/Primorski
Št. 81 (16.426) letoLV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-01 rtnjeni Evropi.
KM
j'.'Ul.	e-mait: h.-Jakci, i ,pr„ iiorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
OPČINE
Narodna ulica 71 tel. 040.214269
M0SK6 Ž6NSKG KONFGKCUG
jeahs, hlače srajce spodnje perilo nogavice puloverji
... tudi zo močne postave
1500 LIR	špedizione in abbonamento postale 45% CDCH A 7 APDIl A 1000
0,77 EVRA Alt2,»mm20»,legge662«■ filialediThesle OKCU«, /. MrlvIUM 1777
Skopi podatki, ki so pribijali iz Beograda in pogina medijska blokada na kosovu ne omogočajo, da
ugotovili, ali je Miloše-'iCeva odločitev, da okliče tostransko premirje (ne Pu umika vojske s Kosova), 89tl utesnjenosti, v kateri se le po Štirinajstih dneh na-Padov in štirinajstih nočeh v zakloniščih znašlo srbsko vodstvo, ali pa ena tolikih spretnih Miloševičevih po-Jez z namenom, da destabi-'zira ze itak krhka ravno-tsja v zahodnem zavezništvu.
Na Zahodu prevladuje Prepričanje, da je druga •nožnost bližja resnici. Z drugimi besedami, dva tedna bombardiranj naj ne bi spravila ZRJ na kolena in naj ne bi prepričala prebi-valstva, da je Miloševičeva nacionalistična politika po-Subna za državo in za ljudi. Miloševič naj bi torej Se vadno računal na široko Podporo javnega mnenja in naj bi obvladoval stanje v Beogradu in v ožji Srbiji. K ‘eiuu seveda pomaga tudi *nedijska blokada, ki jo srbsko vodstvo spretno izko-tiSča.
Da je temu teko, pričajo tli skopa poročila s Koso-va. Včeraj so srbske enote nadaljevale s požiganjem albanskih vasi na jugu pok-Jajine in dim je bilo videti nalec čez albansko in ntakedonsko mejo. Napo-vedi premirja zato ni nihče n^io jemal, sicer pa so vsi Poudariti, da Miloševič toč-n° ve, kaj mu je storiti, če r6*! doseči prekinitev bom-nrdiranj atlantskega za-Veznistva.
2a zahodne zaveznike P9 je, kot se čudno sliši, °Uibardiranje Srbije po-^ manjši problem. Mno-
hujši problem so stoti-kosovskih pregnancev, jlndi, ki so jih Srbi prestali P,$e sedaj zadržujejo v .OUnih centrih, večinoma v h akedoniji in v Albaniji. Rojstvo je, da teh ljudi ^hre noče in sinočnji tele-'^tjslci govor francoskega vpdsednikla Chiraca, ki je ^njal, da želijo izgnanci /'lati blizu doma, je izzve-el kot posmeh največji tra-8ediji v Evropi po koncu uljge svetovne vojne. Am-Pak to so dejstva in na to je Naračunati.
^llj, ki si ga sedaj po-I a vij a NATO, je povratek gUancev na Kosovo. To pa pomeni, da se bodo . Uibardiranja nadaljevala
da tudi pogoji sporazu-a^v Rambouilletu ne ^uuzajo več sedanji strate-y Ib z drugimi besedami, aJput bo sedaj vztrajal pri so*0 °^^ki avtonomije Ko-Uarf9 mednarodnim Pr^0Tom kot pogoju za bil khutev napadov. Ker bi |a>?a Srbe to pekoč poraz, a ko torej zaključimo z v(r,)tovitvijo, da je mir Se Poželo daleč.
ZRJ / TOKRAT NI PRELISIČIL ZVEZE NATO
Miloševič proglasil premirje, a ni zaustavil Natovih bomb
BEOGRAD, WA-SHINGTON, MOSKVA -Vladi ZRJ in Srbije sta sinoči napovedali enostransko premirje, ki naj bi stopilo v veljavo sinoči ob 20. uri. Clintonova administracije, zveza Nato, Velika Britanija, Nemčija in druge članice zavezništva so takoj ocenile predlog o premirju nezadosten, tako da so tudi sinoči nadaljevale z zračnimi napadi na Srbijo. Ameriški predsednik Clinton je dal jasno razumeti, da mora Miloševič izpolniti vsa določila
Italija ne verjame obljubam ZRJ
RIM - Predsednik vlade D’Alema je' dejal, da je stališče ZRJ nezadostno, in je pozval Beograd k stvarnemu ukrepu. Za prekinitev napadov zveze Nato so torej potrebna jamstva. Sicer pa bo Italija stališča preverila z zaveznicami na skorajšnjem ministrskem vrhu zveze Nato. Predsednik vlade pa je včeraj sprejel tudi Arman-da Cossutto, ki mu je obrazložil namen svojega potovanja v Pariz, Moskvo in v Beograd.
Na 2. strani
iz Rambouilleta in Sele takrat bodo lahko zaustavili bombardiranje. Za vsak primer so ZDA v Bruselj že poslale šefa Pentagona VVilliama Cohena, ki naj bi strnil zavezniške vrste. Zveza Nato se jasno zaveda, da jo hoče Miloševič prelisičiti, potem ko je iz Kosova izgnal na stotisoče kosovskih Albancev. Na podobni valovni dolžini kot ZDA je tudi Velika Britanija. Po začetni previdnosti, je tudi nemški kancler Schroder napovedal, da je predlog nezadosten. Bombardiranja so se torej tudi po srbski ponudbi nadaljevala. Miloševiču ni nasedel niti francoski predsednik Chirac, ker bi bila prekinitev ognja Miloševičeva zmaga, »barbarstvo ne sme imeti zadnje besede, kriminalci bodo morali položiti račune.«
Jugoslovanski predlog je seveda podprl Kremelj, ki v njem vidi izhod iz kosovske krize. Zanimanje je pokazala tudi vatikanska diplomacija, ki je pobudo pozdravila in se zavzela za prekinitev zračnih napadov zveze Nato. Po Mi-loševičevem načrtu je namreč povsem jasno, da premirja ne bi smela nadzorovati nobena tuja vojaška sila, temveč samo mednarodne humanitarne organizacije od Unhcr do Rdečega križa. Tudi Miloševičeva izbira, da za sogovornika sprejme zmernega Ibrahima Rugovo, je dodatni dokaz, da poskuša jugoslovanski predsednik zvezo Nato speljati na led. Na 2. strani
ŽENEVA / ZASEDANJE VISOKEGA KOMISARIATA ZA BEGUNCE
Za pregnance s Kosova potrebnih več sredstev
ŽENEVA - Na včerajšnjem »humanitarnem vrhu« visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih so ugotovili, da bodo humanitarni posegi v pomoč pregnancem s Kosova terjali dvakrat več sredstev od tistih, ki so bili prej predvideni za to področje. Ugotovljena je bila tudi pripravljanost 56 prisotnih držav, da pri akciji sodelujejo, kaže pa,
da se glede namestitve kosovskih Albancev večina nagiba k tezi, da jih ne bi razposlali po svetu. Glede tega uradnega sklepa ni bilo, rečeno pa je bilo, da je zaenkrat predvideno, da bodo »začasno na varno v tujino« odpeljali 74 tisoč oseb. Vsekakor naj bi šlo za izredne in začasne ukrepe cilj pa je, da se ljudje varno vrnejo na Kosovo. V zbirne centre za begunce je vče-
raj začela dotekati izdatnejša pomoč, ki pa je še vseeno nezadostna, v Albaniji so italijanski prostovoljci in člani civilne zaščite že začeli postavljati šotorišča, jutri naj bi vojaki začeli postavljati začasno bolnišnico pri Draču; položaj na nikogaršnji zemlji med ZRJ in Makedonijo je še vedno izredno kritičen.
Na 3. strani
LJUBLJANA / SLOVENIJA, ITALIJA IN MADŽARSKA
Prispevek parlamentov v boju proti kriminalu
Janez Podobnik bo imel v gosteh Violonteja in Aderjo
LJUBLJANA - V Ljubljani bo danes srečanje predsednikov parlamentov Madžarske, Italije in Slovenije Janosa Aderja, Luciana Violanteja in Janeza Podobnika. Srečanje (bilo je v programu februarja, a ga so tedaj odložili zaradi slabega vremena) bo namenjeno obravnavi vloge parlamentov v boju proti organiziranemu kriminalu ter v procesu širitve Evropske unije, govorili pa bodo tudi o globalni vlogi parlamentov pri razvoju trilateralnega sodelovanja med državami, s posebnim poudarkom na skupnih naporih za pospešitev izgradnje panevropskega hansportnega koridorja št. 5.
Na 12. strani
KOROŠKA
Haider naj bi postal deželni glavar
CELOVEC - Predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPO) Jorg Haider naj bi postal koroški deželni glavar. Deželno predsedstvo Avstrijske ljudske stranke (ČVP) je včeraj sklenilo, da bo poslanski skupini OVP na deželni ravni priporočilo, naj v četrtek na ustanovni seji deželnega zbora ne prepreči Haiderjeve izvolitve. S tem je skorajda gotovo, da bodo poslanci OVP zagotovili obvezno dvotretjinsko navzočnost, pri čemer pa ne bodo sodelovali pri glasovanju. Tako bi lahko bil Haider izvoljen z glasovi frakcije FPO. (STA/APA)
Tržaška pomoč nesrečnim žrtvam
TRST - Tudi na Tržaškem se v teh urah vrstijo razne solidarnostne pobude za pomoč nesrečnim beguncem s Kosova, slišati pa je seveda tudi raznovrstna stališča o vojni na tleh Zvezne republike Jugoslavije, med katerimi prednačijo obsodbe letalskih napadov Nata in hkrati etnične čistke, ki jo na Kosovu izvaja srbski režim.
Združenje pekov je poslalo v Albanijo deset ton moke. Poziv za mir in za odprtje humanitarnega koridorja na Kosovu prihaja iz vrst srbske pravoslavne skupnosti.
Na S.strani
Gorica: četrtkov sejem se podvoji
GORICA - Tradicionalni četrtkov sejem, ki vsak drugi teden privablja v Gorico številne kupce z obeh strani meje, bo od jutri dobil »dvojčka« na parkirišču pri Rdeči hiši. Poskusno za obdobje 6 mesecev bo sejem vsak teden, izmenično na obeh lokacijah. Občinska uprava upa, da se bo poskus obnesel, saj želi razbremeniti mestno središče, kjer stojnice povzročajo precej prometnih preglavic. Do Rdeče hiše bo v sejemskih dneh peljala tudi posebna avtobusna proga iz centra mesta.
Na 10. strani
ZRJ / PO DVEH TEDNIH ZRAČNIH NAPADOV
Miloševič predlagal premirje, za ZDA in Nato to še ni dovolj
BEOGRAD, VVASMNG-TON, MOSKVA - Vladi ZRJ in Srbije sta sinoči napovedali enostransko premirje na Kosovu, ki naj bi stopilo v veljavo sinod ob 20. uri. Clintonova administracija je predlog zavrnila, prav tako zveza Nato.
Sklep obeh vlad je bil sprejet ob priložnosti pravoslavne velike noči, ki je 11. aprila. Obenem sta vladi izrazili upanje, da kosovski albanski skrajneži ne bodo izkoristili premirja za teroristične atentate. Vladi sta sklenili, da se bosta zavzeli za politični sporazum z zmernim kosovskim voditeljem Ibrahimom Rugovo. Po srbskih trditvah naj bi uresničili na Kosovu organe samouprave in s pomočjo Rugove omogočili vrnitev beguncev, ki so zapustili Kosovo in se nahajajo v Makedoniji in v Albaniji.
Povsem razumljivo ni-
sta vladi napovedali enostranskega premirja brez predhodnega pooblastila Slobodana MiloSevida. Kot spreten političen pokeraš je Miloševič po težkih zračnih napadih zveze Nato pristal na enostransko premirje, ki pa ne spremeni dejanskega stanja. Po jugoslovanskem načrtu naj bi jamčili vrnitev beguncev Visoki komisariat za begunce (Unhcr) in Mednarodni odbor Rdečega križa, ne pa vojaške sile zveze Nato. Srbi še vedno vztrajajo, da na sveta kosovska tla ne sme stopiti škorenj tujega vojaka.
Clintonova administracija je takoj poudarila, da se bodo bombardiranja nadaljevala s še večjo odločnostjo. Clinton ne pristaja na polovične rešitve in od Miloševiča zahteva, da izpolni vse pogoje zavezništva, in sicer, da s Kosova
ZRJ / PO DVEH TEDNIH
Pive uradne civilne žrtve Natovih zračnih napadov na Aleksinac
Srbske trdih/e o napadu na civilne objekte je včeraj potrdil tudi Nato
BEOGRAD, BRUSELJ, AVIANO - Kljub napovedi srbskih in jugoslovanskih oblasti o enostranski prekinitvi vojaških akcij na Kosovu, pa se kot kaže vojaški stroj zveze Nato ni ustavil. V zadnjih 24 urah so se nadaljevali vzleti lovcev, lovskih bombnikov in bombnikov iz vseh oporišč v Italiji. Zveza Nato je namreč potrdila, da bo še stopnjevala zračne napade. Obračun 14. dneva bombardiranj je namreč zelo hud. Letala zveze Nato so v ponedeljek zveCer bombardirala Novi Sad, Niš, Aleksinac, Ložnico in Sombor, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Kot je poročala srbska televizija, je več izstrelkov zadelo rafinerijo v Novem Sadu, ki je zgorela. Francoska tiskovna agencija AFP pa je poročala, da so eksplozije odjeknile tudi v Prištini.
Po podatkih agencije AFP je bilo v Prištini slišati najmanj petnajst eksplozij, med njimi štiri zelo močne, jugoslovanska protizračna obramba pa naj bi na napad odgovorila. Na Niš in okolico naj bi padlo najmanj pet izstrelkov; po podatkih televizije naj bi bilo poškodovano niško leta-lišče.V Somborju naj bi izstrelki zadeli skladišče goriva Naftne industrije Srbije, uničen pa naj bi bil tudi most na Donavi med Bogojevim in hrvaškim Erdutom.V Ložnici je odjeknila moCna eksplozija; po podatkih Tanjuga je bil cilj napada oddajnik srbske televizije.
V predsinoCnjem napadu letal zveze Nato na Aleksinac, 200 kilometrov južno od Beograda, je bilo po podatkih srbskega radia ubitih sedem oseb, okoli 20 pa ranjenih. Srbski mediji so poročali, da je Nato napadel središče mesta, pri Čemer je bilo vec zgradb, med njimi zdravstveni dom, uničenih.
Vojaški predstavnik zveze Nato, brigadni general David Wilby, je vCeraj dopustil možnost, da je zveza Nato v predsinoCnjem napadu na srbsko mesto Aleksinac zgrešila cilj in povzročila civilne žrtve. Zveza Nato je zelo pazljiva, da bi se v največji možni meri izognila civilnim žrtvam in škodi na civilnih objektih, vendar pa lahko pri napadih pride tudi do tehnične napake, je dejal Wilby. Zavezništvo torej navaja, da je do tragičnih dogodkov v Aleksincu prišlo zaradi tehnične okvare. Wilby je vseeno zatrdil, da bi zavezniške sile lahko cilj zgrešile tudi zaradi strelov jugoslovanske protiletalske obrambe. Vsak tak primer Nato globoko obžaluje, je dejal vojaški predstavnik zavezništva. Povedal je tudi, da je Nato v Aleksincu meril poveljstvo topniške brigade jugoslovanske vojske. ,S stopnjevanjem letalskih napadov, je torej vse večja nevarnost, da bo prišlo do podobnih »tehničnih okvar«. (STA/CR)
umakne vojsko, policijo, specialce in paravojaške enote, da pristane na prisotnost mednarodnih vojaških sil, ki bi zavarovale tako kosovske Albance kot kosovske Srbe in druge etnične skupine. V bistvu mora Miloševič pristati na sporazum iz Rambouilleta. Že predvčerajšnjim je šefica ameriške diplomacije Albrightova jasno povedala, da ZDA ne bodo nikoli pristale na lažen mir.
Na enaki valovni dolžini kot Clintonova administracija je bila sinoči tudi britanska vlada. Zunanje ministrstvo je jasno navedlo, da so kaj takega pričakovali, da so računali na kako Miloševičevo prevaro, a so takoj dodali, da se ne bodo pustili prelisičiti. »Miloševič dobro ve, kaj mora storiti,« je dejal predstavnik za tisk zunanjega ministrstva in dodal, da se bodo bombardiranja nadaljevala.
Bujar Bukoshi, predsednik kosovske vlade v izgnanstvu, je morebitni srbski sporazum s kosovskim zmernim voditeljem Rugovo ocenil kot »cinično igro«, na katero Nato ne sme nasesti.
Tudi nemški kancler Gerhard Schroder je menil, da ponudba ZRJ ni zadostna. »Razglasitev premirja s strani ZRJ je nujno potrebna, vendar ne zadostuje,« je sinoči v Bonnu dejal nemški kancler Gerhard Schroder. Odločilno je po njegovih besedah dejansko ravnanje jugoslovanskih enot na Kosovu.
»Zveza Nato naj zdaj nemudoma ustavi bombardiranje ZRJ in izkoristi priložnost,« je po razglasitvi ponudbe Beograda o
razglasitvi enostranskega premirja za agencijo Itar-Tass dejal neki visoki ruski diplomat.
Vatikanska diplomacija se je zavzela za prekinitev bombardiranj zveze Nato in je jugoslovanski predlog ocenila kot spodbuden, a je ponovila, da je treba na Kosovu uresničiti humanitarni koridor.
Miloševičevo prekinitev ognja ni sprejel niti francoski predsednik Chirac, zanj je to »nezadostno«, ker bi pomenilo Miloševičevo zmago »barbarstvo ne sme imeti zadnje besede, kriminalci bodo morali položiti račune.«
V krogih Nato so sinod poudarjali, da je Miloševičev predlog zgovoren dokaz, da so bila bombardiranja uspešna in da jih je treba še stopnjevati.
V Italiji ne verjamejo Miloševiču
RIM - Sporočilo o enostranski razglasitvi premirja s strani Jugoslavije, M naj bi prekinila vojaške dejavnosti na Kosovu, je le delno vznemirila italijanske politike. Predsednik vlade D’Alema je dejal, da je stališče ZRJ nezadostno in je pozval Beograd k stvarnemu ukrepu. Za prekinitev napadov zveze Nato so torej potrebna jamstva. Sicer pa bo Italija stališča preverila z zaveznicami na skorajšnjem ministrskem vrhu zveze Nato.
Sicer pa je D'Alema včeraj sprejel voditelja SIK Armanda Cossutto, ki ga je seznanil z nameni svojega skorajšnjega potovanja v Pariz, v Moskvo in v Beograd. D’Alema je za to pobudo izrazil »zanimanje in pozornost«
Sicer pa je bilo po novici iz Beograda komentarjev na pretek; obrambni minister Carlo Scognamiglio je najprej poudaril, da o nekomu ni mogoče trditi, da ni morilec, samo zato, ker ne mori vec.
Vsekakor pa bi bilo treba pozitivno oceniti prekinitev pokolov na Kosovu. Tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu Brutti ocenjuje, da Miloševičeva napoved odpira nove perspektive in jo bo treba upoštevati, »Ge ji bodo sledila konkretna dejanja«.
V vrstah desne opozicije ne verjamejo Miloševiču. Fini je dejal, da je treba sicer Miloševičev predlog preučiti, vendar NATO sedaj ne sme zaustaviti napadov. Predstavnik FI Martino pa je Miloševičevo pobudo ocenil kot propagando.
O kosovski krizi je vCeraj razpravljala poslanska zbornica. Predsednik zunanjepolitične komisije Achille Ochet-to je obžaloval, da vedno osločitve sprejemajo ZDA v imenu zveze Nato, kar zadeva Miloševičev predlog pa meni, da je treba preveriti, v kolikšni meri slednji pomeni umik vojske s Kosova in zaščito beguncev.
DIPLOMACIJA / PREDVSEM NA POBUDO MOSKVE.
Izredna diplomatska dejavnost za prekinitev kosovskega spopada
Danes sestanek kontaktne skupine in Evropske unije, G-8 pa je propadel
BONN, MOSKVA - V Bruslju se bo danes sestala kontaktna skupina na ravni političnih direktorjev. Srečanje bo posvečeno krizi na Kosovu, je vCeraj v Bonnu sporočil nemški zunanji minister Joschka Fischer. Fischer je na novinarski konferenci še poudaril, da mora biti Rusija še naprej vključena v diplomatske napore za rešitev krize.
Rusija se po besedah ruskega predsednika Borisa Jelcina nahaja v »neugodnem položaju«, da bi se vojaško odzvala na kosovski konflikt. Rusija ima dobra izhodišča za politično ofenzivo, »ne pa za vojaško, je včeraj navedla Jelcinove beseda ruska tiskovna agencija In-terfax. Pred srečanjem s predsednikom ruske vlade Jevgenijem Primakovom v Kremlju je Jelcin izrazil »ogorčenje nad barbarskimi napadi nad Beograd«.
Primakov se je včeraj sestal z zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom, direktorjem
obveščevalne službe VjaCeslavom Tmbnikovom ter šefom tajnih služb Valentinom Korabelnikovom. Tema pogovorov je bil razvoj dogodkov na Kosovu. Medtem naj bi ruska izvidniška vojaška ladja Li-man, ki je prejšnji teden izplula iz Sevastopola, danes prispela v Jadransko morje.
Ta teden bo razprave o reševanju kosovske krize okrepila tudi Evropska unija. O problemu beguncev s Kosova, ki so preplavili Makedonijo in Albanijo, bodo že danes razpravljali notranji ministri petnajsterice, jutri pa se bodo na izrednem sestanku o kosovski krizi predvidoma sešli tudi zunanji ministri držav kontaktne skupine.
Na srečanjih bo predvidoma dokončno dogovorjeno, koliko beguncev s Kosova bodo začasno sprejele članice EU. Vse države sicer niso pozdravile takšnega načina pomoči Makedoniji in Albaniji, ki sta z begunci najbolj obremenjeni. Iz Francije in Italije je bilo slišati
ugovore, da na ta naCin mednarodna skupnost jugoslovanskim oblastem pomaga uresničevati pohtiko etničnega CišCenja. Takšnega mnenja je tudi Albanija. Tudi London in Atene sta izrazila podobno mnenje. Po mnenju omenjenih držav bi bilo bolje begunce začasno namestiti v ostalih državah na območju. Za Čudo je tega mnenja tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je Ivanov včeraj navedel na neki tiskovni konferenci, Moskva smatra, da je ob humanitarni pomoti beguncem glavni problem zajamčiti vrnitev kosovskih Albancev na svoje domove. Po Ivanovih besedah je to mogoCe doseči le po politični poti. Prav zato je Ivanov ponovno zahteval konec Natovih zračnih napadov, sledila bi vrnitev kosovskih beguncev v pokrajino, kjer bi zagotovili spoštovanje človekovih pravic, neglede na etnično in versko pripadnost.
Predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, nor-
Knut Vollebaek,
e vCeraj tudi kPong elcinov predlog^
•azvitejših drž^ J. Vlada v Tokiu P da se bo izredneg 'la le v primeru.
rinjale vse claiuc ' nima dosti ^
orei ruma
ter ji nasprotuje
n kot London.
laj omenimo, dal minister Arif1 » da bi n. Bajk*"
ŽENEVA / ZASEDANJE »HUMANITARNEGA VRHA« O POMOČI PREGNANCEM S KOSOVA
Potrebna podvojitev sredstev Pomoč začela dotekati izdatneje
H BEGUNCI / NOVA IZKRCANJA NA ITALIJANSKI OBALI
Osemmesečni dojenček umrl na poti čez Jadran
Otrok umrl zaradi podhladitve - Brezobzirni vozniki čolnov puščajo nesrečnike na čereh pred obalo
BARI - Ob drami, ki jo doživljajo kosovski pregnanci v Makedoniji, Albaniji in Črni gori, kjer jim ob pomanjkanju grozijo tudi epidemije, pa se nadaljujejo prihodi nesrečnikov v Italijo. Njihovo nesrečo še naprej izkoriščajo brezobzirni vozniki gumenjakov, ki jih za denar prevažajo z albanske na italijansko obalo.
Včeraj se je taka pot končala tragično za komaj 8-meseCenega dojenčka s Kosova, ki je zaradi podhladitve umrl v naročju matere nekaj kilometrov pred italijansko obalo. Skupaj z njim je bilo na čolnu še 16 Albancev s Kosova, in sicer 7 otrok, pet žensk in štirje moški. Vozniki Čolnov so vse izkrcali na neki Ceri ob salernitanski obali. Na varno so jih spravili finančni stražniki, na žalost pa za malega dojenčka ni bilo vec pomoči. Z rešilcem so ga sicer prepeljali v bolnišnico v Otranto, kjer pa so zdravniki lahko le ugotovili smrt zaradi podhladitve.
Mati umrlega fantka, ki se je imenoval Artan Vessa, je povedala, da je otroka zavila v krpe in še v celofan, da bi ga obranila pred mrazom. Toda očitno je bila zaščita preslaba. Ko je 3l-letna mati Barishe opazila, da otrok ne diha veC, je skupaj z možem Mustafo zahtevala od voznikov, da s prenosnimi telefoni pokličejo na pomoC. Toda ti so jima zagrozili, da bodo vse pometali v morje, ko so bili še nekaj kilometrov od obale. Nato so begunce nagnali iz Čolnov na neko Cer, od koder so jih rešili finančniki.
V noči na torek pa je na apulijske obale z gumenjaki prispelo še približno 200 beguncev, v glavnem kosovskih Albancev. NajveCjo skupino - 97 Albancev - so odkrili na področju Lecceja, na obali med Alimi-nijem in S ant’ Emilianom. Tudi tam so brezobzirni vozniki gumenjakov Pustili 14 Albancev, od tega 11 otrok, na neki skalnati Ceri. Na varno so jih spravili karabinjerji. Pred tem so gumenjaki sicer pristali na °bali in izkrcali nekaj skritih pot-
nikov, toda ko so opazili, da so jih sile javnega reda odkrile, so takoj pobegnili in 14 »potnikov« pustili na Čereh. Eden od otrok je bil pri tem ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico v Lecceju, medtem ko so ostale nastanili v zbirnem centru v Otrantu.
Tudi v skupini 48 Kosovarjev, ki so jih finančni stražniki prestregli na obali pri Garganu je bilo 25 otrok. Večina od njih je bila še premražena od potovanja Cez Otrantska vrata, 64-letno žensko pa so zaradi hiper-tenzije odpeljali v bolnišnico v Man-fredonio. Ostalim so nudili prvo pomoC, nato pa so jim v bližnji kasarni ponudili hrano in toplo pijačo. Begunci so povedali, da so s Kosova pobegnili preko Črne gore, voznikom Čolnov pa so za prevoz morali plačati po 2000 mark (2 milijona lir) za vsako odraslo osebo. Med 48 Albanci je bil tudi 33-letni Ali Amini, ki je po prihodu v kasarno pripo-vedal svojo žalostno zgodbo o begu s Kosova, od koder je sreCno pripeljal svojo ženo in dva otroka (eden ima tri drugi pa štiri leta), medtem ko je njegov oce, pripadnik kosovskega Rdečega križa, umrl pod streli srbskih paravojaških enot v bližini Kosovske Mitroviče. »Oce, moja žena in eden od otrok so bili v avtomobilu, ko se je nenadoma približala skupina zamaskiranih oseb in začela streljati brez razloga. Pri tem je bil oCe ubit, ostali pa so na srečo rešili.« je dejal in še povedal, da tudi ne ve, kje je njegova mati in ostali sorodniki.
Podobno velika skupina prebež-nikov kot pri Garganu je ponoči prišla v Italijo tudi v bližini Torre Guaceta pri Brindisiju. Pri tem so finančni stražniki aretirali dva voznika Čolnov. Gre za 24-letnega Uga Ugolinija in 23-letnega Marca De Ce-glieja, ki sta na Čolnu, podobnemu tistim, ki jih uporabljajo tihotapci cigaret, prevažala 24 otrok, od katerih jih je bilo nekaj starih le nekaj mesecev, 11 žensk in 10 moških.
ŽENEVA - Ko se na mednarodni ravni še niso zedinili o tem, Ce naj kosovski Albanci ob mednarodni pomoči ostanejo v bližini Kosova ali naj se začasno zatečejo tudi v zelo oddaljene države, so se že začele prve »deportacije«, kot jih nekateri označujejo in kot jih tudi doživljajo prizadeti. Kot je povedal podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Umberto Ranie-ri, prihajajo z zasedanja »humanitarnega vrha« visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih v Ženevi, spodbudna poročila, ki odražajo pripravljenost posameznih držav, da pomagajo pregnancem s Kosova. Kot že reCeno, pa se razhajajo glede tega, kje
in kako uporabiti sredstva oz. kam namestiti begunce, dasi o nujnosti takojšnjega odpošiljanja hrane, zdravil, šotorov in drugega potrebnega v teh izrednih okoliščinah nihče ne dvomi. Iz zaključnega posega visoke komisarke za begunce Sadako Ogata bi sicer lahko razbrali, da prevladuje teza o umestnosti namestitve pregnancev v bližini Kosova, ne pa o njihovem »razpošiljanju« po raznih državah. Gospa Sadako Ogata je namreč podčrtala, da je dobrodošla vsakršna pomoC beguncem, vendar mora biti jasno, da je evakuacija izredna, prostovoljna in začasna s ciljem, da se kosovski begunci v varnih okoliščinah vrnejo na svoje domove. Tezo, da kosovskih Albancev ne bi razposlali po svetu je že pred dnevi odločno zagovarjala evropska komisarka Emma Bonino, zanjo pa se je opredelil tudi podtajnik Umberto Ranieri.
Na včerajšnjem vrhu so pregledali tudi finančni vidik pomoči kosov-skimpregnancem in ugotovili, da bi v humanitarne namene na Balkanu OZN potrebovala vsaj 131, 6 milijona dolarjev (237, 2 milijarde lir) namesto predvidenih 70, 8 milijona dolarjev. Glede obsega eksodusa pa so na včerajšnjem ženevskem srečanju povedali, da je od 24. marca do včeraj s Kosova zbežalo 450 tisoč oseb, Ce datum pomaknemo na marec ’98 seštevek znaša 650 tisoč, Ce pa pojav časovno opredelimo od leta ’91 dalje skupno število preseže mi-
lijon beguncev. Na zasedanju so nadalje sklenili, da bo UNCHR koordiniral celotno humanitarno akcijo v sodelovanju z OVSE, gospa Sadako Ogata je po srečanju odpotovala v Rim, kjer se bo srečala s predsednikom italijanske vlade Massi-mom D’Alemo in zunanjim ministrom Lam-bertom Dinijem (na zasedanju so se med drugim pohvalno izrazili o Italiji zaradi njenega zavzemanja na humanitarnem področju), podkomisar Soren Jensen Petersen pa je pozitivno ocenil zasedanje, ker je na njem prišla do izraza zavzetost 56 prisotnih držav, da pomagajo pregnancem s Kosova, vendar pa je po njegovem mnenju potrebna politična rešitev problema.
V zvezi z »začasnim odhodom kosovskih beguncev na varno v tujino« je Petersen rekel, da so zaenkrat predvideli odhod 74 tisoč oseb. Po prvih podatkih naj bi doslej v Turčijo prispelo 1.700, na Norveško pa 600 beguncev. Predvideno pa je, da jih bo Turčija vsega sprejela 20 tisoč, prav toliko ZDA, Nemčija polovico manj, Španija od 7 do 10 tisoC, Norveška, Danska in Romunija 6, Švedska, Avstrija, Kanada, Grčija in Bolgarija 5, manjše skupine pa še druge države.
Včeraj pa so kosovskim beguncem, zbranim v raznih centrih, tudi zaCeli pošiljati izdatnejšo pomoC v blagu in denarju. Iz Italije so izvedli zračni most pomoči, ki ima bazo na letališču v Falconari Marittimi pri
Anconi, od koder so v Albanijo že prepeljali veliko materiala, italijanski prostovoljci in elani civilne zaščite pa so v albanskih centrih že postavili nelaj šotorišC, vendar se bodo ljudje lahko vselili le, ko bodo postavili še sanitarije. V okviru pobude Mavrica bodo jutri pri Draču zaCeli postavljati tudi bolnišnico, predvidene pa so tudi posebne pobude za otroke in mlade.
Odpošiljanje humanitarne pomoči je torej steklo v večjem obsegu kot v prejšnjih dneh in začnejo se kazati prvi pozitivni učinki, vendar je zaenkrat položaj v zbirnih centrih, predvsem v tistih v neposredni bližini meje z ZRJ še vedno izredno kritičen. Ce v Albaniji dospela pomoC takoj skopni, ker je še vedno preskromna glede na razmere, pa je položaj na nikogaršnji zemlji med ZRJ in Makedonijo še vedno izredno tragičen, ker so pregnanci natrpani in strogo nadzirani. V Albaniji pa je bilo vCeraj slišati proteste, Ceš da še tisto malo pomoči, ki pride, porabijo vso za zbirne centre ob meji, medtem ko za begunce, ki so jih namestili v južnih predelih države, niC ne ostane. Vsepovsod pa ostaja nevarnost epidemij, glede tega specialisti opozarjajo, da je treba biti pozorni na higieno. Zato pripominjajo na nujnost odstranjevanja odpadkov, kar ne zahteva velike izdatke, glede obolenj pa na pomen zaščite pred mrazom in hitrega nudenja najosnovnejših zdravil.
AKCIJA HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
Pomagajmo beguncem!
Po vsej Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini so v teku akcije za pomoč beguncem, ki v teh dramatičnih urah pod prisilo MiloševiCeve bežijo s Kosovo. Poleg ohlaCi, hrane in zdravil, mednarodne in državne humanitarne organizacije potrebujejo predvsem finančna sredstva. V ta namen so odprla veC poštnih in bančnih računov, na katerih zbirajo denar.
Visoki komisariat za begunce pri Organizaciji združenih narodov (UCNUR), ki ima v Italiji sedež v Rimu (Ul.Caroncini 19), zbira denar na poštnem tekočem raCunu št. 298000. Na položnico je treba napisati »pro Kosovo«.
Italijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki je zelo aktiven pri pomoči beguncem s Kosova, ima tekoči račun pri tržaški podružnici Monte dei Paschi di Siena (oznaka ICS-Ufficio rifugiati, št. računa 3748/16, cab 0220, ABI 01030).
Vsedržavna katoliška humanitarna organizacija Caritas ima poštni tekoči račun št.347013 (na položnici napisati Emergenza profughi). Tržaški Caritas zbira denar za begunce v Ul.Cavana 15 (škofija) vsak dan med 9. in 12.uro.
Predsedstvo ministrskega sveta je pri zavodu Ban-ca di Roma odprlo tekoči raCun za pomoC albanskim beguncem. St. raCuna je 25000.35 pod oznako »Missione Arcobaleno.«
Tudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoC beguncem, ki morajo zapustiti svoje domove na Kosovu. Slovenska karitas ima žiro računa pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133 05 1140116-623903, s pripisom »za Kosovo«.
OGLEDALO
Boljši pogoji
edini
Krepijo
demokracijo
Ace Mermoua
Pisati o miru, ko divja v bližini vojna, je lahko zelo retorično opravilo. Prav tako je lahko puhlo pisati komentarje o vojni, ko je najgloblji občutek nemoC. Nemoč zato, ker kot državljan ne morem storiti ničesar razen tega, da pošljem gmotno podporo za begunce. V sedanji vojni v Srbiji in na Kosovu imajo namreč glavno besedo ZDA, kar me kot Evropejca deplasira. Kar me dodatno bega, so poročila iz samih ZDA, ki govorijo o tem, kako so že pred Časom izdelali načrte, da bi onemogočili Miloševiča, a je imel lani Clinton druge skrbi. Begajo me poročila o razhajanju med generali in politiki. Najbolj greni občutek vedno očitnejše železne roke med Clintonom in Miloševičem, kot da gre pri stvari za oseben ponos in prestiž. Iracionalne strasti so oCitno na delu. Kljub vsemu bi zapisal nekaj misli o miru, ki bodo nujno vezane na kosovski trenutek.
Mir se mi zdi danes nuja. Vojne so bile vedno nekaj tragičnega, vendar je tehnološki svet radikalno spremenil njihovo naravo. Atomska vojna bi pomenila splošno uničenje, kjer bi ne govorili o zmagovalcih in poražencih. Tudi krajevne vojne so spremenile podobo in žrtve. 2e v drugi svetovni vojni je bilo ogromno mrtvih med civilnim prebivalstvom. Dogodil se je lagerski masaker nad Judi, Romi, Slovani, itd. Istočasno so napadi, Čistke po vaseh in bombardiranja mest terjala ogromno število žrtev, ki niso bili vojaki. Večina današnjih krajevnih vojn ohranja sorodno podobo. Včeraj so bili na Hrvaškem, v Bosni in drugih predelih razpadle Jugoslavije, danes pa so na Kosovu tarče najhujše represije civilisti: otroci, starci, žene in neoboroženi moški. Vojne slike, kjer se na planoti bijejo vojaki nasprotujočih si vojsk, so stvar zgodovine. Tudi zaradi tega je vedno nujnejše iskati med sprtimi stranmi diplomatske poti, ki ne poženejo v zrak hipertehnoloških in hi-perdragih letal ter smrtonosnih helikopterjev. Iz teh razlogov se mi zdi nesmiselno ocenjevati katoliške in levičarske pozive za mir kot objektivno podporo Miloševiču.
Mir je edina razumna opcija, ki se vedno ne posreči. Moje mirovništvo zato ni takšno, da bi obsodil katerokoli vojno. Zdijo se mi upravičene osvobodilne vojne. Ljudstva, narodi, reveži ne morejo trpeti nasilja križem rok. V Južni Ameriki je cerkev podprla nekatera osvobodilna gibanja. Opravičeni se mi zdijo tudi zunanji posegi, ki želijo preprečiti, da bi neoboroženi ljudje podlegli etničnim in drugačnim masakrom. Zaščita brezpravnih množic se mi zdi opravičljiva. Točneje, pravično se mi zdi ščititi Albance, Kurde ter druge narode v Afriki in širom po svetu, ki podlegajo krutim represijam. Takšna mednarodna zaščita pa bi morala imeti jasno legitimacijo in strategijo. Humanitarni posegi morajo biti namreč učinkoviti, saj je nesmiselna pomoč, ki povzroči večje trpljenje.
Zadnja misel nas vodi na Kosovo in v Srbijo. Nimam nobene težave obsoditi Miloševiča in njegovega režima, kot tudi ne vseh tistih njegovih »kulturnih« pomočnikov: od srbskih akademikov do novinarjev, ki so okrepili nacionalizem. Ze v prejšnjem Ogledalu sem jasno napisal, kako je MiloševiCevo ime vezano na vse vojne dogodke po razpadu Jugoslavije. Srbska vojska, policija in paravojaške enote so se izkazale z izjemno odločnostjo in krutostjo. Za ubivanje so prav prišli topovi kot noži za rezanje grl. To je bila in je vojna na Balkanu. Ustaviti Miloševiča se mi zdi nujno že veC let. Dejstvo pa je, da Evropa, ZDA in seveda vojaška zavezniška roka, to je Nato, niso znali razmotati smrtonosnega klobčiča ter ošibiti balkanskih tiranov.
Napad Nata lahko torej podpiramo ali ne, bistveno je, da se je orjaški vojaški poseg do danes izkazal kot neučinkovit. Miloševič se ni predal. Med Srbi so se sprožile tragične kohezijske sile. Albanci množično bežijo s Ko-
sova. Ko letala bombardirajo Beograd, srbske oborožene Čete morijo po Kosovu. Reke beguncev, ki se valijo proti Črni gori, Makedoniji in Albaniji, so vsakodnevni predmet grozljivih televizijskih in Časopisnih reportaž. Scenarija politiki in vojaki niso predvidevali. Že začetna zahodna misel, ki je prevladovala med pogajanji, je bila neuresničljiva. Nacionalistična MiloševiCeva Srbija bi težko dala Albancem tisto avtonomijo, ki so jo zahtevah in za katero so se borili tudi z orožjem. Albanci so hoteli odcepitev. Sožitje bi bilo možno le v državi, ki bi ne temeljila na nacionalističnih fundamentalizmih in bi oliranila duh multikulturne, multietnične in demokratične države. Albanci bi verjetno še sprejeli mir, Miloševičev režim ne, saj je zanj pomenil mir grožnjo. Ker zavezniki niso do konca razumeli ali pa hoteli razumeti položaja, je prišlo do situacije, ki dela vojno neučinkovito. Misliti je treba namreč tudi na to, kaj bo jutri. MiloševiCeva Srbija bo vojaško in ekonomsko na kolenih. Vprašanje je, Ce bo takšno stanje okrepilo sile, ki se potegujejo za demokracijo. Po vojni bo namreč teh zelo malo, saj se je protizahodno vzdušje oprijelo tudi ljudi, ki so bili proti sedanjemu režimu. Po drugi strani je in bo dramatično vprašanje Albancev. Ljudje so si želeli svobodno življenje doma. Množično begrmstvo ni rešitev, ki bi jo laliko Albanci sprejeh. Po drugi strani si lahko predstavljamo, da so srbske vojaške enote temeljito rušile albanske hiše in podjetja, požigale zemljiške knjige, dokumente iz matičnih uradov in vse dokumente, ki bi lahko pričali, da so Albanci lastniki velike večine zemljišč, hiš in imetij na Kosovu. Skratka, ko bo Miloševič prisiljen k pogajanjem, bodo okrog pogajalske mize ruševine: srbske in albanske. Je Zahod pripravljen za izgradnjo? Dvomim. Strategi niso predhodno pripravili niti taborišč za begunce, kje so šele montažne hiše... Skratka, humanitarna pomoč Albancem bi se po vojni morala komaj pričeti in to ne le z namenom trenutnega preživetja stotisoCih ljudi. Narod želi perspektivo. Ko jo bo zahteval, bodo bogate države že seštevale rdeCe številke. Ze danes bomo plačali vsako bombo, s tem pa ne bomo rešili temeljnega vprašanja Albancev brez hiše in njiv.
Upam, da moje dosedanje pisanje ne bo izzvenelo dvoumno. Nikakor pa ne morem prikriti suma, da so zavezniške države in predvsem ZDA s površnostjo skuhale enolončnico iz mušnic. Res je, da pogajanja z Miloševičem niso rodila sadov in da je v določenem trenutku vojna postala neizbežna. Prav tako pa je res, da so bogati pustili gniti jabolko na strupenem drevesu. Ko je razpadel režim v Tirani, so evropske države pustile vroCe jabolko Italiji. Nihče se ni zmenil za obubožano Makedonijo, kjer živi lepo število Albancev. Ne vem, koliko podpore so bili deležni Albanci na Kosovu. V sami Srbiji so bili disidenti prepuščeni samim sebi. To pišem, ker menim, da je revščina najveCje kotišCe sovraštva. Zato ne razumem, zakaj velesile niso ekonomsko podprle demokratičnih sil in tlačenih narodov v bivši Jugoslaviji. Mnogi režimi v Južni Ameriki so živeli in preživeli zaradi podpore ZDA. Niso bili demokratični. Bivša Jugoslavija je drugačen primer, menim pa, da nista in ne bosta zmagala demokracija in sožitje tam, kjer bo bombam sledila lakota. Ni slučaj, da se je demokracija najbolj uveljavila v Sloveniji, ki je tudi ekonomsko na boljšem od ostalih narodov in držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Razlog za boljše stanje je tudi ta, da Slovenija praktično ni imela vojne (kar je bilo, so proti Balkanu praske). Skratka, ko letala preletavajo morje in Kras, menim, da bi lahko marsikateremu narodu bivše Jugoslavije pomagali s pozitivnimi posegi in da bi bilo možno okrepiti demokracijo z odpiranjem boljših življenjskih možnosti in ne s pasivno izolacijo, ki je trajala, dokler ni pričelo pokati.
ODPRTA TRIBUNA
Breizhodno
drsenje
v brezno vojne
Igor Canciani
V teh dneh, kakor vsi, popolno- dogajanj na Kosovu. Osebno sem ma nemočno spremljam potek do- prepričan, da mimo grobih kršitev godkov na Kosovem in v Jugosla- italijanske Ustave in določil med-viji. Pravzaprav gre za splošen in narodnega sporazuma držav hkrati zelo oseben občutek nemoči Atlantskega zavezništva, o katerih in grenkobe, s katerim se spopa- , je bilo kar precej govora in po ka-dam že dalj Časa in iz različnih raz- terih se postavlja sploh vprašanje logov, ki so pa vezani na potek smiselnosti in tehtnosti medna-družbenih in političnih premikov rodnega prava, smo sedaj prišli do na raznih ravneh, od krajevnih, trenutka prevlade gole sile nad ra-preko vsedržavnih, pa vse tja do zumom. »Nehaj in začnimo po-mednarodnih razpletov. Gre za dej- gajanja« na eni strani - »Nejahte stva in dogodke, ki se vrstijo v in začnimo pogajanja« na drugi obliki vsakodnevnega prištevanja strani; to nas brezizbežno poriva v novih negativnih predznakov med- brezno konflikta, ki bi res lahko lo sivi podlagi, ki se Čedalje bolj na- pridobilo zelo široke, morda sve-giba k Črnemu, pri Čemer se vsak tovne razsežnosti. Jasno je, da je dan znova in znova sprašuješ, ali je pobuda zahodnih zaveznikov sploh smiselno delovati in se trudi- neuspešna. Ni jasno, zakaj nihče ti za uveljavitev tistih idealov in ti- tega noče priznati. Dejstvo je, da stih pogledov, ki so temelj posa-	so obstreljevanja ZRJ res omogoci-
meznikovih izbir za politično an-	la Miloševiču, da dobi enkratno
gažiranje.	priložnost za zedinjenje srbskega
Naraščanje vojne vihre pa je naroda in dokončno rešitev ko-mocan negativen naboj najbrž ok- sovskega vprašanja. To vidimo na repilo do take mere, kot da bi mi TV posnetkih, o tem beremo v ti-postajalo podzavestno jasno, da je sku: ofenziva NATO je sprožila tok dejstev ubral brezizhodno pot. besen pospešek srbskega zatiranja Tako sem nagonsko, ne vem zakaj, nad albanskim narodom na Koso-prebrskal predal svoje nočne orna- vu, zato se mi zdi skrajno lice-rice in v njem našel drobno knjiži- merje sklicevanje na zaščitno co, ki sem jo prebral pred dobrimi funkcijo lovcev in bombnikov, osmimi leti, vsekakor precej Časa	Zdi se, da tega ne vidijo ravno ti-
preden bi se v bivši Jugoslaviji	s ti, ki naj bi ščitili interese kosov-
vnela vojna. Knjižica nosi naslov skega ljudstva, z Italijo na Čelu. Kosovsko vprašanje. Gre za zbor- Gre za svojevrstno besno humani-nik spisov in reportaž, ki jih je v	tarno trdovratnost, v kateri si
letih 1912 - 1914, ko so divjale	Zahod prizadeva poraziti Miloše-
tako imenovane Balkanske vojne, vicev režim za mnogo višjo ceno takrat še mladi Lev DavidoviC človeških življenj. Nekateri cinic-Trockij pošiljal ukrajinskemu no ugotavljajo, da so stotine ti-dnevniku »Kijevskaja Mysl«. soCev beguncev in tisoči žrtev na Branje je presunljivo, ker Ce odmi- obeh straneh cena, ki jo mora Ko-sliš tedanji politični in zgodovin- sovo plačati za avotnomijo (ali za ski okvir, različne takratne nasto- neodvisnost?). Oprostite, Ce si pajoCe državne in politične akterje drznem ravno tako cinično ugo-in dejstvo, da je Trotckij to pisal	tavljati, da Ce je že treba preštevati
pred skoraj devetdesetimi leti, ti je	trupla, potem jih raje preštevam
iz poročanja jasno, da bi izbrane na desetine, kot pa na tisoCe. Na komentarije lahko vključil v brez- dlani je, da prevladuje znotraj brežno morje sedanjega poročanja atlantskega zavezništva logika v zvezi z vojno (mislim, da je voj- bolj in manj enakih, pri tem so sena edini ustrezen izraz za razume- veda ZDA najboj enake, ostali pa vanje tega, kar se dejansko dogaja). izpolnjujejo ukaze in pripravljajo Opisi pristopov, ravnanje, ute- predrojstni pogreb politični teži meljevanja razlogov in vzrokov in vlogi združene Evrope. Ugona-kažejo, da je miselnost na tistih bljanje narodov zaradi pre-podroCjih še vedno ista, tako da bi ganjanja enega samega tirana je jih danes Časnikar lahko mirno stara navada Američanov, ki si uporabil za opisovanje sedanje st- sploh ne postavljajo vmesnih varnosti, ne da bi se bralec zave- vprašanj med sprotnim predal, da Časovno segajo v začetek verjanjem reakcij'-in uspešnosti tega stoletja.	sproženih akcij. Iz toka in morja
To pa pomeni, da sta bili dve	besed, ki v teh dneh kraljujejo na
vojni in nebroj konfliktov popol-	papirju in na ekranih, bi raz-
noma zaman, da je samoupravni mišljanju izpostavil zanimivo socializem prisotna protislovja in ugotovitev Časnikarja Giulietta sovraštva ovil v polivinil formaliz- Chiese, dobrega poznavalca ma in reševanja nacionalnega vzhodnevropskih in ruskih raz-vprašanja z uporabo pripravljenih mer, ki je med neko televizijsko receptov, ampak da v resnici oddajo ugotovil, da kdor je mislil, sploh ni znal, ali ni hotel razviti da bo na tak način spravil Miloše-temeljite vsebinske razprave, ki bi viča na kolena, ni zagrešil le gro-morda pripomogla k drugačnim be strateške in politične napake, gledanjem in pristopom. Sicer gre ampak predvsem ogromno kultur-prav v tem, po mojem, iskati vzrok no napako, kulturno vrzel, ki je za splošen steCaj socialističnih posledica napoznavanja in neu-držav, oz. evropskega vzhodnega poštevanja stvarnosti. Za ZDA je bloka s samoupravno Jugoslavijo to lahko marginalna skrb, saj so vred: prišlo je do trenutka, ko je vedno zelo oddaljene od dogajanj, bilo razvidno, da posredovanja, ki jih povzročajo, za Evropo pa je obrazložitve in analitične obdela- po mojem mnenju to nedopustno ve pojmov kot so socializem in sa- in lahko pogubno. Evropa je v tej moupravljanje, bratstvo in enotno- prekleti zadevi odpovedala na st, sploh ni bilo. In Ce tega ni, Ce je	vsej Črti in ko poslušam suha ci-
vse to le ovitek, ki ničesar ne vse-	nična razpredanja teoretskih stra-
huje, potem je jasno, zakaj so se tegij raznih Luttvvakov, ko zazna-kljub vecdesetletni socialistični vam umirjeno jezno ihto nezmo-izkušnji iz Pandorine skrinjice tljivega gen. Clarka, ko v srepih prihrumeli vetrovi nacionalistiC- pogledih in vedno enakih predelnih sovraštev: vse je potekalo v go razčlenjenih razglabljanjih raz-smislu vztrajanja in vsiljevanja na nih Minnitijev, Bmttijev in Ranie-osnovah puhlega formalizma, ki rijev, ki puščajo brez pravega od-ni posrednik vrednot. Vrednote je govora zelo preprosta ampak sila treba gojiti, jih posredovati, anali- konkretna vprašanja, mi postaja zirati, o njih razpravljati, osvajati, Čedalje bolj jasno, da nas vse to drugače jih ni mogoče metabolizi- nepogrešljivo potiska v ognjene rati kot splošno ozaveščenost in zublje vojne, ki bi lahko vsak tre-sprejemanje v obliki trajnih etic- nutek podivjala in presegla meje nih dobrin.	sedanjega omejenega območja.
Vendar bi nas tovrstna analiza Vnaprejšnjih receptov ni. Edi-zavedla od osrednjega problema - no, kar bi nas lahko še rešilo, bi bi-vojaškem napadu Atlantskega za- la politična oživitev Evrope, ki bi vezništva na Srbijo in strahotnih morala svojega »vrhovnega« za-
veznika prisiliti k molku in obrobno spremljanje in takoj prevzeti diplomatsko pobudo v svoje roke ob takojšnji prekinitvi ognja. To seveda ne bo šlo, ker ZDA tega nočejo in ne bodo dopustile.
Ob navzkrižnem spremljanju raznovrstnih medijev v teh dneh lahko reCem, da Primorski dnevnik kakovostno izstopa po poglobljenosti poročanja. Ne vem, Ce je to zaradi Čustvene navezanosti ali pa morda zaradi skupne slovanske duše, vendar sem lahko v nekaterih komentarjih neposredno na koži zaznal visok strokoven in Človeški pristop do stvari, kar te sili v razmišljanje in ti obenem ponuja nekaj možnih obrazložitev, ki izhajajo iz poznavanje stvarnosti, ki jih mogoče drugi zamolčijo in ki jih iz TV oddaj ne moreš pridobiti, ker deluje naboj posnetkov čustveno premočno in zatira sleherno voljo po razumski obravnavi dogodkov. Ne morem soglašati z oceno o poročanju in tukajšnji levici, ki jo v svoji redni četrtkovi Glosi bralcem ponuja prof. Pirjevec. Najprej o poročanju: veliko raje imam sangviniCno in občuteno poročanje in razpravljanje iz italijanskih televizijskih študijev, kot pa aseptično in neprizadeto anglosaško izvajanje Clarkov in Clintonov, ali pa »neprizadetost« naših rojakov v matični domovini, ki vojno Čutijo kot »nekaj zelo oddaljenega, kot bi se dogajalo na drugem koncu sveta,« kot da bi bilo v tem trenutku najpomembnejše podčrtati svojo (abstraktno) geofizicno oddaljenost od Balkana. Nadalje, kritičen sem do Republike Slovenije, ki je nihče ničesar ne vpraša in sama ponuja svoj zraCni koridor bodočim zahodnim zaveznikom. Ni res, da je tukajšnja ali drugačna levica molčala, ko so Srbi (ampak tudi Hrvati in Muslimani) klali na raznih prizoriščih bivše Jugoslavije, italijanska levica, v prvi vrsti KPI, pa je z bivšim vzhodnim blokom vzpostavila kritičen odnos in se javno distancirala od nekaterih potez mnogo pred padcem berlinskega zidu. Za protiameriško nastrojenost imam dovolj zgodovinskih in aktualnih razlogov (vključno s tem, kar se sedaj dogaja), verjetno vsaj toliko, kolikor jih ima prof. Pirjevec za svojo protisrbsko. Resnica je vedno rezultat delnih pogledov, ki jih vsak prispeva in ki jih je treba upoštevati in spoštovati, zato da se lahko sploh lotimo reševanja sporov. To je ravno to, kar se v tem trenutku ne dogaja. Mimogrede, misli, da bo NATO-v napad na Srbijo odlična priložnost tudi za turške zaveznike, da pohitijo z rešitvijo kurdskega vprašanja, saj so sedaj vsi reflektorji samo nad Srbijo.
Zadnjo polemično ost bi namenil Stranki italijanskih komunistov, ki že od samega začetka vojaškega posega grozi z odstopom svojih ministrov iz vladne večine. Mar bi bilo bolje, ko bi grožnjo uresničili brez stalnih ul-timatumov. Sedaj je jasno, da bi tudi v primeru odstopa ostali v vladni večini, zato da bi »desnica ne prišla na oblast«. Sprašujem se, še vedno, kakšen pomen bi lahko imela ta gesta za italijansko javno mnenje. Sprašujem se, posebno v tem trenutku, glede na italijansko levičarsko tradicijo, v Cern je bistvena razlika med desničarsko ali pa sedanjo levosredinsko vlado. Sprašujem se, zakaj se znotraj levosredinske večine nihče ne sprašuje, kako to, da bi po vec kot treh letih levičarske vlade v primeru volitev avtomatično zmagala desnica. Sprašujem se, zakaj bi morali italijanski vo-lilci podpirati levosredinsko vlado, ki je v bistvenih pojavnih oblikah in dejanjih neposrečena imitacija desne, Ce si lahko pri' voščijo original.
VOJNA / SOLIDARNOST IN POLITIČNA STALIŠČA
KOSOVO / HUMANITARNI KORIDOR
Krepijo se pobude za mir in za pomoč beguncem
»ŠotorišCe je neprimerno, primernejše so bivše vojašnice«
Patriarh Pavle podpira predlog Janeza Pavla II
Izjavo metropolita Pavloviča Poziv za ustavitev akcije Nata
Tudi pri nas se v teh urah vrstijo razne solidarnostne pobude za pomoC nesrečnim beguncem s Kosova, slišati pa je seveda tudi raznovrstna stališča o vojni na tleh Zvezne republike Jugoslavije, nted katerimi prednacijo obsodbe letalskih napadov Nata in hkrati etnične Čistke, ki jo na Kosovu izvaja srbski režim. Tudi o lam je vsekakor slišati različne poudarke.
Vsedržavno združenje brez meja ANOLF je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavilo potrebo, da bi se morale s problematiko beguncev ukvarjati vse italijanske dežele. In torej ne le tiste, Posebno Puglia in FJK, ki so bile do danes v prvi liniji pri sprejemanju pri-bežnikov. ANOLF meni, da je treba beguncem podlagati naprej v Albaniji in v Makedoniji, ki pa ne bosta kos situaciji, zato bodo morale zahodne države nujno sprejeti del teh nesrečnežev. Pri tem se bo morala vlada nujno nasloniti na organizacije prostovoljcev. ANOLF nadalje ugotavlja, da so šoto-risca (kot npr. tisto, ki ga načrtujejo na Božjem Polju) neprimerna za sprejemanje beguncev, bolj primerne so vsekakor nekdanje vojašnice. Za pomoč beguncem je združenje dalo na razpolago t.i. zeleno (brezplačno) telefonsko številko 800-327801.
Na področju humanitarne pomoči prizadetim ljudem velja omeniti pobudo deželne sekcije Unicefa (organizacije OZN za otroke), ki je pristopila v vladno akcijo Arcobaleno. Postni tekoči raCun Uni-
cefa je 7<5(100, telefonska številka pa 06-478091, kjer nudijo vse informacije o pomoči beguncem, ki jo je mogoče izkazati tudi s prispevkih preko kreditnih kartic. PomoC za begunce s Kosova bodo drevi zbirali tudi v kinodvorani Ariston, kjer bodo ob 22.15 predvajali film Renza Arboreja »II pap’occhio«, v katerem igra glavno vlogo Roberto Benigni.
Stranka italijanskih in slovenskih komunistov poziva vso demokratično javnost, naj se brez sektaških stališč odločneje angažira proti napadu na Jugoslavijo in proti etničnemu čiščenju na Kosovu. Tržaška federacija stranke se sklicuje na nedavno stališče strankinega vsedržavnega vodstva in bo naredila vse, da se bo proti letalskim napadom Nata in proti etničnemu čiščenju ustvarila Cim širša in Čimbolj enotna fronta.
Stranka komunistične prenove medtem nadaljuje z javnim protestom proti vojni v Ul. del-le Torri. Na shodu, ki se bo nadaljeval danes ob 16.uri, bodo mimoidočim delili letake proti bombnim napadom na ZRJ in za ureditev sprejemnih centrov za begunce, ki jim je treba brez oklevanj priznati politično zatočišče v Italiji.
Oglasil se je tudi odbor za mir in sožitje, ki ima svoj sedež v Ul.Valdirivo 30 (telefon 0338-2118453, faks 040-637788). Odbor se zavzema za takojšnjo prekinitev letalskih napadov na Srbijo, za konec zatiranja kosovskih Albancev in za dostojni sprejem pribežnikov.
Deset ton moke za nesrečneže
Združenje tržaških pekov je na osnovi nabirke med Članstvom darovalo deset ton moke za kosovske begunce. Vest je sporočila prefektura, ki bo darovano moko preko zbirnega centra v kraju Villafranca pri Veroni poslala v eno izmed begunskih taborišč, ki jih Italija v teh urah postavlja v Albaniji v bližini meje s Kosovom.
Prefektura nadalje javlja, da begunci trenutno najbolj potrebujejo oblačila in odeje. Kdor želi podrobnejše informacije o tem, naj se zglasi pri kabinetu prefekture v vladni palači na Trgu Unita. Najboljše je vsekakor, da ljudje z denarnimi prispevki pomagajo beguncem in to preko vladnih
in nevladnih humanitarnih organizacij, ki jih je, kot znano, nickoliko. Kot znano je italijanska vlada pobudnik človečanske akcije Arcobaleno (poštni tekoči račun št. 867002 - bančni tekoči raCun pri Banca di Roma št. 2500035 CAB 0320 ABI 03002).
V akciji za pomoC beguncem je v prvi osebi angažirana tudi vsedržavna katoliška organizacija Caritas, ki pri nas deluje pod okriljem škofije. Njen postni tekoči raCun je 347013 (na položnici je treba napisati Emer-genza profughi). Denar in oblačila za begunce zbirajo tudi na sedežu Cari-tasa (škofija) v Ul.Cavana 15 vsak dan med 9. in 12.uro.
Pomoč padanske straže sbrskemu Rdečemu križu
Tako imenovana padanska straža zbira v teh dneh humanitarno pomoC, ki jo bo namenila RdeCemu križu Srbije. V Zvezno republiko Jugoslavije bosta v prihodnjih dneh odpotovala dva konvoja (eden skozi Hrvaško, drugi skozi Madžarsko) z zdravih, živili, mlečnimi izdelki za otroke ter tudi z majhno operacijsko sobo, za katero bodo neposredno skrbeli »padanska« zdravniki. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik padanske straže Alfre-do Pollini bodo podobno pomoč namenili tudi Kosovu, za kar pa Čakajo uradna dovoljenja pristojnih teles.
Pollini ni politično komentiral letalskih napadov Nata in tudi ne tragedije kosovskih beguncev. Dejal je, da Padan-ci niso na strani Slobodana Miloševiča in niti na strani kosovskih Albancev, ampak na strani ljudstva, ki trpi. Po njegovem ne gre v tem trenutku zaradi Mi-
loševičevih odgovornosti kriminalizira-ti srbskega naroda, kot ne smemo npr. za Mussolinijev režim naprtiti krivde vsem Italijanom. Padanske prostovoljce bodo spremljali predstavniki »padan-skega rdečega križa« in nekateri Italijani srbskega porekla, ki bodo koristni kot prevajalci.
Pollini je rekel, da bodo pomoC, ki jo zbirajo v glavnem v Venetu in v Lombardiji, direktno izročili RK Srbije, ker ne zaupajo italijanskemu rdečemu križu. Vsega skupaj bo pri tej humarii-tami akciji sodelovalo približno sto ljudi.
Srečanja z novinarji se je udeležil tudi pokrajinski tajnik Severne lige Fabri-zio Belloni. Nato bombardira Srbijo, ker noCe priznati Kosovu samostojnosti, predstavljate si, kaj bodo naredili Američani, ko bomo mi proglasili neodvisno Padanijo, je dejal Belloni.
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle (na sliki) z vsemi škofi močno podpira velikonočni predlog papeža Janeza Pavla h, da bi na Kosovu Cimprej odprli humanitarni koridor za pomoč tamkajšnjim beguncem. To je vCeraj povedal metropolit pravoslavne cerkve za Italijo Janez Pavlovič,- ki je prosil mednarodno skupnost, naj se še bolj odloCno prizadeva za prekinitev bombnih napadov na ZRJ, da bo orožju in bombam sledila govorica diplomacije. Bog miru - je dejal - naj prisluhne molitvam in vztrajnim naporom vsem modrih ljudi.
Voditelj sbrske pravoslavne cerkve Pavle je bil, kot znano, pred kratkim na obisku v Trstu, kjer se je med drugim srečal s tukajšnjim škofom Evgenom Ravi-
gnanijem ter s predstavniki krajevnih oblasti. Tržaška srbska cerkvena skupnost se je že pred Časom javno ogradila od politične usmeritve Slobodana Miloševiča, kar je med obiskom v našem mestu naredil tudi patriarh Pavle, ki je glede vojne na ozemlju ZRJ v stalnem stiku s papežem in z vatikansko diplomacijo. Da je tako priča tudi velika hladnost, s katero je tržaška pravoslavna skupnost sprejela nedavno sporno manifestacijo krajevnih Srbov.
Srbski pravoslavci, podobno kot grški, bodo v nedeljo praznovali svojo veliko noc. Vsi verski obredi v cerkvi Sv. Spiri-dijona (slavnostna maša bo v nedeljo dopoldne) bodo seveda potekali pod močnim vtisom tragičnih dogajanj v Srbiji in na Kosovu.
V GLEDALIŠČU V ISTRSKI ULICI 53
PROJEKT / M. ZACCHIGNA
NOVICE
Večer klasične indijske glasbe
V Trstu se obeta jutri izjemen veCer in-f%ke glasbe. V gledališču v Ul. Is tria 53 j?0 namreč ob 21. uri nastopil indijski ‘lavtist Shashhank Subramaniam, eden 0(f najveCjih izvajalcev indijske klasične glasbe.
Shashank se je rodil leta 1978 v južni ^niji. Oce ga je v rani mladosti seznanil ^ igranjem na preCno bambusovo flavto Nenu), ki mu v Indiji pripisujejo božan-I 6 značilnosti. Shashank je tako kot tri-etni otrok že spoznal in ločeval posebno-vseh 72 modalnih lestvic glasbe iz falskega okrožja ter z veliko lahkoto ^spoznal melodične in ritmične plati jT|ga in tala) staroindijske glasbe. Star je M Sele enajst let, ko je prvič koncertiral v Nrni: koncert v Adelaidu v Avstraliji mu
je odprl nove glasbene možnosti. Sestavil je skupino, ki je igrala klasično indijsko glasbo in s katero je tudi kmalu zatem zaCel snemati plošče in zgoščenke.
V zadnjih letih je koncertiral v ZDA, v Londonu, po Aziji in Avstraliji. V Italiji je prvič nastopil pred tremi leti v kraju Nocera Umbra, kjer mu je prisluhnilo 2 tisoč udeležencev mednarodnega seminarja joge, lani pa je opravil svojo prvo turnejo po Italiji. Jutri bo prvič nastopil v FJK.
Mojstra Shashanka Subramaniama bo tudi tokrat spremljala skupina indijskih glasbenikov, ki bodo izvajali skladbe indijske klasične glasbe na tradicionalnih indijskih glasbilih, kot je na primer mri-dangam, indijski boben iz gline.
Gledališka delavnica o »tržaškem vprašanju«
Kompleksna zgodovina Trsta kot osnova za gledališko delavnico, iz katere naj se porodi predstava: to je projekt tržaškega igralca Maurizia Zacchigne, ki ga drevi tudi zaCenja uresničevati. Maurizio Zacchigna, TržaCan, je kot gledališki igralec dozoreval predvsem v Rimu, kjer se je uveljavil predvsem v bolj avantgardnih krogih. Občasno je nastopal tudi v Trstu, prejšnje poletje je sodeloval pri vec gledaliških projektih, ki so doživeli uspeh pri občinstvu. Po teh izkušnjah, ki so bile posredno vezane na Trst in njegovo kulturo, se je odločil za bolj oseben in tržaško občutno zaznamovan projekt.
Kot je sam podčrtal v krajšem razgovoru, ima projekt vec razsežnosti: v prvi vrsti gre za gledališko delavnico, v kateri bi »ob uCenju« posameznikov do junija pripravili gledališko predstavo, z vsebinskega vidika pa bi bila snov zelo »tržaška«, kar pomeni, da bi se nanašala na zgodovino
mesta in prisotnost več kultur. Za udeležence bi bila obravnava te tematike učna ura tako z zgodovinskega kot tudi gledabškega vidika, zanimivo pa je tudi posredovanje tematike drugim, ki niso Tržačani. Z ozirom na tematiko je Zacchigni še posebej do tega, da bi se v delavnico vključiti tudi slovenski igralci ali »pripravniki« (čeprav je cilj priprava predstave, so udeleženci tečaja lahko tudi ljubiteljski igralci). Prisotnost slovenskega igralca bi, ob izmenjavi pogledov in izkušenj, tudi omogočilo, da bi v predstavi prišla do izraza slovenska beseda.
Kot že reCeno, se delavnica začenja že drevi, in sicer ob 20. uri v Ul. Toti 4, trajala naj bi tri mesece, najprej s tremi srečanji na teden, nato bi vaje postale Se intenzivnejše. Kogar ta izkušnja privlačuje, lahko Maurizia Zac-chigno poklice po telefonu, 040/771349 ali 0347-7216431, lahko pa se tudi kar zglasi v delavnici.
Razstava o simbolih in mitih današnjega sveta
Danes bodo v kulturnem središču Giovanni Millo v Miljah ob 18. uri odprti razstavo o simbolih in mitih današnjega sveta z naslovom »Atlante« f» Atlas«), Razstavo prireja kulturni krožek Jacques Maritain, pri njej pa sodeluleljo slikarji, kiparji in fotografi iz Furlanije-Julijske krtajine, Veneta, Lombardije in Sicilije, in sicer: Giuliano Babuder, Franco Batacchi, VValdes Coen, Lorella Coloni, Enzo Cumbo, Katia Gori, Mario Liperi, Michela Modolo, Vanja Relja, Santorossi in Giuseppe Zop-pi. Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic. Razstavo lepo predstavlja tudi katalog, ki ga je uredil Rastko Samurovic.
Predstavitev videa »Po Kristusovih stopinjah«
Danes bo ob 11. uri na tržaški škofiji v Ul. Cavana 16 tiskovna konferenca za predstavitev nadaljevanke v desetih video kasetah z naslovom »Sulle orme di Cristo« (»Po Kristusovih stopinjah«). Delo je producirala zavarovalnica Generali v sodelovanju z Italijansko škofovsko konferenco, letalsko družbo Alitalia, založbo Paoline ter Christian Information Centra iz Jeruzalema. Nadaljevanka prikazuje Kristusovo življenje in nauk, pa tudi kraje njegovega življenja, izdali pa so jo ob jubilejnem letu 2000.
Pristavimo naj, da bodo deseti del video nadaljevanke z naslovom »La croce e poi...« (»Križ in potem...«) predvajati v predpremieri jutri (8. t.m.) z začetkom ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 v Trstu. Svojo udeležbo je napovedal tudi tržaški škof Evgen Ravignani. Po predvajanju dela je predvidena družabnost.
OBČINA TRST / KRAJEVNI JAVNI PREVOZI
Deželna določila so nesprejemljiva
Župan llly namerava poseči pri vladi
Tržaška občinska uprava je zavzela ostro kritično stališče do nekaterih novih zakonskih določil o krajevnih javnih prevozih, ki jih je minuli mesec odobril deželni svet Furlanije-Julijske krajine. O tem je tekla beseda na tiskovni konferenci, ki sta jo vCeraj opoldne priredila na tržaškem županstvu občinska odbornika za urbanistiko Ondina Bar-duzzi ter za gospodarske zadeve Fabio Neri.
Po oceni tržaških občinskih upraviteljev je novi deželni normativ hudo sporen zlasti v dveh temeljnih točkah. Najprej ni sprejemljivo to, da bi pokrajinske uprave izrekale obvezujoča mnenja o občinskih planih za prevoze, kot je v njem določeno. Poleg tega pa ni sprejemljivo to, da bi neko podjetje smelo konkurirati na javni licitaciji za prevzem samo ene izmed enot krajevnih javnih prevozov, kot je sklenil deželni svet. Bar-
duzzijeva in Neri sta dejala, da namerava župan Illy poseči pri rimski vladi, da bi v skladu s svojimi pristojnostmi zavrnila deželni zakonski normativ vsaj v omenjenih dveh ozirih.
Na tiskovni konferenci sta bila prisotna tudi deželna svetovalca Bruno Zvech (LD) in Cristiano Degano (CPR). Dejala sta, da je marca odobreni zakonski normativ o krajevnih javnih prevozih po-
slabšal deželno zakonodajo na tem področju, zlasti DZ št. 20/1997. Istega mnenja je bil tudi predsednik Tržaškega konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT) Gia-como Bormso.
AICCRE / V PETEK
Posvet o ženskem doprinosu v izvoljenih telesih
Številne poročevalke
Na pobudo deželne sekcije združenja AICCRE bo v petek popoldne posvet o doprinosu žensk k miru in izgradnji Evrope narodov. Srečanja, ki se bo začelo ob 14.30 v hotelu Riviera v Grljanu, se bodo udeležile številne gostje iz Slovenije, Hrvaške, Koroške in FJK. Pri izboru poročevalk je namreč organizator predvsem skušal naglasiti vlogo žensk pri javnem upravljanju, seznam udeleženk je prilicno dolg, vendar zasluži podrobnejšo navedbo.
Na petkovem srečanju bodo nastopile: Gina Fa-san, županja Sacileja, An-tonietta Marucci Vascon, predsednica tržaškega pokrajinskega sveta, Alessan-dra Guerra, deželna svetovalka FJK, Maria Maddale-na Francioso, goriška
NOVICE
Turški tovornjak izgubil stekleni tovor na hitri cesti
Včeraj popoldne je prišlo do nenavadnega incidenta na hitri cesti nad Domjom. Turški tovornjak je namreč izgubil del tovora stekla, ki ga je prevažal iz tržaškega pristanišča v smeri proti Katinari. Nesreča se je pripetila nekaj po 15. uri v bližini izstopa za Ul. Caboto. Očitno je bil tovor slabo naložen ali pa je bila zapornica slabo pritrjena. Dejstvo je, da se je na sicer ne posebno ostrem ovinku s tovornjaka usula na cestišče precejšnja količina stekla ter se pri tem raztreščila. K sreči ni bilo pri tem poškodovano nobeno drugo vozilo. Na kraj incidenta so takoj prispeli miljski karabinjerji in gasilci. Karabinjerji so nemudoma zaprli za promet odsek hitre ceste med izstopoma za Ul. Caboto in za Tovarno velikih motorjev. Gasilci so nato pomagali urediti preostali tovor na kamionu, za očiščenje cestišča pa je poskrbelo podjetje Italspurghi.
Tudi v Trstu pohod »Vivicitta«
To nedeljo (11. t.m.) bo tudi v Trstu kot v drugih 45 mestih po Italiji in 11 mestih drugod po svetu pohod »Vivicitta«. Prireja ga Italijanska zveza šport za vse (UISP), in sicer z namenom, da bi opozorila na potrebo po odpravi ali vsaj omejitvi onesnaženja v mestih. Tudi letos bosta na sporedu pravzaprav dve vzporedni prireditvi, in sicer tekmovalni pohod na 12 kilometrov ter netekmovatni sprehod na 4 kilometre. Start je predviden ob 10.30 na Trgu Zedinjenja Italije. Za podrobnejše informacije se je mogoče obrniti na sedež UISP v Trstu, Trg Duca degli Abmzzi 3, tel. 040/639382.
Prispevki za hišne pomočnice
Deželni sedež zavoda HMPS obvešča, da 10. aprila zapade rok, v katerem je mogoče redno plačati socialne prispevke za hišne pomočnice in pomočnike za prvo tromesečje 1999. Za podrobnejše informacije se je mogoCe obrniti na urade UNPS.
Revizija pokojninske zakonodaje na ljudsko pobudo
Vsedržavno združenje starejših delavcev v podjetjih (ANLA) je izdelalo zakonski predlog na ljudsko pobudo za revizijo sedanje pokojninske zakonodaje. Predlog predvideva ukinitev tistega dela zakona z dne 8.8.1995, ki določa gornjo mejo za uživanje pokojnine umrlega zakonca, ter predlaga, da bi preživeli zakonec v vsakem primeru imel pravico do 60 odstotkov pokojnine pokojnega. Zakonski predlog se nadalje zavzema za avtomatsko višanje pokojnine sorazmerno s stopnjo inflacije ipd. Kdor se s tem zakonskim predlogom strinja, je vabljen, da ga podpiše na občinskih tajništvih oziroma izpostavah.
H POBUDA ARCIRAGAZZI h
Danes v Ludoteki narodov film Full Metal Jacket
V znamenitem filmu Full Metal Jacket je pred kratkem umrli filmski režiser Stanley Kubrick mojstrsko prikazal grozote in nesmisel vojne. V teh dneh, ko smo pod vtisom strahotnih vesti, ki prihajajo z Balkana, se nas prizori iz Kubrickovega filma dotaknejo še z večjo močjo in nas prepojijo s tesnobo in grozo. Film Full Metal Jacket bodo predvajali danes ob 18. uri v Ludoteki narodov v Ul. Co-lautti 3. S tem predvajanjem se pravzaprav začenja niz filmskih prikazov, za katere bo vsako sredo po- • poldne poskrbelo tržaško združenje Arciragazzi. Prav Kubricku bodo poleg današnjega predvajanja posvetili Se tri filme. V sredo, 14. aprila, vedno ob 18. uri, bomo v Ludoteki narodov lahko gledali znameniti film Arancia Meccanica, ki je odločna obsodba nasilja, v sredo, 21. aprila bo na vrsti prav tako znani Kubrickov film Shining, 28. aprila pa bodo predvajali 2001 odissea nello spazio. V sredo, 5. maja bo na vrsti Scottov film Blade Runner, 12. maja pa Bressonov II quinto elemento.
občinska odbornica, Isa-bella Flego, predsednica obalne skupnosti Italijanov, Lidia Delton, županja Vodnjana, Monika Kohl Kirchir, podžupanja Beljaka, Karim Wiese-mann, nemška predstavnica v evropskem parlamentu, Gabriella Venezia, funkcionarka ministrstva za enake možnosti, Grazia Vendrame, svetovalka za enake možnosti v FJK in Ester Pacor za ZZI-UDI, posegli bosta še Etta Cari-gnani, predsednica združenja AJDDA za FJK in Daniela Berardi, za združenje obrtnic, zaključke pa bo povzela Fausta Cecchini, podpredsednica komisije izvoljenih žensk v okviru združenja, ki posvet organizira.
Kot v posebnem sporočilu naglasa Anna Pic-cioni, članica deželnega vodstva AICCRE, je osnovni namen posveta osvetliti vlogo žensk v raznih voljenih telesih s posebnim ozirom na evropska. Organizatorke in udeleženke pa se pri tem ne nameravajo sklicevati samo na uresničevanje enakih možnosti, temveč predvsem dokazati, kako koristno in nujno je, da so ženske izvoljene. Tematika miru, ki je stalnica v razpravah o ženski udeležbi v politični areni, pa se tokrat nujno navezuje na izredno kritičen položaj na Kosovu in na tragično usodo, ki se v zadnjem obdobju vsiljuje kosovskim Albancem.
Petkov posvet bo uvedla Anna Piccioni, predvideni pa so pozdravi pokroviteljev, se pravi Antonia Martinija za deželni svet FJK, Renza Codarina za tržaško pokrajino in Illyja za tržaško občino.
r PROSVETNI DOM / V SOBOTO n
Fotografska razstava na temo kruha
Sod sodelovanja med SKD Tabor in judovskimi društvi
V soboto, 10. aprila, se nam v Prosvetnem domu na Opčinah obeta nekoliko drugačen večer. Ob 20.30 bo namreč odprtje razstave posnetkov izraelske fotografinje Varde Po-lak-Sahm, ki ji je uspelo ujeti trenutke iz vsakdanjosti, vezane na kruh. Razstava, ki nosi pomenljiv naslov Samo od kruha, je sad sodelovanja Kulturnega društva Tabor z Opčin s Tržaškimi judovskimi kulturnimi društvi in pod pokroviteljstvom izraelskega veleposlaništva pri Sveti stolici. Nekaj uvodnih misli bo na odprtju razstave podal tudi nadrabin tržaške judovske skupnosti dr. Umberto Piperno, pevski zbor KodeS Vehol Group (v hebrejščini: »Sveto in posvetno«), ki ga vodi Marco Pod-da, pa bo popeljal navzoče občinstvo v judovski glasbeni svet.
VeCer se bo sklenil s prigrizkom, vendar drugačnim od običajnih zakusk, saj bo v skladu s strogimi judovskimi normami o prehrani. Pokusili bomo lahko kruh (pitot in halotj, sir in vino, sicer vse proizvedeno v naših krajih, a pod strogim nadzorstvom tržaškega nadrabina.
Varda Polak-Sahm se je rodila 1953 v Jeruzalemu. Diplomirala je iz gledališča, umetnosti in folklore, nato se je posvetila študiju fotografije. Njena dokumentacija pozla-Cenja kupole jeruza-
lemskega muslimanskega hrama na Pečini je bila gradivo za poseben album, ki ga je izraelski minister Rabin poklonil jordanskemu suverenu Huseinu ob njunem prvem uradnem snidenju leta 1994. Od 1992 se Po-lak-Sahmova pojavlja na skupinskih in samostojnih razstavah tako v Izraelu kot v tujini (Turin, Rim, Gorica, Deutsches Brot-museum v Ulmu idr.). Leta 1996 ji je Jordansko fotografsko društvo podelilo srebrno odličje mednarodne nagrade »Mir na svetu«.
Njeno razstavo posnetkov na temo kruha bi lahko označili za ekumensko, saj je sporočilo, ki veje z nje, obenem enostavno in globoko: Konec koncev si nismo drug drugemu tako narazen kljub razlikam v naših kulturah, jezikih, verskih prepričanjih. Se zlasti v teh tragičnih urah, zaradi dogodkov nedaleč od nas, naj bo dobrodošla ta fotografska razstava, posvečena kruhu: krščanskemu, judovskemu, muslimanskemu. Kajti ko ponudiš svojemu bližnjemu kruha, mu ponudiš mir; ponudiš najboljšo plat človeka.
In to bo tudi dragocena priložnost, da bi se oba svetova, slovenski in judovski, bolje spoznala.
Razstava bo odprta do 19. t. m. z urnikom: ob delavnikih od 16. do 20. ure.
F.F.
Levi demokrati o pravici do študija v deželi FJK
Stranka Levih demokratov prireja danes ob 18. uri v Trstu, Ul. San Spiridione 7 javno srečanje na temo: »Pravica do študija v deželi Furlaniji Julijski krajini«.
Srečanja se bodo udeležili deželni, pokrajinski in občinski svetovalci LD, predstavniki deželnega vodstva sindikata CGIL, predstavniki deželnih študentskih gibanj ter predstavniki raznih organizacij, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko.
Pobuda spada v okvir političnih namenov vodstva LD, ki se želi aktivno soočati z različnimi družbenimi subjekti in skupno z njimi izoblikovati konkretne predloge za reorganizacijo deželnega šolstva, tudi upoštevajoč nove zakonodajne pristojnosti deželne uprave na vzgojno-izobraževalnem področju.
_________DOLINA / PRIPRAVE NA MAJSKO PRAZNOVANJE______________________
Izvolitev župana in županje za Majenco ’99
Dolinski fantovski bo načeloval Mitja Lovriha, dekliški pa Tatjana Canziani
Pred nedavnim se je pomlad zaCela na koledarju, v naravi je sploh vidno splošno prebujanje, predvsem pa se novi letni cas kaze v vsakdanjem življenju s prvimi pripravami na spomladanske običaje. V Bregu se namreč že dober mesec dni predvsem mladi redno srečujejo za oblikovanje letošnjih majskih obredov. V Dolini je Majenca takorekoc že v zraku: Čeprav Se zelo nelahko, je Čutiti prve znake »premikanja«, ki vsako leto spremljajo ta Cas. Na prvi fantovski in dekliški uri je bil izvoljen novi »Z’p’n«: delu odbora tako naCeljuje Mitja Lovriha. Prejšnji teden pa je bila na vrsti že druga »ura«, ko so se dolinski fantje in dekleta zbrali za določitev predstavnice t.i. nežnega spola: med prisotnimi je bila tako izbrana Tatjana Canziani.
Sicer so se ob rednih tedenskih sestankih odbora
v tem Času zvrstili tudi srečanje s krajevno upravo, saj je ob Majenci tudi občinska razstava vin, sestanek s predstavniki vseh vaških organizacij in pa večer, posveCen pogovoru z vsemi vaščani in vascankami.
Letos bomo Majenco praznovali okrog ne-
delje, 9. maja: pred tem dnem se bodo že od srede tedna v Dolini začele vrstiti razne spremne pobude, splošno kulturnega značaja. V pripravi je običajna razstavna ponudba, ki bo letos še posebno razširjena na krajevno šolsko stvarnost. Poleg tega pa se bodo
zvrstile še druge prilog' nosti za srečanje z aktualnimi temami.
Poleg dolinskega praZ nika bodo seveda ob pr vem maju zaživele S® druge breške vasi: tako bo tudi letos na tem ko11^ cu slovenske zemlje rma^ dostno, sveže in zato tu di nadvse prijetno! (dam
POBUDA SK IN ODBORA ZA STADION 1. MAJA
V nedeljo solidarnostna prireditev na Stadionu za pomoč žrtvam vojne
K sodelovanju vabljena vsa društva
Vesti in slike iz Balkanov, ki nam jih ponujajo časopisje, radio in televizija so iz dneva v dan bolj grozljive. Slovenski klub se je zato v sodelovanju z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maja odločil, da stopi v akcijo in vsaj s svojimi skromnimi močmi priskoči na pomoč vsem tistim nesrečnežem, ki jih je zajel val vojne.
V ta namen prireja Slovenski klub dobrodelno prireditev, izkupiček katere bo namenjen vsem žrtvam vojne. Prireditev bo predvidoma v nedeljo, 11. aprila ob 18. uri na Stadionu 1. maja.
K sodelovanju so vabljena vsa naša društva, pevski zbori, ansambli narodno-zabavne glasbe, rock-skupine, recitatorji, kaba-retisti, čarodeji...skratka vsakdo, ki bi rad sodeloval in tako pripomogel k večjemu uspehu Večera. Kdor želi se lahko prijavi pri Darii Betocchi (040/ 948080), Sari Sternad (040/ 313579) in Poljanki Dolhar
(040/44171) najkasneje do danes, 7. aprila.
Na nedeljski prireditvi bo tudi možno oddati vsa tista oblačila, ki neuporabljena visijo po naSih omarah in podstrešjih ter prehrambene izdelke. Slovenski klub se zavezuje, da bo vso nabrano hrano, obleke in denar oddal tistemu, ki jih bo najbolj potreboval; prizadeval si bo, da bodo sredstva prišla res v roke žrtvam vojne, ne glede na njihovo narodno in versko pripadnost.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
7. aprila 1999
KAJETAN
ni Benito Dainese, 93-letna Giustina Paoletti, 76-letni Elisa Camerino.
I ' LEKARNE
Sonce vzide ob 6.35 in ^atone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.05 - Luna vzide ob bOo in zatone ob 10.28
Jutri, ČETRTEK,
8. aprila 1999
MODEST
VREME VČERAJ OB 12.
ki: temperatura zraka 15,6 Popinje, zračni tlak 1029 ustaljen, brezvetrje, vla-§a 8l-odstotna, nebo jasno, tI'°rje mirno, temperatura diorja 11,8 stopinje.
Rojstva in smrti
, Rodili so se: Lorenzo Ca-fjgliego, Davide Tonut, Na-nlia Poti, Matilda Torcello, tefania Capponi, Alessio Vobattista, Luca Dellavalle, Vttrora Canciani, Aliče Gla->13.
h Umrli so: 48-letna Hilda reznik, 85-letni Nerone De 3ili, 79-letni Adriano Mo-85-letni Livio Bean, 92-etni Mario Lovriha, 74-let-* Francesco Della Picca, , d-letna Renata Balbi, 86-je9ii Rodolfo Ostrouska, 78-ebii Bruno Nardin, 85-let-a Natalia Ferluga, 101-let-a Perlina Panzieri, 67-letna j>ita Bonadei, 79-letna v>Ra Hrvatin, 78-letna El->a Svardi, 85-letna Angela dira, 90-letna Regina Ponudi, 75-letna Maria Tre-• R dl, 87-letna Elda Penso, >Tetni Mario De Vescovi, '*etni Elio Ciriello, 76-let-
Od ponedeljka, 6., do sobote, 10. aprila 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 040 828428), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Sesljan (tel. 040 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 040 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
OBVESTILO IZLETNIKOM V EGIPT
Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Egipt od 18. do 25. aprila prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine in 35.000 lir za egipčanski vizum v PON€D€U€K, 12. aprila med 9. in 13. uro v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Potovalni urad l_J RO R/V
obvešča cenjene stranke, da od 1 5.04.1999 bo ob MRTKIH veljal nov urnik
Na
NO STOP od 9.00 do 19.00
razpolago Vam je katalog za počitnice v Sredo-,ernlju z odhodom z ljubljanskega letališča oz. z avto-Usnim prevozom od Trsta do Brnika.
Vabimo Vas tudi v Radence ali v Rogaško slatino - te-enska bivanja po ugodnih cenah in z avtobusnim pre-°Zom.
fl1 Prvomajske praznike so še prosta mesta na izletih za Cres, otok Rab in Gorenjsko z obiskom parka rboretum ob cvetenju tulipanov.
Za rezervacije in informacije Vas pričakujemo v .	Ul. Milano, 20 - tel. 040/631300
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 040 631304).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
B________________IZLETI
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23. 6. do 3. 7., v PoreCu (Matera-da) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1. 7. do 19. 7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072.
KINO
ARISTON -	15.30,
17.45, 20.00 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes; Ob 22.15 »II pap’occhio« r. Renzo Arbo-re, i. Roberto Benigni.
EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.10 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner, Paul Nevvman, Robin VVright Perm.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.20, 20.10, 22.00 »Padrona del suo destino«, i. Catherine McCormack, Rufus Sevvell.
AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In fondo al cuore«, i. Mi-chelle Pfeiffer.
GIOTTO MULTISALA 1
(Ulica Giotto 8) - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA 2
- 16.00, 18.50, 21.45 »Salva-te il sol dat o Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II cielo in una stanza«, r. Carlo Vanzina.
NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La farne e la sete« r. - i. Antonio Albanese.
NAZIONALE 3 -16.30 »I Rubacchiotti«, i. John Goodman; 18.15, 20.15, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose molto cattive«, i. Cameron Diaz, Christian Slater. Prepovedan mladini pod 14. letom.
JVUGNON - 16.00 - 22.00 »Intimi tradimenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30 »Babe va in citta« Produkcija Di-sney; 18.30, 20.15, 22.10 »Ballando a Lughnasa«, i. Maryl Streep.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Terminus Pa-radis«, r. Lucian Pintilie.
M PRIREDITVE
SLOVENSKI KLUB prireja DOBRODELNO PRIREDITEV, izkupiček katere bo namenjen vsem žrtvam vojne. Prireditev bo predvidoma v nedeljo, 11. aprila ob 18. uri na Stadionu 1. maja. K sodelovanju so vabljena vsa naša društva, pevski zbori, ansambli narodnozabavne glasbe, rock skupine, recitatorji, kabaretisti, Čarodeji... skratka vsakdo, ki bi rad sodeloval in tako pripomogel k večjemu uspehu veCera. Prijavite se lahko pri Darii Betocchi (040-948080), Sari Sternad (040-313579) in Poljanki Dolhar (040-44171) najkasneje do srede, 7. aprila. Prijavite se Cim bolj številni!
PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA v sodelovanju s SKD V. VODNIK prireja SPOMLADANSKI KONCERT, v soboto, 10. aprila ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Sodelujejo glasbeni trio in gojenci glasbene šole. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine, Prosvetni dom in Tržaška judovska kulturna društva v sodelovanju z izraelskim prestavništvom pri Sv. Stolici vabijo v soboto, 10. aprila 1999 ob 20.45 na odprtje fotografske razstave Varde Polak Sahm. Naslov razstave Samo od kruha. Na večeru sodeluje Kodeš Vehol group pod vodstvom Marca Podde. Vabljeni!
PROSVETNI DOM NA
OPČINAH - v nedeljo, 11. aprila ob 18. uri bo 2. koncert pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj. Nastopa violinistka Anja Bukovec s programom J. S. Bacha in C. Saint-Saensa. V drugem delu pa se bo predstavila pianistka Miona Babič s skladbi Chopina.
STRANKA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH KOMUNISTOV
vabi na javno
RAZPRAVO 0 VOJNI NA BALKANU
Uvodna beseda: STOJAN SPETIČ
V petek, 9. aprila ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 14. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, predavanje in predvajanje filmov Aljoše Žerjala, ki obravnavajo preteklost Jugoslavije. Vljudno vabljeni!
OBVESTILA
SLOVENSKI KLUB prireja DOBRODELNO PRIREDITEV. izkupiček katere bo namenjen vsem žrtvam vojne. Prireditev bo predvidoma v nedeljo, 11. aprila ob 18. uri na Stadionu 1. maja. K sodelovanju so vabljena vsa naša društva, pevski zbori, ansambli narodnozabavne glasbe, rock skupine, recitatorji, kabaretisti, Čarodeji... skratka vsakdo, ki bi rad sodeloval in tako pripomogel k večjemu uspehu veCera. Prijavite se lahko pri Darii Betocchi (040-948080), Sari Sternad (040-313579) in Poljanki Dolhar (040-44171) najkasneje do srede, 7. aprila. Prijavite se Cim bolj številni!
DEVINSKO-NABREZIN-SKA OBČINSKA ZVEZA in SVETOVALSKA SKUPINA LEVIH DEMOKRATOV prirejata javno srečanje, na katerem bo strankin pokrajinski tajnik Stellio Spa-daro spregovoril o kosovski krizi ter obrazložil stališče stranke do tega vprašanja. Srečanje bo v Četrtek, 8. aprila ob 17.30 v občinskem sedežu Levih demokratov, na nabrežinskem glavnem trgu. Vabljeni!
PD MACKOLJE prireja srečanje na temo Danes aktualni Anton Martina Slomšek. Večer bo vodil g. Dušan Jakomin. Vabljeni jutri, v Četrtek, 8. aprila ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkolje.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na SPOMLADANSKI PLES, ki ga jutri, v Četrtek, 8. aprila, organizira ZKS v Festivalni dvorani (za Gospodarskim razstaviščem) v Ljubljani. Igral bo Avia band. Vstopnice v predprodaji (po ugodnejši ceni) dobite v uradu Slovenske prosvete, v Ul. Donizetti, 3.
SKD VIGRED vabi v petek, 9. aprila ob 20.30 v prostore Osnovne šole Stanko Gruden v Sempo-laju na ogled veseloigre »An lep spomin in tudi...« v izvedbi Dramske skupine iz Boršta in Zabrežca. Rezija Ingrid Verk.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE organizira avtobusni prevoz na vsedržavno manifestacijo za mir, ki bo v Rimu v soboto, 10. aprila. Informacije in vpisovanje na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Ta-rabocchia 3, tel. St. 040-639109.
SK BRDINA vabi vse elane in prijatelje na družabni večer in nagrajevanje ob zaključku sezone, ki bo v Domu Brdina, v soboto, 10. aprila ob 20.30. Vabljeni!
ŽUPNIJA NABREŽINA: do nedelje, 11. aprila bo v župnijski dvorani XX. VELIKONOČNA RAZSTAVA.
Veliko število (450) na roko obarvanih pirhov, delo mladine, odraslih in umetnikov iz domačih in tujih krajev, pa tudi lepe barvane slike (olje), delo priznane domačinke Barranco. Razstava bo odprta vsak dan popoldne in zvečer. Vabljeni vsi!
SK DEVIN organizira v nedeljo, 11. aprila XIII. že tradicionalni pohod iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno z društvenimi kombiji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 12.
aprila, na svečano podelitev literarne nagrade Vstajenje Živi Gruden in Milanu Gre-
gu, avtorjema fotografske monografije Beneška Slovenija. Nagrado bodo podelili v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 ob 20.30. Vljudno vabljeni!
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA vabi
VSE ženske, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kmetijstvom, da se udeležijo ustanovnega sestanka v torek, 13. aprila 1999 ob 20. uri v nabrežinski knjižnici.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vabi ela-
ne, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 13. aprila 1999 ob 8. uri, in v drugem sklicanju v sredo, 14. aprila 1999 ob 20.30 v Društveni gostilni na Opčinah, Ul. Alpini 18. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, volitve in razno.
SZ BOR in KD ŠKAM-
PERLE organizirata PRVI PRAZNIK POMLADI, v soboto, 17. aprila od 20. do 1. ure z večerjo in plesom. Za glasbo bodo poskrbeli Gior-gio, VValter in Dorjana. Med večerom bomo poskrbeli za zabavo s tombolo. Obiskale nas bodo prikupne plesalke skupine Show chance. Rezervacije sprejemamo do četrtka, 15. aprila v uradu od 9. do 15. ure ali pa v društvenem baru od 12. ure dalje. Tel.: urad 040-51377, bar
040-566137.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
BLIZU SEŽANE prodam veliko kmečko hišo z gospodarskim poslopjem. Tel. št. 00386-67-64654.
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:	x i
od ponedeljka do petka	od 10. do 15. ure,
ob sobotah	od 10. do 13. ure
V V		y 	J
IZGUBIL se je mali sivo-beli husky. Kdor ga najde naj poklice na tel. št. 040-228924 ali 0347-0466075. Dobitniku nagrada.
PRODAM samostojno hišo na Krasu, 180 kv. m in 440 kv. m vrta. Klicati na št.
040-567876.
PRODAM metalno-zelen BMVV 318 I coupe, letnik ’87 v zelo dobrem stanju. Revizija opravljena do oktobra leta 2000. Podarim 4 kolesa z zimskimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. 0481-82353 v večernih urah ali 0347-1516964.
V SESLJANU se je izgubil Crno-bel muc, ki šepa na zadnjo tačko in nosi ovratnico. Tel. 040-567876.
UNIVERZITETNA ŠTU-
DENTKA nudi lekcije iz matematike in fizike. Tel. 040-226539, ob uri obedov.
PRODAM belo in Črno vino po ugodni ceni. Tel. 040-225115.
V ROJANU oddam v najem stanovanje 40 kv.m. Tel. 040-814225, ob uri obedov.
PODARIM Češpljeve sadike. Tel. 040-575145 v večernih urah.
LESTVE primerne za spomladanska dela v sadovnjaku prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390.
OSMICO ima odprto Frandoli v Sli vnem št. 25.
OSMICO je odprl Edvard Tul, MaCkolje, Krizpot 121. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO je doprl Stubelj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Milic, Veliki Repen 49. Toplo vabljeni!
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM je
odprl Milic v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM Ži-
vec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279.
KMEČKI TURIZEM
Ostrouska, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in An-tonella se priporočata za obisk.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti moža in oCeta Branka Giallija darujeta Ana in Cvetka
100.000	lir za Aned in
50.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V spomin na Svetka Spetiča in Milivoja Grmeka daruje družina Dagri 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
t
Dne 3. t. m. nas je zapustil naš dragi oCe
Mario Lovriha
Žalostno vest sporočajo
sin Giordano in hci Elvira
Pogreb bo jutri, v četrtek, 8. aprila ob 9.40 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga.
Trst, 7. aprila 1999
Ob boleči izgubi očeta Alojza Prašlja izrekamo svojemu podpredsedniku in družini iskreno sožalje
TPK Sirena
Ob izgubi drage mame in stare mame izrekamo Tinetu in Tomotu Krašovcu nase občuteno sožalje
gojenci in kolegi Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel Trst
BORIS PAHOR - POGLED IZ JAMBOROVEGA KOŠA
SAZU / DVE DOMOVINI
Zanimiv izbor esejev, člankov in govorov
Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba
Ob stoletnici Louisa Adamiča
V reviji vrsta zanimivih člankov
Boris Pahor. Književnost, narod in ideologija. Pa relacije med temi tremi pojmi. Ob pisateljevi 85-letnici rojstva in po petdesetih letih od izida prve njegove knjige je pri Goriški Mohorjevi izšlel zbornik Pogled z jamborovega koša.
Izbor esejev in člankov zajema že iz zgodovine -pa naj avtor ne zameri netaktnega podčrtovanja njegovih Častitljivih let. Sidro, pomlad 1953. Kaj naj bi bilo to drugega kot zgodovinski spomin na obdobje, ki ga vse prepogosto obravnavamo le bežno. Predaleč nam je, da bi bilo aktualno, preblizu, da bi sodilo k pouku zgodovine. V Pahorjevem delu je opaziti kontinuiteto med temami, ki so se skozi petdesetletje razvijale in nadragrajevale, niso se pa izneverile svojemu bistvu.
"Če pa smo zvesti svojemu človeku in jeziku, zato Se nismo Šovinisti. Šovinist je kdor prezira, ne tisti, ki zahteva spoštovanje in se brani pred potujčevanjem. Prava intemacio-nalnost pa je samo tista, ki ne prinaša mlačnosti do materinega jezika." Sidro, pomlad 1953. Spet datum in kraj, ki gornjim besedam dajeta težo in vrednost, ki bi ju sicer ne imele. Le kdo bi se danes še obregnil ob Človeka, ki s tolikšnim Čustvenim zanosom govori o Šovinizmu in "pravi" intemacionalnosti? Le kako je bilo o tem govoriti takrat, davnega leta 1953, ko je bila hladna vojna v Tržaškem zalivu hladnejša kot drugod?
Pahorjevi spisi, zbrani v tem zborniku (pa tudi drugi, ki jih tu žal ni, ker so morda po presoji urednika
leposlovni in manj izrazito esejistični), so spisi hladne vojne. So spisi vojne, predvsem. Čeprav so nastali v povojnem obdobju, ki naj bi veljalo za graditeljsko in so ga kot tako tudi Številni doživljali, ne izžarevajo tega povojnega navdušenja. Nasprotno. So temna stran meseca. Kajti mesec ima temno stran tudi takrat, ko je na pogled najbolj svetel. In vsak mesec ima svojo temno plat. Kdor o tem piSe in razmišlja, seveda nima lahkega dela in življenja.
Politična misel na eni strani, kulturna na drugi. Za političnega misleca je pisati o kulturi najbrž težko - vsaj tako težko, kot je kulturniku opisati o politiki. Pri Pahorju je opaziti oboje. Kako recimo pisati o Kocbeku in lotiti politko od umetnosti? Pa Se pred tem: zakaj naj bi bilo nujno lotiti ti dve komponenti
Človekovega duha? Naše stoletje je bilo stoletje intelektualcev, ki se trudili, da bi tvorno posegali v politično življenje. Bilo pa je tudi stoletje politikov, ki so se (z veliko bolj klavrnimi rezultati) trudili, da bi posegali v umetnost, znanost, kulturo. Sled teh svetovnih premikov je zaznati tudi v Pahorjevem pisanju. Med stalnicami (prej smo omenili narod) gre znotraj Pahorjevih "odzivov na kulturno dogajanje" nedvomno izpostaviti človeka. Človeka in človeštvo, oboje. Posameznika in skupnost:
"In zdi se mi zelo koristno podrCrtati, kako se je ta laično usmerjena osebnost uporno in skoraj trmasto zavzemala za etične konstante, kot jih naziva, in odklanjala vse, kar je nasprotno cloveCanstvu, Človekovemu dostojanstvu."
Nekdo mi je pred Časom
rekel, da je Boris Pahor človek, ki je zamejec in svetovljan obenem. Ko takole razmišlja b človeku in novem humanizmu, je očitno svetovljan. O zamej-skosti pa naslednje:
"Nedvomno idejno močnejši in premočrten je katoliški center, ki pa se tudi hrani z emigrantskimi dotoki (...) ki sanja o diktaturi klera in ki je zelo blizu ekstremističnim načrtom italijanske Katoliške akcije. Oboževanje Španskega sa-modrStva in inkvizicijskih metod."
"A da je bilo tako zgolj svetovnonazorsko načrtovanje matičnega vodstva zgrešeno, je najbolje dokazala resolucija Informbi-roja, ko so se komunistične vrste pri nas razklale na dvoje (...)"
Tako branje kvari veselje mnogih, ki se vanj podajo. A tudi kdor se z napisanim ne strinja (teh je najbrž mnogo), ne more tem vrsticam oporekati mlačnosti, tudi malodušja ne. Lahko nek pesimizem, to že. Kako o Borisu Pahorju napisati, da je pesimist? Hm. Ob določenih pojavih, ob določenih temah, ob določenih vprašanjih, ki se tu Človeku porajajo, kako ne biti pesimist? Kako ne videti, katere so zle silnice, ki delujejo na tem območju? Nekaj hujšega od vsakršnega totalitarizma. Nekaj, kar je preživelo revolucijo in kominform in padec berlinskega zidu in propad Jugoslavije. Pravi avtor: "Ljudje so brez prave vere (...) Zato plovemo proti toku. Proti toku v vsakem pogledu. Proti apatiji ljudi - to je prvo."
Matejka Grgič
______________LJUBLJANA / JUTRI V MGL_____________
Premiera Fojevega Burkaškega misterija
O predstavi je bil govor na novinarski konferenci, naslednjo sredo pa bo debata
Mestno gledališče ljubljansko prvič v zgodovini profesionalnega teatra na Slovenskem postavlja na oder Burkaški misterij italijanskega dramatika in glumača Daria Foja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 1997. O tej repertoarni pobudi in utvarjalnih dilemah so pred premiero - ta Četrtek, 8. aprila - skupaj z direktorjem gledališča Borisom Kobalom spregovorih prevajalec besedila Sergej Verč, režiser Matjaž Latin in dramaturg Igor Lampret. V Burkaškem misteriju nastopa šest igralcev - "nastopačev, glumačev, ble-ferjev", kot ustvarjalca giba in nastopaških veštin pa sta k predstavi pomembno prispevala umetniški par Natalija in Ravil Soultanov, diplomanta cirkuške akademije.
Jeseni leta 1997 je imelo dela Daria Foja na repertoarju 400 gledališč po vsem svetu. Burkaški misterij (Mistero buffo) je Fojeva najuspešnejša predstava, nastajala je kar poldrugo desetletje. Navdih zanjo naj bi nobelovec dobil med drugim v Škofjeloškem pasijonu, ki ga je videl leta 1964 v izvedbi slovenskega gledališča iz Trsta. V njem Fo opozarja na svetohlinstvo in korupcijo oblasti, Cerkve in vsakršne avtoritete. Po Kobalovih besedah besedilo, ki ga je Fo z leti sproti dopolnjeval
in spreminjal, najpogosteje pa v obliki monološke predstave izvajal bodisi sam ah skupaj s soprogo igralko Franco Rame, lahko povzroči "hude preglavice", Ce bi na njegovi podlagi hote-li narediti predstavo kakršne so neponovljive Fojeve interpretacije. Njegove bodice gledalcu sporoča burkež, ki ima nalogo, da sesuva oblast. Zanj si je Fo izmislil posebni jezik - mešanico več narečij -, ki pripoveduje, ne da bi (izrecno) povedal. Avtorji predstave so se odločili za izbor iz Fojevih besedil, ki lahko spregovorijo tudi slovenskemu občinstvu.
Boris Kobal se je pred premiero distanciral, rekoC, da se bo "mogoCe kdo obregnil ob tematiko", da pa predstava do vere "ni niti malo žaljiva", biča le zlorabo vere s strani institucij, pa najsi bo to Cerkev, Partija ah pa kaka druga institucija.
Osrednji lik predstave je burkež, osrednja pripoved se vrti okrog Čudeža. Kot je dejal sam Fo, so vse njegove zgodbe povezane s svetim, misterij v ožjem pomenu besede pa z velikimi temami o Čudežih, o religioznih mitih ljudske cerkve. Pojem misterij (skrivnostni obred oziroma skrivnost) izhaja iz antike, v srednjem veku so jih uprizarjali po veC dni s pripovedovalcem, ki
je povezoval posamezne epizode.
O naCinu uprizarjanja misterijev pričajo občasne cerkvene prepovedi uprizarjanj, piše dramaturg Igor Lampret. Notranja dialektika misterijev je bila zgodovina sveta kot veCno razhajanje med dobrim in zlim, rajem in peklom. Nemalokrat je šlo za pre-pesnjevanje celotnega Svetega pisma.
Režiserja Matjaža Latina je, kot je povedal, najprej "fasciniral" Fo kot igralec. Ko se je poglobil v njegovo poetiko, je prišel do spoznanja, da Burkaškega misterija ni moč uprizarjati monološko niti v obliki posnemanja Foja. Nastala je dialoška predstava, za katero je bistvenega pomena "pristnost", medtem ko ji akademizem lahko le škoduje.
O Fojevi satiri in satiri v slovenskem gledališču bo ob premieri Burkaškega misterija tekla beseda tudi na pogovoru z naslovom Kdo se boji Daria Foja - ali morda tisti, ki se noCejo zazreti v zrcalo?, in sicer v knjigami Vale Novak v sredo, 14. aprila, ob 19.30. Udeležbo napovedujejo komediograf in direktor MGL Boris Kobal, režiser predstave Matjaž Latin, dramaturg Igor Lampret, publicistka in prevajalka iz Trsta Bogomila Kravos ter urednica gledališkega lista v MGL Ira Ratej. (STA)
V minulem letu je poteklo sto let, odkar se je na Dolenjskem rodil sloven-sko-ameriški pisatelj Louis Adamič. Malo pred izbruhom prve svetovne vojne se je kot štirinajstleten kmečki fant podal "Cez lužo" v širni ameriški svet, ki je že dolgo buril njegovo mladostniško domišljijo in v katerem je potešil svojo neizmerno radovednost za družbeno dogajanje v tej multikulturni in, kot je sam pravil, človeški jun-gli podobni stvarnosti. V tridesetih letih je, sredi naj večjih vladnih naporov za pretopitev milijonske priseljenske množice iz vseh koncev sveta v povsem nov, idealen ameriški narod, zaslovel kot socialno angažiran pisatelj in začetnik t.i. etničnih študij. Hkrati pa je s knjigo "The Native‘s Retum", v kateri je opisal ponovno odkrivanje svoje stare domovine, ki jo je po 19 letih obiskal leta 1932, prodrl tudi kot izvedenec za balkansko stvarnost. Dogajanju na tem delu sveta se je posvetil zlasti med in po drugi svetovni vojni, ko se je zavzemal za zbliževanje ZDA s Titovo Jugoslavijo. Zaradi te dejavnosti je nazadnje 1951. leta zagonetno izgubil življenje pod streli še danes neznane ubijalske roke.
Adamičevemu stotemu jubileju je posvečena tudi deveta številka revije Dve domovini / Two Homelands, ki jo izdaja Inštitut za slovensko izseljenstvo pri SAZU. Prinaša nam šest izvirnih prispevkov, ki osvetljujejo oziroma dopolnjujejo nekatere aspekte sicer že vsestransko dobro preučenega Adamičevega lika. R. Svent razmišlja o pomenu korespondence in dnevniških zapisov za pravilno razumevanje osebnosti intelektualcev. Ustavlja se ob nekaterih primerkih tovrstnega gradiva, ki razodevajo politične poglede mladega Adamiča, pisateljevo dokaj antipatično razmerje z E. Kocbekom, refleksije Adamičevega osnovnošolskega učitelja o razlogih pisateljevega obiska jugoslovanske domovine leta 1949 ter bolečino vidnega slovenskega predstavnika v ZDA ob vesti o Adamičevi nasilni smrti. Zelo zanimiv in mestoma pretresljiv je prispevek Adamičevega nečaka Tineta Kurenta o njegovem odnosu s stricem, katerega je s svojimi pismi od leta 1947 dalje seznanjal z zgodovino njihove rodbine. Iz tega pričevanja izstopa tragedija Adamičevega brata Anteja, ki je med vojno služil pri domobrancih in ga je stiska pred soočenjem z Louisom, filopartizanskim prvakom, privedla do samomora.
Adamičev najmlajši brat France piše o pisateljevih stikih s slovenskimi časnikarji in književniki, ki so se zanj zaCeli zanimati šele po izidu njegovih prvih dveh knjig (Dinamit in Smeh v džungli), čeprav je imel za sabo že vrsto angleških prevodov slovenske književnosti. Po prvih zvenečih odmevih v slovenskem Časopisju in literarnih revijah, se je ob obisku domovine Adamič osebno seznanil s slovensko literarno, umetniško in intelektualno srenjo. Članek zgodovinarja B. C. Novaka pa je posvečen Adamičevim prizadevanjem za uradno priznanje Tita in NOB s strani ZDA. Predstavlja nam njegove poglede na povojno jugoslovansko ureditev, ki si jo je zamišljal kot kompromis med ameriško demokracijo in ruskim komunizmom, tako da bi Jugoslavija postala nekakšen povezovalni most med Vzhodom in Zahodom. V to smer je bila naravnana tudi njegova politična akcija, ki je pripomogla, da sta ameriška vlada in javnost brez velikega obotavljanja sledili angleški v priznanju NOB in njegove oblasti v Jugoslaviji.
Literarna zgodovinarka J. Petrič Črpa iz Adamičevega prvega ameriškega obdobja, ko je kot prevajalec slovenske književnosti odigral vlogo posrednika med slovensko in ameriško kulturo. To je bila zanj tudi nekakšna šola ustvarjanja v angleškem jeziku in hkrati doba spoznavanja kontrastov v člo-
veški družbi, ki jo je obravnaval v svojih prevodih. Pri prevajalskem delu si je Adamič privoščil dokajšnje odstope od izvirnika in priredbe po okusu ameriškega bralca, tako da je včasih povsem spremenil sam znaCaj dela. Jubilejni tematski sklop o Adamiču zaključuje literarno-zgodovinski članek J. Žitnik, ki predstavlja pisatelja v vseh njegovih idejnih vlogah in sicer kot velikega Slovenca in velikega Američana, kot pozornega opazovalca družbenega, političnega in kulturnega dogajanja, kot borca za velike ideale in poeta, ki je poredkoma, a zato nic manj globoko in prepričljivo ubesedil tudi ljubezensko Čustvovanje. Avtorica analizira in povezuje prvine, ki so postale sestavni del njegove intelektualne drže in ki jih je Črpal iz vrednostnega sestava obeh svojih domovin.
V drugem delu revije nas M. Drnovšek seznanja s spomenico, ki jo je izdala Izseljeniška katoliška akcija iz Aumetza v Franciji leta 1931. Tamkajšnji slovenski katoliški voditelji so ob poslabšanju delovnih razmer in odnosov izseljencev z okoljem, kot posledice gospodarske krize, prosili jugoslovanske oblasti za ustrezno pravno-politiCno ureditev zaposlovanja jugoslovanskih državljanov v tujini. Memorandum je pomenil tudi reakcijo na vse večji vpliv levičarjev med izseljenci in izpostavljal problem alkoholizma, moralne izprijenosti in ateizma. Sledi razprava A. Horvata o prizadevanjih slovenskih izseljencev v Južni Ameriki za posredovanje materinščine svojim v tujini rojenim potomcem. Ta prizadevanja teCejo že od leta 1933, ko so medvojni primorski emigranti začeli s teCaji slovenskega jezika. Ti so se kljub hvalevrednim naporom le s težavo nadaljevali in niso predstavljali dovolj močnega jezu pred asimilacijo. Uspešnejša je bila povojna politična emigracija, ki je imela v svoji sredi številen intelektualni kader in organizacijske izkušnje na šolskem področju, tako da ji je uspelo vključiti v slovenske tečaje kar 80% družin. Sicer pa se tudi ta emigracija zadnja desetletja sooča z upadanjem šolskega obiska in oddaljevanjem potomstva od slovenskega jezika, kar gre vzporedno s pojavom mešanih zakonov, padanjem rojstev, kulturnimi vplivi okolja in asimilacijskimi težnjami. C. Kocjančič poroča o treh slovenskih priseljenskih valovih v Kanadi in o različnih oblikah njihovega združevanja. Medtem ko je bila za politične begunce iz prvih let po 2. svetovni vojni značilna močna politična, kulturna in verska angažiranost, so bili poznejši in predvojni gospodarski priseljenci predvsem podjetniško naravnani in so razvili močno gospodarsko strukturo. Osamosvojitev Slovenije je po dolgih desetletjih ločevanja privedla do zbližanja in boljšega sodelovanja med stranema.
Psiholog J. Zalokar analizira nostalgični odnos izseljenca tretje generacije do domovine svojih prednikov skozi literarni opus in religiozno misel nemškega pesnika, pisatelja in pastorja poljskega porekla J. C. Biernatzkega-Razprava M. Bevc pa nam odpira pogled na pojav odliva "slovenskih možganov" v tujino, ki je bil v tem desetletju med najveCjimi med desetimi državami vzhodne Evrope. Kot zadnjo prinaša deveta številka Dveh domovin predstavitev litovskega izseljenstva v Argentini izpod peresa antropologov M. Maffije, G. Morgante in M. Fore. Ce naj se na koncu povrnemo k osrednje-, mu tematskemu sklopu, velja med informativnimi in recenzijskimi rubrikami opozoriti še na poročili o prireditvah v počastitev 100-letnice Adamičevega rojstva in o uspešnem mednarodnem znanstvenem simpoziju na temo "Intelektualci v diaspori", ki ga je priredil Inštitut za slovensko izseljenstvo septembra lani v Portorožu.
Aleksej Kalc
RIM / VOLILCI NE KAŽEJO VELIKEGA ZANIMANJA ZA REFERENDUM O VOLILNEM SISTEMU
NOVICE
Nevarnost nesklepčnosti zaradi nizke udeležbe
Odbor za Da poziva k odeležbi - Paissan (Zeleni) za absentizem
RIM - Ali bo referendum o volilnih pravilih veljaven? To je vprašanje, s katerim se v teh dneh spoprijemajo raziskovalci javnega mnenja in ki plaši pobudnike referenduma samega. Skoraj ni dvoma, da se bodo italijnski državljani v veliki večini odločili za Črtanja proporCne kvote iz sedanjega volilnega zakona, vprašanje pa je, ali se bodo na voliščih odzvali v zadostnem Številu. Izid ljudskega glasovanja je namreč veljaven, samo Ce je glasovala absolutna večina upravičencev.
Po mnenju raziskovalcev javnega mnenja je pozornostz italijanskih državljanov za referendum še nizka in, ce bi glasovali danes, bi ne šlo na volišča več kot 30 odstotkov upravičenc-vev. V prihodnjih dneh pa se bo -kot že v preteklosti - zanimanje povečalo), nazadnje naj bi udeležba le presegla 50 odstotkov, čeprav bo o veljavnosti referenduma odločala peščica glasov.
Zaskrbljenost za udeležbo je prišla včeraj do izraza tudi med zborovanjem predstavnikov odbora za Da, ki ga je na sedežu Confindustrie organizirala
predsednica mladih industrijcev Emma Marcegaglia. Tako tajnik Levih demokratov VValter Veltroni kot predsenik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini sta poudarila nujnost udeležbe volil-cev, Luigi Abete, ki je tudi pristopil k odboru za Da, pa je menil, da se bodo absentisti odpovedali tudi svoji vlogi državljanov. »No jaz bom pa kar odstopil od vloge državljana,« je Abeteju takoj polemično repliciral predstavnik Zelenih Mauro Paissan, ki nasprotuje referendumu in vabi državljane, naj ne glasujejo.
Veltroni in Fini sta soglašala ob ugotovitvi, da je glasovanje potrebno, ker bo referendum že spet spravil v tek proces reform. Po mnenju obeh bo tudi potrebno, da parlament v skladu z voljo državljanov spremeni volilna pravila, razhajala pa sta se o rešitvi: Veltroni je bil za večinski sistem v dveh krogih, Fini za en krog sam.
Alfredo Biondi pa je pozval Silvia Berlusconija, naj se izreče. Pri tem ga je tudi spomnil, da se je vodstvo stranke opredelilo za podporo referendumu.
SALERNO / NAŠLI SO JO NA AVTOCESTI
Čudežno rešena novorojenka
Otroka je mati zapustila v škatli iz lepenke na počivališču pri Pontecagnanu
MILAN / PO 26 LETIH
Proces zaradi atentata pred milansko kvesturo
MILAN - Minilo je 26 let, od kar je samozvani anarhist Gianfranco Ber-toli vrgel ročno granato pred milansko kvesturo. Njegova tarča je bil takratni predsednik vlade Mariano Rumor, ki je v Milanu prisostvoval svečanosti ob prvi obletnici smrti komisarja Luigija Calabresija. Toda anarhist je zgrešil cilj: njegova ročna granata ni niti oplazila Ru-morja, ki se je oddaljil nekaj minut prej, ampak ubila in ranila navadne ljudi, ki so se zbrali pred kvesturo in od daleč prisostvovali svečanosti.
O avtorju atentata ni bilo nobenih dvomov: Bertolija je policija aretirala nekaj minut potem. Toda doslej še niso sodili Ustim, ki so atentat naročili.
Sojenje tem se je začelo včeraj zjutraj pred milanskim porotnim sodiščem. Na zatožni klopi je bilo skupno 20 obtoženih, ki so bili preiskovani v treh različnih preiskavah. Samo nekateri so bili prisotni na prvi obravnavi, ki jo je takoj pa začetku sodni senat odložil za nekaj dni, da bi o procesu lahko obvestili nekatere prizadete stranke.
Včerajšnja razprava je
bila dokaz dejstva, da je od atentata minilo 26 let. Najmlajši med obtoženci je Tržačan Fran-cesco Neami in je star 53 let, najstarejši je general bivše obveščevalne službe Sid Gianade-lio Maletti, ki je pred nedavnim praznoval 78. rojstvi dan. Vmes so imena ljudi, ki niso bili znani, pa tudi takih, ki so bili vpleteni v preiskave o desničarskem prevratništvu kot Nico Azzi (bomba mui je eksplodirala v rokah, ko je pripravljal atentat na vlak) ali polkovnik Amos Spiazzi.
Med prizadetimi strankami sta bila včeraj v sodni dvorani ženska, ki je bila stara 20 let ob atentatu in so ji posledice ran onemogočile materinstvo, in moški, ki ima še vrtnenici drobce granate. »Kaj bomo rekli tem žrtvam? Da nismo izsledili krivcev in tistih, ki so jim atentat omogočili,« se je vprašala tožilka Laura Pradel-la. Če storilci ne bodo odkriti po njenem mnenju država ne bo nikoli napisala besede konec pod poglavje terorizma, proces, ki se je začel včeraj, pa je predvsem proces, da ne bi tisto dogajanje šlo v pozabo.
Poslanec Deirutri se branil pred obtožbami
RIM - Odbor za parlamentarno imuniteto poslanske zbornice je včeraj zaslišal poslanca gibanja For-za Italia Marcella DelVUtrija, ki ga palermsko sodišče hoče aretirati pod obtožbo korupcije in združevanja v zločinske namene mafijskega kova. Deirutri se je pred odborom predstavil s pisnim zgovorom, dolgim 130 tipkanih strani. V njem je skušal eno po eno zavrniti vse obtožbe. Tako je npr. zatrdil, da naj bi bile v torbi, ki jo je naznanec sumljivo prinesel na njegov dom, igrače za otroke, in ne 80 milijonov lir v gotovini, kot zatrjujejo preiskovalci.
Sicer pa je poslavec FI tudi ostro kritiziral javnega tožilca, češ da se je poslužil telefonskega prisluškovanja brez ustreznega dovoljenja. Sploh je DelVIJtri skušal sebe prikazati kot žrtev političnega preganjanja.
Omenimo naj, da so sodniki iz Palerma včeraj poslali parlamentarnemu odboru za parlamentarno imuniteto novo dokazno gradivo. Nekateri člani odbora so zaradi tega zahtevah podaljšanje roka za preučitev DelLUtrijevega primera.
Ob veliki noči 64 mrtvih na italijanskih cestah
RIM - V dneh od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka je v prometnih nesrečah na italijanskih cestah umrlo 64 ljudi, 2.161 pa je bilo ranjenih. Tako izhaja iz poročila, ki ga je včeraj objavila prometna policija.
V	omenjenih dneh je na italijanskih cestah krožilo okrog 12 milijonov vozil. Nesreč je bilo 2.636, med temi 61 smrtnih in 1.352 z ranjenci. Prometna policija pripominja, da so se najhujše nesreče pripetile v nočnih urah in da so bili v njih vpleteni vozniki stari od 18 do 32 let. V primerjavi z lanskim letom se je število nesreč nekoliko zmanjšalo, povečalo pa se je število smrtnih žrtev.
Te podatke je med drugimi komentiral predsednik Italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) Rosario Alessi. Dejal je, da gre za nesprejemljiv krvni davek in da je treba očitno še veliko narediti za okrepitev kulture prometne varnosti.
V	Veroni zgorelo skladišče z opernimi scenami
VERONA - V noči na torek je okrog 4. ure izbruhnil požar v skladišču opernih scen v Veroni. Plameni so v hipu uničili ali hudo poškodovali scene za Hoffmanove pripovedke, Turandot, Carmen in za drage opere. Računajo, da škoda znaša več milijard lir. K sreči pa to ne bi smelo imeti posledic za poletno sezono v Areni.
Iz ljubosumja umoril mlado ženo
PALERMO - Včeraj okrog 13. ure se je v delavski četrti Brancaccio v Palermu odigrala srhljiva družinska tragedija: 31-letni delavec Salvatore Leone je s kuhinjskim nožem do smrti zabodel 18-let-no ženo Francesco Messino. Morilec je policijskim agentom povedal, da je ženo ubil, potem ko mu je sama priznala, da ga vara z drugim moškim. Fran-cesca Messina je med dragim pred dvema mesecema rodila punčko. Salvatore Leone si je po umoru skušal vzeti življenje s kuhinjskim plinom, toda sosedje so opažih sumljiv smrad po plinu in sprožili alarm.
SALERNO - Rešilo jo le dejstvo, da se je noseča ženska počutila slabo in prosila moža, naj se usta-vi na prvem počivališču. Komaj sta izstopila iz avtomobila sta zakonca dišala njeno vekanje, posedala sta v škatlo iz lepenke (na telefoto Ap jo Kaže policist) , ki je bila tpena prva zibelka, nato Pa obvestila policijo.
Po oceni zdravnikov je teala Federica trdnega 2dravja, kljub temu pa bo Potrebovala vsaj deset dni zdravniške nege, saj Se je v škatli iz lepenke
Premrazila.
Veliko je bilo že ljudi, Ki so se ponudili, da bi °troka posvojili. Počakati Pa bo treba, da bodo °Pravljene vse formalno-sti in da bo dekletce ''dravo, preden bo so-i lsče za mladoletne Siko odločilo.
Policija je medtem Načela preiskavo, da bi ^gotovila istovetnost ma-®re- Naloga ne bo lahka, ^ajbrz je ženska rodila °troka doma ob pomoči Psizkušenih oseb, nato Pa najbrž spet z njihovo Ptenocjo nesla otroka do Počivališča na avtocesti
"K kjer so ga našli.
NEW YORK / OCENA SLOVENSKEGA VELEPOSLANIKA DANULA TURKA, KI NADZORUJE IZVAJANJE SANKCIJ
Primer Lockerbie po enajstih letih pred sodiščem
Snakcije proti Libiji ostajajo v veljavi, vendar jih ne bodo izvajali - Dokončna ukinitev bo možna šele čez tri mesece
NEW YORK - Predsednik odbora OZN za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Libiji, slovenski veleposlanik Danilo Turk, je v ponedeljek obvestil članice mednarodne skupnosti, da so sankcije proti Libiji odpravljene in da več ni potrebno pošiljati prošenj odboru za polete v Libijo ali za trgovanje z izdelki, ki so jih prepovedovale sankcije, uvedene leta 1992. Libijca, osumljena za teroristični napad na Pan Arnovo letalo leta 1988, ki se je zrušilo nad škotskim mestom Lockerbie, sta bila namreč predana škotskim pravosodnim organom, ki jima bodo sodili na Nizozemskem. Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu Danilo Tiirk je poudaril izreden pomen dogodka, ki je zelo redek v mednarodnih odnosih.
Pan Arnov let 103 iz Nemčije proti ZDA se je 21. decembra 1988 nesrečno končal nad ozemljem Velike Britanije zaradi eksplozije, ki je povzročila smrt 270 ljudi, večinoma Američanov. Ameriški in britanski preiskovalni organi so po nekaj letih preiskave ugotovili, da naj bi bila za "nesrečo" kriva libijska državljana Abdel Baset Ali al Megrahi in Lamen Khalifa Fhi-mah, ki naj bi kot uslužbenca libijske letalske družbe na Malti nastavila bombo, maskirano v kasetofon, in jo
poslala v Nemčijo, kjer naj bi jo naložili na usoden Pan Arnov let 103. Libija je zavračala krivdo za
eksplozijo letala in zavračala tudi izročitev svojih dveh državljanov sodišču na Škotskem ali v ZDA.
Leta 1992 so Združeni narodi zato uvedli sankcije, ki so bile dopolnjene naslednje leto. Med njimi je bila prepoved letalskega prometa z Libijo ter prepoved trgovanja z določenimi vrstami orožja, določenimi vrstami opreme za črpanje in predelavo nafte ter zamrznitev določenega dela premoženja Libije v tujini. Do lanskega leta se glede primera Lockerbie ni zgodilo nič posebnega, avgusta pa sta ZDA in Velika Britanija privolili v libijski kompromisni predlog, da osumljencema sodijo v nevtralni državi. Izbrana je bila Nizozemska, Gadafi pa je s predajo zavlačeval, dokler ni dobil vseh zagotovil OZN, da bo njunima državljanoma omogočeno pošteno sojenje, v primeru obsodbe pa prestajanje kazni pod nenehnim libijskim in mednarodnim nadzorom. "Predaja osumljenih Libijcev nizozemski in nato na ozemlju nizozemske škotskim pravosodnim organom, pod nadzorom OZN, je zelo pomeben dogodek, do katerega je prišlo na podlagi resolucije 1192, sprejete avgusta leta
1998," je dejal slovenski veleposlanik Danilo Tiirk.
Varnostnemu svetu je takrat predsedovala Slovenija, ki je lani z nastopom nestalnega mandata prevzela tudi vodenje odbora za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Libiji. "Vodenje odbora v tem zahtevnem obdobju ni bilo preprosto, saj je bila ves čas navzoča nevarnost nesporazumov pri obravnavanju različnih prošenj za izredno ukinitev sankcij. Vodenje odbora je potekalo v tesnem sodelovanju z generalnim sekretarjem Kofijem An-nanom, ki je decembra lani odpotoval v Libijo na srečanje s predsednikom Moamarjem Gadafijem o tej temi, " je dejal Tiirk. Po mnenju slovenskega veleposlanika je izrednega pomena dejstvo, da sta bila osumljenca predana sodišču v tretji državi pod nadzorom OZN, kar predstavlja pravni pre-sedan, saj države svojih državljanov ne izročajo kar tako drugim državam, še najmanj zaradi suma terorističnih dejanj, ker za to ni nobene podlage v mednarodnem pravu.
"Sankcije proti Libiji, uvedene leta 1992, so bile avtomatično odpravljene, ko je Kofi Annan v ponedeljek pisno obvestil Vdrnostni svet, da sta osumljenca predana Nizozemski. To je omogočila resolucija Varnostnega
sveta številka 1192, ki je uzakonila odpravo sankcij neposredno po predaji osumljencev Nizozemski, kjer jima bodo sodili škotski sodniki, " je razložil Tiirk. Slovenski veleposlanik je izrekel priznanje prizadevanjem Kofija Annana in kasneje južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele ter savdskega princa Bandarja bin Sultana, ki so omogočila konec sedemletnega izvajanja sankcij, čeprav te še niso ukinjene. "Sankcije ostajajo v veljavi, vendar se ne bodo izvajale. Dokončna ukinitev sankcij bo možna šele čez tri mesece, ko bodo izpolnjene zahteve iz resolucij, sprejetih leta 1992 in 1993. Med temi pa je tudi mnenje, da Libija ne podpira mednarodnega terorizma, " je dejal Tuerk. Sankcije proti Libiji bodo morda prav-noformalno ukinjene poleti, vendar le, če ne bo nobenih dokazov, da Libija podpira mednarodni terorizem. Odprava sankcij pa dejansko pomeni isto kot njihovo ukinitev. "Suspendiranje sankcij proti Libiji je lahko pomembno za tista slovenska podjetja, ki so si želela trgovati z Libijo, vendar to ni bilo mogoče. Se prej smo opozarjali, da je odprava sankcij blizu, zdaj pa lahko povem, da trgovanja z Libijo nič ne ovira, " je zatrdil veleposlanik Tiirk. (STA)
OBČINA / POBUDA SVETOVALCEV OLJKE
OBČINA / POBUDA ZELENIH
Zahteva po sklicu občinskega sveta
»Župan mora spoštovati opredelitev občinskega sveta proti selitvi bolnišnice«, pravijo
Štiristo podpisov za »predlog« o bolnišnici
Uprava bo odgovorila danes
Devet občinskih svetovalcev Oljke je včeraj vložilo osnutek dokumenta o zdravstvu in posebej glede goriske bolnišnice. Vložili so tudi formalno zahtevo za sklic občinskega sveta in razpravo o omenjenem dokumentu po hitrem postopku. V osnutku dokumenta, ki so ga takoj po izročitvi na županstvu predstavili tudi novinarjem, se podpisniki sklicujejo na sklep občinskega sveta St. 2/99 z dne 26. januarja letos, ki se je jasno opredelil glede problema lokacije goriske splošne bolnišnice. Omenjeni sklep obvezuje občinsko upravo in posebej Zupana, da se zavzame za ohranitev bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto, in točno navaja, naj se deželno financiranje nameni za isti objekt. Sklep je 16. februarja postal izvršljiv, vendar pa podpisniki pobude ugotavljajo velike zamude in nejasnosti s strani občinske uprave, ki dejansko ne spoštuje v sklepu navedenih in točno opredeljenih smernic proti selitvi bolnišnice.
Za podpisnike pobude je sklep obvezujoč in zato zahtevajo od župana Va-lentija, da ga začne uresničevati brez nadaljnjega slepomišenja in zavlačevanja. »Od Valentija zahtevamo, da opravlja poklic župana in da uresničuje sklepe, ki so bili sprejeti v občinskem svetu«, se glasi utemeljitev za novo pobudo.
Osnutek dokumenta »obvezuje« Zupana in občinski odbor, da takoj nastopita pri pristojnih deželnih organih ter jih
seznanita s sklepom občinskega sveta in opozorita na posledice sprejemanja odločitev, ki bi bile v nasprotju s tam sprejetimi stališči; da Cimprej pripravita osnutek dokumenta, ki naj se predloži v odobritev Konferenci Zupanov in naj se sočasno povabi pokrajinski svet, da se izreče v podporo omenjenemu sklepu St. 2; da se pravočasno sprejeme} o vsi možni, tudi legalni ukrepi, za zaščito in zavarovanje zdravja občanov; da se v roku desetih dni sklice skupščina občanov s sodelovanjem rajonskih' svetov, Odbora za bolnišnico, sindikatov in predstavnikov gospodarskega in družbenega življenja ter da se jih seznani z vsebino omenjenega sklepa St. 2/99.
Podpisniki predlagajo tudi, da se na dnevni red seje, ki jo mora predsednik občinskega sveta sklicati v roku 20 dni, vključi tudi osnutek dokumenta, ki je bil predložen 8. marca in se nanaša na kriterije, ki naj zajamčijo prozornost glede poverjanja s strani občine različnih nalog zunanjim sodelavcem.
Na srečanju z novinarji so predstavniki Oljke poudarili, da bodo pri tokratni zahtevi vztrajali. PosluZili se bodo vseh možnih poti, saj gre za izvajanje istitu-cionalne vloge občinskega sveta. Zupana vabijo naj se zavzame za svoje občane, posebej pri tako pomembnem vprašanju kakor je zdravstvo.
Predstavniki Zelenih so včeraj dopoldne tik pred sejo občinskega odbora vložili na županstvu »predlog« o bolninSi-ci opremljen s 397 podpisi goriskih občanov. Predlog povzema vsebino zahtev zavrnjene referendumske pobude (ne selitvi, da Čezmejnemu sodelovanju in lokalnemu sofinanciranju zdravstva). Občinska uprava je vCeraj, kot beremo v sporočilu za tisk, le vzela na znanje predložitev predloga in naj bi zadevo poglobila na novi seji danes Predlog, ki mora po občinskem statutu biti podprt z vsaj 200 podpisi, je formalen akt in izraz participacije občanov, ki ga uprava mora upoštevati in nanj tako ali drugače odgovoriti.
Prav tako naj bi uprava danes vzela v pretres tudi zahtevo po sklicu javne skupščine 13. aprila v avditoriju, ki so jo vCeraj skupaj s predlogom predložili Zeleni in jo podprli s 327 podpisi.
Občinski odbor je na včerajšnji seji med drugim odobril postopek za zakup del pri sanaciji in urejanju okolja ob levem bregu SoCe. Predvideni so posegi v skupni vrednosti 420 milijonov lir, ki jih bodo večinoma krili z namenskim deželnim prispevkom. V kratkem naj bi razpisali zakup za oddajo del, ki se bodo morala obvezno začeti najkasneje 24. oktobra letos in se nato zaključiti v roku enega leta, do oktobra 2000.
KC BRATUŽ
Spominski
koncert
Fanni Nemeth z Madžarske je zmagovalka v B tekmovalni skupini za Čeliste (od 12. do 14. leta) na mednarodnem natečaju Marcosig. Drugo nagrado si delita Hrvata Tomislav KranjCec in Ivan Turka!j, tretja je Marjetka Hribernik (Slovenija) in Četrti Giorgio Casati (Italija). Včeraj so tekmovali Se Čelisti C in D skupine, danes pa bodo že na vrsti najmlajsi violinisti. Nocoj ob 20.30 bo v Bratuževem centru, kjer se odvija tekmovanje, spominski koncert nekdanjih zmagovalcev za Alfreda in Vando Marcosig.
GORICA / OD JUTRI NA TRGU PRI RDEČI HIŠI
Četrtkov sejem se podvoji
Vsak drugi teden bodo stojnice še vedno v centru mesto
Z jutrišnjim dnem se bo ponudba Četrtkovega sejma v Gorici podvojila vendar na novi lokaciji na trgu pri Rdeči hiši. Sejem kramarjev je po dolgoletni tradiciji v središču mesta vsak drugi Četrtek. Kramarji se že nekaj let zavzemajo, da bi jim dovolili postavljati stojnice vsak teden, saj je go-riski sejem z množico kupcev z obeh strani meje priložnost za dobre kupčije. Občinska uprava tej prošnji doslej ni ugodila predvsem zaradi prometnih težav v središču mesta. Stojnice na Battistijevem trgu, Ulici Gadoma in bližnjih ulicah zasedajo namreC nekaj sto parkirnih mest, kar se Se kako pozna v mestnem prometu.
Sedaj so si pri občinski upravi izmislili kompromisno rešitev. Sejem bo še naprej vsak dmgi Četrtek v centm mesta, vse druge Četrtke pa ga bodo pri-
rejali pri Rdeči hiši. Občinski odbornik za trgovino Gerardo Amirante pravi, da bo ta rešitev poskusna za obdobje šestih mesecev. Vprašanje je zlasti, koliko kramarjev bo sprejelo selitev na odročno lokacijo, ki pa ima, vsaj kar zadeva kupce iz Slovenije, tudi nekaj prednosti zaradi dostopnosti in obilne razpoložljivosti parkirnih mest.
Za goriske odjemalce pa naj bi poskrbeli s posebno krožno avtobusno progo, ki bo jutri in ob naslednjih sejmih delovala na relaciji RdeCa hiša, Ul. Giustiniani, Ul. Bombi, Travnik, Ul. Oberdan, Korzo Verdi, Ul. Cpispi, trga Cavour in sv. Antona, Ul. Alviano, RdeCa hiša. Vožnje bodo vsakih 15 minut med 8.30 in 12.45 s prvima odhodoma ob 8.35 izpred ljudskega vrta na Verdijevem korzu in ob 8.45 izpred RdeCe hiše.
NOVICE
SOVODNJE / NESLANA PRVOAPRILSKA ŠALA
Senatorja Volčič in Camerini o izgonu vojnih beguncev
Senatorja Camerini in Volčič sta ministrici za notranje zadeve Jervolinovi naslovila vprašanje v zvezi z zavrnitvijo 33 jugoslovanskih državljanov s Kosova, kar se je zgodilo 31. marca na Goriškem. Parlamentarca ugotavljata, da je ob spoštovanju določil ustave in mednarodnih predpisov država dolžna nuditi azil vojnim beguncem. Senatorja Oljke vprašujeta ministrico, ali ne namerava organom notranje uprave posredovati ustreznih navodil za sprejem pregnancev z območja ZR Jugoslavije. Na Goriškem so tudi vCeraj ustavili dvajset pri-bežnikov s Kosova, ki so vsi zaprosih za azil.
Dveuma stavka kovinarjev
Sindikat kovinarjev je napovedal dveumo stavko danes med 8. in 10. uro. Kovinarji stavkajo v podkrepitev zahtev za obnovitev delovne pogodbe. Razloge protesta bodo pojasnili v posebnem letaku, ki ga bodo delih med manifestacijo po tržiški ulicah.
Našli mrtvega v avtu
Na gozdni cesti v Grojni so včeraj zjutraj našli avtomobil in v njem truplo 47-letnega Sandra Šuligoja iz Steverjana. Po prvih ugotovitvah gre za samomor. Bil je poročen in oce dveh otrok. Preiskavo vodi kvestura.
Sreča v nesreči
Voznik avtomobila renault 5 E. B. je v križišču pokrajinske ceste Fiumicello-Gradež včeraj izgubil nadzor nad vozilom, podrl semafor in nekaj prometnih znakov, divjo vožnjo pa zaključil v kanalu. Vozniku je uspelo splavati, avtomobil pa se je nekaj ur namakal.
Star top proti županovi hiši
Storilci potegavščine tvegajo težke kazenske posledice
»Zadevo sem vzel kot prvoaprilsko Salo, saj sem prepričan, da gre le za to in nic drugega. Tudi zaradi tega je nisem hotel napihovati, sedaj pa je kljub vsemu prišla na Časopise...«. Tako je sovodenj-ski župan Igor Petejan vCeraj komentiral dogodek izpred nekaj dni, ko so neznanci v noči na 1. april pripeljali približno 300 kilogramov teZak top iz druge svetovne vojne na Vrh in ga z bližnjega križišča, na razdalji nekaj manj kot 100 metrov uperili proti Zupanovi hiši.
Zupan Petejan pravi, da je naslednje jutro ob odhodu z doma zavil kot navadno v drugo smer in topa niti ni videl. O najdbi so ga obvestili šele naknadno, ko so stvar zaceli raziskovati karabinjerji, ki so zadevo vzeli zelo resno v poštev. Preverili so možnost, da gre za kaj hujšega od šale, kar pa Zupan odločno izključuje, saj ni bil de-
ležen kakih groženj. Preiskovalci so tudi ugotovili, da so storilci (glede na težo naj bi bile na delu' vsaj štiri osebe z dostavnim vozilom) top »ukradli «pri spomeniku»Ara ar-diti d’Italia«ob državni cesti Gorica-Videm pri Koprivnem.
Čeprav gre najbrž za potegavščino, o okusnosti
katere naj vsak sam sodi, tvegajo storilci, Ce jih najdejo, zelo stroge kazenske posledice, saj so oskrunili spomenik in se nevarno poigrali z orožjem, kar delno zarjaveli a menda še uporaben top nedvomno je.
Na sliki (foto Bumba-ca) top, kakršnega so neznanci prenesli na Vrh
SLORI / DREVI
Predstavitev
zemljevida
Goriško
ozemlje
Zajema več koti800 imen
V knjižnici Damira Feigla v Križni ulici v Gorici bo drevi ob 20.30 predstavitev zemljevida krajevnih in ledinskih imen Goriško ozemlje. Zemljevid je izšel v založbi SLORI-ja in Narodne in študijske knjižnice. Zemljevid zajema območje goriske pokrajine, na njem je zabeleženih nad 1800 imen. Pri zbiranju gradiva, ki se je pričelo že v začetku osemdesetih let, je sodelovalo okrog 150 oseb. Poleg zemljevida (v dveh delih) obsega publikacija še abecedni seznam imen z navedbo kvadranta, seznam informatorjev in krajši uvod z navedbo kriterijev, ki so jih oblikovalci upoštevali pri zapisovanju imen.
_________________KINO
GORICA
VTITORIA 1 17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner.
VTITORIA 3 17.40-20.10-22.00 »La farne e la sete«. L Antonio Albanese.
CORSO RdeCa dvorana: 17.30-20.00-22.15»La vita e bella«. L Roberto Benigni.
Modra dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Cose molto cat-tive«. C. Diaz in C. Slater.
Rumena dvorana: 17.30-19.45-22.00 »Elizabeth«.
TRZIC
EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »La vita e bella«. L Roberto Benigni.
OBVESTILA
KSD NAS PRAPOR pri-reja dvomesečni lokostrelski teCaj za začetnike. Prva vadbena ura bo v soboto, 10. aprila, ob 15. uri na travniku v Klancu (ul. Livenza) v Standrežu. Prijave na licu mesta ali na sedežu ZSSDI v ul. Malta 2, tel. 0481-33029.
MEDDRUŠTVENI PUSTNI ODBOR vabi fotoamaterje, ki so snemah pustni sprevod v Sovodnjah, v sredo, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah. S sabo naj prinesejo slike ali diapozitive. Komisija bo izbrala gradivo za potujočo razstavo. Avtorje najboljših posnetkov bodo nagradili.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR DANICA bo 11. aprila nastopil na reviji Primorska poje v Trstu. Na razpolago bo tudi avtobus. Prijave pri Dolores (0481-882222) in Kristini (tel. 0481-882195).
OBVESTILO IZLETNIKOM V EGIPT
Noše bralce, ki so se prijavili za potovanje v €gipt od 18. do 25. aprila prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine in 35.000 lir za egipčanski vizum v PON€D€U€K, 12. aprila
med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1.
4 PRIREDITVE
KD SOVODNJE priredi v petek, 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah glasbeno veseloigro Obleka naredi človeka? Gostujeta skupina KD Slovenec iz Boršta in MePZ Slovenec - Slavec iz Boršta in Ricmanj, rež. Boža Hrvatic.
V KNJIZNia D. FEIGLA bo danes ob 20.30 predstavitev zemljevida krajevnih in ledinskih imen Goriško ozemlje, ki je izšel v založbi SLORI-ja in NSK.
RAZSTAVE
V CENTRU PUNTOGIO-VANI v Kapucinski ulici 21 v Gorici bodo nocoj ob 20.30 odprli razstavo slik in risb Antona Spazzapana.
a izletI
IZLETNIKE V MARZA-BOTTO obveščamo, da bosta avtobusa jutri, 8. aprila, odpeljala po sledečem urniku: ob 5.40 iz Poljan, ob 5.45 iz Doberdoba, ob 5.55 iz Jamelj. Sekcija VZPI - Doberdob.
j ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Ul. Carducci 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
DANES - V Gorici: 10.00. Concetta Cella vd. Mande-chich iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
V TržiCu: 11.15, Luisa Anastasia por. Pierobon iz splošne bolnišnice.
t
V ponedeljek, 5. t.m. je v starosti 89 let umrl naš
Gušte Stekar
Od njega se bomo poslovili danes, v sredo, 7. aprila z verskim obredom ob 16. uri v župni cerkvi v Steverjanu.
Do pogreba leži na svojem domu.
SVOJCI
Steverjan, 7. aprila 1999
KD Briški grič se klanja spominu Avgusta - Gušta Stekarja in izreka svojcem občuteno sožalje
Goriški planinci sporočamo, da je preminil dolgoletni elan in Častni elan ter iskren prijatelj Avgust - Guste Stekar. Toplo se mu zahvaljujemo za vse dobro in se klanjamo njegovemu spominu; svojcem izražamo naše sožalje.
Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominu AVGUSTA STEKARJA, dolgoletnega elana GO SKGZ.
Svojcem izreka iskreno sožalje.
Ob smrti Avgusta Stekarja dolgoletnega predsednika goriske Kmečke zveze, se deželna Kmečka zveza klanja njegovem11 spominu. Svojcem jf" reka občuteno sožalj6 Kmečka zveza Gorica-
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo iP druaimi državami.
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
^TELEKOMUNIKACIJE / OLIVETTI - TELECOM
Borza za zdaj stavi na zmago grupe iz Ivree
Colaninno želi vsaj 35 odstotkov Telecomovih delnic Uspešen začetek poslovanja no evropskih borzah
RIM - Vroči teden, v ka-terem naj bi morala biti zna-na usoda Telecoma, se je ^cel z odkritjem Olivettije-vfh kart. Pooblaščeni upra-y*telj Olivettija Roberto Co-^ninno je povedal, da že-*i° vsaj 35 odstotkov kapica telefonskega kolosa. Udi poslovanje na milan-ski borzi je bilo včeraj v 'jUamenju vojne za prevla-uo na področju telekomu-uikacij, borza pa je tokrat javila na zmago grupe iz yree. Colaninno je na Skupscini delničarjev Tec-u°sta, ki naj bi predstavljal Uekaksen most na pohodu 113 Telecom, dejal, da Zeli Uajmanj 35 odstotkov del-
nic Tekoma, glede kvote, ki bi presegla to raven in sla do največ 67 odstotkov, pa se pri Olivettiju še niso odločili, kako ravnati. Pooblaščeni upravitelj Olivettija je tudi pozval delničarje Telecoma, naj na skupščini, ki bo konec tedna, ne sprejemejo protinaCrta Ber-nabeja.
Na splošno je bil včerajšnji dan na milanski borzi pozitiven. Ob zaključku poslovanja se je vrednost indeksa Mibtel dvignila za 1,11 odstotka (25.111 točk). Se uspešnejše je bilo včeraj poslovanje na drugih evropskih borzah. V Londonu je indeks FTSE pridobil 1,
35% vrednosti in zabeležil novo rekordno vrednost 6415, 7 točke. Se boljše je bilo poslovanje pariške borze, kjer se je povprečna vrednost delnic dvignila za 1, 73 odstotka, na frankfurtski borzi (+2,45%) pa je indeks Xetra-Dax po daljšem času spet presegel vrednost 5000 toCk (5.022, 27 točke).
Pozitivno poslovanje evropskih borz strokovnjaki pripisujejo vplivu ponedeljkovega rekordnega poslovanja na Wall Streetu (včeraj je bilo poslovanje v ZDA slabse) in pa ob zaključku poslov vestem o enostranski proglasitvi premirja iz Beograda.
Juhi srečanje SDGZ-NTKB o ponudbi Infostmde
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje je za elane sekcij pripravilo-srecanje s predstavniki Nove tržaške kreditne banke, ki bo jutri ob 18. uri na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 10.
Predstavniki NTKB bodo predstavili Posebne ugodnosti telefonskih storitev Julo,strada: za medkrajevne in mednarodne klice, za razgovore z mobilnim telefonom, za priključitev na internet, itd. Na srečanju podo elani SDGZ dobili tudi podrobnejše informacije o vseh ugodnostih, ki jih zanje predvideva sporazum o sodelovanju med samim združenjem in tržaškim denarnim zavodom. Srečanje bo tudi priložnost za Podajo predlogov in potreb za nove možne Ponudbe v okvira konvencije, ki je bila skrojena novembra 1997.
SDGZ vabi na predstavitev ponudbe mfostrada s strani NTKB Se zlasti elane, ki tinajo velik medkrajevni in mednarondi te-lafonski promet, saj so prav za ta sektor Rajzanimivejse tarifne ugodnosti (tudi do 50% prihranka).
Prizadevanja ustanove Esa za čezmejno sodelovanje
VIDEM - S pomočjo strukturnih fondov Evropske unije Interreg II Italija/Slovenija želi dežela FJK s pomočjo obrtne ustanove ESA ustvariti oblike čezmejnega sodelovanja na področju obrtništva.
Tako je že v fazi načrtovanja »Storitveni obrtni center«, v katerem bo delovala skupina svetovalcev, ki bo obrtnikom nudila vso potrebno pomoč, ki zadeva trgovino in gospodarske pobude med Italijo in Slovenijo. To sodelovanje je Se posebej važno v luči bodoče vključitve Slovenijo v Evropsko unijo.
Ko bo center operativen, se bodo lahko podjetja posluževala pomoči pri marketingu, ustvarjanju prodajne mreže v tujini, »joint ventures«, dobili pa bodo tudi vso potrebno pomoč v zvezi s problemi na juridiCnem, ekonomskem, finančnem in drugih področjih.
Cene industrijskih proizvodov v Sloveniji marca nižje
LJUBLJANA - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile marca za 0, 4 odstotka nižje kot februarja, so sporočili iz slovenskega državnega urada za statistiko. V primerjavi z decembrom lani so se marca cene industrijskih izdelkov zmanjšale za 0, 5 odstotka, glede na lanski marec pa so višje za 1, 8 odstotka. V prvem trimesečju letos so se cene industrijskih proizvodov glede na isti Cas lani povečale za dva odstotka. V mesečni primerjavi so se marca cene industrijskih proizvodov za vmesno porabo glede na februar znižale za 1, 2 odstotka, pri čemer je bil padec cen energentov 4, 9-odstoten, surovin pa 0, 1-odstoten. V prvem pomladanskem mesecu letos so bili v primerjavi z mesecem prej dražji proizvodi za investicije, in sicer za 1, 3 odstotka, cene proizvodov za Široko proizvodnjo pa so ostale nespremenjene.
Cene Opecove nafte krepko poskočile
DUNAJ - Cena nafte Članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEČ) je v velikonočnem tednu krepko poskočila. Tako znaša cena Opecovega sodčka (159 litrov) nafte v povprečju 14, 42 dolarja v primerjavi s 13, 31 dolarja, kolikor je bilo za sodček nafte potrebno odšteti teden pred tem, so povedah na sekretariatu kartela. Povprečna marčevska cena nafte držav Članic Opeca je bila 12, 36 dolarja, februarja pa celo le 10, 02 dolarja.Zmanjšanje dnevne količine izvoza nafte za približno 1, 7 milijona sodčkov dnevno, ki so ga Članice OPEČ sprejele pred dvema tednoma in je stopilo v veljavo 1. aprila, je tako že obrodilo sadove. Kartel si prizadeva, da bi cena nafte znova zrasla na 21 dolarjev za sodček.
Misija IMF od jutri dalje spet v Moskvi
MOSKVA - Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se bo pod vodstvom namestnika direktorja drugega evropskega oddelka Gerarda Belangerja od 8. do 23. aprila mudila v Rusiji. Misija ima nalogo, da na tehnični ravni uskladi dogovore, ki so bih sklenjeni v času obiska direktorja IMF Michela Camdessusa v Moskvi od 27. do 29. marca. Misija bo preučila rusko kreditno in finančno politiko za letošnje leto, ki sta jo pripravili vlada in centralna banka.
Gospodarska klima na Japonskem boljša
TOKIO - Gospodarska klima na Japonskem se je po skoraj dveh letih rahlo izboljšala. Kot v zadnjem Četrtletnem poročilu piše centralna banka, so tako velike družbe kot manjša podjetja v ocenah svojega položaja v marcu manj pesimistični kot pred tremi meseci. Po menju analitikov pa to samo po sebi še ne kaže na ponovni gospodarski razcvet. Tokijska borza se je sprva odzvala z občutno rastjo tečajev, ki pa so kasneje spet močneje upadli. Poročilo japonske centralne banke, ki ga upošetavjo po vsem svetu, analizira vrsto ekonomskih podatkov približno 10.000 podjetij in je kombinacija konjunktume analize in poročila o gospodarski klimi. Poročilo kaže, da se je kazalec poslovne klime velikih industrijskih družb, ki odraža konjunkturna pričakovanja, od decembra do marca povzpel z minus 49 na minus 47. To pomeni, da na 100 podjetij s pozitivnimi poslovnimi pričakovanji pride le še 147 podjetji, ki računa na poslabšanje položaja.
NEPREMIČNINE / ZUNANJA PODOBA AŽURNE OBALE SE HITRO SPREMINJA
Italijani kupujejo počitniške hiše na Ažurni obali
Ob morju gradijo večnadstropne palače, le podeželje je ohranilo nekdanji videz - Visoke nakupne cene
Nica - Zunanja podoba ^Urne obale se hitro spre-i lrija. V obljudenih krajih, ^akrsni so Nica, Cannes, Anti-ea. Menton, da omenimo samo ^ajveeje, so podrli veliko majh-- le kako nadstropje visokih ls- Namesto njih so bile zgraje-^ večnadstropne palače, ki te ^ °Carajo vec, ker so enolične, k vadratne stavbe z obveznimi Valnimi terasami ob ulicah na p °rski obali so cisto nekaj dru-®§a od tistih starih hišic, Jftajenih Se pred 1. svetovno ,1^0, ko so Ažurno obalo spoz-
ki '
Ha •	-J
l. 1 Angleži, Rusi in Belgijci in
ie zaslovela prav po njihovi
^gi.
j^, .. zadnjih dvajsetih letih so UjJ1 °b tej obali docela spreme-o’svojo podobo. Francoskim nobenim predpisom se mora-(j zahvaliti, da je vsaj po-pr . je deloma ohranilo , Janji "videz, tudi zato, ker 111 lahko gradiš počitniško
hišico le ob upoštevanju tradicionalne provensalske arhitekture, pa Čeprav tudi tam rastejo naselja z veC sto takšnimi hišicami. Le stara mesteca v notranjosti so ohranila svoj videz. Se najbolj se znajdeš na Estere-lu, t.j. na skoraj 30 kilometrov dolgi obali med Cannesom in St. Raphaelom, kjer je pokrajina s Čudovitim rdečim skalovjem skoraj nedotaknjena.
Velika gradnja novih stanovanjskih zmogljivosti vzdolž vse francoske obale - podobno kot na Ažurni obali je tudi naprej, tja do španske meje - je posledica tega, da si je veliko ljudi izbralo te kraje za stalno ali začasno bivanje. Kneževina Mo-naco je vprašanje zase. Tam se naseljujejo milijarderji, da bi se v svoji državi izognili plačevanju davkov. V Nico, Cannes ali St. Tropez prihajajo bogatejši upokojenci iz Francije in iz drugih evropskih držav.
Tja prihaja tudi zelo veliko Italijanov, ki se tam ne naselijo za stalno, ampak hoCejo imeti le svojo počitniško »hišico«. Pa Čeprav je to navaden »studio« -tako reCejo Francozi enosobnemu stanovanju s 25-30 kv. metri površine v večnadstropni stavbi, po možnosti s pogledom na morje. Nakupne cene so zelo visoke, v lirah od 3 do 6, 5 milijona za kv. meter. Temu pa je treba dodati Se rezijske stroške, ki niso majhni. Se večji so, Ce kupiš stanovanje v kakšnem novem naselju, kjer imajo tudi plavalni bazen, tenisko igrišče, garaže itd.
V Nici in v Cannesu naletiš na vsakem koraku na nepremičninsko agencijo, ki ponuja nakup stanovanja ali hišice. Francoske banke nudijo ugodna posojila tudi tujcem, nepremičninski posredniki pa potencialnim kupcem postrežejo tudi v italijanskem jeziku, kar doka-
zuje, da so Italijani njihovi zelo hvaležni klienti. Sicer pa ti tudi v Italiji, še zlasti v Milanu in Torinu, na veliko ponujajo taksne počitniške hiše na Ažurni obali in tudi nekateri italijanski dnevniki so polni tovrstne reklame. Poznavalci razmer pravijo, da so Italijani na Ažurni obali nakupili veliko stanovanj v osedemdesetih letih, takrat, ko je marsikdo hotel na tak način investirati svoj denar v tujini, ne da bi domaCa davčna oblast vedela za to. Zdaj, ko davCne uprave evropskih držav sodelujejo, se je položaj spremenil. Kjub temu pa bo Ažurna obala Se vedno privlačna, kajti kljub tolikšnim gradnjam v zadnjem Času je Se vedno na boljšem kot nekoč slovita italijanska Riviera di Ponente, kjer so v zadnjih petdesetih letih gradili brez vsake estetske logike.
Marko VValtritsch
TEČAJNICE
7 EVBO= 1.93A.
7 EVRO= 1.936,27 LIRE
		
6. APRIL 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	6.04.	5.04.
ameriški dolar	1,0726	1,0752
japonski jen	129,99	130,55
grška drahma	326,20	326,80
danska krona	7,4312	7,4308
švedska krona	8,8705	8,8846
britanski funt	0,6759	0,6702
norveška krona	8,3345	8,3505
Češka krona	38,352	38,487
ciprska lira	0,5791	0,5794
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	253,16	253,30
poljski zlot	4,3143	4,3293
slovenski tolar	190,8181	190,1900
švicarski frank	1,5950	1,5968
kanadski dolar	1,6140	1,6096
avstralski dolar	1,7063	1,6956
novozelandski dolar	2,0263	2,0148
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
6. APRIL 1999		NAKUP/PRODAJA	
VALUTA			1 EVRO
portugalski escudo		200,482	
nizozemski gulden			2,20371
belgijski in luksemburški frank			40,3399
francoski frank			6,55957
nemška marka			1,95583
finska marka			5,94573
španska pezeta		166,386	
avstrijski šiling			13,7603
irski funt			0,787564
italijanska lira		1936,27	
OSTALE VALUTE	EVRO		
	NAKUP		PRODAJA
ameriški dolar	1,0811		1,0643
britanski funt	0,6766		0,6632
švicarski frank	1,6111		1,5781
danska krona	7,5665		7,2809
norveška krona	8,5256		8,1434
švedska krona	9,0889		8,6541
kanadski dolar	1,6409		1,5805
grška drahma	343,17		298,72
japonski jen	134,30		126,18
avstralski dolar	1,7845		1,6670
slovenski tolar	193,72		188,90
hrvaška kuna	8,2394		7,4472
Češka krona	45,052		36,552
slovaška krona	55,35		44,028
madžarski florint	298,04		242,15
ZADRUZN/	KRAŠKA BANKA		
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
6. APRIL 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0800	1,0644	1792	1819
britanski funt	0,6797	0,6650	2849	2912
kanadski dolar	1,6333	1,5981	1185	1212
japonski jen	131,8947	128,8211	14,68	15,03
švicarski frank	1,6140	1,5839	1200	1222
norveška krona	8,4793	8,2808	228,35	233,83
švedska krona	9,0225	8,8106	214,60	219,76
grška drahma	327,5246	321,2422	5,91	6,03
danska krona	7,5545	7,3754	256,31	262,53
avstralski dolar	1,7244	1,6875	1123	1147
slovenski tolar	193,6270	189,8303	10,00	10,20
hrvaška kuna	8,067	7,45	240	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	URE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
MILANSKI BORZNI TRG
delnica
6. APRIL 1999_______
cena € var. %
INDEKS MIB 30:+1,32%
delnica	cena € var. %
AEM	2,174	+1,54	INA	2,740 +0,18
ALITALIA	3,153	+1,21	ITALGAS	4,529 +1,93
ALLEANZA	11,314 +2,77		MEDIASET	8,472 +0,71
AUTOSTRADE	6,901	+3,80	MEDIOBANCA	12,515 +1,41
BNL	3,353	+2,47	MEDIOLANUM	6,293 +3,28
COMIT	7,514	+0,34	MONTEDISON	0,968 +2,75
BCADI ROMA	1,472	-0,27	OLIVETTI	2,847 +0,74
FIDEURAM	5,280 +0,55		PIRELLISPA	2,646 +2,12
INTESA	5,591	+2,64	RAS	9,823 +2,07
BCA POP BS	28,640	+1,84	ROLO BCA 1473	22,540 +3,01
EDISON	8,789 +1,25		SAN PAOLO IMI	14,700 -1,46
ENI	5,885	-1,29	TIM	6,268 +0,56
FIAT	3,130 +2,42		TELECOM ITA	9,428 -1,09
FINMECCANICA	0,950	+3,48	UNICREDIT	5,047 +1,61
GENERALI	37,780	+1,61	UNIM	0,492 +1,77
				
		C	■ ljubljanska banka	
			Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana	
NOVICE
SLOVENIJA, MADŽARSKA, ITALIJA
ČEDAD / SPOROČILO PODJETJA
LJUBLJANA
Parlamentarna komisija na obisku v Reziji
LJUBLJANA - Člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se bodo danes srečali s predstavniki Slovencev v Reziji in se sestali z vodstvom Slovenskega Šolskega središča v Spetm Slovenov v Benečiji.
V	Reziji se bodo predsednik komisije Marijan Schiffrer, podpredsednik komisije Davorin Terčon ter člani Ivo Hvalica, Samo Bevk, Maria Pozsconec, Zoran Lešnik in Zmago Jelinčič srečali z županom občine Rezija na Ravenci ter predstavniki rezijanskih kulturnih organizacij v Kulturnem domu.
V	Spetm Slovenov pa se bo na povabilo predsednika Slovenskega šolskega središča Pavla Petričiča v prostorih šole srečala z vodstvom zavoda, ki bo komisiji prestavilo aktualno problematiko. (STAJ
Vnovič oskrunjeno obeležje na Ulrichsbergu
CELOVEC - Neznani storilci so med velikonočnimi prazniki oskrunili med antifašisti in nasprotniki vojne sporno spominsko vojno obeležje na gori Ul-richsberg (Vrh) v neposrednji bližini Celovca. Lansko leto obnovljeno spominsko obeležje je bilo že pred poldragim letom cilj atentata do danes neznanih storilcev, pri katerem je bilo več spominskih tabel (mdr. tudi table za ss-ovce in ustaSe) uničenih oz. rabitih. Tokrat so neznanci na več tabel z barvnim sprayem napisali gesla kot »Nacisti ven«, »Morilci«, »Hitler«, »Samo mrtev nacist je dober nacist«, »Haider«, itd. Na zid obeležja pa so poleg tega narisah prečrtan kljukasti križ.
Spominsko obeležje na Ulrichsbergu obstaja od leta 1959, sporno pa je postalo že v 60-ih letih kot zbirališče vojnih povehčarjev, bivših ss-ovcev, neonacistov in desničarjev iz vse Avstrije. Le-ti imajo tu svojo vsakoletno srečanje prvo nedeljo v oktobra, na predvečer pa se skrajneži srečavajo v bližnji Krivi Vrbi (Krumpendorf) ob Vrbskem jezera. Večina njih se nato pojavlja tudi na Ulrichsbeigu. (IL)
Koroška pripravljena sprejeti do 400 vojnih beguncev s Kosova
CELOVEC - Deželna vlada je včeraj sporočila, da je Koroška pripravljena sprejeti približno 400 od skupno 5000 vojnih beguncev iz Kosova, ki jih bo v naslednjih dneh in tednih sprejela Avstrija. Prvi begunci naj bi prišli na Koroško v začetku prihodnjega tedna, dobili pa naj bi status tujca z začasnim dovoljenjem za bivanje v državi.
Edina stranka, ki je zadržano komentirala napoved o sprejetju beguncev, so bili Haiderjevi svobodnjaki. Poudarili so, da zaenkrat ne vidijo protre-be po takem ukrepu. Poleg tega bi morala v prvi vrsti pomagati Cerkev, ne pa država, je npr. dejal 3. predsednik državnega zbora Brauneder... (I.L.)
Od novembra brez prekinitve po avtocesti od Dunaja do Rima
CELOVEC - Z odprtjem zadnjega manjkajočega odseka med izvozoma Velikovec-zahod in Celovec-vzdod novembra letos bodo Avstrijci po 40 letih zaključili gradnjo t.i. južne avtoceste od Dunaja do avstrijsko-itarijanske meje pri Vratah. Kot so včeraj predstavniki avtocestne družbe OSAG na tiskovni konferenci v Celovcu povedah, se dela na 18,1 kilometrov dolgem odseku hitro bližajo h koncu, s sklenitvijo zadnjega odseka pa bo 1250 kilometrov dolga avtocesta Dunaj - Rim prevozna brez prekinitve. Stroški za odsek Velikovec - Celovec bodo znašali približno dve milijardi šilingov. (I.L.)
Violante in Ader danes v gosteh pri J. Podobniku
Glavna tema vloga parlamentov v boju zoper organizirani kriminal
LJUBLJANA - V Ljubljani bo danes srečanje predsednikov parlamentov Madžarske, Italije in Slovenije Janosa Aderja, Luciana Violanteja in Janeza Podobnika. Srečanje bo namenjeno obravnavi vloge parlamentov v boju proti organiziranemu kriminalu ter v procesu širitve Evropske unije, govorili pa bodo tudi o globalni vlogi parlamentov pri razvoju trilateralnega sodelovanja med državami, s posebnim poudarkom na skupnih naporih za pospešitev izgradnje panevropskega transportnega koridorja st. 5. Ob koncu srečanja je za 12.30 uro napovedana novinarska konferenca.
Violante bo prispel danes, od včeraj pa ej na obisku predsednik madžarskega parlamenta Janos Ader. Gost se je sešel z delegacijo državnega zbora pod vodstvom predsednika DZ Janeza Podobnika ter se pogovarjal tudi z vodji poslanskih skupin v DZ. Danes bosta madžarskega gosta sprejela predsednik države Milan Kučan in zunanji minister Boris Frlec.
Sogovorniki so največ pozornosti namenili oceni dogodkov v zvezi s krizo na Kosovu in vprašanjem humanitarne katastrofe kosovskih Albancev, izmenjali stališča in mnenja o političnih in gospodarskih razmerah v obeh državah in nadaljnjih možnostih za razvoj dvostranskega sodelovanja med državama in parlamentoma ter se dotaknili širitve Evropske unije in zveze NATO. (STA, CR)
Obrat Kronosa bodo kmalu selili iz čemurja v Vicenzo
SPETER - Pred nekaj dnevi je lastništvo obrata Kronos iz Čemurja v občini Sentlenart obvestilo uslužbence, da bo vse delovanje podjetja v kratkem roku premeščeno v Vicenzo, kjer ima lastništvo koncentriranih več sličnih ali komplementarnih proizvodnih dejavnosti.
Novica je v Nadiških dolinah povzročila razumljivo vznemirjenje, saj gre za eno od podjetij, ki so bila ustanovljena ob koncu sedemdesetih let z odločilnim doprinosom manjšinskega organiziranega gospodarstva, prav z namenom, da se v gospodarsko opešani Benečiji okrepijo možnosti razvoja in pridobitve delovnih mest za domače prebivalstvo. Podjetje Beneco-Kronos je več let uspešno proizvajalo in komercializi-ralo športne artikle, med katerimi so bili zlasti znani čevlji za šport in rekreacijo. Obrat je skozi celotnp obdobje svoje aktivnosti nudil zaposlitev mnogim domačinom, zlasi mlajšim, ki so si v njegovem okviru pridobili znanje in dragocene profesionalne izkušnje. Pred približno dvema letoma je njegov večinski lastnik postal podjetnik Zamparini iz Veneta.
V podjetju je trenutno zaposlenih 25 uslužbencev in vsaj doslej še ni bil govor o odpustih, pač pa je predvidena njihova premestitev. Kako bo to izvedljivo, trenutno še ni znano, vodstvo obrata pa je sporočilo, da bo do premestitve v Vicenzo prišlo v roku do konca letošnjega junija, (du)
__________BARDO / POMEMBNA PRIDOBITEV______________
Nova krožna pot po Terski dolini
Izletniki lahko izbirajo med tremi možnostmi - Kmalu tudi pot za gorska kolesa
BARDO - V Terski dolini so v velikonočnih dneh odprli novo krožno pot, ki bo zlasti v lepih pomladanskih in poletnih vremenih gotovo privabila veliko turistov in ljubiteljev naravnih lepot.
Pravzaprav gre za tri različno dolge va-rijante, ki jih imajo pohodniki na izbiro glede na kondicijo in čas, s katerim razpolagajo. Prva krožna pot je dolga 8 kilometrov, daljši različici pa 14 in 23 kilo-
metrov. Vse tri trase se začenjajo v Njivici in se odvijajo po več okrajih občine Bar-do.
Najkrajša pot gre od Njivice preko Sedlišč in Tera, srednje dolga se dotika tudi Zavarha, kjer si je možno ogledati tudi znamenite jame, daljša pa se dviga do Pod-barda, Briega in Flejpana, ki menda spada že v občino Montenars. Neglede na to, katero od omenjenih možnosti
bo pohodnik izbral, imel bo priložnost za lepo doživetje in v nekaterih prehodih kar razkošne razglede na okoliške hribe in doline. Zlasti krajša in srednja varijanta peljeta mimo dobrih gostišč, kjer je možno dobiti hrano, ponekod pa tudi prenočišče. Za daljši pohod se gre založiti nekoliko bolje s hrano in pijačo, ker se trasa dotika bolj divjih in odročnih, zato pa naravno tem bolj
zanimivih krajev.
Nova krožna pot nudi torej možnosti za vse okuse, pomembno pa je tudi, da si obiskovalci priskrbijo kartico športnega združenja Fia-sp, s katero imajo poleg zavarovalnine pravico do popusta za prenočevanje ali obisk jam v Zavarhu. Ker je veliko povpraševanja tudi za gorsko kolesarjenje, je v kratkem predvidena tudi ureditev trase za to disciplino. (du)
Volilni
zakon
povzroča
polemike
Matični odbor zavrnil novelo zakone
LJUBLJANA - Odbor državnega zbora (DZ) za notranjo politiko in pravosodje je za prvo obravnavo v DZ pripravil predlog zakona o tujcih in predlog zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji. V zvezi z novelo zakona o volitvah, ki jo je DZ nedavno vrnil iz drage v prvo obravnavo, pa je odbor menil, da ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, zato naj je državni zbor ne sprejme.
Po polemični razpravi je odbor zakonsko novelo v prvi obravnavi zavrnil ter sklenil državnemu zbora predlagati, naj je ne sprejme. Ciril Ribičič (ZLSD) pa je člane odbora opozoril na morebitno past, povezano z absolutno dvotretjinsko večino, ki je potrebna za spreminjanje volilne zakonodaje; ob tako oblikovanem "negativnem" sklepu se lahko zgodi, da ne bo dobil zadostne podpore v DZ.
V prvi obravnavi so člani odbora podprli zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji-Zakon bo določil, da se pod določenimi pogoji lahko izda dovoljenje za stalno	prebivanje
državljanom držav naslednic bivše SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita, 23. decembra 1990, na območju Slovenije prijavljeno stalno prebivališče iu od takrat živijo v naši državi, in tistim državljanom držav bivše SFRJ, ki so 25. junija prebivali v Sloveniji in od takrat v naši državi tudi neprekinjeno živijo.
PETROL / V OBMEJNIH OBMOČJIH
Slaba prodaja bencina
Ob meji z Italijo bodo v prihodnje zaprli nekaj manjših črpalk
V Ljubljani spet deluje Turistično infoimacijski center
Trajnostni in sonaraven razvoj občine Piran
PIRAN - Na včerajšnji dan pred štirimi leti je občina Piran sprejela proglas o zeleni občini in opredelila konkretna načela ter usmeritve, ki naj bi jih v lokalni skupnosti upoštevali na poti trajnostnega razvoja. Za organiziran pristop k uresničevanju v proglasu zastavljenih usmeritev je piranska županja Vojka Stular imenovala akcijsko skupino za trajnostni razvoj z imenom ASTRA, katere osnovna naloga je uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v okviru lokalne skupnosti, še posebno konkretnih določil iz programa o zeleni občini. To bo skupina skušala doseči s širšo popularizacijo omenjenih določil, spremljanjem in analiziranjem za okolje pomembnih dogajanj ter predlaganjem ukrepov za izboljšanje stanja. Skupina, katere številčna sestava ni vnaprej trdno določena, bo sprva štela štiri člane. (STA)
Izklopili še zadnjo elektromehansko centralo
KRANJ - Kranjska enota Telekoma je v okvira posodabljanja telefonskega omrežja na Gorenjskem izključila še zadnjo elektromehansko centralo tipa Crossbar in s tem na tem območju dosegla skoraj 94-odstotno digitalizacijo omrežja. V prvih letošnjih mesecih je bila tako izvedena preključitev 1700 naročnikov iz analogne na digitalno centralo, so sporočili s kranjskega Telekoma.(STA)
LJUBLJANA - Italijanskih kupcev danes praktično ni več, je posledico cenovnih ukrepov na severovzhodu sosednje države komentiral predsednik uprave Petrola Janez Lotrič. Sicer pa se je po podatkih Slovenske naftne družbe prodaja tekočih goriv v lanskem letu zmanjšala tudi ob meji z ostalimi tremi sosedami, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da skoraj tretjina ali 75 od skupno 278 Petrolovih bencinskih črpalk leži ob mejah s sosednjimi državami.
Prodaja bencina na meji z Italijo je že leta 1997 padla za 26 odstotkov, lani pa še za naclaljnjhih 40 odstotkov. Kot je na nedavni novinarski konferenci ob predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov še povedala Marica Lah, članica uprave Petrola, se je lani prodaja bencina na meji z Madžarsko zmanjšala za 38 odstotkov, na meji z Avstrijo za 30 odstotkov ter na slo-vensko-hrvaški meji za 16 odstotkov. Podobni padci so tudi pri prodaji plinskega olja. Predvsem na meji z Avstrijo je razloge za to treba iskati v vračilu davka na dodano vrednost, ki ga lahko uveljavljajo slovenski avtoprevozniki.
Ob meji z Italijo so zato po besedah Marice Lah lani zaprli eno bencinsko črpalko, verjetno pa jih bodo še nekaj. Vendar pa članica uprave ob tem poudarja, da je zapiranje značilno za tudi za Evropo, kjer so lani zaprli kar 22.000 bencinskih
črpalk in na ta način povečali povprečno prodajo prodanega goriva na posamezno črpalko z 2, 7 na 5, 2 milijona litrov na leto. V Sloveniji znaša povprečje približno pet milijonov litrov, zato preučujejo pet bencinskih črpalk s podpovprečnim prometom. »Vse kaže, da jih bo potrebno opustiti, vendar gre za zelo majhne črpalke ob meji z Italijo,« je še dejala. Pojasnila je tudi, da je po zelo grobi oceni za ekonomsko upravičeno poslovanje črpalke potrebno prodati približno tri milijone litrov goriva in po 11 tolarjev blaga iz dodatne ponudbe na vsak liter prodanega goriva.
V Sloveniji je bilo februarja letos 382 bencinskih črpalk, od tega Petrolovih 278, kar Slovenski naftni družbi po njenih podatkih daje približno 73-odstotni tržni delež na področju prodaje nafte in proizvodov iz nje. Nove večje investicije, ki jih družba namerava izvajati v naslednjih štirih letih, so povezane zlasti s Petrolovo strategijo poglobljenega delovanja na energetskem področju. Med prednostne projekte sodi izgradnja novih prodajnih mest ob slovenskem avtocestnem križu, širjenje maloprodajne mreže na Hrvaškem, začetek gradnje prvih bencinskih servisov v BiH, pospešen razvoj lastne plinske dejavnosti ter celovita obnova in nadgradnja lastne restavracijsko-motelske verige.	(STA)
LJUBLJANA - Turistično informacijski center Ljubljana je znova odprl svoja vrata v novih prostorih na vogalu Adamič Lundrovega nabrežja in Stritarjeve ulice. Kot so sporočili s centra, nudijo turistične informacije od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure ter v soboto od 9. do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih pa je odprta Turistično informacijska točka na železniški postaji.
Kot so povedali v centru, je bil obisk že prve dni izredno dober.
Število nočitev v Ljubljani se je v zadnjih štirih letih gibalo od 304.000 do 313.000 letno. Turistični obisk je dokaj enakomerno razpršen čez celo leto, z rahlim poudarkom na jesenskih mesecih, ko je v ljubljani približno ob istem času največ poslovnih srečanj in sejemskih ter kongresnih prireditev. Takrat Ljubljana na mesec gosti več kot 30.000 gostov.
Gostje, ki prihajajo v Ljubljano predv-sem zaradi poslovnih in politično-admi' nistrativnih dejavnosti ali raznih kongresov ter srečanj, so v anketi kot najzanimivejše turistične posebnosti Ljubljane omenili stari del mesta in Ljubljanski grad. Največ gostov prihaja v Ljubljano iz Nemčije, Avstrije in Italije, v zadnjem letu pa je opaziti tudi velik porast števila gostov iz Združenih držav Amerike.
ŠPORT
Sreda 7. aprila 1999
NOGOMET / POLFINALE POKALA UEFA
KOLESARSTVO
NOVICE
Obeta se finale med Parmo in Bologno
Parma je sinoči zmagala, Bologna pa izenačila
Liga prvakov: drevi Juventus v Manchestru
MANCHESTER - Veliko zanimanje vlada za dre višnjo polfinalno tekmo med Manchestrom in Juventusom.
VERJETNI POSTAVI.
Manchester (4-4-2): 1 Sch-meichel, 2 G.Neville, 21 Berg, 6 Stam, 3 Irwin, 7 Beckham, 16 Keane, 18 Scholes, 11 Giggs, 19 Yorke, 9 Cole.
Juventus (4-4-1-1): 1 Peruzzi, 3 Mirkovič, 13 luliano, 4 Montero, 17 Pessotto, 8 Conte, 14 Deschamps, 26 Da-vids, 7 Di Livio, 21 Zidane, 9 Inzaghi.
Sodnik: Diaz Vega (Španija). Tekmo bo neposredno prenašal z začetkom ob 20.45 CanaleS.
Drugi drevišnji polfinalni par je Dinamo Kijev - Bayern Miinchen.
Dugarry in Marocchi v boju za žogo v Marseillu. (F. AP)
Baskija:
Giuliano
Figueras
prvi
ZALLA (ŠPANIJA) - V drugi etapi mednarodne kolesarske dikre po Ba-skiji (Toulose - Zalla, 204 km) je zmagal Italijan Giuliano Figueras, ki je v ciljupremagal rojaka Bel-lija in Francoza Jalaberta. Fraocnski kolesar je tudi ohranil prvo mesto na skupini lestvici.
DAnes bo na sporedu tretja etapa Zalla - Vito-ria, 199 km.
Danes Gand - VVevel-gem
GAND - Danes bo na sporedu klasična mednarodna dirka Gand - We-velgem (207 km), ki se je bo udeleležil tudi Italijan Mario Cipollini, ki je že dvakrat zmagal na tej dirki. Za mnoge kolesarje bo to prava generalka pred nedeljsko dirko Pariz - Roubaix.
ODBOJKA / POKAL TREH DEŽEL
Nuova Kreditna druga, kljub zmagama
»Čuden pravilnik« turnirja - Naša ekipa nastopila z okrnjeno in pomlajeno postavo
01ympique - Bologna 0:0
OLYMPIQUE MARSEIL-(4-3%-3): Porato 6, Gallas Issa 5.5, Blanc 7, Domo-6, Brando 6, Luccin 5.5 '33' Bravo), Pires 6.5, Rava-neUi 6, Dugarry 6 (21' dp Ed-s°n), Maurice 5 (33' dp Ca-^ara), trener Courbis 6.
BOLOGNA (4-4-2): Anto-aioli 6, Rinaldi 6, Mangone 7’ Bia 6, Paramatti 6.5, Binot-
5.5 (29' dp Cappioli), In-psson 7, Marocchi 6, Fonto-lan 6 (21 dp Nervo), Anders-6.5, Signori 6.5 (34 dp Naini), trener: Mazzone 7.
SODNIK: VVojcik (Poljska) 5- RUMENI KARTON: Fon-tQlan. GLEDALCEV: 60.000 Marseille - Bologni je si-
n°či v Marseillu uspel lep Podvig. Moštvo trenerja Maz-2°neja je v prvi polfinalni 'ekmi pokala Uefa prisilila domači 01ympique na neod-J°čen izid brez gola brez go-a- BolonjCani so bili večji del srečanja, predvsem v Začetku, celo boljši tekmec j13 igrišču in imeli nekaj priložnosti za zadetek.
Po včerajšnji tekmi imajo BolonjCani na povratnem srečanju veliko priložnost za dvrstitev v finale.
Athletic Madrid - Parma l;3 (1:2)
STRELCI: Chiesa v 13., Ju-ainho v 21. iz 11-m, Chiesa v ‘M'! Crespo v 62. min.
ATHLETIC: Molina, Agui-‘era, Santi, Chamot, Serena, ^aleron, Solari, Jugovič, Ro-berto (Tevenet), Juninho, Jose Maria.
PARMA: Buffon, Sartor, Bensini, Thuram, Fuser, D. °aggio, Vanoli, Veron (Sta-did), Fiore, Crespo (Mussi), CMesa (Balbo).
SODNIK: Levnikov (Rusija).
MADRID - Parma je pov-sem zasluženo premagala domači Athletic in tako z Velikim optimizmom gleda da povratno tekmo doma. Cbeta se torej finale z Bologno.
V Trentu je bilo na velikonočni ponedeljek tekmovanje v moški in ženski konkurenci za Pokal Treh dežel, ki so se ga udeležili zmagovalci deželnih pokalov Furlanije-Julijske krajine, Tridentinske in Veneta. Našo deželo je v ženski konkurenci zastopala Nuova Kreditna, ki se je pomerila z ekipo Volley Montecchio Maggio-re (Veneto) in z Marzola (Trento). Takoj naj povemo, da je Nuova Kreditna dobila obe tekmi, a je kljub temu zasedla končno drugo mesto. Pravilnik je namreč predvideval, da se ekipe pomerijo vsaka proti vsaki in vsaka tekma traja tri sete, osvojeni set pa ekipi prinese po eno točko. Ker so nase igralke obe tekmi zmagale z 2:1, so na koncu osvojile štiri točke kot Marzolla iz Trenta, ki pa je na koncu imela boljši količnik v točkah in se je tako uvrstila v naslednjo fazo, to je na alpski pokal, ki bo v Lombardiji. Ekipa Nuove Kreditne je na ta turnir odpotovala okrnjena, saj sta doma ostali Barbara Gregori in Nicole Ma-millo. Mlajše Slogine igralke so tako dobi-
le enkratno priložnost, da se preizkusijo na meddeželni ravni in takoj moramo povedati, da so ta izpit zelo dobro opravile. Prvo tekmo je Nuova Kreditna odigrala proti Vollejm Montecchio, ki je v uvodni jutranji tekmi z 0:3 izgubil proti Marzoli. Naše igralke so začele nekoliko negotovo, saj so zaradi zastojev v prometu prišle v Trento z rahlo zamudo in so tako na igrišče stopile praktično takoj po kosilu. Netočen sprejem je pripomogel k temu, da so nasprotnice sorazmerno lahko osvojile prvi set, vendar se je že v drugem stanje povsem spremenilo. Nuova Kreditna je visoko povedla, Montecchio se je sicer približal, a se slogašice niso pustile presenetiti in so po tem setu brez težav osvojile še tretjega. Odločilna tekma proti Marzoli se je začela v znamenju velike izenačenosti, ko se je pri izidu 5:6 poškodovala Maksi Srichia (na tem tekmovanju je igrala v diagonali s podajačico). To je soigralke tako zbegalo, da so do konca seta osvojile le Se dve točki, v nadaljevanju pa je naša ekipa
odločno reagirala in po zelo izenačeni borbi tekmo obrnila v svojo korist. Vsekakor pa je predstavljal nastop na tako kvalitetnem tekmovanju res lepo izkušnjo, v društvu pa so ponosni še na pokal, ki ga je kot najboljša igralka osvojila Daniela Cioc-chi.
Izidi: Marzola Trento - Volley Montecchio Maggiore 3:0; Nuova Kreditna - Vol-ley Montecchio Maggiore 2:1 (10:15, 15:11, 15:9); Nuova Kreditna - Marzolla Trento 2:1 (7:15,16:14,15:13).
NUOVA KREDITNA: Ciocchi, Coretti, Crissani, Fabrizi, Furlan, Kalc, Pertot, Pre-stifilippo, Srichia, Žagar.
VRSTNI RED: Marzola Trento in Nuova Kreditna 4; Volley Montecchio Maggiore 1.
V moški konkurenci je našo deželo zastopal Jahoo II Pozzo, ki je v C ligi na prvem mestu pred Mimo Eurospin. Furlanski igralci, ki so računali na zmago, so se morali zadovoliti z 2. mestom. Prvi je bil IMA SAP Volley Fratte, tretji pa je bil C9 Arco Riva. (INKA)
Mijotovič kaznovan
MADRID - Uprava nogometnega kluba Real Madrid je kaznovala reprezentanta ZR Jugoslavije Predraga Mijatovida s plačilom petih milijonov pezet (32.000 dolarjev), ker zaradi vojaškega posredovanja zveze NATO v njegovi domovini ni hotel nastopiti na tekmi španskega prvenstva med kraljevskim klubom in Alavesom (3:2).
"Upošteval bom kazen, vendar se z njo ne strinjam. Razočaran sem, saj sem mislil, da me bodo v klubu razumeli. Poskušal se bom pripraviti za naslednjo tekmo proti Celti, čeprav ne obljubljam, da bom na njej igral, " je dejal Mijatovič, sicer Črnogorec, ki ima stalno prebivališče v Beogradu. Mijatovič je pred tednom v Madridu skupaj s še nekaterimi nogometaši priredil protestni miting, predsednik Reala, osebni prijatelj generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane, pa mu je že zagrozil, da ga bo odpustil, če bo z bojkotom nadaljeval. Konec tedna tekem španskega prvenstva ni odigralo še pet jugoslovanskih nogometašev, ki pa jih zaenkrat njihovi klubi še niso kaznovali.
Nogomet: izgredi v Pragi
PRAGA - Po ponedeljkovem nogometnem obračunu češke lige med mestnima- tekmecema Slavijo in Sparto (1:0) je v Pragi prišlo do hujših izgredov navijačev. Med drugim so bili težje ranjeni trije policisti, zato so varnostni organi priprti večje število pristašev Sparte, vodilnega moštva v češkem prvenstvu.
NBA liga: Van Exel premalo za presenečenje
NEW YORK - Ponedeljkove tekme v ameriški profesionalni košarkarski ligi (NBA) so minile brez posebnih presenečenj, saj so favoriti uspešno opravili svojo nalogo. Vodilno moštvo atlantske skupine Orlando je premagal Boston, vodilno moštvo centralne skupine Indiana je bila boljša od Detroita, drugouvrščeno moštvo te skupine Atlanta je z zmago zapustila Charlotte, tretje in petouvrščeni ekipi zahoda, San Antonio in Los Angeles Lakers, pa sta se veselili po srečanjih proti Golden Stateu oziroma Denverju. Izidi: San Antonio Spurs - Golden State VVarriors 93:86; L.A. Lakers - Denver Nuggets 117:104; Charlotte Hornets - Atlanta Hawks 71:77; Orlando Magic - Boston Celtic 106:99; Indiana Pacers - Detroit Pistons 88:86; Minnesota Timberwolves - Dallas Mavericks 100:93.
Leta 2000 cilj v Kairu
PARIZ - Tradicionalni reti Dakar se bo naslednje leto začel 6. januarja v Senegalu, končal pa 23. januarja v Kairu (Egipt), so sporočili prireditelji. Reti je 21-letni zgodovini doživel nekaj sprememb štartnega mesta. Na začetku so tekmovalci štartati v Parizu, nekajkrat je bilo štartno mesto Granada, tokrat pa se bo reli začel izven Evrope, v Senegalu, čeprav se bodo nastopajoči zbrali v Parizu, kjer bodo opravili tehnične preglede avtomobilov in motorjev.
Teniški turnir v Hong Kongu
HONG KONG -VI. krogu tega mednarodnega turnirja so dosegli nalsednje izide: Oliver Gross (Nem) - Wayne Wong (Kit) 6:3, 6:0; Hendrik Dreek-mann (Nem) - Jeff Tarango (ZDA) 6:4, 6:4 Faradom Srichaphan (Taj) - Petr Luxa (Ceš) 6:1, 7:6 (13:11); Michael Chang (ZDA) - Daniel Vacek (Ceš) 6:1,6:4.
KOŠARKA / »PLAY-OFF«
NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO
Teamsystem in Varese nepričakovano izgubila
Sinoči so igrali druge četrt-t^alne tekme končnice ita-janskega prvenstva. Presene-*)iva sta poraza Teamsystema v Mioli in Vareseja v Riminiju.
Termal - Teamsystem 7l:69 (36:33)
, TERMAL IMOLA: Borto-°n 5 (0:1, 1:4), Fazzi 10 (1:4, p5). Esposito 35 (6:11, 5:13), erroni 5 (1:5, 1:2), Pietrini ®T), Fajardo 6 (3:4), Sanders ,, (2:3), Francesconi, Pirazzo-
’ Casadei.
TEAMSYSTEM boli
hlA: Mulaomerovid 8 (1: J4). Jarič 6 (2:5, 0.2), Pilut BCka 5 (2:5, 0:1), Damiao !~:2. 0:1), Basile 4 (2:2, 0:; Tvers 24 (4:9,1:3), Gay 6 (3:1 ^mišovas 12 (3:4,0:1), Bete Sony - Benetton 48:f '26:30)
SQNY MILAN: Mordent Btialuppi 3 (0:2, 1:4), W' erer 6 (1:4, 0:1), Michelori p. :3)> Gigena 11 (2:4, 2:4 j o°ker 6 (3:7, 0:4), Baldi r'2)> Cazzaniga, Johnson Tl, 0:2), Monti 9 (4:6).
BENETTON TREVISO: Ni-cola 11 (2:4, 1:4), Jofresa 3 (0:1, 0:1), Sekunda, Pittis 3 (1:1), Marconato 8 (3:3), Bonom 12 (3:6, 1:1), Rebrača 10 (5:9), Di Spalatro, VVilliams 14 (3:6, 2:6), Schmidt.
Pompea - Kinder 64:93 (35:43)
POMPEA RIM: Plateo 1 (0:4), Fiasco, Tonolli 7 (3:9), Rossini 9 (4:8, 0:1), Obradovič 5 (1:3, 0:1), Ambrassa 3 (1:3), Kidd 9 (3:4), Pessina 4 (1:4, 0:1), Cessel, Boni 26 (3:10,1:4).
KINDER BOLOGNA: Crippa (0:1, 0:2), Abbio 16 (4:6, 1:3), Nesterovič 20 (10:13), Edvvars 32 (8:12, 3:6), Sconochini 15 (5:8, 1:3), Binelli, Frosini 7 (3:3), 0‘Sullivan, Rigaudeau 3 (0:4,1:4), Panichi (0:1).
Pepsi Rimini - Varese 101:94 (54:40)
Stanje po 2 tekmah: Termal - Teamsystem 1:1; Benetton - Sony 2:0, Kinder - Pompea 2:0, Varese - Pepsi 1:1. Tretje tekme bodo jutri.
V Novari številno Krasovo predstavništvo
Prvenstvo v absolutni drugi in trejti kategoriji se bo odvijalo od danes do nedelje
Končno je za mnoge pingpongaše nastopil najbolj pričakovani dogodek v športni sezoni, to je državno prvenstvo v absolutni drugi in tretji kategoriji, ki bo letos potekalo v Novari. Državni finale se bo pričel že danes in bo trajal tja do nedelje. Mogoče preseneča zgodnjost termina, vendar je bil lanski v Neaplju izveden še prej.
Več Krasovih pingpongašev si je za kvalifikacije prizadevalo na različnih individualnih kvalifikacijskih turnirjih. Sest tretjekategor-nikov je tekmovalo na štirih državnih turnirjih, iz njih pa sta se uvrstiti na državno prvenstvo Irena Rustja in Jasmin Kralj, lanska srebrna Kraševa ženska dvojica. Martina Tretjak, Giada Vidoni in Bojan Si-moneta so se uvrstili iz deželnih turnirjev, za edinega moškega Kra-sovega predstavnika je bila uvrstitev težka, zaradi močne konkurence starejših nasprotnikov iz FJK, hkrati pa tudi velik uspeh, saj Simoneta dejansko še ni v tretji jakostni kategoriji. Dovoljenje za nastope v tej kategoriji mu je izdala deželna komisija z vključitvijo na listo obetav-
nejših igralcev 4. jakostne skupine. Imel pa je tudi srečo, da so se prvi trije Rossetti, Saltarini in Legiša odpovedali nastopu. Andrea Bertolot-ti, ki na italijanskih lestvicah nosi štev. 207, se ni uspel uvrstiti na državni finale iz turnirjev, ni pa se hotel popolnoma odreči državnemu prvenstvu, zato bo s Simoneto nastopil v igri moških dvojic, ki bodo na sporedu že danes dopoldne.
Za zeleno mizo bo v Novari stopilo tudi šest Krasovih drugokate-gornic: Vanja Milič, Katja Milič, Martina Milič, Daša Bresciani, Nina Mitič in Sonja Milič. Njihov trenutek bo napočil v soboto dopoldne. Lani je bolezen precej zredčila Krasovo žensko vrsto. V Neaplju sta manjkali dve od petih igralk v tretji kategoriji, še zlasti pa se je čutila odsotnost Vanje Milič in Daše Bresciani v drugi kategoriji, kar se je poznalo tudi pri medaljah. Edino kolajno (srebrno) je osvojil že omenjeni ženski par v tretji kategoriji. Ista dvojica Rustja/Kralj bo danes dopoldne branila podnaslov. Igrala bo še nova v postavi Tretjak/Vidoni. Tekom prvenstva
bodo nastopile še številne druge dvojice, zlasti pa so zanimive mešane, kjer so si krasovke poiskale partnerje iz Parme in Alto Sebina.
V ženskih dvojicah druge kategorije bodo krasovke igrale večinoma skupaj, le Vanja Milič bo v paru z igralko Tramina Karin Calliari. Posamično sta najboljšo uvrstitev lani dosegli Katja Milič (16-tina finala v absolutni kategoriji in 15. mesto v drugi kategoriji) in Jasmin Kralj (5. mesto v konkurenci tretjekategor-nic).
Letos si nadejamo boljših rezultatov. V za nas bolj zanimivi ženski konkurenci bodo v Novari branile državne naslove aktualne prvakinje Laura Negrisoli v najvišji absolutni kategoriji, Michela Merenda v drugi, Michela Lamoratta v tretji.
O poteku prvenstva in uspehih naših predstavnikov bomo pravočasno poročali. Pet udeležencev se je pravkar vrnilo iz tridnevnega mladinskega prvenstva v Linzu. Upajmo, da jim je po napornih tekmovanjih v Avstriji ostalo še dovolj moči za nabiranje medalj na državnem prvenstvu. (J.J.)
Obvestilo
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da bo seja odbora na sedežu SPDG v Gorici, Ul. Malta 2, jutri, 8. t.m. ob 19. uri.
SK BRDINA vabi vse elane in prijatelje na družabni večer in nagrajevanje ob zaključku sezone, ki bo v Domu Br-dina, v soboto, 10. aprila ob 20.30. Vabljeni!
SK DEVIN organizira v nedeljo, 11. aprila XIII. ze tradicionalni pohod iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno z društvenimi kombiji.
SMUČARSKI ODSEK SPDT vabi prijatelje in sodelavce na družabno večerjo v soboto, 10. aprila v Zagradcu. Vabila so na razpolago se danes, 7. aprila na sedežu ZSSDI, Ul. Cicerone 8, tel. 040-635627.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA^
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od danes, 7. do 11. aprila bo Centro Teatrale Bresciano izvajalo delo Thomasa Bernharda »Alla meta«, katerega režiser je Cesare Lievi.
Od 13. do 18. aprila bo Stalno gledališče iz Veneta podalo Shakespearovo delo »Dvanajsta noc«. Režija Egisto Marcucci.
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Od 9. do 18. aprila bo Gledališče La Contrada izvajalo »Alida Valli che nel ’40 iera putela«. Režija Mario Licalsi.
Gledališče Miela
Od 10. aprila do 17. maja gledališka prepletanja.
GORICA Kulturni dom
V	okviru Gorica kinema bo jutri, 8. aprila ob 20.45 predvajan film »Tango«. Režija Carlos Saura. V Četrtek, 15. aprila ob 20.45 »Velvet goldmine«. Rezija Todd Haynes.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: danes, 7. aprila »Bella di notte e rac-chia di giorno« Luciane Lizzetto, 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu.
VIDEM
Gledališče Zanon
Od 13. do 18. aprila ob 21.00 v produkciji Teatra del Lemming »Dionizij - Teatrska tragedija«. Rezija Massimo Munaro.
Gledališče »Giovanni da Udine«
Od 10. do 18. aprila bo filmski festival »Far east film«.
______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 10. aprila ob 20.30 bo Mestni oder Koper podal Macchiavellijevo delo »Mandragola«. Režija, Andrej Jelačin.
V	sredo, 14. aprila bo amaterska skupina Quei
de scala santa, podala v narečju delo Manuel6 de Santi »No saria mai de fidarse«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje s komedfjo Alana Ayckbourna »Plovicne resni' ce«. Režija Vladimir Jurc. Danes, 6., jutri, 7., v četrtek, 8., v petek, 9., v soboto, 10. in v p one' deljek, 12. aprila ob 19.30, v torek, 13. aprila ob 19. uri."
______________KOROŠKA_________________
CELOVEC
Mestno gledališče
Danes, 7. in jutri, 8. aprila ob 19.30. - Prebujanj6 pomladi - Frank VVedekind, otroška tragedija.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Na sporedu baletna predstava »Les dialogues des Carmelites« Francisa Poulenca. Ponovitve bodo danes, 7. in jutri,8. aprila ob 20.30 ter 10. aprila ob 17.00 in 11. aprila ob 16.00. Vstopnice bodo v predprodaji od 20. marca pri blagajni gledališča.
Dvorana Tripcovich
V ponedeljek, 12. aprila ob 18.00, »Eno uro z ... Elisabetto Fiorillo«.
Glasbena matica
GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 12. aprila ob 20.30 bo koncert Glasbene matice. Nastopila bosta Siskovic Črtomir - violina, Simona Mallozzi - harfa.
Kulturni Center Lojze Bratuž
Danes, 7., jutri, 8., 9. in 10. aprila, 17. mednarodni natečaj Alpe Jadran za mlade violiniste in 7. mednarodni natečaj za mlade Čeliste. Pričetek vsak dan ob 8.30.
Danes, 7. aprila ob 20.30, koncert lanskih nagrajencev v spomin Alfreda in Vande Narcosig.
V	nedeljo, 11. aprila ob 17.00, koncert in nagrajevanje zmagovalcev.
V	četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30 bo na sporedu koncert črnske duhovne glasbe »I saw the Light«. Izvaja New Swing Quartet.
TRŽIČ
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
Jutri, 8. aprila, ob 21.00, bosta v sklopu cikla Glasbeni ekran 99, Bruno Canino in Antonio Ballista izvedla program »Immagini al pia-noforte«.
Avditorji Concordia
V	torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»KoCani Orkestar - Gipsy Brass Band«.
_______________VENETO_________________
TREVISO
Palaverde
V	ponedeljek, 12. aprila bo nastopil Franco Bat-tiato.
SLOVENIJA
učencev Klavirske šole prof. Sijavuša Gadžijeva-
V	ponedeljek, 12. aprila bo na sporedu konceh Dejana Laziča-klavir, klarinet in Voces Quarteta iz Bukarešte.
V	ponedeljek, 19. aprila bo na sporedu zakljuc' ni koncert ob 30-letnici delovanja Nevv SvviDo Quarteta z gosti.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Jutri, 8. ob 20.00, v soboto, 10. v torek, 13. in v sredo, 14. aprila ob 19.30, Engelbert Humper' dinck »Janko in Metka«.
V	petek, 9. aprila ob 15.00, v Četrtek, 15. in v sO' boto 17. aprila ob 19.30, Peter Iljic Cajkovsk1 »Trnuljčica«.
V	ponedeljek, 12. aprila ob 11.00 in v petek, 1®' aprila ob 15.00 Bedrich Smetana »Prodana n6" vesta«.
V	torek, 13. aprila ob 20.30, sedmi abonmajski koncert GM v Deutscher Hilsverein, Ul. Coro-neo 15: Duo Siskovic Črtomir - violina, Simona Mallozzi - harfa.
Salezijansko gledališče (Istrska ulica 53)
Jutri, 8. aprila ob 21.00 koncert klasične indijske glasbe. Nastopa flavtist Shashank Subrama-niam.
Gledališče Rossetti
V	priredbi tržaškega koncertnega društva bo 12. aprila ob 20.30 nastopil Stanislav Bunin.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 11. aprila ob 18. uri bo 2. koncert pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj. Nastopata violinistka Anja Bukovec in pianistka Miona Babič.
Občinsko gledališče
Louis Lortie - pianist, bo danes, 7. aprila ob 20.30 zaključil letošnjo tržisko koncertno sezono.
V	ponedeljek, 12. aprila ob 20.30 nastop komika Paola Mendla.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
Jutri, 8. in v petek, 9. aprila ob 20.30 bo Gledališče Piccolo Teatro iz Milana podalo Mozartovo delo »Gosi fan tutte«. Režija Giorgio Strehler.
Vila Manin
Nedeljske matineje
V	nedeljo, 11. aprila ob 11.15 bo koncert ansambla »Godalni kvintet gledališča Verdi«.
V	nedeljo, 18. aprila ob 11.15 bo koncert orkestra gledališča Verdi.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. Jutri, 8. aprila ob 20. uri koncert prvonagrajencev Slovenskega državnega tekmovanja v kategoriji kitarski duo, v Četrtek, 22. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran DukiC in v četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih Sol.
PORTOROŽ
Avditorij
V	Četrtek, 8. aprila ob 20.30 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	petek, 9. aprila bo na sporedu klavirski recital
PRIMORSKA
POJE
DOBROVO - Grad Dobrovo - petek, 9. aprila ob 20.00 BREZOVICA - Kulturni dom - sobota, 10. aprila ob 20.00 TRENTA - Infocenter TNP - nedelja, 11. aprila ob 17.00 HRVATINI - Kulturni dom - nedeljo, 11. aprila ob 17.00 TRST - Marijin dom Sv. Ivan - nedelja, 11. aprila ob 17.00 GORICA - KC lojze Bratuž - petek, 16. aprila ob 20.30 RENČE - Kulturni dom -16. aprila ob 20.00 SELO - Kulturni dom -17. aprila ob 20.00 BOUUNEC - OG F. Prešeren - sobota, 17. aprila ob 20.30 POSTOJNA - Postojnska jama - nedelja, 18. aprila ob 17.00

RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
V	TK galeriji je odprta do 10. aprila razstava »Slovenska domača in umetnostna obrt ob Veliki NoCi«.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3.
maja razstava pod naslovom »sedmo srečanje umetnikov«.
Lipan je Puntin Arte contemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila. Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote ter 25. aprila in 1. maja od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
APT (Ul san Nicold 20): do 13. aprila razstavlja svoja dela Luigi Perrella. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija d'Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
NABREŽINA
Do nedelje, 11. aprila bo v župnijski dvorani XX. velikonočna razstava.Odprta bo vsak dan popoldne in zveCer.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških pred-
metov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan‘‘od 9.00 do 12.00.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Kulturni dom: spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga. Odprta bo do 22. aprila.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
______________SLOVENIJA________________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
Galerija Meduza Koper: do 22. aprila bo pregledna razstava grafik Franceta Miheliča.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
SOCERB
Grad: stalna prodajna razstava.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
SEŽANA
Galerija KC Srečka Kosovela - na ogled je razstava slik Marka Andloviča.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 22. aprila bo odprta razstava Ivana Čarga po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Poslovni center HIT - paviljon: jutri, 8. aprila ob 20. uri otvoritev razstave grafik Danila
v
Jejčiča. Razstava bo na ogled do 4. maja vsa dan od 10. do 19. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografsk3 zbirka ter prostori obnovljenega materinega d° ma, Miren, St. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafiCIie zbirke tega umetnika na ogled Se razstav ^ »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekoč strukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 1 j ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob pone deljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polh®1 ski muzej.
KOBARID	. ka
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejs^ zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vs dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC	z
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna r stava.
LJUBLJANA
Cankarjev dom - Mala galerija: na ogled je stava Dušana Frice »Ukradene podobe«. RaZ va bo odprta do 9. aprila.	.u
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodels izdelkov Slovenije »Mojstrovine Sloveni) Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj.	^
Poslovni center Mercator: odprta je likovna stava Vide Slivniker	.g.
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka derne galerije.	, a
Muzej novejše zgodovine: na ogled je sI; , rt razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je 0 ” od 10. do 18. ure.
BISTRA
v Tehniškem muzeju Slovenije bo do 2- j.
razstava »Vonj po morju, - Slovensko rnors .0 bistvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA	sket(.
Trentarski muzej: razstava o Triglavj^jpi narodnem parku in etnološka zbirka-razstavi.
RAI 3
slovenski
program
2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Zadnja postaja kozmo- | politizma: Sv. Just TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00,
9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Vienna, amori al congresso (kom., Nem. ’65, i. Lilli Palmer) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. Rosa Dovmev) Dok.: Kvarkov svet -Življenje se nadaljuje Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. Zorro, 17.00 mladinski dnevnik GT, nato nan. Lassie
Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Cralo Conti) Vremenska napoved MO] Dnevnik
Aktualno: II fatto 1 Kviz: Navigator 2222 Nan.: Komisar Rex (i. G. Burkhard)
Aktualno: Zenske na razpotju Dnevnik
Dokumenti: Nekoč je bila Rusija (vodi Arrigo Levi) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
RAI 2
7.00 9.15
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
23.00
23.45
23.50
0.45
2.10
Varjete za najmlajse Nan.: The One, 10.05 L’ arca del dr. Bayer Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Ljubim živali Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Variete: Loto ob 8-ih VeCemi dnevnik TV film: Amarsi (dram., ZDA ’94, i. A. Garcia, Meg Ryan, E. Burstyn) Nan: Nikita - Josephine (i. Pete VVilson)
Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme TV film:	Mensaab
(dram., It. ’96)
Brezdelje utruja?
m, RAI 3
6.00
8.30
10.15
11.10
12.00
13.00
14.00 14.40
15.05 15.45
17.05
18.30
19.00
19.55
20.00
20.50
22.30
22.55 0.00 0.30
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma
Dest let v haremu Nan.: Schvvarzvaldska klinika
Dnevnik, šport Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.50 Politična tribuna Variete: La melavisione - Pravljice in risanke Športno popoldne: SP v kolesarstvu Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.:	Ellen, 20.30
Friends
Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Sfide Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme
§2 RETE 4
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Renzo in Lucia Nan.: Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Interludio (dram., ZDA '57, r. D. Sirk, i. Ju-ne Allyson, R. Brazzi) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Dokumenti: La macchina del tempo
Film: II laureato (dram., ZDA ’67, r. M. Nichols, i. D. Hoffman, A. Bancroft) Pregled tiska Film: II miracolo del vil-| laggio (kom., ZDA ’44)
Tsl CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.50
16.25
17.30
18.30
20.00
20.30
22.30
23.00
1.00
1.30
2.00 3.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zoShow
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis), 12.30 Norma in Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.20 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, Fiorenza Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
Nan.: Ciao dottore Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Paradi)
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)
Dnevnik
Nogomet: Manchester United - Juventus (Cham-pions League)
Dariete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Gene Gnocchi)
Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Laboratorio 5 Vivere bene
ITALIA 1
6.10
9.20
10.15
12.20
13.00
13.30
14.Q0
14.20
15.30 16.00
17.30
18.30 18.55
19.00
20.00 20.45
23.00
0.15
2.10
Nan.: Ocean Girl, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Chips
TV film: II matto di NOtre-Dame (fant., ZDA '95, i. Scott Hylands)
Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod eno
streho
Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona)
Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajse in risanke
Nan.: Baywatch Odprti studio Šport
Nan.: Družina tretjega tipa, 19.30 Tata Glasb, oddaja: Sarabanda Film: Una moglie per papa (kom., ZDA '94, i. W. Goldberg, Ray Liotta) Nogomet: Dinamo Kiev -Bayern Monaco Cham-pions League)
Odprti studio, Šport Film: Una adorabile idiota (kom., Fr. 63, i. Brigit-te Bardot)
S TELE 4
13.30
10.30 11.00 13.35
18.30 20.05
20.30 20.55
22.30 0.20 1.45
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nan.: Sharky in George Vendetta di una donna Aktualna oddaja Osebnosti in mnenja Gospodarstvo Zoom Gorica II supplemento Banke, zavarovalnice... Made in Italy Film: II cielo di vetra
(•) MONTECARLO
12.15
13.00
14.00
16.00 20.35 20.40
0.05
19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: II Santo Film: Gli esclusi (dram., '62, i. B. Lancaster) Variete: Tappeto volante Aktualno: Giocamondo Film: Georgia (dram., ZDA '95. i. J.J. Leigh, T. Levine) Film: Soprannaturale
Slovenija 1
Slovenija 2
	Vremenska panorama		Vremenska panorama
	TV prodaja		Napovedniki
	Tedenski izbor:		Tedenski izbor: Video-
	Sprehodi v naravo: Ptiice		ring - Oldies, 10.30
	spomladi, 9.45 nad. Do-		Nadaljevanka: Saint Tro-
	bri duh iz Avstralije		pez (Fr., 2. del)
	(zadnji del)		Dokumentarna oddaja:
	Otroška oddaja		Jurij Gagarin
	Tedenski izbor: Dogo-		Gospodar žoge: Vukas
	divščine iz živalskega vr-		Euronevvs
	ta		TV prodaja
	Pro et contra		Film:	Tudi prašiče
	Nan.: Župnik za deset		obešajo
	tednov (VB, 5. ep.)		Po Sloveniji
	Poročila, vreme, šport		Nanizanka: Dr. Schvvartz
	Vremenska panorama		in dr. Martinova (Nem., i.
	Tedenski izbor : Ljudje in		Senta Berger, Fridrich
	zemlja, 15.05 dok. feljton:		von Tuhn, 1. ep.)
	Dubrovniška sonata (Eva		TV igrica: Kolo sreCe
	Rečnik), 15.35 Pomp		Videoring s Tino
	Mozaik		Nogomet (liga prvakov,
	Kviz: Male sive celice		polfinale)
	Obzornik, vreme, šport		Film: Flamish Board (VB
	Humoristična oddaja:		1994, r. Jim McBride, i.
	Kdo je na vrsti?		Sinead Cusack, Kate
	Nad.: Sara (r. Robin Crichton, 2. del)		Beckinsale, John Wood)
	Dobrodošli doma		
	Risanka		
	Dnevnik, vreme, Šport		
	Film: Sedmi pečat - Mali Buda (VB-Fr. ’94, r. Bernardo Bertolucci, i. Keanu reeves, Chris Isaak. Brid-get Fonda)		
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, marketing		
	Osmi dan		
	Koncert orkestra Slovenske filharmonije: Simfonija vstajenja		
		l€ Koper	
			Euronevvs
			Gugalnica
			Dokumentarec
	TV PRIMORKA		Slovenski magazin Globus
			Pogovorimo se o...
			Program v slovenskem je-
	15.55 Videostrani		ziku: Potovanje v Zeleno
	Videospot dneva		Primorska kronika
	Kaj storiti, Ce se zgodi?		Tv dnevnik, šport
	Glasba: Pop rock svet		Otroška odd.: Gugalnica
	Oddaja za zamejce v Ita-		Sredozemlje
	liji: Med SoCo in Nadižo		Nogomet: Dinamo Kiev -
	V mojem košku je pa ma-		Bayern Monaco
	vrica...		Vsedanes - TV dnevnik
	Videostrani		Reportaža: Mednarodna
	Dnevnik, vreme, iz tiska		koprska regata
	Dovolite, nasmejmo se		Vsedanes - TV dnevnik,
	Avtocenter Bajc Daevvoo		vreme
	Večer z bio-hironom		
	Odbojka: Salonit-Stavbar		
	Dnevnik TV Primorka		
z
"A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pogovor z najstarejšim slon. olimpio-nikom Leonom Štukljem; 9.50 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 MPZ Jezero; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: En-samble VViener Collage; 18.00 Literarne podobe: V srce sezajoče besede (M. Nadlišek);
18.30	Soul mušic; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.00 Aktualnosti; yi3.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30
DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kulturna srečanjar;
11.45	7 popevk; 13.00 L' una blu; 14.45 Taki smo bili; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Dance clas-sics; 18.45 Igra; 19.25 Sigla single; 20.00 RK.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9,35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice;
14.45	Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost;
20.00	Poslušajte 2x; 21.00 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22,00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Prmrsld dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAP. Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
16	Sreda, 7. aprila 1999				■■ A
JASNO	ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	A,	SREDIŠČE TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI- FRONTA	FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.40.
Dolžina dneva 13.05.
LUNINE MENE <
Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.28.

PLIMOVANJE
Danes: ob 7.52 najnižje -28 cm, ob 14.42 najvišje 4 cm, ob 18.20 najnižje -1 cm, ob 0.54 najvišje 21 cm.
Jutri: ob 9.18 najnižje -22 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
			
r MORJE Morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C.		rBIOPROGNOZA IW Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo močno obremenilen.	<
			
' TEMPERATURE V GORAH			
°C		°C	
500 m	16		2000 m	3	
1000 m	12		2500 m 	0	
1500 m	6.		2864 m	-2	
8/11
fcN. GORICA 8/11
LJUBLJANA 7/10
GORICA
8/n o
TRST 10/13
PORTOROŽ
010/13
, POSTOUKA
KOČEVJE
-X°
UMAG

^ N.
fš3
N. MESTO
O
ZAGREB
7/10
O
ȣBNOMEU
REKA
OPATIJA	10/13
PAZIN	o O
V četrtek in petek bo oblačno z občasnimi padavinami. Hladneje bo, meja sneženja bo na okoli 1100 metrov nadmorske višine. Na Primorskem bo pihala burja.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
»Zašili« tudi Johna Gottija mlajšega
NEW YORK - Sin enega najznamenitejših newyorških mafijskih voditeljev Johna Gottija, John Gotti mlajši, je na vsesplošno presenečenje v zameno za milejšo kazen priznal večino »grehov«, katerih ga obtožujeta FBI in državno tožilstvo. John Gotti mlajši, čigar oče že prestaja kazen dosmrtne ječe, je priznal, da je izsiljeval gradbeno podjetje, da je podkupil enega vodilnih članov sindikata Teamsters in da je lagal, ko je prosil za posojilo za nakup hiše. Potem ko je bi njegov oče kot eden glavnih mafijskih voditeljev v New Yorku aretiran, se je policija spravila na njegovega sina, ki je veljal za naslednika organiziranega kriminala pod vodstvom mafijske družine Gambino.
Čiščenje newyorških ulic kriminalne zalege se tako nadaljuje, pri čemer ena najmočnejših mafijskih družin Gambino počasi izgublja nekdanjo moč. Johna Gottija mlajšega so aretirali že lansko leto v povezavi z umori v enem najznamenitejših newyorških nočnih klubov Scores, ki ga redno obiskuje večina naj-
bolj znanih in bogatih Američanov. Scores je znan kot nočni klub s striptizetami za bogatejše goste, John Gotti mlajši pa je po aretaciji očeta prevzel posel nudenja »zaščite« klubu, kar pomeni, da je za nezakonito »varovanje« kluba pobiral določene vsote denarja. Policija temu pravi izsiljevanje. Oktobra lani so Gottiju mlajšemu odobrili hišni pripor, za kar je moral položiti 10 milijonov dolarjev varščine; zanimivo je, da je omenjeno vsoto denarja zbral brez težav, čeprav nima prijavljenega rednega vira dohodkov.
Očitno je, da je policija zbrala dovolj dokazov, da bi Gottija mlajšega »zašila« za najmanj 20 let, če ne bi priznal krivde za omenjena kriminalna dejanja. Ker je Gotti ml. priznal, mu je državno tožilstvo obljubilo, da ne bo obsojen na daljšo zaporno kazen kot sedem let. Gotti je doslej prek svojega odvetnika zatrjeval, da je popolnoma nedolžen, priznanje pa pomeni, da so oblasti zbrale dovolj dokazov, da ga za dovolj dolgo »pospravijo na hladno«. (STA)
Najmanj 23 mrtvih v požaru na Kitajskem
PEKING - V gašenju uničujočega požara v osrednji kitajski provinci Shamti je življenje danes izgubilo najmanj 23 oseb, so sporočile krajevne oblasti.
Požar, ki gori že tri dni, je ob močnem vetru in izredni suši doslej uničil več kot 133 hektarjev gozdnih površin v bližini mesta Fenyan in okrožja Wen-shui. Pri gašenju najhujšega požara zadnjih dvajsetih let na tem območju sodeluje več kot 500 vojakov in 300 civilistov. Omenjenih 23 smrtnih žrtev so bili civilisti, ki so jih ob nenadnem obratu vetra zajeli ognjeni zublji. (STA/dpa)
Močan potres na Papui Novi Gvineji brez žrtev
PORT MORESBY - Najhujši potres na območju Pacifika v zadnjih dvanajstih letih, ki so g;a v noči na torek čutili prebivalci Papue Nove Gvineje, ni povzročil nobene škode, jakost potresa je bila 7,4 stopnje po Richterjevi lestvici.
Središče potresa je bilo globoko pod morskim dnom severno od otoka Nova Britanija. Popotresnih valov cunami, ki so v minulih letih na Papui Novi Gvineji zahtevali na tisoče žrtev, na srečo ni bilo.
30. maja »Dan vina« v 1000 kleteh po vsem svetu
MONTALCINO - V tisoč kleteh po vsem svetu bodo 30. maja slavili »Dan vina«. Gre za pobudo, ki jo pripravlja tako imenovano Gibanje za vinski turizem, ki želi vrata vinskih kleti odpreti navdušencem in turistom. Tako je lani več kot milijon turistov obiskalo vinogradnike v Italiji, Kaliforniji, na Japonskem, v Argentini, Čilu, Urugvaju, Južni Afriki, Avstraliji in Sloveniji. Za letos so pripravili tudi prve »vinske vodice«, nove poklicne figure v turizmu, ki enako dobro poznajo mojstre slikarstva in arhitekture kot tudi, na primer, Chianti in dobro kuhinjo. Gibanje za vinski turizem je izdelalo eno-loške vinske poti, ki jih turisti, lahko že najdejo tudi na internetu na naslovu »www.wineday.org«.
Pričakujejo tudi, da bo iz »sveta vina« v naslednjih 3 do 5 letih prišlo za 500 milijard lir investicij in 10 tisoč novih delovnih mest. Ze danes »vinski turizem« obrača 3000 milijard lir, privabi pa tri milijone turistov. Tipičen »vinski« turist je moški in Nemec, star pa je od 26 do 45 let.
V Italiji bodo ob tem tudi prodajali poseben kozarec za degustacijo, izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti sklerozi multipli.
Knjigo o Monici začeli prodajati tudi v Moskvi
MOSKVA - Včeraj so moskovskih knjigarna začeli prodajati knjig Monica’s story v ruske] prevodu. Knjigo je izda založba Vagrius, natisn la jo je v 40 tisoč izvodil cena knjige pa je 42 n bljev (nekaj manj kot 3 tisoč lir). Založnik je hi tel na predstavitev pov biti tudi Monico Lewh sky, toda zaradi napac sil NATO na Jugoslavi so vabilo preklicali.
Vsekakor pa je knjig predvsem med moško' skimi dekleti že takoj v budila precejšnjo pozo nost.