegova realizacija bo zacelila stoletne rane. Ali bomo sposobni to veliko delo opravit? Bomo! Ce bomo enotni, ko se bomo odločali o samoprispevku, bomo po šestih letih lahko položili račune o v celoti izvršenih delih, ki so v programu. Ni se lahko odločati za pristanek, da bomo pet let dajali po 1 °/» od naših osebnih dohodkov. Ob upoštevanju potreb, veličine in koristi, ki nam jih bo dal realiziran program, ob misli na naše otroke in na kasnejše generacije, nam bo odločitev gotovo lažja. Občinska skupščina Domžale je že sprejela odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na celotnem območju občine, ki bo 13. IV. 1969. Vsak. ki je vpisan v volilni imenik se bo odločal s tajnim glasovanjem za ali proti samoprispevku. Po odloku bi plačevali samoprispevek po ključu: 1"/» od neto osebnih dohodkov plačujejo zaposlene osebe, ki imajo stalno bivališče na področju občine Domžale, 1 "/n od pokojnin plačujejo upokojenci, ki imajo mesečno več kot 600 din pokojnine, 1 °/o od katastrskega dohodka plačujejo zavezanci od kmetijstva, če je dohodek višji kot 200 din, 1 •/• od osnove čistega dohodka plačujejo zavezanci od obrti, poklicnih dejavnosti in od intelektualnih storitev. Samoprispevka ne bodo Plačevali upokojenci, ki imajo manj kot 600 din pokojnine, kmetijski zavezanci, ki imajo pod 200 din katastrskega dohodka, va.ienci in Odločitev o samoprispevku Razgovor z občani in njihova mnenja. Težave, s katerimi sc bori naše šolstvo, se v preteklosti, kljub velikim družbenim vlaganjem — niso zmanjšale. Nasprotno, ljudje v naši občini, predvsem pa starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, so postavljeni pred neodložljivo dejstvo, da bo v prihodnje nujno potrebno postaviti šolstvo na trdna tla, da bo v prihodnje nujno potrebno popraviti tudi materialno bazo, kajti šola mora v današnjem času pripravljati otroke za tisto stopnjo tehničnega indružbeno ekonomskega razvoja, ki ga bomo osvojili v prihodnosti. Občinska skupščina je doslej iz proračunskih sredstev sama zgradila nekaj šol, vendar z gradnjo šol v Radomljah, Moravčah, Brdu, Ihanu n drugod obveznost do otrok ni prenehala. Nujnost, ki se je pojavila predvsem v zadnjem času. je ureditev vprašanja šolskega prostora v širšem območju Domžal, kjer se število učencev iz dneva v dan povečuje. Po drugi strani pa je neodložljiva tudi potreba, da tudi vse druge šole dobe prepotrebne pomožne prostore, učilnice za tehnični pouk, telovad-Ihanu in drugod obveznice in podobno. Blagovica na novo šolsko DosloDie. In kakšne so možnosti, čina iz svojih sredstev te obveznosti do otrok V Nikakrš ne! In prav zato je potrebno, da se odločimo prav. kajti čas in generacije za nami utegnejo še kako kritično ocenjevati našo odgovornost do najmlajših. Danes in čez deset let, dvajset let Referendum je stvar nas vseh. Ni mogoče prezreti dejstva, da bodo sredstva, zbrana s samoprispevkom (v dobi petih let) tvorila komaj polovico sredstev, ki bodo v saniranje šolstva vloženi. Preostalih 50 •/» sredstev bo prispevala občinska skupščina, za katero velja reči, da je te doslej pokazala za potrebe šolstva dovolj razumevanja, čeprav ji vedno ni bilo mogoče, da tudi Domžalska 1. osnovna šola, katero obiskuje 700 otrok, je zaradi neprimernih adaptacij večkrat počena od vrha do tal Stoji na temeljih iz leta 1886 in je najbolj natrpana šola v občini da ob-izpolni študentje od nagrad. Tudi to bo urejal odlok, ki ga bo občinska skupščina še sprejela. Samoprispevek se bo zbiral na skladu za financiranje razvoja šolskega omrežja. Sredstva se bodo evidentirala po krajevnih skupnostih, porabila pa se bodo za financiranje izgradnje šol v tistem šolskem okolišu, na območju katerega so bila zbrana. Možno bo medsebojno posojanje sredstev glede na izvajanje Programa, vendar samo z vednostjo občinske skupščine, krajevnih skupnosti in Temeljne izobraževalne skupnosti Domžale. J. Lenič finančno ugodi vsem zahtevam in potrebam. Samo ena rešitev je: samoprispevek za šolstvo, tj. samoprispevek za naše otroke. Zato pre-msli vsak, ki se še nisi odločil, kaj smo mi vsi generacijam bodočih proizvajalcev dolžni dati in kaj čas in razvoj od nas zahtevata. In odločitev ti ne bo težka. Povabili smo nekaj znanih družbenih delavcev in nekaj ljudi iz proizvodnje, da povedo 0 samoprispevku svoje mnenje: Vido Hafner: »Vsi vemo, kakš ne so potrebe na področju šolstva. Časa, da bi odlagali referendum, ni. Program je tudi tu. Zavedati se moramo, da brez urejenega šolstva ne moremo govoriti o urejenem gospodarstvu, kajti mi vse preradi ločujemo t.i. gospodarske in negospodarske panoge. To dvoje je neločljivo povezano. Pa vendar omahujemo. Prav zaskrbljujoče je dejstvo, da imajo ljudje na vasi več posluha za te probleme, kot pa ljudje v mestih« Milan Deisinger: -Dobra šola je najdragocenejše darilo našemu otroku, kajti enakost in kvaliteta osnovnega šolanja (to je omogočena le ob primerni materialni bazi) sta osnova za kulturni in tehnični razvoj naroda. Nikdar več se v življenju ne da nadomestiti izgubljenih mladih let, ko človek razvija svoje sposobnosti. Bistveni pogoj za razvoj dobre šole je primerna ma- terialna opremljenost, saj brez tega tudi najboljši učitelj ne more dati otrokom tistega, kar bodo potrebovali nujneje od vsega drugega v življenju.« Stane Jerič: »Prav je, da se že enkrat reši trajno nerešen problem šolstva. Zato referendum podpiram. Vendar sem mnenja, da bi kljub temu morali ljudje dobiti zagotovilo, da bodo pobrana sredstva res šla na mesto za izgradnjo novih šolskih prostorov in telovadnic« Albin Penič: »V zgornjem dolu občine so vsi ljudje za samoprispevek. Vedno so pripravljeni na vsako delo, vsako akcijo, saj je med njimi še partizanski duh, v dolini pa so ljudje že velikokrat preveč pomehkuženi in razvajeni.« Rajko Hafner: »Povsod na teretili sem naletel na pozitiven odmev za sanacijo šolstva. Ljudje nikjer ne zahtevajo, naj se pri njih gradi preie ali pozneje. Važno je le, da se bodo stvari v določenem roku uredile. V Ožboltu je 60-letni možakar izjavil : »Ne smejo naši otroci živeti in delati v takih šolah, kot mi; podpiramo akcijo!« Jože Kovačič: »Ljudje si želijo, rešenega vprašanja šolstva. Prav je, da ob izgradnji novi' šole v Domžalah ne bo pozab-leno na šolo na periferiji in na podružnične šole. Sam sem za samoprispevek: hotel bi lo to, da bi ljudje v krajših presledkih dobivali podatke, koliko njihovega denarja je šlo za izgradnjo šolstva in Sol.« Brojan Dve vpašanji ob programu izgradnje šolskega omrežja L Kje graditi nove šolske prostore? Pri pripravljanju in obdelavi podatkov za program izgradnje šolskega omrežja, sc je vse bolj postavljalo v ospredje vprašanje lokacije novih šolskih prostorov oziroma šol. Ker se ves program nanaša na obstoječe šole, tako glede dozidav kot tudi opreme in učil, se vprašanje nove lokacije šolskih prostorov postavlja samo za območje Domžal, Vira in Jarš. To vprašanje je bilo treba rešiti ne samo za sedanje potrebe tega območja, ampak vsaj za čas, ki ga obsega predlagani program, to je za prihodnjih 5 let. Izračuni so pokazali, da bodo potrebe po novih šolskih prostorih za navedeno območje v petih letih že tako porasle, da bo ena nova šola premalo. Poleg tega pa podatki o urbanističnem razvoju in stanovanjski izgradnji za daljše obdobje (15 do 20 let) kažejo, da sta lokaciji novih šolskih objektov na Rojah (severno od ceste Ljubljana—Maribor) in v Domžalah pravilno postavljeni. Do tega zaključka se je prišlo z upoštevanjem vseh zbranih podatkov o številu prebivalstva, številu rojstev, o vpisu v sole, o stanovanjski izgradnji, o sedanji zmogljivosti šol ii. z uporabo ustreznih računskih metod. Na osnovi prej navedenih ugotovitev je skupščina občine sprejela kot najprimernejšo rešitev, da se za obe lokaciji že sedai t»';r>ravijo projekti popolnih osemletk, ki bi se glede na izračun sedanjih in prihodnjih 5-letnih potreb, gradile v dveh fazah. V okviru S-letnega programa bi se torej v prvi fazi zgradilo: na lokaciji Roje (za potrebe Vira in Jarš) šolski prostori za pouk na nižji stopnji (1.—4. razred), na lokaciji Domžale pa za pouk na višji stopnji (5.—8. razred). Za zagotovitev varne poti v šolo, bi morali urediti primeren prehod prek Kamniške Bistrice in prek ceste Ljubljana— Maribor. V drugi fazi izgradnje omenjenih šol, glede na urbanistični razvoj in stanovanjsko izgradnjo po letu 1974, bi obe šoli dogradili v popolni osemletki. S tem bi za šolarje tudi odpadel prehod prek ceste Prenapolnjeni oddelki onemogočajo normalno delo. oprema je zastarela in izrabljena, kabinetov in pomožnih učilnic skoro nima. In to kljub temu. da je to največja šola v občini. Ureditev vprašanja šolskega prostora v Domžalah je nujna in neodložljiva Ob slabem vremenu se otroci v I. osnovni šoli v Domžalah dren.ja.jo na ozkih hodn&lh, ki niso bili predvideni za tako veliko število učencev. Namesto predvidenih 300 jih obiskuje sedaj to šolo že 100 v dveh izmenah Ljubljana—Maribor, ki bi postala meja novih šolskih okolišev. 2. Kakšen naj bo vrstni red izgradnje? Vrstni red izgradnje in poraba finančnih sredstev bo določena: s ključem delitve letno zbranih sredstev na: •/t a) novogradnje, adaptacije in dozidave .... 85 b) investicijsko vzdrževanje ........ 5 c) oprema in učila . - • 10 Skupaj ... 100 Taka letna delitev sredstev po namenu porabe približno ustreza delitvi v celotnem programu: *z najemanjem kreditov. Ker bodo zbrana sredstva iz samoprispevka predstavljala samo polovico sredstev, potrebnih za izvedbo programa, bo morala skupščina občine ostalo polovico sredstev zagotoviti s proračunom oziroma z najemanjem kreditov. Tako bosta vrstni red in hitrost izvajanja programa odvisna od vsakoletne možnosti občinskega proračuna in najetja kreditov; s posojanjem zbranih sredstev. Odlok o samoprispevku bo predpisoval, da se zbrana sredstva porabijo v tistem šolskem okolišu, kjer bodo zbrana. Zato bo možno in potrebno sredstva v posameznih letih izvajanja programa začasno posojati med posameznimi šolskimi okoliši (ali krajevnimi skupnostmi). Dotok sredstev in najemnin kreditov bo nujno postopno ter bodo posamezne naloge iz programa na vrsti, ko bo zbrano dovolj sredstev, možno najetje kredita ali začasno posojanje med posameznimi področji. Za primer navedimo šolski okoliš osemletke Mengeš, ki se tudi pokriva s področjem krajevne skupnosti: a) za dozidavo, investicijsko vzdrževanje in opremo bo po programu potrebno 1,549.000 din. b) po izračunu bo na področju krajevne skupnosti Mengeš zbrano s samoprispevkom predvidoma 1,068.000 din, c) razlika med potrebnimi in predvidoma zbranimi sredstvi 481.000 din, č) letno zbrana sredstva: v L letu 175.000 din, v 2. letu 192.500 din, v 3. letu 211.300 din, v 4. letu 233.000 din. v 5. letu 256.300 din ali skupaj v 5 letih 1,068.000 dinarjev. Iz podatkov vidimo, da bo potrebno za šolski okoliš osemletke Mengeš poleg samoprispevka še 481.000 din iz drugih virov. Poleg tega bi morali, če bi šli v večje naložbe v začetku, začasno preliti sredstva iz drugih šolskih okolišev ali najeti kredit in ga potem z zbranimi sredstvi odplačevati. Cc pa bi šli v navedenem šolskem okolišu v naložbe v kasnejšem obdobju izvajanja programa, bi začasno drugi koristili zbrana sredstva in jih pozneje vračali. S tem načinom bi skupščina občine in krajevne skupnosti sporazumno, glede na zbrana sredstva in kredite, določale vrstni red izgradnje in porabe sredstev. J. K. Niso več verjeli Vse od takrat, ko se Je začel prevoz otrok iz Črnega grabna na centralno šolo na Brdu, so starši šoloobveznih otrok iz vseh zlatopoljskih vasi vedno smatrali, da so zapostavljeni, ker so morali njihovi otroci šc vedno hoditi peš tako daleč v Solo na Brdo. V letu 1968 pa se je tudi ta težnja Zlatopoljcev uresničila. Otroci se vozijo na Brdo v šolo z avtomobilom. Tak prevoz je bil že vse od leta 1963 v programu, samo bilo ga je težko uresničiti, pa čeprav za varen prevoz otrok ne bi smelo nikdar manjkati denarja. Potrebno pa je, da se cesta od Brda čez Zlato polje v Brezovico, to je do tam, od koder se vozijo otroci v šolo, temeljito uredi in raz- širi. Kajti, če bi prišlo do nesreče, potem bi bili vsi mi, ki smo to želeli in zahtevali, krivi. Zavedati se moramo, da se je včasih vsak sam moral truditi, da je nekaj postal. Očetje so morali žrtvovati za sinove in hčere, če so hoteli, da so se česa izučili, a tudi danes šolanje ni tako poceni. Nekateri nočejo vedeti, kako je izobrazba dragocena. Da nam jo pa lahko le šola. Tudi danes bi mi vsi skupaj še lahko nekaj prispevali za to, da se naši otroci vozijo lepo z avtomobilom v šolo. Vendar ni najti dovolj razumevanja. Mislim tu na razširitev ceste v Zlatem polju. Najlepša hvala vsem, ki so pomagali, da hribovskim otro- kom ni treba več hoditi po 6 do 8 km daleč na eno stran v šolo in to po dežju, v snegu in vročini. Zahvalo naj sprejmejo na skupščini vsi tisti, ki so naše zahteve podprli in vsi učitelji na Brdu, ki so se zato borili, zahvala pa tudi temeljni izobraževalni skupnosti, ki je zagotovila potrebna sredstva. Ponovno pa poudarjam, da bo cesta hotela imeti svoje in da je ta cesta še bolj kot prej skrb nas vseh Zlatopoljcev. Predsednik KS Zlato polje Vinko Grošelj Mladina Zlatega polja Minevajo meseci in ieta, v Zlatem polju pa se nič ne premakne. Ali bo še kdaj sploh kakšna kulturna prireditev, ali kakšna igra v zimskem času? Kaj je krivo, da ni v Zlatem polju nobenega kulturnega življenja več? Spominjam se še, koliko je bilo pred vojno v Zlatem polju iger, koliko je bilo smučarjev. Pa tudi po vojni, ko še niso bili vsi domovi obnovljeni, se je mladina kar po privatnih hišah pripravljala r.a igre. Iz Lukovice nas je hodil učit učitelj Sotenšek v Preserje in Obrše. Ko smo igrali v Obr-šah je bil obisk velik kljub slabemu vremenu. Se dobička je bilo precej, tako da smo ga dali lahko za spomenik (ploščo padlih borcev v Zlatem polju). Da je vse tako lepo uspelo, smo imeli veliko zaslug mladinci Preserij, Obrš in Turnš ter učitelji iz Zlatega polja. Kako Je bila tedaj mladina delovna; vsako leto je bilo kaj. Tudi na izlet smo šli v Opatijo, Reko in drugam, mladinci so odhajali na delovne akcije itd. Kaj pa je danes? Danes pa je povsod mrtvilo, vsak je sam zase in misli le na sebe. In vendar danes stoji lepa šola na Zlatem polju, le na žalost osamljena, ta lepotica Zlatega polja. Lepo bi bilo, da bi se mladina vsako leto srečala na Zlatem polju iz okolice pa iz Domžal, kakor so se med vojno srečavali borci. Mladina Zlatega polja, pokaži kaj znaš! Danes so večje možnosti kot pa pred 20 leti. In mladina ima danes tudi več znanja. Takoj po vojni si je bilo težko kaj takega zamisliti, ko je bilo skoro vse porušeno in tudi znanja ni bilo, ker med vojno ni bilo dosti pouka. Kaj pa je danes krivo za mrtvilo? Ali bo moral priti nekdo od nekod ali kaj? Mladina Zlatega polja, vsega imaš dovolj, le treba se je povezati in začeti. Tudi socialistični zvezi ni mar, da bi mladino za nekaj navdušila. Zveza borcev se niti ne zaveda, da je mladini treba dajati pobudo, saj so tudi na Zlatem polju dobri talenti. Ni vsa mladina slaba, z njo bi se dalo veliko narediti. Na papirju imamo v Zlatem polju mnogo organizacij: SZDL, ZB, RK in krajevno skupnost. Tu je veliko odbornikov, od katerih se nihče ne bi svoji funkciji odpovedal, ne zaveda pa se dolžnosti. Seveda je tako tudi marsikje drugje, ne samo pri nas. Mladina naj bi se v zimskih mesecih udeleževala kmetijskih tečajev, fantje pa bi se morali spoznavati s sadjarstvom in živinorejo ter z upravljanjem strojev, za dekleta pa bi morali organizirati kuharske in šiviljske tečaje. To bi spet ustvarilo željo, ostati na kmetiji, ki je danes ni. Vse želi le v službe v tovarne, čeprav se je treba zavedati, da od zemlje vsi živimo in da je zato tudi mladini na kmetijah treba omogočiti boljše življenje. Vinko Grošelj Osma obletnica delovanja pevskega zbora upokojencev Moški pevski zbor Društva upokojencev iz Domžal je pred kratkim praznoval osmo obletnico delovanja. Ob tej priliki je bila v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale manjša slovesnost, ki so se je med drugim udeležili tudi predsednik skupščine občine Domžale Jože Pogačnik, pred- sednik ZKPO Slavko Pišek in več kulturnih delavcev. Za to slovesnost je zbor naštudiral program narodnih in umetnih pesmi. Predsednik skupščine je v kratkem nagovoru čestital zboru za dosedanje plodno delo ln izrazil prepričanje, da bodo enako prizadevni in uspešniHn- Predlog programa KS Domžale Na seji krajevne skupnosti Domžale, ki je bila 30. 1. 1969 je bil sprejet in potrjen zaključni račun za leto 1968 in sestavljen predlrg plana dela za leto 1969, katerega pa bo obravnaval, dopolnil in dokončno sprejel zbor občanov tega področja. Program za leto 1969 zajema najnujnejša dela po prioritetnem redu in v mejah finančnih sredstev. Obsega naslednje: 1. Rekonstrukcijo Ceste talcev, skupno z ureditvijo javne razsvetljave. Ta cesta je tako obremenjena, da je niti z dokaj velikimi sredstvi ni mogoče vzdrževati v primernem stan.ju za normalni promet. To je medobčinska cesta, po njej pa je velik promet tudi s tovornim? avtomobili in traktorji posebno iz farme bekonov v Ihanu. Edini izhod je solidno asfal'r-ranje. 2. Asfaltiranje ceste do stolpičev ob Kamniški cesti, to je od Ljubljanske ceste proti postaji Milice do blokov. Ta cesta je že utrjena, položeni so robniki, in če je ne bomo asfaltirali, bomo porabili za posipanje in ponovno utrditev toliko sredstev, kot bi nas sedaj veljala asfaltna prevleka. 3. Dokončno izgradnjo pločnikov ob Kamniški cesti pod podvozom. Tam je cesta tako ozka, da je življenjsko nevarna, posebno za kolesarje in pešce. 4. Končno ureditev prostora za kampiranje v športnem parku v Domžalah Ta ureditev je nujna tako zaradi domačega kot inozemskega turizma in ker park nudi vse možnosti za množično rekreacijo. 5. Prepleskati bomo morali veliki in mali kopalni bazen na kopališču. 6. Ureditev pločnika za pešce ob Savski cesti. Ta cesta je za današnji promet tako ozka, da se morajo kolesarji in pešci ob srečanju z avtomobili umakniti na travnik, ali kamorkoli drugam. Pločnik se bo dal urediti vsaj na eni strani ceste, če bi ga pa hoteli na obeh, bi to terjalo rušitev večjega števila poslopij, za kar ni verjetno, da bi kmalu imeli dovolj denarja. 7. Napeljava javne razsvetljave v Depali vasi, v delu Stoba in ob Cesti talcev od križišča do tovarne TOKO. 8. Ureditev oziroma izgradnja dovoznih cest v novo naselje ob Rojski in Levstikovi cesti. To so nova naselja, popolnoma zazidana, nimajo pa urejenih dohodnih in dovoznih cest, kljub tomu da so ljudje plačali komunalni prispevek in da plačujejo prispevek za urejanje mestnih zemljišč. 9. Rodno vzdrževanje 35 km cest, ki spadajo v območje KS Domžale in so pretežno makadamske, razen centra Domžal, ter Kidričeve, Prešernove in cesta Ljube Serccrja, ki so asfaltirane. To pa bo mogoče le, če se bodo občani zavedali, da gre prispevek za uporabo mestnih zemljišč v ta namen in ga bodo tudi redno plačevali. 10. Nujno bo zgraditi Železniško cesto od blokov na Prešernovi cesti vzporedno z železniško progo mimo banke do Ljubljanske ceste. To bi bila makadamska cesta za pešce in kolesarje, s čimer bi skrajšali pre- di v bodoče. Tudi predsednik ZKPO jim je pri nadaljnjem delu zaželel še veliko uspehov. Zbor stalno nastopa na raznih proslavah, komemoracijah, večkrat pa tudi razveseljuje starčke v Domu počitka v Mengšu. Vsako leto prireja samostojne nastope doma in iz-pr«a občine, lani pa je imel tudi - -lurni program v RTV Ljub-na. V letošnjem letu priprav- lja večer narodnih pesmi, s programom bo gostoval v Novem mestu, za širšo javnost pa pripravlja program, s katerim bodo ponovno nastopili v RTV Ljubljana. Pevovodji tov. Habctu, organizacijskemu vodji Mihi štlf-tarju in vsem članom zbora želimo še veliko let plodnega dela. T. Ravnikar bivalcu tega področja pot do centra Domžal. Sedaj hodijo kar prek železniških tirov, kar pa je življenjsko nevarno, posebno ob večernih urah tn ponoči. 11. Ureditev pokopališča, delna razširitev in popravilo dotrajane ograje ter ponovno oštevilčenje vseh grobov. V programu Je tudi zgraditev vhodne avle, ki naj bi bila v obliki spomenika padlim borcem v NOB in pa žrtvam fašističnega terorja. Načrti so že izdelani v sporazumu z mestno organizacijo ZB, ki bo tudi soflnancer. 12. Nujno je popravilo oziroma večja obnova mostu prctc Mlinščice v Bistriški ulici. Most je popolnoma dotrajan in je že ob malo težjih vozilih nevarnost, da se podre. Je pa na cesti, ki edina povezuje celotno južno naselje Rojske ceste. 13. Asfaltiranje otroškega igrišča med bloki na Prešernovi cesti. Podlaga za tako igrišče je urejena, potrebno bo samo urediti kanalizacijo in ga prevleči z asfaltom. 14. Popraviti ln na novo izravnati bu potrebno nog.imetno igrišče v športnem parku, kajti teren je že toliko izrabljen, da ni več primeren za igranje prvenstvenih nogometnih tekem. Ce pa hočemo, da se bo tradicija nogometa v Domžalah obdržala, moramo igrišče obnoviti. Tega igrišča ne uporabljajo samo nogometaši, pač pa v poletnih mesecih še vsi drugI športniki za razne treninge, otroški vrtec in šole za telovadbo na prostem. Urediti bo potrebno tudi atletsko stezo. 15. Nova avtobusna postaja > centru Domžal se že gradi, dograjena bo predvidoma sredi leta 1969, Krajevna skupnost Domžale pa je dolžna poskrbeti, da bo pod objekti avtobusne postaje tudi javno stranišče. To bo velika pridobitev za množico potnikov, ki potujejo z avtobusi. 16. Ob državnih praznikih |a bilo zadnje čase videti ob glavni cesti in centru razobešene zelo dotrajane zastave, kar nam v nobenem pogledu ni v čast. Zato bo treba skupno z drugimi organizacijami nabaviti novo zastave. 17. Takoj ob izboljšanju vremena bo morala KS zakrpati vse poškodbe na Ljubljanski cesti, ki so se pokazale preko zime, obnoviti vse prehode za pešce in črto, ki deli levo in desno stran cestišča. Za varnost prometa je to nujno urediti. Prav tako so potrebni obnove cestno prometni znaki. 18. V letu 1969 bo morala krajevna skupnost prevzeti precej nalog v zvezi z novim zakonom o narodni obrambi, kakšni pa bodo ti posli, nam v podrobnosti še nI znano. Vse navedeno je samo predlog programa, ki je bil sestavljen na podlagi razprav na sestankih SZDL in krajevne skupnosti, občani pa bodo dali svoje predloge še na predvolilnih zborih, na katerih bodo dokončno program dela za leto 1969 tudi potrdili. Sprejeti program se bo uresničeval po v naprej določenem načrtu in v mejah finančne sposobnosti KS. tako da ni rečeno, da bo v letu 1969 tudi v celoti opravljen, čeprav vemo, da so v programu navedena dela nujna. Krajevna skupnost Domžale pa upravlja tudi vso cestno javno razsvetljavo in njeno vzdrževanje, ter plačuje tokovino. Tu pa je treba poudariti, da je dotacija SOb Domžale za ta dela, kakor tudi za vzdrževanje cest odločno prenizka, saj je znašala v letu 1968 za vzdrževanje vseh 35 km cest in za vso javno razsvetljavo le 72.901,00 Ndin, za tokovino pa 10.000,00 Ndin. Krajevna skupnost pa je morala plačati Iz drugih virov samo za tokovino 19.133.50 Ndin brez decembra 1968 in to kljub temu, da je bila razsvetljava po Domžalah reducirana, ter da so luči gorele le zvečer od mraka do 24. ure in zjutraj od 5. ure do dneva. Prav tako je bilo sredstev za 35 km cest absolutno premalo in jih ni bilo mogoče vzdrževati, tako kot je bila želja občanov. Ta predlog programa je bil izdelan z namenom, da občani na svojem zboru premislijo 0 njem, da povejo svoje mnenje, da ga dopolnijo ali spremenijo. Za čim večjo Izvršitev programa pa si bomo morali prizadevati vsi občani, živeči na teritoriju KS Domžale. Vsakdo od nas pa bo moral pokazati več discipliniranosti pri vzdrževanju čistoče, da ne bomo odmetavali odpadkov kar po pločnikih, da ne bomo nalašč uničevali raznih komunalnih naprav, kakor so svetilke, koši za »meti in drugo, kar se Je v letu 1968 pogosto dogajalo. Zavedati se moramo, da tako uničevanje povzroča velike finančne stroške, denar, porabljen za to, pa bi lahko bolj koristno uporabili pri raznih komunalnih delih, katera bi bila v prid in korist vsem občanom in za boljši izgled Domžal. Alfonz Pire Udeležba na volitvah ie naša državljanska dolžnost tos 5. januarja. Tega skoraj nismo mogli verjeti, saj je še prejšnji dan hodil okrog svojega doma. Zapustil je ženo in pet otrok, od teh tri še mladoletne. Ko smo se poslavljali od njega ni skoraj nobeno oko ostalo brez solza. Zapustil nas je, ne da bi mu popravili krivico, ki mu je bila prizadejana. Teden dni potem, ko smo ga pokopali, je umrl še njegov šest let starejši brat Janez, star 65 let. Tudi on je pridno delal doma in v gostilni, veselje pa je imel tudi do čebelarstva. Tudi on se je udejstvoval v NOV, po osvoboditvi pa je delal v krajevnih političnih organizacijah. Posebno požrtvovalen pa je bil pri gasilcih, kar je dokazal tudi lep pogreb. V življenju ni dobil Marsikdo je poznal oba brata, Karla Peterko, po domače Ce-larjevega iz Kokošcnj in Janeza Peterko, gostilničarja pri Sokliču v Zalogu pod Trojico. Karel je ostal doma na posestvu in vsa leta pridno kmetova!. Njegova življenjska pot ni bila lahka, posebno ne med okupacijo, že zgodaj se je vključil v NOV in pomagal na terenu in v akcijah, ter vozil s konjem material za partizane. Ko je to prišlo na uho okupatorjem in njihovim domačim pomagačem, so ga aretirali in zaprli, nato pa odpeljali v taborišče v Nemčijo. Po končani vojni se je vrnil na svoj dom. pridno obdeloval zemljo in skrbel za svojo družino. Poleg trdega dela doma in slabega zdravja, ki je bilo posledica trpljenja v taborišču, se je pridno udejstvoval v javnem življenju, več let je bil v odboru OF in SZDL Za-log-Kokošnje. Zadnji dve leti pa se je njegovo zdravje poslabšalo, zdravil se je doma in nekaj časa na Golniku. Ker pa mu je zmanjkalo denarja, se je prezgodaj vrnil, kar mu je stanje še poslabšalo. Prezgodnja priznanja za vse žrtve in delo v času NOB. Bil je delaven in bolele so ga krivice in razočaranja, ki jih je doživel. Naj oba brata v miru počivata v zemlji, ki sta jo ljubila in za katero sta v najtežjih časih marsikaj žrtvovala, ne da bi za to zahtevala in dobila plačilo Razbite iluzije Ni dolgo tega, kar smo presenečenj prebrali članek tov. Zajca o našem klubu. Čeprav so bile marsikatere besede neresnične in neutemeljene, lahko kot samokritičen kolektiv nekaj krivde prevzamemo nase. Poudarimo lahko, da smo prostore, zaradi katerih je nastala polemika, uredili kolikor jo bilo nam mogoče. No, tistih besed nismo vzeli kot žalitev, temveč kot vzpodbudo. Hočemo dok i-zati, da ni tako, da smo mladina, ki žel t delati in ustvarjati. Toda, kdo je kriv, da nismo drugačni? Kdo je kriv. da je prepad med nami in starejšimi? V imenu nas vseh lahko napišem, da smo pripravljeni hoditi po stopinjah svojih očetov in prednikov. Želimo ohraniti tisto, kar so ustvarili, in če bo Potrebno, bomo to tudi branili. Na sestanku aktiva smo sklenili, da pripravimo proslavo, posvečeno Prešernu. Prepričani smo bili, da bomo. tako kot lansko leto. razveselili sovaščane z našim delom. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Sprašujemo se, kje so naši prosvetni delavci? Kakšne so zdaj njihove funkcije, da no utegnejo pripraviti ali vsaj sodelovati pri proslavi slovenskega kulturnega praznika? Kolikor se lahko spomnim, smo v šoli pripravili mnogo proslav. lahko rečem za vsak praznik. Kaj pa zdaj? Nič ... Ne zahtevamo, da to delajo. Pripravljeni smo to prevzeti nase, toda želimo in pričakujemo vsaj pomoč. Mladi smo. neizkušeni, zato potrebujemo nekoga, ki nas bo vodil in pomagal re- Vclika je aktivnost občinske organizacije SZDL sedaj, v predvolilnem obdobju. Razgovorom o pripravah na volitve prisostvujejo pogosto tudi republiški funkcionarji: Na sliki Franc Ki-movcc-Ziga na enem takih posvetovanj v Domžalah sevati probleme, ki se kopičijo pred nami. Za proslavo smo si želeli v šoli izposoditi diaprojektor. Naleteli smo na naslednje besede: »Imamo ga, pa ga ne moremo dati.« (Menda ima slabo žarnico!) Sklenili smo poskusiti srečo v Mengšu. Tam je tov. ravnatelj našo prošnjo razumel in brez pomišljanja nam je posodil episkop, pa čeprav je imel slabo žarnico. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tov. Maligoju za njegovo razumevanje in obljubljam, da bomo tudi mi. če bo potrebno, brez pomišljanja priskočili na pomoč. Začeli smo z vajami v mrazu, kurjave ie malo. pa smo jo hranili. Mnogi so imeli težave doma zaradi vai, pa smo le vse skupaj prebrodili in pripeljali do konca. Toda. ko sem se pred predstavo zazrl v prazno dvo- rano, mi je bilo hudo. Ne le meni, nam vsem je bilo grenko pri srcu. Nekaj prvošolcev in mladincev. Da, to je bilo vse. Mi pa smo kljub grenkobi odigrali svoje vloge. Nismo slišali smejanja, žvižgov in opazk, v nas je le tlelo spoznanje, da je bil ves trud zaman. Ne očitamo jim toliko, da niso prišli na proslavo. Očitamo jim le to, da mislijo o nas vse drugo, kot pa zaslužimo. Mnogo bolj nam je hudo, da so med proslavo delali nered in se nekulturno obnašali oaši sovrstniki. Sprašujemo se, zakaj zaradi takih posameznikov pada senca na vse mladince? Sprašujemo se, kdaj bo izginil preprad nerazumevanja med mladimi in starejšimi? Razočarani smo. Kljub vsemu pa smo trdno odločeni, da ne odnehamo. Mladinski aktiv Trzin Z občnega zbora domžalskih gasilcev Zaključki z zadnjega občnega zbora PGD Domžale so pomemben faktor za njegovo nadaljnje delo. Občni zbor je vsem koristen, naj si bo članom društva ali pa občanu v občini. Ne moremo si zamisliti, zakaj ne bi bil potreben vabljenim organizacijam. Cas in razne statistike nam zgovorno pričajo, kako potrebna je ta ali ona organizacija za hitrejši in udobnejši tempo življenja. Zakaj potem odmikanja od tako pomembne organizacije kot je gasilska. Ne smemo grajati vseh občanov pa tudi ne vseh organizacij, pač pa tiste, ki nimajo čuta humanosti do sočloveka, pač pa le ljubezen do samega sebe in do svojega dobrobitjo. Ganjeni smo, ko vidimo človeka, ki ne zastopa samo sebe, kot je bil zastopnik oddelka za narodno obrambo tov. DELE-TlC, ki je v svojem govoru predvsem poudaril potrebe ci -vilne zaščite in nam dal novih pobud pri delu, za katerega smo poklicani. Občni zbor kot najvišji organ društva se mu javno zahvaljuje, enako se zahvaljuje tudi predstavniku UJV, ki je tudi obiskal naš občni zbor in ga toplo pozdravil. Zal pa smo pogrešali predstavnike nič manj važnih organizacij, ki tudi delajo v korist ljudstva. Upam. da bomo v bodoče pri njih naleteli na boljše razumevanje. Saj društvo ne obstaja zaradi društva, pač pa zaradi potreb ljudi. Ze pred 90 leti se je našlo nekaj naprednih Domžalčanov, ki so čutili potrebo po gasilski organizaciji. Mar naj jim to štejemo v zlo in naj njihovo delo zavržemo? Društvo se javno zahvaljuje staršem, ki zaupajo svoje otroke našemu društvu in jim s tem dvigajo narodno zavest. Ce se bomo zavedali tega vsi, nam ne bo težko doseči skupni cilj. Letos je leto naprednih Domžalčanov, ki so pred 90 leti pripravljali ustanovni občni zbor, katerega obletnico praznujemo drugo leto. Za to obletnico poziva društvo k sodelovanju za še boljši napredek vse, ki jim je društvo in njegovo delo pri srcu. Želimo si vašega razumevanja lit vaše podpore. Pošljite svojo otroke v našo organizacijo. Pokažite tudi vi mladinci in drugi občani, da cenite naše delo in da lahko računamo tudi na vašo podporo. V službi ljudstva NA POMOČ! F. Dovč Občinsko smučarsko prvenstvo na Gobavici pr< Mengšu Planinsko društvo in Partizan Mengeš organizirala smučarski tečaj na Veliki planini V organizaciji TVD Partizana MengeS je bilo v nedeljo 23. februarja občinsko prvenstvo v veleslalomu na novi smučarski progi Udeležilo se ga je 116 tekmovalcev iz organizacij: SD Domžale TVD Partizan Radomlje osnovna šola SP Avto-servis Domžale TVD Partizan Mengeš Proga je bila t.olga 000 m s 100 m višinske razlike in 24 vratci, ki Jo Je trasiral Branko Smrekar Mlajši pionirji B in ženske so tekmovali na krajši progi. TEHNIČNI REZULTATI A — krajša proga. 450 m I. Mlajši pionirji B 1. Igor Maver. TVD Mengeš, 35 2. Janko Bergant, TVD Mengeš. 41 3 Srečko Gubic, TVD Mengeš, 50 II. Mlajše pionirke A 1. Tatjana Canžek. TVD Mengeš. 45 III. Starejše mladinke 1 Danica Zeleznlk, TVD Mengeš. 31 2. Majda Kalan, TVD Mengeš. 31,4 IV. Članice 1. Marlcka Skrlcp. TVD Mengeš. 33 2 Ljuba Sitar, TVD Mengeš, 42,8 B — daljša proga 800 m V. Mlajši pionirji A 1 Leon Klemenčlč, TVD Mengeš, 54.2 2. Primož Prešern, SD Domžale. 59.2 3. Jure Hrovat, TVD Mengeš 59.8 VI. Starejši pionirji 1. Janko Flajšman, TVD Mengeš. 48 2. Stane Sršen, TVD Mengeš. 53.5 3. Fero Pllberšek, SD Domžale. 1.03.7 VII rvilajši mladinci 1 Matjaž Goltez, SD Domžale, 45 z. Milan Vidmar, SD Domžale, 49,9 I Danilo Narobe, SD Domžale. 50,3 VIII. Starejši mladinci 1. Jure Podgoršek, SD Domžale, 52,5 2. Brane Kalan, TVD Mengeš 1,00.4 :t. Brane Sraj, TVD Radomlje, 1,09,7 IX. Člani 1 Boris Drnovšek, SD Domžale, 44.3 2. Dušan Vidmar, SD Domžale, 44,7 ) Kado Kralj SD Domžale, 74,1 Ekipni pokal je osvojila ekipa SD Domžale v postavi' Limovšek — Vidmar - Kralj. Zelo spodbudna je ugotovitev, da Je nastopilo tako veliko število tekmovalcev. Pogrešali smo predvsem tekmovalce sindikalnih podružnic in osnovnih šol. iz analize tekmovanja se samo po sebi vsiljuje dejstvo, da bomo morali za bodoča prvenstva poleg množičnosti uvesti tudi kvalitetnejši razret, v katerega bi prišli tekmovalci z najboljšimi rezultati iz zadnjih tekmovanj. S tem bomo stimulirali tekmovalce za intenzivnejšo vadbo ter boljše dosežke. Organizator Je Imel zaradi južnega snega in velikega števila nastopajočih obilo dela, da je speljal tekmovanje srečno do kraja. Ob progi Je bilo zbranih veliko gledalcev. Program tekmovanja so popestrile v odmoru med kategorijami tudi tri srne. ki so prečkale smučarsko progo In poskrbele za senzacijo gledalcem, med katerimi so bili tudi lovci. Tekmovanje je dobro uspelo in gre vsa pohvala športnim delavcem TVD Partizan MengeS. I.. KorenCan S'iučarsk«' t<>kme na Vdiki planini Dne 25 januarja Je SD Domžale za zaključek tečajev na Veliki planini priredilo društveno tekmovanje v slalomu, smuku in veleslalomu. Rezultati: Plonirji-ke začetniki — veleslalom 1. Marko Prvlnšek, 35 2. Tomaž Kržišnik, 36 3. Jelka Habjan, 37 4 Boris Ocepek, 38 5. Vlasta Sitar, 39 Mlajši ponirji — slalom 1. Boris Sttftar. 27 2. Primož Prešeren, 28 3. Roman Lužar, 31 4. S>ašo Goltez. 33 5. Tomaž Varšek, 34 Smuk 1. Primož Prešeren, 24 2. Boris Stlftar, 24.5 3. Sašo Goltez, 25 4. Sašo Gabrovšek, 25,5 5. Štefan Goropečnlk, 28 Starejši pionirji — slalom 1. Tomislav Rode, 33 2. Janez Grmek, 36.5 3. Nejče Cerar, 44,5 4. Feri Pllberšek, 46 5. Iztok Orehek, 48 Smuk 1.—2. Nejče Cerar, 25 Janez Poljanšek, 25 3.-5 Tomislav Rode, 26 Franc AvbelJ, 26 Primož Kovač, 26 Starejše pionirke — slalom 1 Aleksandra Bolka, 30 2 Spela Stebe, 38 Mlajši mladinci — slalom 1. Matjaž Goltez, 41 2. Daniel Narobe, 46 3. Tone Horjak, 47 Smuk 1 Matjaž Goltez, 30 2. Drago Huth, 30,5 3. —4. Daniel Narobe, 31,5 Jože Spreicer, 31,5 Člani — slalom 1. Dušan Vidmar, 66 2. Tone Zupan, 100 I Rado Kralj, 128 Clanl — smuk 1. Boris Limovšek, 31,5 2. Rado Kralj, 33,5 3. Miran Bukovec, 34 fl mirnim V organizaciji planinskega društva Janez Trdina in TVD Partizan Mengeš se je 60 otrok iz Mengša udeležilo smučarskega tečaja na Veliki planini. Tečaj Je vodilo ie-dem smučarskih vaditeljev in učiteljev smučanja iz TVD Partizana. Vadili so v šest jakostnih grupah in grupi za odrasle. Za člane društev je bila dnevna cena le 10,0') N din. V tej ceni je bil vključen prevoz Iz Mengša in enolončnica. Tako je bilo omogočeno res vsakemu, da se jo tečaja lahko udeležil. Tečaj sta organizirali omenjeni društvi. Po svoje pa Je k uspeleVnu tečaju prispevalo tudi turistično društvo Mengeš, k) je v času tečaja instaliralo novo vlečnico pri Domžalski koči, da Je bila na razpolago tečajnikom, ki so si nabirali kilometre po »hitrem postopku'. '/.& montažo vlečnice pri Domžalskem domu sc moramo zahvaliti planinskemu društvu Domžale za pomoč in sodelovanje, ki naj bo nova spodbuda M tesnejše sodelovanje med našimi društvi Ob zaključku tečaja so bile organizirane tudi tekme tečajnikov. Nekaj najboljših je po splošnem tečaju nadaljevalo s tečajem za tekmovalno tehniko na Krvavcu. Javno moramo dati vse priznanje smučarskim delavcem TVD Partizan in planinskega društva MengeS v Imenu staršev, ki smo spremljali uspešno in strokovno delo I našimi otroki. Lovro Koren čan Slalom na Cobavici nad Mengšem SD Dom/.aie In slalom na cestah v Mengšu