Pc«?mf>ztia StevilVa 30 vimirj^tr. Slev. 213..	if libD!I3dl v lorek, me 17. septemnra m

len II Vi.
B Velja po pošti: =3
Bi oelo leto naprei .. K SO- -«" en mesee „ ., „ 4.50 sa Nemčijo oeloletno . „ 55 — ■e ostalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48-— sa en meseo „ ,. K 4-_
V	epravt puleman mesečno „ 3-50
b Sobotna izdaja: s
Ze oelo leto.....K 10-—
sa Nemčijo oeloletno. „ 13'— aa ostalo inozemstvo. „ 15 —
DrednlStvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III.
Roicoplst se ne vračajo; netrenirana pisma se ne *== »prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =
Iftižen lis! za slovenski narod.
i 1 i Inseratli Enostolpna petltrrata (59 mm široka ln 3 mm vlaoka aU nje
proator) sa enkrat . . . . po so t sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih prlmerei popnat po dogovoru. Ob sobotah dvolni tartL
r-"11 1 ■ Poslano: e=--=» Enostolpna priltvrsta K 1-Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red
Upravništvo je » Kopitarjevi nllol št 8. — Račun poštna hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn -hsro. št. 7563.—Upravniškega telefona št 50.
Narodni $we§ m naš
(Poročilo prve seje Gospodarskega sveta.)
Narodni Svet je sklical v soboto idne 7. septembra 1198 prvo sejo Gospodarskega sveta, ki se je vršila v glavni dvorani magistrata ljubljanskega. Predsednik N. S., dr. Anton Korošec, je pozdravil navzoče, ki so se odzvali polnoštevilno povabilu. Opisal je v kratkih slikovitih bese .i sedanji gospodarski položaj ter povdarjal, da živimo sedaj v velikih trenutkih. Ne le za politično življenje bodočih narodov, ampak tudi za gospodarsko blagostanje celega naroda je sedanji čas odločilen. Od nas je odvisno, ali bo vladalo pri nas blagostanje ali pa nas tlačila revščina. Ker se zaveda slovenski 'narod te odgovornosti, si je izbral kot najvišjo politično instanco Narodni Svet, ki je danes sklical Gospodarski svet, da odstrani kolikor mogoče bremena, ki tlačijo naš narod ter da mu začrta gospodarska pota za bodočnost.
Vsi navzoči so sledili z vidnim zanimanjem referentu ter se udeležili debate.
Glede obnovne akcije za Goriško se je po stvarnem razmotrivanju sklenilo, da sc ustanovi v Gorici pisarno, ki ima dajati slovenskemu ljudstvu vse vrste informacij, zlasti pa pripomoči, da se mu čim preje dovolijo posojila, ki jih je vlada določila za obnovo Goriške, da se takoj izplačajo zaostale odškodnine za. vojne dajatve in da se nakažejo podpore, ki jih je določila vlada za vojne oškodovance. Tej pisarni imajo biti na razpolago tudi tehnične moči. Pisarna naj skrbi zlasti tudi za pouk eventuelno s predavanji po raznih krajih, da se ljudstvo posluži v največji meri vseh javnih obnovnih pomožnih akcij.
Pokrajinski odsek se bo nadalje brigal za kmetijsko kulturno o b n o -v o zlasti za preskrbovanje z poljedelskim orodjem in drugimi potrebščinami. Posebno pozornost bo obračal na stavbeno obnovo. Treba gledati, da se združijo v to svrho vsi zmožni obrtniki zlasti pa obrtniki na Goriškem.
Posredovale se bodo želje goriškega prebivalstva in njegove zahteve glede obnove pri centralnih in drugih uradih izven slovenske domovine.
Kere je vse obnovno delo zavisno od oprostitve delavnih moči in od aprovizacije, se naproša vse čini-telje, naj tema dvema vprašanjema posvetijo vso pozornost. Pozdravlja se misel, da se osnuje slovenska aprovizacijska centrala. Pri tem naj se posebno gleda na aprovizacijo obrtnih podjetij, ki se bavijo z obnovo.
Gospodarski odsek je nadalje temeljito razpravljal o a p r o v i z a č n i h razmerah v naših deželah ter iskal sredstva, kako odpomoči bedi posebno na Primorskem. Po dolgi stvarni razpravi se je sklenilo, da se ima ustvariti organizacija, ki bo lajšala položaj gladujočim okrajem in slojem.
Za sedaj se smatra, da so potrebne nujne pomoči sledeči krogi: slovensko prebivalstvo na Goriškem, v Trstu in Istri, nadalje dijaštvo in slovensko delavstvo v in-dustrijalnih krajih. V to svrho se bodo nabirale denarne podpore in živež, in posredoval nakup živil po prednostnih pogojih, Skrbelo se bo posebno za gladujoče in predvsem za mladino.
Da se more nakupiti nekaj živil pri na«, v Banovini in drugod za Primorsko in za slovensko delavstvo na Koroškem, se osnuje nakupna posredovalnica v primerni pravni obliki. Ta organizacija naj prične takoj z delom.
Za razdelitev nakupljcnih živil se na-«vetuje sledeče:
1.	na Goriškem naj se ustvari organizacija, ki nam zagotovi, cla naše prebivalstvo ne bo oškodovano na korist drugih in ki ji bode ljubljanska organizacija dajala v razdelitev živila, ki jih nakupi ali kot milodare dobi, in
2.	za Istro, pesebno za severoza-padne dele dežele se naprav; organizacija za razdelitev živil, ki jih bo dobavljala liubJJaoska au?swnzaciia.
3. glede slovenskega delavstva naj se ustvari organizacija, ki bi prevzela razdelitev živil med slovenske delavce.
Po razgovoru teh najnujnejših vprašanj, to je obnove in aprovizacije, se je Gospodarski svet bavil s splošnim svetovnim gospodarskim vprašanjem ter z avstrijskim s posebnim ozirom na slovenske gospodarske razmere. Po dolgi stvarni debati se je prišlo do zaključka, da se bliža gospodarski položaj svojemu vrhuncu in da mu bode sledil preobrat. Da se obvaruje slovensko premoženje pred pretečo škodo, je sklenil Gospodarski svet, naj voli Gospodarski odsek štiri pododseke, ki naj mu po zaslišanju raznih činiteljev stavijo konkretne predloge.
m narodi.
Burianova mirovna nota se postavlja popolnoma na stališče tajne diplomacije nekaterih, O ljudstvu, o zastopstvu interesov malih narodov tu ni govora. In vendar je dejal nemški podkancler v imenu Nemčije, da ne bodo vlade same sklepale miru, ampak sporazumno z ljudstvom, in da se postavijo pravice manjših narodov pod mednarodno varstvo. In v času, ko uvideva vsak, da je notranja reorganizacija države predpogoj uspešnih mirovnih pogajanj, ko stopamo pred svet z novo mirovno ponudbo, pa govorimo še o tajni diplomaciji nekaterih, ki ne poznajo in nočejo poznati narodov monarhije. Ministrski predsednik Hussarek govori pa tedaj o »stari dobri Avstriji«, ki ima člen XIX. v svojih zakonih, ki je vsem narodom enako pravičen. Ali so besede Paverjeve o »malih narodih« samo pesek v oči, ali pa Burian in Hussarek namenoma obstruirata mirovno gibanje, ko se izogibata vprašanja rešitve našega notranjega avstrijskega problema in se nemški kurz ne samo nadaljuje ampak celo poojstruje, kakor nam kažejo vsakdanji zgledi.
Zato nimamo v sedanjo mirovno noto buriana vžliko vere,	11
Čas beži! Položaj je tako zamotan. Sporazumen trajen mir pa je tako nujno potreben.
Wilson je rekel, da ne more biti govora o mitu, dokler Nemci ne akceptirajo vseh 14 njegovih temeljnih mirovnih točk.
Lloyd George je dejal v Manchestru dne 12. t, m., da ni čas sedaj za kompromise. Bojevali se bomo do konca,
Clemenceau pa je pred tednom rekel, da je mirovno pogajanje sedaj izključeno. Besedo ima Foch,
In Orlandova »Epoca« pravi, da ne smemo Burianu verovati, ker je to volk v ovčji koži.
Zato je tem nujnejše potrebno sedaj, če hočemo omajati bojevito stališče državnikov entente, ako pridejo naši državniki z odrešilno besedo na dan, ne pa z avstrijskim in nemškim kurzom. In ta beseda se mora glasiti jasno in odločno: »Enakopravna in lastna državnost vsem narodom. In glasiti se mora: Avstrijska in nemška T la-da se strinjata in in podpirata ustanovitev samostojne jugoslovanske države Hrvatov, Slovencev in Srbov. To je problem malih narodov.
Nota rimski stoiki.
Dunaj, 16, septembra. (Iv. u.) C. in kr, zunanje ministrstvo je dne 14. t. m. poslalo apostoljskemu nunciju*msgr, Valfre di Bon-zo noto, ki se glasi:
»Po štirih letih nezaslišanega bedenja in strašnih žrtev, boj, ki opustoša Evropo, še ni prinesel nobene odločitve, C. in kr, vlada, ki jo je vodil vedno duh spravljivo-sti, katerega je izražala že v svoji noti 12. deccmbra 1916, je sklenila, da se približa vsem vojskujočim se državam in jih pova bi, naj pripravijo pota častnemu miru potom zaupnega in neobveznega izmenjavanja misli,
C, in kr. vlada sc ob tej priliki spominja najhvaležnojše dalekosežnega poziva, ki tfa ie Nicčova Svetost papeš pos^l
vsem vojskujočim z opominom, naj iščejo sporazuma in zopet žive med seboj v bratski slogi.
V gotovem prepričanju, da sveti oče tudi danes hrepeni po tem, da bi bilo trpeče človeštvo kmalu zopet deležno blagoslova miru, upamo trdno, da bo spremlje-val s simpatijo naš korak in da ga bo s svojim na celem svetu pripoznanim moralnim vplivom podpiral.
Prešeti te misli, naprošamo Vašo ekscclenco, blagovolite o priloženem besedilu note obvestiti Njegovo Svetost.«
Casoplsle o mirovni
Berlin, 16. septembra. (K. u.) Časopisi ne goje prevelikih nad glede na uspeh avstrijske ogrske note in izražajo bojazen, da bo še bolj pospešila vojne napore entente, ki jo bo tolmačila za slabost. »Vos-sisehe Zeitung« izvaja: Vsekakor gre za dejanie, ki je Avstrija Ogrska odgovorna zanj. Postopanja Avstrije Ogrske v dosego miru ne smatramo, da je novo ali značilno, pač pa je lahko nevarno.« — »Borsen-kurier« piše: »Radi bi slišali, da so znana dunajski vladi dejstva, ki upravičujejo mirovni optimizem. Ravno tako ne poznamo vsebine predlogov, od katerih pričakujejo sestavitelji note ugodnega učinka na sovražnike in za katere pričakujejo potrditve zaveznikov.«
BsrJin. 16. septembra. (K. u.) »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Odmev, ki ga je vzbudila včeraj razglašena nota Avstrije Ogrske vladam vseh velesil, v nemškem časopisju iznova dokazuje tolikokrat izraženo mirovno pripravljenost našega luidstva, Povsod se pojavlja dejstvo, da v Nemčiji korak, ki ga je podvzel naš zaveznik, popolnoma umevajo in da odgovarja duhu, v katerem smo od pričetka sem vodili sktmni boj za bodoči blagobit zveznih držav in narodov. Ako se pojavljajo kljub temu v marsikaterih krogih dvomi na uspehu postopanja naših zaveznikov. temelje na skušnjah, ki smo jih mi in naši zavezniki storili v vseh slučajih, v katerih smo stremili za tem, da uvedemo pogajanja, s katerimi upamo potom sporazuma h;freiše končati vojsko, ki mesari Evropo. Upravičenost omenjenih dvomov jc jasna, toda samoobsebi umliivo ne spreminja pripravljenosti nemške vlade, da sg bo rada, in sicer precej udeleževala razgovorov, ki se bodo morebiti vsled novega ■nnstona Avstrije Ogrske vršili.
Ber'in, 15, septembra. »Vorwarts« izvaja o Burianovi demarši med drugim: Med Burianovim in Hertlingovim nazorom o razgovoru v ožjem krogu ni stvarnega nasprotstva. Čudno se nam zato zdi, ker jc važni korak podvzela Avstrija Ogrska sitna. Morebiti se jim zdi v Nemčiji boljše, da nastopi kaka zvezna država sama, morebiti imrfjo proti takemu nastopu taktične ponrsleke. Vse to pa lc naoravlja podvojeni neugodni vtis, ker se lahko sodi, d? potrebuje Avstrija Ogrska bolj miru in da jc miroljubnejša kakor Nemčija in da se je pojavil na notranji diplomatski fronti prelom. Najširši krogi nemškega liudstva pozdravljajo korak Avstrije Ogrske in bodo gojili zaradi njega nadc. Proti prenagljenemu optimizmu moramo svariti. Vsled krivde na obeh straneh so sc liki gore visoko nakupičile ov;rc miru. Dokler ne bodo Nemci urnevali, cla vojaško do zmage nc privedena vojska vsebuje odpoved vsakemu razširjeniu moči na zahodu in vzhodu in nc bodo na nasprotni strani uvideli, da njih najnovejši priborjeni orožni uspehi niso odločnilni in jih ni mogoče poljubno nadaljevati, so ovire nepremagljive.
Kolin, 15. sept, »Kolnischc Volkszei-tung« pravi o Burianovi noti, da spada brez dvoma k najvažnejšim dogodkom vojnih let, ker na njeni resnosti in iskrenitosti tudi sovražniki o« morejo dvomiti. H«rt.
Sffan S/
STOVENFC, Stic TT. septemEr* ffflj,
ling je tudi v smislu te note ponujal sovražniku roko k miru. Burian je bistveno uresničil, kar je napovedal Hertling v glavnem odseku. Burian zapušča tla javnih razgovorov iz dežele v deželo in se podaja na pot, ki je navadno v minulosti vodila k miru.
Ogrski glasovi.
Budimpešta, 15. septembra. »Vilag« piše: Bodisi usoda note kakršnakoli, to stoji, da bo v monarhiji dobrodejno učinkovala. >Az Ujsak« pravi: Če nota tudi ne doseže direktnega uspeha, bodo njeni postranski sadovi bogato poplačani.
Budimpešta, 15. septembra. Članek, ki ga je objavita socialno demokratična »Ne-pszava« o Burianovi noti, je cenzura v celoti črtala.
Bolgarsko Časopisje.
Sofija, 15. septembra. (K. u.) »Vojeni Izvestija« pišejo: Težko je napovedovati, kaj odgovori ententa Burianu. Njegov korak k zaželjenemu miru je velik in drzen, a to ne zadošča, marveč bi morali napraviti podobna koraka tudi v Londonu in v Parizu.
Glasovi entente o mirovni demarši osrednjih velesil.
Kako sodi ententa o Payerjevih mirovnih nasvetih, je tudi važno za sodbo, kako bodo sprejeli Burianovo mirovno de-maršo. Beležimo jih.
Francoski glasovi.
Bern, 14. septembra. Francosko časopisje piše, da izpopolnjuje Payerjev govor govor, ki ga je govoril cesar Viljem. — »Temps« izvaja: Dalekosežnost obeh govorov je enaka ničli, Takozvanega Payer-jevega sporazumnega miru zavezniki ne morejo sprejeti. Njegove koncesijo so le navidezne. Volja zaveznikov je, da nadaljujejo vojsko. — »Petit Parisien« piše: Kar je izjavil Paver o izpraznitvi Belgije in Francije, je sicer zanimivo, toda zdaj le male važnosti. Alzaško-lorenškega vprašanja sploh ni omenjal. Zdi se, da zahteva pravico narodnim manjšinam le v Angliji, ne pa tudi v deželah osrednjih velesil. Izogibal se je vsega o kaki spremembi v Avstriji Ogrski in hoče ohraniti vzhodni mir. Od Payerjevega miru do miru, o katerefri mi sanjamo in ki ga pripravljajo čete entente, je pot še dolga. Payerjev govor je važen le v toliko, v kolikor nam predstavlja pobitost Nemčije v svitli luči. — »Malin« pravi: Nemce bomo poslušali takrat, kadar se bodo popolnoma odpovedali žc-jam gospadstva.
Sodbe Angležev.
Rotterdam, 14. septembra. Angleško časopisje se peča v dolgih člankih s Pay-erjevim govorom, katerega odklanja. »Dai-ly Chronicle« izvaja: Če je tudi Payerjev govor izredno poučljiv v proučevanju nemške duše, je le brez vsakega pomena glede na mir. Mami nas z odkritosrčnostjo in zmernostjo. Ves njegov govor ne pove drugega, kakor da je Nemčija pripravljena opustiti ozemlja, ki jih je pridobila na zahodu, če dobi prosto pot na vzhodu. Obžalujemo, ker ne obsega niti besede, iz katere moremo sklepati, da hoče odškodo-vati Belgijo. Če bi Payer umeval šalo, bi molčal o vojnih odškodninah. Nesramna njegova trditev, da je Nemčija, ki je hotela ln povzročila vojsko in se jo veselila, nedolžna in napadena stranka, ni mogla niti njegovih lastnih lahkovernih rojakov več izpeljati na led. Čisto jasno je, da Payerjevi pridržki glede na vzhod onemogočujejo, da bi sploh premišljevali o njegovih pogojih kot temeljih ureditve, »Morning Post« pravi: Payerjev govor dokazuje, da Nemčija svojih črt ne umika samo na bojišču. Iluzija o odločilni zmagi je izginila, toda vojska se bo nadaljevala z nezmanjšano silo, dokler ne bo Nemčija pripravljena, da sprejme mirovne pogoje zaveznikov. — »Daily Mail« izvaja: Uspeh, ki so ga dosegli Američani pri St. Mihielu, še podčrtava nesramnost Payerja, katerega predlogi le dokazujejo, da je Nemčija na porazu zaveznikov obupala. Le^ kak nemški minister si more domišljevati, da bodo zavezniki izdajalskim Nemcem prepustili njih osvojitve na vzhodu in jim vrnili njih kolonije. Naše geslo je: Nobenih kupčij, marveč pravico. •— »Times« pišejo: Končno poznamo nemške mirovne poboje. Dika južnonemškega liberalizma pl. Payer nam jih je naznanil tako odkritosrčno, cla mu za to ne moremo biti dovolj hvaležni. Če so to njegovi ne-prekličljivi mirovni pogoji, kakšni so šele pogoji, ki jih zahtevajo militaristi! Ne moremo si jih predstavljati, ker izvzemši odškodnin, bi pogoji pl. Payerja ne mogli bili skoraj ekstravagantnejši, če bi stale nemške armade v Parizu, če bi bila uničena britska mornarica in bi ležale ameriške sile na dnu morja. Payer je izjavil, da se odpoveduje Nemčija svoji pravici clo vojne odškodnine. V prvotni v Brestu Litovskem sklenjeni pogodbi se ji je tudi odpovedala, 9 je le izsilila od boljševikov, ki ščiti, 300 milijonov funtov šterlingov.
Italijansko časopisje.
Lugano, 14. septembra. Italijv: I. > sopisje brije prešerno norce iz govorov državnikov osrednjih velesil in jih tolmači, da
dokazujejo njih moralno pobitost in strah pred por -om. »Corriere della Sera« piše: Cesarjevt besede Kruppovemu delavstvu so naravnost groteskne in ne zaslužijo, da jih smatramo resnim. Ravno to velja za Paverjevo noto. Jasno je, da odnehavanje pripoznava nemške neuspehe v Franciji. Armade zaveznikov bodo nadaljevale svoj zmagoslavni pohod. »Secolo« pravi: Nemški mirovni predlogi dokazujejo, da je Nemčija za vse čase izgubila nado, cla si pribori svetovno gospodstvo in se boji, da bo sledi! vojnškemti porazu notranii preobrat. Končna zmaga se mora priboriti z orožjem. Zvezni narodi so trdno odločeni, da bodo dosežne zmage zasledovali dalje ne glede na sovražne pacifistične manevre.
Švicarsko časopi«je.
Bern, 16. septembra. Švicarski listi objavljajo noto in komunike dobesedno z obsežnimi komentarji, ki podvzeti korak grofa Buriana najtopleje pozdravljajo.
Sodba švicarske javnosti.
Stockholm, 16. septembra. (K. u.) Av, strijska ogrska nota je v ospredju splošnega zanimanja in razmotrivanj časopisja. Listi izjavljajo, da ententa zdaj ne sme v svojem odgovoru odkloniti note in da mora sprejeti ponUjano diskuzijo,
Stavka rreestniSi uslužbencev v Trstu.
Trst, 15. septembra 1918.
Danes, dne 15. t. m. so začeli stavkati mestni učitelji ter uradniki in uslužbenci municipalnih podjetij. -Ustavila so takoj svoj obrat električna železnica, plin. Govori se, da bomo ostali tudi brez kruha in vode. Mesto je v temi., v kavarnah in gostilniah sede ljudje pri blestečih svečah. Da stopijo v stavko, so sklenili uslužbenci in učitelji na današnjem skupnem shodu, ki so se ga udeležili tudi slovenski mestni učitelji in ki je trajal od 10. ure dopoldne do pol 5. ure popoldne.
Na shodu se je najprvo prebral odgovor vlade na stavljene zahteve. Ker pa ta ni zadovoljil udeležencev, so Doslali deputacijo k namestniki*, ki naj mu razloži bedno stanje učiteljev in uslužbencev in zahteva takojšnje in izdatne odpomoči. Zborovalci so med tem časom zborovali dalje in čakali, da se deputacija vrne. Pozno popoldne so potem sklenili soglasno, da prično takoj s stavko. — Beda učiteljstva in uradnikov je prikipela do vrhunca. Glad in pomanjkanje silita k takim obupnim in radikalnim sklepom. Ako vlada takoj ne ugodi njih upravičenim zahtevam, kdo naj presodi, kakšne posledice bi to lahko rodilo?!
Dunaj, 13. sept. 1918.
Poroč. dr. Lowenstein je izvajal, da se vidi iz vedenja vlade, kakor bi ne mislila priznati, da ima vsak po vojni oškodovan državljan pravico zahtevati odškodnino. Vlada se izgovarja vedno na Ogrsko, češ, ako bi se v Avstriji priznala taka pravica oškodo-^žincem, bi potem Ogri ne hoteli prispevati k stroškom za povrnitev škode, Poročevalec zahteva od vlade, da jasno pove, ali priznava oškodovancu pravico do povrnitve škode ali nc. Kakršen bo odgovor, tako bo poročevalec uredil svoje predloge.
Vladni zastopnik je izjavil, da se vlada pogaja z Ogrsko in »da, ako sedaj pride do odškodovanja vojnih škod, potem stoji vlada na stališču, da mora ccla monarhija to škodo plačevati; ^vlada se še vedno pogaja z Ogrsko«.
Vsled te izjave od vladne strani je nastalo v odseku splošno ogorčenje. Vsi govorniki brez razlike strank in narodnosti so se izrekli za najodločnejši nastop, celo vsenemec Malik. Povdarjalo se je, da je brez vsakega pomena imeti ozire do Ma-žarov, kajti ti nočejo prispevati k stroškom, To je izjavil ogrski finančni minister v zbornici ob splošnem pritrjevanju celega parlamenta. Mažarom je še ljubše, ako so oškodovani Rumuni, Rusini in Slovaki, ker tako slabe njihove moči; enako je Maža-jrom po volji, ako Avstrijo slabi, ker s tem vedno bolj raste mažarska premoč. Oziri do Mažarov so naravnost neumni, ker vsled teh le raste mažarska ošabnost. Nemški poslanci so povdarjali, da bi bilo naravnost nemoralno, ako bi država ne pomagala oškodovancem in svarili vlado pred posledicami njene malomarnosti, kajti obmejni narodi, ki so vsled vojne trpeli, bi morali naravnost odpasti od države, ako jih država v tej bedi pusti. Sklenilo se je vsled tega soglasno, da se preide v spccialno debato zakonskega načrta ne glede na stališče vlade.
Volno gospodarstvo.
Dunaj, 13. septembra 1918.
Danes dopoldne ob 10. uri je bilo posvetovanje komisije, ki je sestavljena iz prehranjevalnega odseka za vojno gospodarstvo in članov Cosr»nSkc zbornice. Po-
Šte v. 213.
slanec Gostinčar je izjavil, da posvetovanje nima nikakejja pomena, ker se ne more nič sklepati. V parlamentu ni časa za to, da bi porabili dobljene informacije, ki so navadno netočne in dvomljive.
Ljudstvo se upira in zabavlja čez vse centrale, med vsemi še najbolj čez centralo za usnje, ker ne dobi najpotrebnejšega usnja; če bo to šlo tako naprej, bodo ljudje hodili bosi na delo, otroci bosi v šolo, cerkev itd. Ljudstvo ima pravico zvedeti polno resnico, kako je s celo upravo, saj ono tudi nosi vsa bremena; tudi po vo'ski bodo vsa bremena zadela najhujše ljudstvo. Naj bi se skrbelo za to, da dobe usnjarji na deželi dovolj kož v strojenje, da se po-kvara prepreči, posebno velikih mas kož, kakor se sliši sedaj. Čevljarska obrt gine-va, ker ni/materijala. To povzroča neznosne cene čevljarskih del. Načelnik centrale za razdeljevanje usnja je poročal, da je prišlo pred vojsko na vsako osebo 80 dekagramov usnja, sedaj ga pa pride 10 dekagramov. Kakovost usnja je pa vrhu-tega taka, da odgovarja sedanjih 10 de-kagra mov komaj enemu dekagramu usnja mirnega časa. Delavstvo po tovarnah dobiva čevlje 7. lesenimi podplati, kar je v mnogih obratih nevarno. Potreba je v takih obratih odpraviti lesene podplate.
izjalovljeni nmm napadi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. septembra. Uradno:
Pri Moriju in na Monte Oimone smo odbili sovražne patrulje,
V	»Sedmih občinah« je omagalo več italijanskih sunkov.
Sovražnik je v dolini Brente črto naših poljskih straž potisnil nekoliko nazaj.
V	albanskem primorju so Italijani zaman poskušali, da nam iztrgajo, kar smo v zadnjih dneh pridobili na prostoru.
Načelnik generalnega štaba.
Pri Reki smo sestrelili ameriški aeroplan.
Dunaj, 16. sept .(K. u.) C. kr. vojno ministrstvo, mornariška sekcija poroča:
Dne 15. septembra opoldne je poskušal ameriški aeroplan opazovati naprave na Reki. V veliki višini od ene mornariških obrambnih baterij zadet, je padel goreč na tla. Ogrodje aeroplana smo našli.
Silni Boli mea Mene m Aisno. -m letalci vrgli na Pariz 22.000 te M.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. septembra. Uradno:
Bojna skupina kraljeviča Ru-pretain generalnega polkovnik a p 1. B o e h n a.	,
Na nižini Lyse in južno prekopa La Bassee smo z uspehom izvajali podjetja.
Med Havrincourtom in Ep6chyjem se je bil rano zjutraj silen topovski boj, ki so mu pri in južno Havrincourta sledili delni napadi. Sovražnika smo odbili. Tekom dne se je razvijal boj v zmernih mej^h.
Boji pehote so se bili severnovzhodno Vermanda, ob Holnonskem gozdu in pri Essignyju le Grandu.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Silni delni boji so se bili 'med Ailetto in Aisno. Po brezuspešnih sunkih izvajanih zgodaj zjutraj je izpadel sovražnik zvečer na napad. V celoti smo ga odbili. Vpa-dalno mesto iz bojev prejšnjih dni je nekoliko razširil in se je ustalil na južnem delu Vailbja.
Med Aisno in Veslo pehota ni delovala. Izčistili smo mala francoska gnezda, ki so ostala iz bojev dne 14. septembra.
Bojna skupina generalnega
polkovnika pl, Gallwitza.
Od Cčtesa Lorrainesa do Mozele je proti večeru od časa do časa zopet oživil topovski boj. Pred našimi postojankami so se razvili silni boji pehote, v katerih smo ugrabili ujetnikov. Zvečer je stal sovražnik približno na črti Fresnes-St. Hi-laire--Haumont~Rembercourt in ob Rappes-škem gozdu.
Bojna skupina vojvoda Alberta,
Odbili smo sovražne sunke na loren-ški fronti.
XXX
Da vrnemo milo za nedrago, ker neprestano mečejo bombe najxemška mesta, so obstrcljevalne skupine vrgle v minuli noči na Pariz 22.000 kg bomb.
Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal in 15 pritrjenih zrakoplovov.
Bsrli 16. septembra zvečer. Uradno: ijeni sovražni napadi med Ailetto in Aisno so v velikem omagali. Z drugih bojnih front nič novega.
pl. Ludendorff.
Ameriško uradno poročilo.
14. septembra zvečer. V odseku pri St. Mihielu so oslale naše pu.dnje encle v stiku s sovražnimi silami ter so zavrnile od sovraž-
nika proti Jaulnyu Izvršeni protinapad. Sedaj nam je mogoče pregledati uspeh, ki smo ga dosegli tokom zadnjih dveh dni. Sila in rez-kost našega napada ter brczprimenia hrabrost francoskih divizij, ki so ramo ob rami z našimi četami nastopile, je imela za posledico, d* sta na obeh skrajnih točkah napadajoče sile izvršile svoje združenje ter tekom 27 ur dosegle vse svoje cilje, ki so jim bili stavljeni. Razen osvoboditve nad 150 kvadratnih mi | smo v jeli 15.000 sovražnikov ter vplenili velike množine materijah in nad 100 topov vseh kalibrov ter na stotine strojnih pušk in možnarjev, kljub dejstvu, da je sovražnik pri svojem umikanju uničil, kar je le mogel uničiti. Pregledovanje bojišča je izkazalo^ da je pustil sovražnik nepregledne množine muni-cije, brzojavnega materijah, železniškega materijah in vozov ter silne množine oblek in opreme na zavzetem ozemlju. Nadaljni dokaz za hitro umikanje sovražnika je dejstvo, da le pustil mostove nedotaknjene. Francoska bojna letala, lovski letalci in izvidni letalci ter angleški in italijanski bojni letalci so si delili z našimi letali gospodstvo v zraku ter so mnogo pripomogli k uspehu našega orož|a.
lososi v Rusiji-
Reuter poroča iz Harbina: General Diederich, dosedanji poveljnik Čehov v vzhodni Sibiriji, je odstopil. Poveljništvo je prevzel polkovnik Gaida. — Moskovski »Mir« poroča, da usoda zaprtega angleškega konzula Lockharta še ni odločena. Krogi sovjeta trde, da je pripravljena ententa na koncesije v omejenem obsegu in da ostane Lockhart v zaporu, dokler se tc vprašanje ne odloči.
Pri Arhangelsku,
Boljševiki so se morali po poročilih iz Moskve umakniti iz več točk južne in severne fronte pri Arhangelsku. Boljševiki so bežali.
Boljševiki o protestu diplomatskega zbora v Petrogradu.
Moskva, 14. septembra. (K. u.) Z ozirom na protestno noto diplomatskega zbora v Petrogradu s 5. septembra, ki se je pečala z rdečim terorjem, objavljajo »Izvestija« obširno, zelo ostro noto čičerina, ki končava: Najodločnejše odklanjamo vsako vmešavanje nevtralnih držav v korist ruske buržoazije in izjavljamo, da bomo smatrali vsak poskus zastopnikov velesil prekoračiti meje postavnega varstva kori-' sti njih rojakov za podporo ruske protire« volucije.
Politične
-f Jugoslovansko vprašanje pred odločitvijo. Graški listi poročajo z Dunaja 16. t. m.: V zvezi s posvetovanji ogrskega ministrskega predsednika z grofom Burian om in raznimi drugimi posvetovanji v ministrstvih na Dunaju so v političnih krogih nastale razne govorice o krizah, o katerih se pa trenotno ne da dognati, koliko je resnice na njih. Iz Budimpešte poročajo, da je stališče barona pl. Hussareka vsled obrata v jugoslovanskem vprašanju omajano. V avstrijskih krogih pa o tem nočejo ničesar vedeti in nasprotno trdijo, da je v ogrski vladi v kratkem mogoča izprememba. Dejstvo je, da je jugoslovansko vprašanje dospelo na odločilno točko. — Dalje poročajo graški listi: Dne 16. t. m. zjutraj je dospel na Dunaj ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle in bil »poldne sprejet pri cesarju, nakar se je v ogrski ministrski palači več ur posvetoval z ministrom Zichy-jem; temu je sledilo večurno posvetovanje z grofom Burianom in daljši pogovor s skupnim finančnim ministrom dr. Spitz-miillerjem. »Ung. Rundschau« poroča, da je na vseh teh posvetovanjih šlo za jugoslovansko vprašanje in da se je ogrskemu ministrskemu predsedniku posrečilo v polnem obsegu uveljaviti ogrsko stališče. —«, Dr, Wekerle se je že vrnil v Budimpešto; državni finančni minister bar. pl, Spitz-miiller pa te dni odpotuje v Bosno-Herce-govina
r O jugoslovanskem vprašanju pri-občuje »ArDeiterzcitung« članek, ki ga je bila cenzura 12. t. m. aoceia pobelila, a ga je sedaj ministerialna komisija, izvzemši nekaj mest, ki jih je črtala, dovolila. Clan-kar pravi, kolikega pomena bi bilo za mir, ako bi v monarhiji rešili vsaj eno clrzav-nopravno vprašanje, ki je za rešitev ze zrelo: jugoslovansko, »'i udi vlade so spoznale,« piše' članKar, »da jugoslovansko .vprašanje neodoljivo zahteva rešitve. Toda kar smo dosedaj zvedeli o pogajanjih med Dunajem in Budimpešto, zvem skrajno vznemirljivo. Cujemo o načrtih, katerih uresničitev jugoslovanskega naroda ne bi zadovoljila, marveč v največji meri le ogorčila. Z jugoslovanskim problemom ravnajo, kakor Di bil to le en sporni predmet več med Dunajem in Budimpešto in namesto da bi iskali rešitve, ki bi Jugoslovane zadovoljila, pa iščejo rešitve, ki !bi moč ene ali druge državne polovice povečala. Zdi se, da na Dunaju ip v Budimpešti še vedno ne razumejo, v kakšni neločljivi zvezi sta ravno jugoslovansko vprašanje in vprašanje miru.« Kako nedolžen je-v ostalem predmetni članek in kako nerazumljivo postopanje cenzure, ki je članek zaplenila, vidimo iz tega, da smatra člankar združitev Slovencev z ostalimi Jugoslovani zaenkrat kot neiz-vršljivo ter priporoča le združitev hrvat-sko-srbskih dežela.
+ Italija pripoznava Jugoslavijo, Italijanska vlada je naznanila vladam sporazuma, da se strinja s pokretom jugoslovanskega naroda za združitev in osamosvojitev. Italija namerava ustanoviti jugoslovansko legijo, iz katere naj se razvije jugo-jlovanska armada,
+ Bosenski deželni načelnik baron pl, Sarkotič je 15. t, m. dospel na Dunaj; naslednji dan je dospel tjekaj kraljevi dvorni minister grof Aladar Zichy.
-f- Demokratični preobrat pred vrat-mi? Glasilo grofa Mihaela Karolyi »Virro-dot« napoveduje za bližnjo bodočnost velike izpremembe na vodilnih mestih monarhije. Stališče Wekerlejeve vlade je omajano. Vsa znamenja kažejo, da bodo te izpremembe tvorile znaten korak v demo-ikratični smeri. Konservativni in reakcijo-narni krogi napenjajo vse moči, da bi izsilili zase ugodno odločitev. Sem spada tudi tajnostno potovanje grofa Tisze na Dunaj. Njegova vrnitev v vlado bi pa na Ogrskem zelo ogorčila. Izpremembe se bodo izvršile v dveh do treh tednih,
+ Ogrska kriza, V zvezi z avdijenco dr.Wekerleja pri cesarju poroča »Az Est«: Ogrska vlada je zašla v krizo, ker ji delajo težkoče vladar, zunanji minister in avstrijska vlada. V ogrski vladi tudi ni sloge, ker se minister za prehrano Win-dischgraetz ne ujema z Wekerlom, kateremu nasprotuje tudi predsednik skupnega prehranjevalnega urada generalni major pl. Landwehr, Honvedni minister Szur-may želi odstopiti, ker bi šel rad na bojišče. Težave delajo tudi Wekerlejeve želje, ker bi rad vladal s Tiszovo večino.
+ Ententa in Burianov nastop. »Tribune de Lausanne« pravi: Avstrijska-ogrska mirovna ponudba ne odgovarja tahtevam entente in ni sposobna za mirovna pogajanja.
-f- Kdo ima najtežje stališče? Brezdvomno slovenski žurnalist, ki hoče pisati o zunanje-političnem položaju, (Ne pa •oni laži-slovenski žurnalist, ki piše v »Novicah«, »Resnici« in »Štajercu« tako, kakor vlada in Nemci diktirajo. Op. por.) V vsenemškem smislu, kakor bi to želela viada in cenzor, ne more pisati, ker ne more in noče biti veleizdajalec. Da bi pa isal »vodo«, zato je pa škoda časa, še olj je pa škoda papirja, katerega sedaj tako primanjkuje. Da bi pisal tako, kakor mu narekuje njegova ddlžnost, srce in korist domovine in sicer v tem smislu, kakor je rekel nemški podkancler pl, Pa-yer 12, t, m, nemškim časnikarjem: »Nemčija se strinja s tem, da se postavijo pravice manjših narodov pod mednarodno varstvo« — o tem pa bogvaruj. »Patrioti-Een čut« cenzorja tega ne prenese. Naši merodajni krogi bodo morali skrbeti za to, da dobimo v Ljubljano cenzorje, ki vedo nekoliko več, kakor je pisano v »Laiba-eherici« in »Resnici« in ki vsaj nimajo sovraštva proti našemu narodu.
-j- Delitev Češke je, kakor poročajo nemški listi, gotova stvar. Deželna upravna komisija se razdeli v dva narodna oddelka z enakim številom članov. Ker je štela komisija doslej 5 čeških in tri nemške člane, bodo imenovali na novo dva Nemca. Vsak izmed obeh ločenih oddelkov bo podrejen svojemu^sekcijskemu voditeliu in
vsak oddelek bo imel svojega finančnega referenta, ker se bo proračun sestavljal ločeno. Skupni predsednik utegne ostati grof Scnonborn. — Najbrže se s 1. oktobrom ustanovita dve prvi okrožji: Ljutome-rice in Praga, dasi bo treba premagati še velike ovire, ker manjka uradnikov, primernih prostorov itd.
+ »Deutsche Wacht« proti miru. Celjska Vahtarica siccr ni svetovno glasilo, niti glasilo odličnih političnih oseb, vendar je zanimivo proučevati tudi mentalitet slo-venskoštajerskih nemškutarjev. V listu od zadnje sobote dne 14. septembra se zgraža nad em, da se- ravno sedaj, ko se Hindenburg umika, toliko govori o miru ,in pravi: »Kak mir bo to in kdo ga bo deležen. Ako bi bila federalizacija Avstrije predpogoj in posledica takega miru, potem bi bil mir sramotne kapitulacije, kakor-šnc še zgodovina ni videla.« Za pečjo sedeči štajerski nemškutarji so za nadaljevanje vojske!
+ Proti Slovencem. Da je dobil notarsko mesto v Brežicah Nemec dr. Winkler, je zaušnica, ki jo je dalo štajerskim Slovencem Hussarekovo ministrstvo. Kakor se sliši, bo tudi slovenjegraško mesto zasedeno z Nemcem. Kljub temu si upa mož na ministrskem predsedstvu oovoriti, kako se nenemškim narodnostim dobro godi.
Kongres za oskrbo invalidov so 16, sept. otvorili na Dunaju, Kongres so sklicali: nemško društvo za oskrbo invalidov, nemška ortopedična zveza in društvo »Tehnika za vojne invalide«. Ob otvoritvi so bili navzoči med drugimi nemški poslanik grof Wedel, knez Hatzfeldt, vojni minister baron Stoger-Steiner, ministrski predsednik baron pl. Hussarek in več drugih ministrov. Vojni minister je v svojem govoru poudarjal, da smatra država skrb za invalide za svojo najnujnejšo in najod-ličnejšo nalogo.
+ Posveti grofa Hertlinga s strankami večine. Grof Hertling se je posvetoval z voditelji večine državnega zbora. Pri posvetu sta bila tudi državna tajnika pl. Hintze in Wallraf. Razpravljali, so o položaju, ki ga ustvarja mirovna demarša av-strijsko-ogrske vlade. Posvet je trajal od 11. ure dopoldne do pol 2. ure popoldne.
-j- Gospodarska konferenca v Sofiji. »Voss. Ztg.« poroča, da se bo v prvi polovici oktobra vršila v Sofiji pod predsedstvom bolgarskega kralja gospodarska konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Nemčije, Avstrije - Ogrske, Bolgarije in Turčije. Na konferenci hočejo ugotoviti glavne smeri za udeležbo Bolgarije na srednjeevropskem gospodarskem sistemu za časa prehodnega gospodarskega stanja. Razen tega se bodo pečali z ureditvijo visečega donavskega in črno-morskega vprašanja, v kolikor tiče Bolgarije,
-f- Posvet španskega zunanjega ministra, San Scbastian, 14, sept. (K. u. Reuter.) Zunanji minister je odpotoval na mejo, kjer se je sestal z veleposlanikom v Franciji, s katerim sc je dolgo razgovarjal.
+ Nova perzijska vlada. Pariz, 15, septembra. (K. u.) Nova perzijska vlada, ki se je imenovala 7. avgusta in ki je pričela poslovati šele potem, ko so s silo odstranili več prejšnjih ministrov, je sledeče sestavljena: Ministrski predsednik in notranji minister: Nussur ed Dauleh; zunanji minister: Bošaver el Memalik; finančni minister: Mošer el Mulk; minister javnih del. in trgovine: Dabir el Mulk; minister bogo-častja: Nasir ed Davlh; pravosodni minister: princ Firus; vojni in poštni minister še nista imenovana.
Dnevne no¥ice.
—	Začetek šol. Pišejo nam: Od dne do dne pričakujemo, ali bodo naše gosposke sprevidile potrebo ,da se preloži začetek šole na prvi oktober, pa zastonj čakamo. Odločilne gospode vabimo, naj pridejo sami pogledat, ali potrebujemo -v tem me-secu moških moči doma aH ne. Novomeška gimnazija vzgaja skoro same kmečke fante, in premnogo je družin, v katerih so le-ti zdaj edina moška moč ,rekli bi, edini gospodar doma. In zdaj, ko imamo največ dela, naj gredo z doma, ker tako zahteva paragraf iz onih časov, ko smo bili veseli, da nam je šel fant čimprejc spod nog. Vreme nas zadržuje na vseh koncih in krajih, dež na dež, le tu in tam kak čeden dan. Porabiti moramo skoro vsak trenutek, ko vreme dopusti, da kaj pospravimo z njiv in travnikov, zdaj naj pa odidejo še fantje-Pustite nam otroke še do konca tega meseca, potem bomo že shajali, ko bo najnujnejše opravljeno. Dunajskim otrokom je vseeno, kedaj začno/ za nas pa ni vseeno!
Več Dolenjcev.
—	Učiteljske doklade. Predsedniki vseh združenih učiteljskih organizacij na Kranjskem se pozivljejo, da skličejo za nedeljo dne 22. ali 29. t. m. izredne občne zbore, da se dogovorimo za nadaljno postopanje v slučaju, da sc nam 1. oktobra draginjske doklade ne izplačajo. Člani organizacij naj se skličejo na tak kraj, kamor večina učitelistva iz okraja najlažje pride.
Pogovorimo se tudi glede naše aprovizacije. — Učitelj z dežele.
—	Trgovsko šolo nameravata ustanoviti v Zadru Zadružna zveza in Dobro-tvorno društvo.
—	Povišanja v politični službi. Dunaj, 17. sept. (K. u.) »Wiener Zeitung«: Notranji miniser je imenoval okrajne komisarje Rajmunda Svetka, Gvidona Kočevarja pl. Kondenheim, Franca Podboja, Jožefa Friedla, Vincenca Borštnerja in Henrika Stesko za deželnovladne tajnike.
—	Umrl je v vojaški bolnici v Kandiji pri Novem mestu za pljučnico iz Srbije vrnivši se stud. forest., c. in kr. poročnik g. A n t. W o 1 f, sin g. c. kr. poštnega nadkontrolorja A. \Volfa v Ljubljani. Vlč. rodbini naše iskreno sožalje!
—	Slovensko Planinsko Društvo poroča, da je Kamniška koča na Kamniškem sedlu dne 16. septembra zaprlo. Vstop v kočo je mogoč le v spremstvu oskrbnice ter se je tozadevno oglasiti pri oskrbnici v turistovski koči ob izviru Kamniške Bistrice, katera ostane tudi pozimi oskrbovana. — Enako bode hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru ostal pozimi ociprt in oskrbovan.
—	Vojni kurat Vrečko Jožef, dodeljen distriktnemu poveljstvu v Maniagu, je odlik ovan z duhovnim križcem II, razreda na belordečem traku radi izbornega in požrtvovalnega službovanja pred sovražnikom.
—	Iz ljudsko-šolske službe. Za začasno uči tel iico na Blokah je imenovana Josi-pina Molik, za suplentinjo v Sp. Zemunu Karolina Vrh, za začasnega učitelja v Vipavi Valentin Tomšič, za suplentinjo v Vipavi Dora Bratovž, za začasno učiteljico v iRovtah Marija Kune, za suplentinjo v Sp. Idriji G abrijela Rajcr, za začasno učiteljico istotam Frančiška Kavčič. C. kr. okr, šolski svet v Kočevju je imenoval suplentinjo Josipino Osterman za provizorično učiteljico na deški ljudski šoli v Ribnici.
—	Zločin. Od 29, avgusta t, 1, je pogrešala družina svojega očeta Ant. Čer-melj, čevljarja iz Ajdovščine št. 127. Čez teden dni pa so ga dobili ljudje utopljenega v reki Vipava blizu Ustja. 29. avgusta je bil šel pozno v noč domov iz gostilne, srečali so ga vojaki, mu vzeli denar in ga vrgli v narasli potok Hubelj, ki se steka v Vipavo. Zdravniška preiskava je dognala, da ni imel nobene druge rane. Žalostne posledice vojske in alkohola,
—	Društvena vest. Deželno predsedstvo za Kranjsko je sprejelo na znanje ustavitev društva »Lovski klub Dole« s sedežem v Doleh.
—	Potres je močno poškodoval otok Miloš. Veliko poslopij se je podrlo.
UubUanske
lj Opozarjamo na ustanovni občni zbor društva »Narodna galerija«, ki bo jutri, v sredo, zvečer ob sedmih v dvorani občinskega sveta na mestnem magistratu v Ljubljani. Ker gre za ustanovitev vseslovenskega kulturnega zavoda, ki pomenja v umetnosti to, kar v vedi vseučilišče ali akademija znanosti, je želeti najmnogo-brojnejše udeležbe. Dostop k zborovanju ima vsakdo. Vsakdo se lahko tudi še na zborovanju prijavi za člana.
lj Slovensko gledališče. Kakor izvemo, se otvori slovensko gledališče v soboto, dne 28, t. m., z otvoritveno predstavo »Divji lovec«. V nedeljo, dne 29. t. m., pa se poje Smetanova opera »Prodana nevesta«,
lj Za vzgojo nemškutarjev. Naučni minister je podelil pravico javnosti od ljubljanskega šolskega kuratorija vzdrževani zasebni nemški ljudski šoli v Spodnji Šiški, ki naj nam vzgaja nemškutarje.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Janša, posestnica, 57 let. — Karel Seurig, trgo- j vec in posestnik, 47 let. — Fran Srečnik, i rejenec, 4 leta. — Josip Janežič, tovarniški delavec, 60 let. — Apolonija Vasilič, bivša branjevka, 81 let, — Matija Bašelj, zasebnik, 72 let. — Katarina Habian, kuharica, 54 let. — Helena Poljanec, zasebnica, 66 let. — Otilija Loch, bolniška devica, 55 let.
Primorske novice.
p Odlikovan je bil z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje krajni načelnik v Sv. Križu pri Trstu Just Tence,
p Poročil se je v Št. Lenartu pr! Veliki Nedelji goriški odvetnik dr. Franc Irgolič, sedaj računski praporščak, z gospo Marico vd. Ofncr, roj. Zorko, iz Maribora.
p Žalostni vojni prizori, Tc dni so na Reki razdeljevali tisti kilogram sladkorja, ki je bil določen za vkuhavanje sadja. Uboge ženske so čakale pred komisarijatom od prejšnjega večera do drugega dne. Več jih jc od slabosti omedlelo, ena je na ulici porodila.
p Vtis mirovne note v Trstu. V soboto zvečer jc med predstavo v gledališču »Politcama Rossetti« igralec Dangcli pre-čital brzojavko ^o avstrijski mirovni noti. I
ki jo je bil telefonično prejel »Lavorato« re«. Brzojavka je napravila silen vtis: občinstvo je skočilo na noge in začelo gro-movito ploskati in vzklikati. Po predstavi je hitela množica pred uredništva, da bi zvedela kaj več,
p četrtič je bil odlikovan in sicer to pot z veliko srebrno svetinjo Andrej Močnik, župan iz Grahovega na Goriškem, sedaj narednik pri 122. pešpolku.
p Komu je kaj znano o družini Antona Humar iz Banjšice št. 26 pri Gorici. Do 11. soške bitke so bili doma, nato so pa; odšli na Kranjsko. Prijaznih obvestil prosi Ivan Humar, k. k. Sicherhcitswachmann im Fltichtlingslager B 47/1, Bruck a. d. L„ N. 0.
•m!
Sfalersk© novlze.
š Župnik Alojzij Šuta. Dne 10. septembra je po daljši bolezni umrl v 53. letu svoje starosti č. g. Alojzij Šuta, župnik v Šmarjeti pri Ptuju. Rojen je bil leta 1865, v prijaznem Sv. Bolfanku v Slov. goricah, v mašnika posvečen leta 1889. Kot kaplan je služboval pri Sv. Marjeti pri Ptuju, kot kaplan in provizor v Sevnici do leta 1897., ko je bil imenovan za župnika pri Sv, Marjeti pri Ptuju, Pogreb se je vršil v petek, dne 13. t, m, ob 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč!
š Strašna nesreča. V petek popoldne ob 3. uri se je dogodila na križišču ceste in železniške proge v Brežicah strašna nesreča. Železniške ograje pri železniški progi ni mogel čuvaj vsled defekta zapreti, vojaški avtomobil, ki ni opazil prihod vlaka, zavozi na progo, dirjajoči vlak pa v avtomobil. Vlak je v avtomobil zavozil s tako strašno silo, da je bil avtomobil v hipu ves razkosan, štiri osebe v avtomobilu pa na mestu mrtve. Imena ponesrečenih vojakov še niso znana,
š Posestvo Ehrenhausen iz zapuščine olomuškegt nadškofa dr. Kohna je kupil moravski Nemec, veleindustrijec Teodor Haberhauer.
s&c^rske urnike.
Borzna poročila
Devize na Dunaju imajo sledeči kurz! Amsterdam 536, Curigo (Švica) 255, Stockholm 368.50, Berlin 173.15,
Industrijski in bančni papirji se niso mogli vzdržati na višini, ki so jo dosegli početkom tedna. Tudi obligacija so nekoliko popustile na ceni.
Aprovizacija.
a Oddaja mesa. Jutri, v sredo, dne 18, t. m,, bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo.
a Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1600, Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1600 prejmejo goveje meso v sredo, dne 18. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc ta-le red; od 2 do pol 3 št. 1 do 200, od pol 3 do 3 št. 201 do 400, od 3 do pol 4 št. 401 do 600, od pol 4 do
4	št. 601 do 800, od 4 do pol 5 št. 801 do 1000, do pol 5. do 5 št. 1001 do 1200, od
5	do pol 6 št. 1201 do 1400, od pol 6. do
6	št. 1401 do 1600. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin.
a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 18. t, m., dopoldne v cerkvi sv. Jožefa,
in siccr od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke, od 9. ure dalje pa za gostilničarje.
a Oddaja češpelj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala češplje jutri, v sredo, dne 18. t. m. popoldne od 2. do 5. ure v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica). Stranke dobe poljubno množino češpelj, kilogram stane 2.40 kron.
a Marmelada Da ze'cne izkaznice A. Stranke, ki imajo zelene izkaznice A, prejmejo marmelado v sredo, dne 18. t. m. dopoldne pri Mtilileisnit na Dunajski cesti. Določen ie ta-lc red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 160, od 9. do 10. ure štev. 161 do 320, od 10.
do 11. ure štev. 321 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma marmelade, kg stane 2 kroni.
a Marmelada za I. uradniško skupino.
Stranke z izkaznicami I. uradniške skupine prejmejo marmelado v sredo, dne 18. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: od pol 2. do pol 3. ure štev. 1 do 170, od pol 3. do pol 4. ure štev. 171 do 340, od pol 4. do pol 5. ure štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma marmelade, kilogram stane 3 krone.
a Marmelada za II. uradniško skupino. Stranke, ki imajo izkaznice II. uradniške skupine, prejmejo marmelado v sredo, dne 18. t. m. popoldne od pol 5. do pol 6. ure pri
Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kg marmelade, kg stane 3 K. a Marmelada za III. uradniško skupino.
Stranke lil. uradniške skupine dobe marmelado v čctrfek, dne 19. t. m. od 8. do pol 10. ure dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranke dobe na osebo pol kilograma marmelade, kg stane 4 K. Stranke III. uradniške skupine, ki pri Zadnji razdelitvi niso dobile orehov ali suhih sliv, dobe v nadomestilo za vsako osebo šc posebej po 1 kg marmelade.
a Marmelada za IV. uradniško skupino.
Stranke, ki imajo izkaznice IV. uradniške skupine, prejmejo marmelado v četrtek, dne 19. t. m. od pol 10. do 11. ure dopoldne pri
Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma marmelade, kilogram stane 4 krone. Stranke IV. skupine, ki pri zadnji razdelitvi niso dobile orehov ali suhih sliv, dobe v nadomestilo za vsako osebo še posebej po 1 kg marmelade.
Tisti deček, ki je zgubil denar na Bledu, naj se oglasi pri g. J. Langerholzu v Škofji Loki, Spodnji trg štev. 75.
Franz Josei-grenčica doseže izdatno odvajanje, urejeno prebavo in poviša slast do jedi, kar je češče v zvezi očitim zbolj' šanjem splošnega počutka.

=',V najem se vzame manjše ali vefjc
P PIP 53? H U | ^ i m fll! u^ ^ ****>
1> "b?* $ & $	^ jrL-Jna Dolenjskem ali Štajerskem. lonud-
YiL. d' $ v 0 ''-'-'•'* ——77? rt A I1*0 na "Pravo „Slovenca" pod „manjše
" KISLA VODA	posestvo" 3395.
Klavirje, harmonije
in vse jlasteie intmeile
prodaja in izposoja
fllfam Breznik,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
KUPUJEM	2557
pr »Isps inh fes
ŠTEFAN STRMOLI LJUBLJANA — POD TRANČO št. 1.
Pozor! Zaradi vpoklica v vojaško DS«?- službovanje je trgovina odprta le ob delavnikih, in sicer samo od 9. 3BIF- do pol 1. ure dopoldne.
V najem se da malo
p osestv
e nekaj njivami, travniki, vrtom ter poslopjem. Več o tem sc poizve pri: IVAN KRT, posestnik, Stružcvo, pošta Kranj.
Sprejme se takoj
ki je navajena delati na polju in pri živini. Živine samo 1 krava in 2 prašiča. PUča dobra. — Več se izve pri Lovro Rebolj-u v Kranju.
flllTl^H^;
kakor mašna oblačila, pluviela, vela, pla-Ičke za ministrante, cerkveno perilo, bi-rete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddelek za paramente 2712
Jožefovega društva v Celovcu.
ras*
k II. in V. gimnazijcu SE SPREJME s popolno oskrbo v hiši. Želi se, če mogoče, znanje vijoline, zahteva se pa vesten pouk in dobra vzgeja. Ponudbe z tahtevkom ra: Josip Pctrič, Rcčica cb Pak;, Štajersko.	339J
Krema
ritie
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7 50
MiSo za britje
pristno, najboljše vrste 1 kos 3 K 1 kg K 34-— Pošilja proti naprej-
poslatvi denarja M. JtlNKER, ck: portna trgovina
Zagreb 39, Petrinjska 3 III. Hrv.
se sprejme na hrano in stanovanje Naslov pove uprava lista pod št. 3390.
Sprejme se
&
za vsa domača dela. Poizve se v trgovini Iv. Bonač Ljubljana.
ki bi podučeval čeSki jeiik. Ponudbe na upravo »Slovenca pod šifro „Čeh" 339!).
Poštena
člelat>l^a in clečel^
se sprejme takoj pri Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta Jbjuuljana.
Pomanjkanje črnila (tinte) v steklenicah bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato

Anton Bukouic
uradnik c. kr. kmetijske družbe
»
mila Hukouic roj. Emejc
paračEna.
/
bjubljana, 15. septembra 1918.

črnilni ekstrakt v vseh barvah, za navadno in kopirno črnilo. Razpošiljam najmanj 1 karton 100 zavitkov »EFESINA«, ki stane: za navadno črnilo (tinto) 24 K franko; za cene bar-vanega in kopirnega črnila, kakor tudi drugih predmetov zahtevajte cenik brezplačno.	ZAJAMČENO, NIKAK VOJNI NADOMESTEK, PRIHRANKA 50 ODSTOTKOV. — Se priporoča 3354
V*'
VRHNIKA.
za večno luč zamenjam ali prodam za živila ali vino. Ponudbe na Leopold Tratnik; Sv. Petra cesta št. 25.
m a
iu*
Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je staro v}no-konjak že več stoletij znano kot \ -iznano krepčilno sredstvo, ki oživlja duha in telo. — Pošilja 4 polliterske steklenice lranko za £8 kron. — Vino belo in rdeči burgundec od 581 nai>rej, dokler je še kaj zaloge po K GS0 liter. BENEDTRT HERTL, veleposestnik, ijrad Goiič pri Konjicah, šta ersko.
PRIDNA IN TOŠTENA
t! » "
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da je naša ljubljena in nepozabna mati, stara | mati, tašča, teta in svakinja, gospa
Ivana Zurc roj. Faleskini
posestnica v Trebnjem
danes po dolgi in mučni bolezni v starosti 72 let, mirno v Gospodu j zaspala.
Truplo drage pokojnice položimo v soboto, 14. t. m. ob 5. uri popoldne na trebanjskem pokopališču k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trebnjem. Drago rajno priporočamo v blag spomin in molitev. Trebnje, dne 13. septembra 1918.
se sprejme takoj k družini dveh oseb.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 33S9.
Žalujoči ostali.
postranski zaslužek
se nudi osebi, ki prevzame pri nekem društvu pobiranje članarine in razua-šanje društvenih razglasov. Pogoj je točnost in poštenost. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slo-venca" pod ..Tošnost" 3403.
Kot
itjiti ili p!$l
želi vstopiti gdčna. z večtfetno prakso, vešča obeh deželnih jezikov. Če mogoče z vso oskrbo v hiši. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 3324.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
IŠČE SE dobra in zdrava
za vsa hišna dela. Hrana izvrstna, plača dobra. Naslov: Proiesor Lj. Mrdjenovič, Zagreb, Petrinjska ulica 4.	3393
preprosta, n čedna DaR?"- z dvema posteljama SE IŠČE za dva gospoda delavskega stanu. — Ponudbe pod štev. 8 na
upravništvo »SLOVENCA«.	3382
Tovarna za konserviranje sadja in ze'eniave v Šmarci pri Kamniku kupi
lil Itn
t a 6
W i™*
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t, d. svojim! :: Svoji k svojim!
prvovrstno sadje, manjvredno sadje in pobiravce, zelje, korenje, repo itd.
BlfSa z iiiifiie
SE KUPI TAKOJ, oziroma SE VZAME LE OBRT V NAJEM, najraje v Ljubljani.
Naslov se izve v upravništvu »SLOVENCA pod štev. 3383.
(nemški), ako vpo?ljc*e vreč« Nadalje tračnice za vporabo kot
Zahtevajte ponudbe!
n XX7
Žalec.
Živega apna
pDrfland-censcsita
dobi se na vagone pri
H. Friedtan. Zagreli
HERCEGOVACKA ULICA 25.
Spretnega, zanesljivega
m
Naprodaj je

Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti naSe drage
! matere gospe
l\?ane Zurc roj. Faleskini
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, Izrekamo
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.	v
Žalujoči ostali.
po 8 tednov starih. Poizve se v Ljubljani na Poljanski cesti št. 55,
V najgloblji žalosti naznanjamo, da je nag idu-cno-lj^J)li£jii, nepozabni sin, brat in nečak, gospod
stud. forest, c. in kr. poročnik v rezervi, večkrat odlikovan
med službenim potovanjem iz Srbije h kadru nenadoma zbolel in v rez. bolnici v Kandiji v nedeljo 15. t. m. preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Ljubljano tei* se vrši pogreb v sredo, dne 18. t. in. ob 4. uri popoldne z južnega kolodvora k Sv. Križu. V Ljubljani, 17. sept. 1918.
Žaiujeii rodbini
ANTO& WOLF — DOLSNAR.
c. kr. poštni nadkontrolor
A

!liEaiiisi8PSil|I.....„
reg. zadr. z o. j. DUNAJ I. Hegeigasse 21.
Zadruga dobavlja vsem svojim zadružnim članom nemško apno
po izvirnih tovarniških cenah v vsaki poljubni množini. Vabijo se direktni narcčevalci, da se obrnejo na zadružno poslovalnico, da se vpišejo med zadružne člane. 3364
Pri ravnateljstvu vojno-kreditnega zavoda za južno vojno okrožje v Celovcu razpisana so za novo osnovani kontrolni oddelek
isuimicgu toji
sprejme inanufakturna trgovina v
T ?..U f J — ,..! "NT n«-. 1 /-»t r v tirv»""»irVii ?ft»i j ljolo L ULJI aili. ItUiSiUV V ujjiuv.iiolv U MOLU.
OTACfBB&S3ir
■iiIv
posfelf, slamlc, s^roefracR©, RsSe?, nzgiaonlc, Ssogs©, slsloo, miz, g^ipoariEis, feiSarila, opreme m fcBgiateSco, somaz, Msspli, fabsl, zbirke Masa, fel?s^3ii!s!Eaa predla fitd.
se vrši 20. in 21. septembra event. tudi 23. In naslednje dni ocl
9,—12. uve in 2.-5. ure v hiši Cesarja Jožefa trg 10.
in sicer: za stavbinstvo (Hochbau), za strojništvo (Maschinenbau) in za kulturno stroko (Kulturingenieur). — Reflektanti naj vpošljejo svoj olert z obširnim curriculum vitae z navedbo, koliko plače zahtevajo, ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstrafle št. 6 ali pa naj se,
čim možno, osebno zglasijo.	3391
Ima
naprodaj
3vrdka
km tua s.u m m
s? k p m ^ m E3 ® m m sa m ^ ® tis lea^MšIS!
im^l KKUS BTKa iPfMU	rrmai FiiiS w» i«6> rmm,	>«.«■ amiri	itmmm ■■ n ——* ——---
Valentin Urbančič
«raovina z Jn«ius«riiskfmi potrebščinami In proizvodi na debelo, LJLBL.IANA, Frančevo nabrežje stev. 1.
W Oddajalo se samo ceži vagoni!
Katoliška tiskarna v, Enubliaai'