JW»mn« PWn»n. g«™« '* _ co» Din 1- VUmmshi deni Sle«. 36 U £}ubl|niu, 13. lebeunein 1936 tet« 1. Bivši zunanji minister Konce postane min. predsednik f Seimmjonalne spremembe v angleški ultull eden qp««ri o Hemtl|i la ničnem oboužeuaniu London, 13. febi'. Sinoči in danes so se v političnih krogih londonske nrcslolicc širile vztrajne vesti o spremembah v vladi, ki se bodo izvršile z ozirom na dejstvo, da je postal nujen povratek bivšega zunanjega ministra Hoarea v vlado. Danes zjutraj bi moral v zvezi s lemi govoricami mini-strski predsednik Baldwiu odstopil, prav tako naj bi odstopil tudi dosedanji letalski minister. Dald-win bi dobil v novi vladi mesto ministrskega podpredsednika. Te spremembe vlade bi se morale izvršiti prej, kakor pa bo dokončno sprejet načrt o oborožitvi Velike Britanije. Angleška vlada bo na današnji seji sklenila, da bo izdala belo knjigo, v kateri bo pokazala stanje državne obrambe v Angliji. Iz tega poročila bo razvidno, da je zlasti letalska obramba Velike Britanije danes nezadostna in da jo jc treba v vsej naglici pomnožiti. Prav tako jc treba ojačiti tudi vojno mornarico, ki jc edina zanesljiva zaščita za pomorske poti. Kar se tiče podmornic, bo angleška vlada dala takoj graditi večje število novih najmodernejših podmornic, ker jc zdaj glede tega orožja šele na petem mestu na svetu. €«teu«« Bouoe London, 13. lebr. Včeraj popolcme je govoril v poslanski zbornici minister za zunanje zadeve Anthony Eden, ki jc povdaril. da jc glavna njegova zunanjepolitična naloga, da zagotovi veljavo lo-karnske pogodbe in zagotovi Franciji pomoč, če bi Nemčija morda prelomila 42. ali 43. čl. versajske pogodbe s tem, da bi spet oborožila in utrdila dcmilitizirano cono ob Renu. Angleška vlada bo z vso strogostjo pazila na to, da bodo ostali v veljavi vsi členi medna,rodnih pogodb, ki so važni za angleško varnost. Lokarnska pogodba vsebuje prav za prav samo praktična navodila za izvajanje mirovnih pogodb in jo je treba zaradi tega prav tako držali, kakor mirovne |>ogodbc same. S kolonijami ne bo nit laindon. 13. Febr. o. Zn govorom zunanjega ministra Anlhonyja Edena je govoril minister za kolonije Thomas, ki je odgovarjal na vprašanja nekaterih poslancev, ki so se nanašala na vse prc-drzne.jše nemške zahteve o kolonijah. Minister za kolonije jc povdaril voljo angleške vlado, ki še. zdaleč ne namerava nikomur odstopiti niti drobca od angleškega ozemlju, naj se nahaja na kateremkoli kontinentu. Anglija bo z vsemi silami delala na to, da ohrani in zavaruje vsa svoja posestva, ker vidi le v tem stanju, kakršno vlada v kolonijah danes, jamstvo za svetovni mir. v drugem primeru je verjetno, da bodo takoj izbruhnili ko-ionijalni spori, '/.lasti je lo važno v Afriki, kjer Nemci še zmeraj računajo, da bodo dobili svoje predvojne pravice in posest. ItoftlaiU veseli Hcarca Uim. 13. febr. Italijanski lisk navdušeno pozdravlja vesti, ki govore o vrnitvi bivšega zunanjega ministra Hoareju v angleško vlado, (.isti vedo poročali, da bo Baldwin vzel Hoareja vsaj za ministra brez portfelja tudi, če ostane on predsednik vlado. S lem bo uradna Anglija nekako potrdila, da sc strinja z zunanjo politiko bivšega ininislra, s katerim je tako nenadno pretrgala. — Vsi listi izražajo upanje, da .bo Hoarc v angleški vladi pomirljivo vplival in da bo ta vpliv razširil tudi na gonjo sankcionističnih držav. S tem Ih> dokazal, da jc edini od angleških politikov uvidel nevarnost, ki jo utegne v Evropi izzvali lako brezpomembno in banalno vprašanje, kakor je Abesinija. Zaradi nje je prišlo v Evropi tik do vojne, brez ozira na io, da so zaradi politične zmede v Evropi ogromno pridobili holjševiki, ki so postali zaradi nesmiselne angleške politike gluvna sila na svetu. Noši učinki na tekmi v CJiamcnisu Jutri odpotuje naša vojaška smučarska tekmovalna postava v C.hamonix na mednarodne smučarske tekme. Tam nastopijo tudi vojaške vrste Italije, Nemčije, Avstrije, CeŠke, in nekaterih drugih držav. Poleg tega pa tudi civilne vrste številnih narodnosti. Pričakovati je torej v Chamo-nixu hude borbe, ki bodo lem zanimivejše, ker bodo pokazale kvalitativno stanje vojaških smučarjev različnih držav. Našo ekipo vodi polkovnik Popovič. Moštvo je pridno treniralo na Pokljuki in se je včeraj vr-nilo v Ljubljano. Postava bo ista, kakor je bila ob priliki vojaških tekem MA tla Pokljuki, le da bo alpske discipline zastopal Jeseničan Emil Žnidar, ki se je med tem — kakor smo že |xuočali — že vrnil iz Ga-Pa. Po uspehih našega moštva na Pokljuki pričakujemo poročil iz Chamonixa s tem večjim zanimanjem in želimo našim vojaškim tekmovalcem čim več sreče in polno uspehov! Prevet luutretz v Nemčiji Iz Berlina: Znani nacionalno socialistični pristaš in profesor na univerzi v I leidellbergu Ernest Krieck je začel v časopisju kampanjo, naj se v Nemčiji ukine tretjina univerz. Krieck trdi, da jc nastopilo popolno pomanjkanje dobrega naraščaja, kar spravlja v nevarnost mnogo stolic na univerzah, ki jih v bodočnosti ne bodo mogli izpopolniti s strokovnjaki. Svoje navedbe dokazuje s tem, da v treh letih med svojimi slušatelji ni našel nič manj kakor enega jurista, ki ga jc smatral za res sposobnega, da bi kdaj zasedel docentsko stolico. Za to zahteva radikalno preosnovo študijskega sistema, ki naj se začne s tem, da se ukine večje število univerz. Btee pcslušolcev lz Pariza: Današnjemu predavanju prof. lezea je prisostvovalo samo 14 slušateljev. Scrftbn v Maiitjskem pantsu Paveliča bc svetile italijanske sedišče Six — En Provence, 13. febr. o. Sinoči ob ‘20. uri je bila pred sodiščem, ki je sodilo marsejske atentatorje zaradi umora pokojnega kralja Aleksandra I. in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja, razglašena sodba nad teroristi, ki so to dejanje izvršili. Sodbo jc izreklo |xirotno sodišče. Ker se je glavni atentator Kclemen takoj |X> groznem dejanju sodil sam. se porota ni mogla postaviti na stališče, da so zločinci docela neposredno udeleženi pri umoru obeh dostojanstvenikov. Zaradi lega je bila sodba milejša, kakor bi bilo pričakovati. Porota je tri glavne obtožence Ivana Rajiča, Mija Kralja in Zvonimirja Pos|)išila kot pajdaše atentatorja Kelemena obsodilo na dosmrtno ječo. V odsotnosti pa so bili obsojeni na smrt idejni povzročitelji tega atentata in cele vrste Amerika terorističnih dejanj v Jugoslaviji in sicer: Dr. Ante Pavelič, bivši narodni poslanec, Evgen Kvaternik in r>olkovnik Perčevič. Na sodbo je vplivalo tudi dejstvo, da so se |X>rotniki postavili na stališče, da je treba marsejske atentatorje soditi po olajševalnih okoliščinah, češ da so ravnali pod vplivom drugih oseb in pod vtisom duševne depresije. Angleški viri poročajo iz Italije, da je dr. Ante Pavelič bil v Italiji aretiran in da je zaprt ter da ga ho v kratkem času sodilo italijansko sodišče po italijanskih sodiščih. V koliko so ta poročila verjetna, ni moči ugotoviti. Spričo vedenja, kakršnega je kazala italijanska vlada, do teh dogodkov, se zdi, da ni veliko upanja, da bi se te angleške napovedi uresničile. Prspued prodale crožfa AVashington, 13. febr. o. Zakon o ameriški nevtralnosti je odbor za zunanje zadeve v ameriškem senatu raztegnil toliko, da jc prepovedal |>rodajo orožja do 1. maja 1037 vsem državam na svetu, razen srednjeameriških republik, ki stojijo jiod neposrednim poliIičnim vplivom Združenih držav in ki morajo imeti močne ter dobro oborožene države, da lahko vzdr'e smer svoje politike. Zakon vsebuje nekatere važne določbe glede oblasti, ki jo ima v lem vprašanju predsednik republike. Po teh določilih sine predsednik v mirnem času sam določevati količino vojnega materijala, ki ga sme vojna industrija Združenih držav izvoziti. V teh določilih so tudi odstavki, ki govore, kako se mora ameriška vlada vesti v primeru vojne do vojskujočih se držav, v katerih panogah svoje trgovine Neucic nad Bolgari}« Sofija, 13. febr. o. Iz vse Bolgarije prihajajo vesti o silnih snežnih zametih, ki so divjali predvsem v južni Bolgariji ter ob obali Črnega morja. Iz Varne ]>r ihajajo vesti, da je vihar na la mošnji obali naredil ogromno škodo, odnašal hišam strehe ter ustavil in onemogočil ves pomorski obaltu promet. Torej je videli, da je divjal nad Bolgarijo po doben orkan, kakor pred nedavnim nad srednjc-evrofiskimi državami in nad Slovenijo Cele vasi v obrežnem pasu Bolgarije so ostale brez strehe. listo prebivalstvo ki je bilo navezano na preživljanje od ribjega lova, že skoraj strada. Železniški neštete Iz Custendila poročajo, da se jc n Ji progi Carigrad-Sofija zgodila zaradi zadnjih neurij silna železniška nesreča. Vlak je skočil s lira in sc razbil po nasipu. Ta nesreča je zahtevala veliko šte-ylo smrtnih žrtev. Dosedaj so jih dobili 15. O žrtvah in o škodi, katero je povzročilo neurje, ,po-1'očajo tudi iz vse ostale Bolgarije. Abcslnci zmrMi Sečnimi Strahote iz abesinske vojne: runa od Duni-dum kroglo,. Addis Abcba, 13. febr. o. Abesinske čete so v silnem napadu, pri katerem je sodelovalo ogromno število čet vseh vrst. prisilile italijanske posadke, da so morali izprazniti (iorahaj, katerega so Italijani krčevito branili, (iorahaj je važno cestno križišče za vso Abesinijo ter se tu stekajo štiri važne karavanske ceste. Dve prihajata od morja, ena z juga in ena s severa iz prestolice Addis Abebn. Italijani na ta napad, kakor kaže, niso bili pripravljeni in jih jc presenetilo abesinsko število, ker so bili dosedaj vajeni vojskovati se z Abcsinci zgolj v malih oddelkih, tako, da se je vse vojskovanje na tem predelu frontc*vršilo ie v navadnih spopadih vojaških patrulj. Po daljšem času je to edini resni dogodek na abesinskih bojiščih in so bila vsa dosedanja nešteta poročila o zavzetju Makale in Adue zgolj izmišljotina zdolgočasenih evro|>skih časnikarjev. Na severni fronli sc |>o!o-/aj zaenkrat ni po|iolnoma nič spremenil. Italijani čakajo pred odločilnim korakom ojačenj, katera prihajajo v vsej naglici v Vzhodno Afriko. Na južni fronti pa Oraziani |iolagoma prodira v stari smeri, ne more |M zaznamovati nobenih omnemb- mora z njimi pretrgati vse stike. I udi v lem j>o-gledu daje novi zakon o nevlraliteti veliko polnomočje predsedniku republike, lako da, kadar bo slo zares, ne bodo prizadeti krogi mogli uspešnega izvajanja tega zakona zavleči z različnimi ustavnimi in upravnimi pretvezami, kakor je lo po svetu običajno. Poleg določil za izvoz orožja, vojnega materijala in tistih predmetov, ki |>osredno ali neposredno služijo vojskovanju, so važne zlasti določbe zaradi petroleja. V tem oziru zakon zelo ■strogo odčeja, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno, tako da v bodoče velike ameriške družbe ne bodo več mogle obiti kakih petrolejskih sankcij, lako kakor so jih obšle zdaj, ko Italiji prodajajo petrolej po svojih filijalnih družbah. Italijanske izgube. »Štiristo mrtvih danes? Strašno! Kaj naj naredimo z njimi? »Razdelimo jih na osem uradnih |>oročil.« Bcodottie odhaja iz SibtaUazja Gibraltar, 13. febr. V tukajšnjem iirislanišcu je zadnje dni opazili veliko živahnost na bojnih iadjah. ki so zasidrane tu že, od začetka vojne v Vzhodni Afriki. Vse ladje se pripravljajo na odhod v domovino. Šesto brodovje rušilcev je že v celoti odplulo nazaj, druge ladje in drugo skupine pa se že docela pripravljajo na odhod. Vsi orjaki že kurijo kotle, tako da je,Gibraltar neprestano v gostem dimu. Vsa povelja gleje bodočega gibanja brodovja dobivajo poveljniki posameznih edinic šifrirano po radiu. Nekaj večjih bojnih ladij odpluje že danes, ne ve sc pa, v katero smer. V splošnem je opažali, da zadnje dni iz Gibraltarja dosti več ladij odide, kakor pride. Z Atlantskega oceana so se včeraj vrnile nekatere edinice, ki |>a so v Gibraltarju naložile samo gorivo, jiotem pa so odplule v neznani smeri. London. 13. febr. liavas poroča, da je angleška admiraliteta izdal aobvestilo, da se bosta križarki : Neptun in Orion |>o potekli svojega odmora v Gibraltarju spet vrnili v obalne skupine angleškega brodovja. Prav tako se vrača domov dosedanja admiralska ladja Linder . Zadnje čase | so se vršili veliki delni manevri angleškega brodovja, o čemer je poročal v spodnji zbornici prvi lord admiralitete Monsell. Monsell je bil do izjave prisiljen zaradi zahteve delavskih poslancev, ki so hoteli v skupščini izgasovati sklep, da se v zvezi s temi manevri imenuje poseben |>arla-mentarni jireiskovalni odbor. Snet v dogodkih letalska acseeia lz Johannesburgu poročajo: Letalo Artenis last angleškega letalskega društva ic v bližini lohannešburga padlo na tla. Dva pilota sta težko, šest potnikov pa lahko ranjenih. Neštete ob «ihat|th Iz Londona. Slabo vreme zadnjih dni ie zahtevalo v Veliki Britaniji 7 človeških žrtev. V prelivu La Munche je več parnikov klicalo na pomoč. Na Thcmsi se je pogreznil osmerec vseučilišča lžcu-ding, ko je delal vaje. En veslač je utonil. B tez «sokdan}ega kruha Iz Aten. Na otoku Mitileni so bili hudi izgredi brezposelnih. Delavci so oplenili in razdejali več pekarn. Prišlo jc do krvavega spopada med vojaštvom, policijo in meščani. Bojc se, da sc bodo izgredi danes ponovili. Pcliaki atoli Židom Iz Gdinje jioročajo, da so tamkajšnji poljski odvetniki sklenili, da nc bodo več smatrali za svoje tovariše židovskih odvetnikov. i Jiejših usjjehov. Vojskovanje jc v Abcsiniji, kakor kaže, zašlo za nekaj časa na mrtvo točko in vlada »a obeh frontah skoraj po|x>lno zatišje. Abesinski uradni krogi tudi izjavljajo, da ni videti, da bi Italijani pripavljali v okolici Makale kako večjo stvar, hočejo s a mo Makale utrditi tako, da bodo vsi Abesinski mniori za osvojitev tega mesta brezuspešni. Addis Abcba. 13. febr. Silno deževje jc zadnje dni docela onemogočilo vsako akcijo na obeh frontah. Na severni fronli je nastopilo stalno premirje in tani ni pričakovati v kratkem času večjih vojnih dejanja ter sc Italijani samo utrjujejo in prevažajo čete iz Eritreje na južno fronto. Pri Goda Malago se zbirajo velike abesinske čele, prav lako ob reki Šebeli in pokrajini Bali. Vsa vojna sredstva, zlasti pa tista, ki so v zvezi za obrambo pred tanki, dirigirajo na južno fronto. Po zadnjih vesteh stoje Italijani 100 km od Sasa Baneha ter zdaj priznavajo tudi abesinski krogi, ki so svoje dosedanje uspehe držali v prav taki tajnosti, kakor svoje poraza II Leo Chcrtok, ameriški f sini ji preskrbel jiosojilo gospodarski napredek«. inaučni agent, ki. je Abc 75 milijonov dolarjev za Trije ptički so se ujeli Celje, 12. februarja. V torek sta hita aretirana v Celju z,aradi splošnega sumu 82 letni delavec Rudolf Š. ir. Celja in 50 letni delavec Anton H. iz Teharij. Na policiji-so pri zasliševanju teh dveh sumljivih možakarjev ugotovili, da sta imenovana 7. vednostjo delavca Franca .1. jz Stranic ukradla 3. januarja letos trgovskemu pomočniku Francu Regnerju v Celju 2000 Din vredno novo dirkalno kolo. To kolo sta potem prodala omenjenemu Francu .1. iz Stranic. Kolesa kakor tudi Franca J., ki je kolo kupil, policija še ni izsledila, upati je pa, da bo kmalu v rokah pravice. Osumljena sla prva dva tudi vloma v sobo hlapca v hotelu *■ Pošta;;, dne I. februarja letos, ko je bilo hlapcu ukradeno: 1 plašč. 1 obleka in 1 par čevljev v vrednosti nad 1000 Din. Oddali so ju v zapore okrožnega sodišča v Celju, kamor jima bo lakoj po aretaciji sledil še tretji tovariš, France J. iz Stranic. In se eden Istega dne, to je v torek, so v Celju aretirali tudi letnega delavca Alojzija R., ki je bil rojen v Ruschhauscnu v Nemčiji, pristojen je pa v Zagorje. Alojzij R. je namreč obdolžen, da je dne 13. januarja letos vlomil v stanovanje učiteljice Kalan Anice v Razborju pri Zidanem mostu ter ob tej priliki odnesel prilično precej bogat plen: WK) Din gotovine in za 38o Din zlatnine. Alojzij je sicer dolgo tajil ta greh, končno pa je dejanje le priznal. Tudi njega so oddali v zapore okrožnega sodišča, kjer imajo za take ljudi vedno dovolj ričeta na razpolago. Če stopiš v vrelo žganje V ponedeljek so pri nekem posestniku v Poljčanah kuhali žganje. Pravijo, da je to navadno tudi praznik posebne vrste. Pri lem posestniku se je mudil tudi njegov sosed, 23 letni brezposelni čevljarski pomočnik Albin .lemenšek, ki je pa imel to smolo, da je po nesreči stopil v vrelo žganje. Posledica je bila, da se je močno opekel po levi nogi in so ga morali spraviti v bolnišnico. Malo čudno je pa le, kako je mogoče stopiti v vrelo žganje ... Slamoreznica mu je odtrgala dva prsta na roki. Pri posestniku Jakobu Videmšku na Ostrožnem'pri Celju je v torek 64 letni dninar Rojnik Peter rezal slamo. Pri delu je vtaknil desno roko tako nesrečno v slamoreznico, da mu je odtrgala dva prsta. Bolničarski tečaj Rdečega križa se je začel v ponedeljek v Zdravstvenem domu v Celju. V ponedeljkih, sredah in petkih so ob pol 8 zvečer teoretična predavanja. Praktično se bodo udeleženci izvežbali v celjski lx>lnišnici. Na tečaju predavajo gg. zdravniki celjske bolnišnice in Zdravstvenega doma. Priglasilo se je že nad HO oseb obojega spola. Tečaj bo trajal dva meseca. Zločin na mariborskem mostu ' Maribor. 12. febr. ?jutn;va< rubrika, to je tista, kjer prodaja tujo modrost v izrekih, mu taka naloga pač ne bo težka. Strahovalci Slovenskih goric obsojeni Maribor, ti. febr. Ob pol 2 popoldne se je danes končala razprava proti deveterim strahovalcem Slovenskih goric, o katerem smo že poročali. Razpravo je vodil vss. Lenart, votanta sta bila di. Koritnik in Kolšek, obtožbo pa je zastopal držav, pravnik dr. Hojnik. Vsi obtoženci so bili pri razpravi precej »mehki«. Edini Žnidaršič je tajil, na bi bil trgovcu Mermanu ob neki drugi pri-liki ukradel še 18.000 Din. Končno je padla sodba: Rudolf Žnidaršič je dobil 3 leta robije. in 4 leta izgube častnih pravic, Alojz Kolar je obsojen na 2 leti strogega zapora. Zemljič Matija na 7 mesecev strogega zapora, Kranjc Franc 10 mesecev strogega zapora. Fras Karol ’ mesece strogega zapora pogojno 2 leti, Ko-strevc; Karol 3 mesece strogega zapora in tri leta izgube državljanskih pravic, Kolar Alojz I leto strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic, Rakuša Peter 4 mesece strogega zapo-ra in 2 leti izgube častnih pravic, proti 15 letnemu fantalinu, ki se je nahajal v družbi teh nepridipravov ter se je udeleževal njihovih tatinskih pohodov, pa je bilo sodišče milostno ter ga je poslalo samo na odpust na preizkušnjo za dobo enega leta Vremenska poročila Bistrica-Boh. jezero: —12, jasno, mirno, snega 7 cm. Kranjska gora Rateče-Planica: —13, barometer miren, jasno, mimo, 40 cm pršiča, smuka dobra. Vršič-K rnica-l ama r: 100 cm snega. Planica Dom Ilirije: —13. jasno, severozahodni veter, ua 42 cm podlagi 22 cm pršiča. .>muka idealna. Drsališče uporabno, prav taka tudi skakalnica. _ Pohorje: Maribor, koča in Pohorski dom: —15, jasno, mirno, na 20 cm podlagi 30 cm pršiča. Ruška koča: —18. jasno, vetrovno, na 45 cm podlagi 30 cm pršiča, smuka izborna. Mozirska koča: —7, jasno, mirno, ua 100 cm podlage 10 pršiča. Celjska koča: smuka neugodna ker jc premalo snega. Peca: —14, jasno, mirno, na 110 cm jiodla-gt >0 cm pršiča. Smuka izborna. Na Kapli pogrešajo pos. Kozjaka 10 mesecev Njegovega sina pa so sedaj aretirali zaradi jmna, da je očeta ubil. Maribor, 12. februarja. Ogromno jrozornost je vzbudila v dravski dolini aretacija posestniškega sina Antona Kozjaka s Kaple nad Breznem. Pred včerajšnjim so ga odgnali orožniki v sodne zapore zaradi suma, da je ubil svojega lastnega očeta. Vsa dravska dolina je namreč že 10 mesecev z velikim zanimanjem spremljala poizvedovanja orožnikov m domačih za posestnikom Antonom Kozjakom iz Kapic, ki je lani dne 29. aprila odšel od doma na Brezno ter so ga na poti šc nmogi ljudje videli, domov se |>a ni več povrnil in tudi niso od tedaj našli nobene sledi več za njim. Stari Anton Kozjak je bil pred mnogimi leti zapleten sam v zagoneten zločin. Obdolžen jc bil, da je |x>žgal in umoril svojega lastnega brata. Zaradi tega dejanja je bil obsojen od mariborskega sodišča na 10 let robije, ki jo je odslužil v mariborski kaznilnici. Doma mu je go-?|x>darila žena s sinom Antonom, ki je izviral iz prvega zakona. Anton je bil lahkomislen fant, ki je rad zapravljal ter jc jemal za tako življenje sredstva iz očetovega gozda. Ko se je oče povrnil iz ječe domov, je zahteval račun in denar za prodan les, ki ga jc pa sin že zdavnaj pognal |>o grlu. Zaradi tega je prišlo med očetom in sinom do hudi hprepirov, ki so prenehali šele, ko se stari Kozjak ni več povrnil na dom. /.načilno je, da je Jtaccl sin takoj naslednjega dne, ko je stari Kozjak odšel od doma, zopet prodajati les iz očetovega gozda, kakor bi bil vedel, da očeta ne bo več na-z»j. Mem ljudmi sc je mnogo šušljalo, da je sin zaj>leten v skrivnostni nestanck očeta in sedaj je to šušljanje dobilo z aretacijo mladega Antona Kozjaka stvarne oblike. Z nožem nad upnika V vasi Bratinei pri Požare''m *e je več Kmetov zbralo na gostijo, pri knteri sta bila navzoča tudi Ljubomir Maksi(' in Živko Stefanovič. Ko je padel mrak, sta oba odšla proti domu v Kasidol. Med pogovorom je beseda nanesla tudi na dolg v znesku HXX> Din ki jih je Ljubomir * pred časom posodil Stefanoviču. Slerlnii ni hotel na noben način priznati te obveznosti, na kar se je razvil med njima razburljiv prepir. Ogorčen jc Ljubomir skočil nad Živka in ga s pestjo udaril po glavi. Napadeni Živko pa je pograbil za nož, se zaletel v svojega protivnika, ga podrl na tla. mu stopil na prsa in ga z nožem tako obdehl da je Ljubomir po kratkem času izkrvavel in izdihnil. Ali res obstoja hiperprodukcija inteligence Nova tehniška uredba, ki je stopila v veljavo z. letošnjim letom, je močno vznemirila akademike-tehnike in znova osvetlila pereče probleme naše akademske mladine. Naj mi bo dovoljeno, da se-i znanim tudi našo javnost s temi problemi, ki niso | samo interna zadeva nas študentov-tehnikov, tem-večveč so ozko povezani z. bodočim razvojem na-■ šega narodnega gospodarstva. Ne morem se na tem mestu poglobili v vpra-! šanjo šolnin, ki krivično zadevajo vse akademike in ki kol sredstvo plulokratske selekcije onemogočajo manj premožnim študij na univerzi. Koliko ; talentov je ostalo na ta način neodkritih, obsojenih na duhovno sterilnost, vse to pa zaradi borih par milijonov letnega fiskalnega doh'odka (morda bo nekoč statistika poročala o tem v suhoparnih, Francosho-romunsfm pogodba a zato nič manj zgovornih številkah!). Poleg teh težkoč, ki so skupne vsem akademikom, pa tarejo nas tehnike še težave, ki so v zvezi s strokovnim študijem, kot so to: laboratorijske takse, nabava dragih inštrumentov itd. Vse te težkoče pa je neznosno povečala nova tehniška uredba, ki degradira dosedanji svobodni akademski študij na >■ ’■ * - f tekmo v hitrt>*i- neni risanju. Na prvi pogled i zgled a la uredba kol dobrohotni poizkus pospeševanja študija, toda kdor po-I zna finančne razmere naših slušateljev, ve. da itak vsakdo skuša v interesu lastnega žepa čim-prej dovršiti študije. Vidimo lorej, da je la do- Kuinunski tin.miuister Autonescu in franc. Bonnet. locba le sredstvo za onemogočanje hiperproduk-c.ije inteligence, ki bi mogla zasesti mesta, na katerih sede danes tudi ljudje s pomanjkljivo strokovno izobrazbo, a močnim zaledjem. Nadalje predvideva nova uredba specializacijo študija, a to le v Relgradu in delno v Zagrebu. Kaj to pomeni, ve vsakdo; v trenutku, ko bodo v Relgradu in Zagrebu diplomirali prvi in-zenjerji specijalisti, bodo avtomatično, in to po pravici, zapostavljeni absolventi ljubljanske tehnike, ki izgubi s tem pravico do obstoja. Iz tega je razvidno, da je jedro vsega problema hiperprodukcija inteligence in to predvsem slovenske inteligence. Če pa imamo pred očmi dejstvo, da je v Jugoslaviji zaposlenih na tisoče inozemskih inzenjerjev in tehnikov, ki imajo v rokah življenjski živec našega gospodarstva in naR stanejo vsako leto težke milijone, potem sc moramo pač zavedati, da pri nas o kaki hiper-produkciji tehniškega naraščaja sploh ni govora. Kol narod, ki je dal človeštvu genije kot so Vega, Tesla in Pupin, ne smemo pustiti o sebi očitka, da smo nezmožni upravljati in graditi svojo industrijo, predvsem pa tudi naša varnost zahteva, da se tehnično popolnoma osamosvojimo. Zalo zahtevamo, da se s primarno ureditvijo šolnin, uodelitviio domačih in 'ni ;ij„nn,|ii lr bogato dotacijo institutov omogoči študij vsem nadarjenim ii wiromn;'M'm 5tiH'*nloni. ' i bodo i>«iri v plemeniti medsebojni Irorbi uresničili selekcijo l»o sposobnostih, ki bo v korlsl celotnemu razvniii. Da sc denar, Izdali v take svrhe, bogato obrestuje, nrini'"' /anp inil, ......... ; (11i .... kdaj vzgajajo na la način svojo intelektualno elito. Občni zbor lovcev V torek zvečer so imeli v dvorani hotela »Metropol« svoj redni občni zbor člani ljubljanske zelene bratovščine. Občni zbor je vodil predsednik dr. Bevk. ki je najprej pozdravil doslo članstvo ter zlasti odposlanca R ibarske zveze in Strelske družine. Nato je podal svoje predsedniško poročilo o poslovanju dru št v a v prejšni poslovni dobi. i.nako je podal predsednik tudi tajniško poročilo, ker je tajnik med letom odstopil. Ko sta bili obe poročili odobreni, je nastala precej živahna razprava o novem lovskem zakonu. Nekateri govorniki so podali, k novemu zakonu nekaj j>rav posrečenih misli. Dr. Novak je podal nato blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo da ima di ušivo okrog 100.000 Din premoženja. .Na |>redlog nadzorstva je bila nato podeljena dosedanjemu odboru razrešnica. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor z dr. Bevkom kol n mA n i L nm Pravda o postrvih Ljubljana danes Koledar nanos, čoltrek, 13. februarja: Sv..Katarina. Julri, pelek, 14. februarja: Sv. Valentin. Kaj bo danes Sentpetrska prosveta: Fantovski odsek ob 8 e^stanek. •Ukopicev paviljon: Zadnji dan razstavo angleških fotografij. * V ponedeljek, dne 17. t! ni. bomo slišali v Filharmonični dvorani |>rvo izvedbo Bachovega klavirskega koncerta v Ljubljani. Klavirski solo-part bo igral izredno nadarjeni pianist H. Gallatia, gojenec visoke Sole ljubljanskega drž. konservatorija. Orkestralni del pa izvaja pomnoženi orkester ljubljanske Radio-oddajne postaje pod vodslvom dirigenta dr. M. Šijanca. Koncert spada v okvir ljudskih simfoničnih koncertov, zato so cene izredno nizke. Sedeži po 10 l>in, stojišča po 5 Din in se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Začetek točno ob 21. * 0 bosansko-hercegovskili planinah je pod okriljem SPD predaval v torek zvečer v dvorani Delavske zbornice znani alpinist inž. Jovo Popovič iz Sarajeva. Predavatelja je predstavil poslušalcem tajnik SPD g. dr. Brilej. V svojem lepo izdelanem predavanju je nato inž. Popovič poudaril, da je le malokje v Evropi ostala narava tako nepokvarjena, kakor baš v Bosni in Hercegovini. Nato jo s pomočjo okrog 100 krasnih diapozitivov povedel poslušalce preko najlepših predelov. Predavanje je doseglo v vsakem^ oziru svoj uspeh. Le s strani občinstva bi bilo želeti več udeležbo, kajti predavanja, kakor je bilo inž. Popoviča, so v Ljubljani redka. Razstava angleških fotografij bo odprta samo še danes do 10. Doslej je razstavo obiskalo več tisoč oseb, pod vodslvom učiteljev pa tudi več ljudskošolskih razredov. To je najboljši dokaz, da jo prireditev posrečena in da ne sme noben Ljubljančan zamuditi prilike in opustiti obisk razstave. Danes je zadnji dan! Lipov čaj je pijača, ki sedaj gotovo marsikomu prav pride. Posebno tistemu, ki ima nahod ali jo sicer prehlajen. Navadni zemljani se zadovoljimo z navadno porcijo, kvečjemu še založimo z lipovim cvetjem še za kak teden ali mesec naprej. Neki uzmovic pa je bil drugega mnenja: odnesel je kar 100 kg lipovega cvetja, ko je vlomil v skladišče v Vošnjakovi ulici. Ukradeno cvetjc je bilo vredno 2000 Din. Sedaj bo lat cvetje gotovo hotel spraviti v denar, kajti sam vsega čaja, ki si ga bo lahko s tem cvetjem skuhal, gotovo ne bo mogel popiti. Kletarski tečaj. V lorek, 18. t. m. se bo vršil na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem, mestu enodnevni kletarski tečaj. Na tečaju so bo poučevalo teorelično in praktično. Tečaj traja od 8 do 12 ter od 14 (2) do 17 (o). Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se prijavi ravnateljstvu šole na Grmu, odnosno naj se navedenega dne javi pri tečaju. Gledališče Drama. Začetek ob 20. 13. febr., četrtek: »Tuje dete«. Red C. 14. febr., petek: Zaprto. 15. febr., sobota: »Pesem s ccstec. Red B. Opera. Začetek ob 20. 13. febr., četrtek: »Prešmentani grad«. Red Četrtek. 14. febr., petek: Ob 15: »Kraljičin ljubljenec«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 10 Din. Izven. — Ob 20: Plesni večer Mercedes Goritz-Pavelič. Izven. Znižane cene. * Radio Programi Radio Lfttbffana* Cotrtek, 13. fnbituirja. 1*2 SiinloinMuie &ui.te (ul<>-ie.45 Vrc.mmiska napcvved, ixwocala. ^■ 13 Napoved ftasa« objava sporeda, obvestiiJa. ^abavmi nra (Radijski orkester). — 14 Vremensko irorctfiiilo, bo rani točaji. — IH Koncert /,a nafie ninlcike . — 21 RkJadbr w. za.ioftbe Bo«w-m«n*k«i nwpo*red' poročni a, objava .sporeda. - 32.15 FckMtnace in uspavamke (ploščo). — Konec ob 2i\. Drugi programi: četrtek. M februarja. Bclgrad: Itf.ofl 5ten«ki k var — 20 Simfomifrni koncort oorkftstra kraljev** srarde. — 22 Radiiorkc«tw. — /apreb: 20 Prano« ir/. Rcl- — 22.15 Plesna Kln«bn. — Dunaj: 10.40 Vcjtfiiftkn jfodtra. — 20.30 i«nra *-8ve»ta la/ . — 22.10 Wa*pnerj«\ra urn. — 2R.26 .1 a 7//.. — Budi m-peHta: 20 Meškov a idn,ia M ki v a Ln Kinokintr . — 21 Radijska ivi kvarteti. — Vsa Vrniti ja: 17.40 in 22.20 Prenos v/ Oa-Pa. 7" Berlin: 20.10 Stari in novi H er lin. Kfjnigs-h*rp—Lif>ako—-Si ut t part - Monakoro: 20.30 Mor-airtov« opera *IT£ra/bi>tcrv v Scranilu-. — Hamburg: 20.10 Plesni veder. — Kotn: 20.10 (>d22. k z. po katerem I se sodijo ljudje, ki so si prilastili stvari brez lastnika, la paragraf prihaja skrinj v praktično uporabo pri sodiščih /lasti za lovske in ribje tatvine, to je proti divjim lovcem Proti temu paragrafu nastopajo lovc-i / vsemi borbenimi sredstvi in zahtevajo strožje kazni za divjo lovoo. Ione, nezadovoljen s sodbo, pa je imel pri ljubljanskem apelacijskem sodišče delno smolo, lo sodišče je sicer razveljavilo sodbo prvega sodnika in vso zadevo odkazalo malemu kazenskemu senatu okrožnega sodišča. Vi»oka instanca se je postavila na stališče, rla j-1 z divjim lovom v subjektivnem pogledu rcVma združen nagib koristoljubja, torej nagib, ki je sestavni del dejanskega stanu ?! 'ili. k. z. Torej je divji lov na ribe — prava tatvina. Ker je bil Ione že dvakrat kaznovan zaradi tatvine na strogi zapor, je za presojo pristojen mali senat. I ako stališče je zavzelo apelaeijsko sodišče. I akoj. ko je s t o[> i I novi kazenski zakon v veljavo. je stol sednroriee v Zagrebu zavzel v vprašanju di\ jili lovov drugo stali<('e. namreč to. da jo treba taka dejanja kaznovati po milem S 322. k. z. Državni tožilec- dr. 1'ellaeher jo zagovarjal stališče, da niso ribe in divjačina stvari brez lastnika in da je treba div ji lov smatrati za navadno tatvino. Branilec dr. I omež je zagovarjal stališče kasacije. Mali senat je osvojil stališče, da je div ji lov navadna tatvina, torej stališča apelacijskega sodišča iu jo zato I oncta sicer obsodil le na tri mesece, toda ne na navaden zapor, marveč zaradi zločinstva tatvine na strogi zapor. O tej ribniški pravdi bo odločaI še stol «-*():norice. od vseh Slovencev najboljši. S časom, ki ga je dosegel, je pustil precej za seboj nemškega prvaka Vilija Bognerja in še drugih 79 tekmovalcev, kar znafri zanj izreden uspeh in zadoščenje. Smolej je bil ‘25., toda proga na 18 km ni njegova specialiteta, upajmo pa, da b« v vztrajnostnem teku na 50 km pokazal vse svoje odlične sposobnosti in upajmo. da nas bo tudi letos lako prijetno presenetil, kot nas je lansko leto na FIS-iiiih tekmah. Hokej na ledu 6e bliža svojemu zaključku. V obeh skupinah so ostala najboljša moštva, in iz ogorčene borbe, ki jo nudi' vsaka tekma, je razvidno, da bo boj za olimpijsko lavoriko v tej panogi najhujši. Tekma An-glija:Kanada, ki se v ponedeljek ni mogla dovršiti, ! se je nadaljevala včeraj. Borba je bila napeta do skrajnosti. To |h>I je Slo zares, in Kanadčani so zaslutili. da bodo morali na[>eti vse sile, če bodo hoteli zmagati proti Angliji. Tekma, ki je v ponedeljek kljub podaljšanju ostala neodločena, tudi včeraj ni prinesla odločilnega rezultata vse do zadnje tretjine igro. Zadnja tretjina |x>daljšane tekme pa je prinesla Kanadčanom prvi poraz, ki so ga do sedaj doživeli. Angliji se je nasmehnila sreča in se ji je posrečilo ob koncu igre zvišati rezultat na '2:1 v svojo korist. Pri Angležih je nastalo ogromno navdušenje, kajti lo je brez dvoma največji uspeh, ki !>a je dosegla proti >Wunderteam-u* Kanadčanov, ki ko prišli na letošnje igre s popolno gotovostjo. da bodo odnesli prvenstvo v hockeyu v svojo domovino. Madjarsha : Nemčija t:2 S lo tekmo so si Nemci skoraj zagotovili možnost, da sc plasirajo še v finalne tekme. Nemčija je zmagala impolnoma zasluženo. Druga pričakovana zmaga je bila zmaga Amerike nad Češko. Po nadmočni igri so premagali Oehoslovake z ‘2 :0. Kanada : Madjarsha 15 : 0 Na la način so so Kanadčan) maščevali za poraz od strani Anglijo in zabili Madjarom. ki so popolnoma .zgubili glavo^v prvi tretjini 3 gole, v diugi 9, v tretji pa zopet 3, tako da se je tekma končala z dvoštevilčnim rezultatoiii. Anglija : Nemčija 1:1 Največje zanimanje pa je vladajo za lo lokmo. Kdor je ob zvočniku zasledoval |>olek lo gigantske borbe med dvoma silnima in popolnoma izenačenima nasprotnikoma, ni mogel slišati razen nabijanja in kričanja desetih tisočev, ki so tekmo zasledovali, ničesar drugega. Nemčiji je šlo za bili ali ne biti. šlo je za vprašanje, ali bo lahko na lastnih tleh premagala najmočnejšega nasprotnika. Igra se je pričela ob 9 zvečer. \ pm tretjini je bila igra precej izenačena tor se končala z rezultatom O : t), V drugi Ireljini igre so pokazali Angleži premoč ter se je prelSžni del odigral pred vrali Nemčije. Proti koncu drugega dola sc: je Angležem posrečilo zabiti en gol, tako da se je druga tretjina igre končala z rezultatom 1 :0 za Anglijo. V tretjem delu igre so se Nemci zopet znašli ler so ne samo uspešno odbijali angleške napade, temveč jim je celo uspelo stanje izenačiti na 1:1. Po tem stanju se bo igra po 10 zvečer nadaljevala. Najprej je bila tekma podaljšana za 10 minut. Teh deset minut jo |>ontenilo za obe moštvi uaj-večjo preizkušnjo. Obe postavi sta namreč napeli vse moči, da bi zmagali. Pa kljub temu je iudi teh 10 minul ostalo brez. odločilnega gola s .stanjem 1 : 1. Sredi igre, I. j. po pedi minuti, so si izmenjali vrala. med igro pa se je od Nemcev najbolj odlikoval golman Eginger, od Angležev pa Ercharl. ki igra .branilca in jo že znan stari an gloški športnik. Zelo so se obnesli tudi Kogd in Schenk v napadalni vrsti nemške postave. V za d nji minuli so Angleži napeli vse silo, petkral so streljali na. nemški gol, ki pa ga je Kgingen odlično in v vseh petih slučajih uspešno branil. Nemci so se omejili samo na obrambo, da bi si s lem prihranili moči za zadnjih 10 minut Podaljšek zadnjih desetih minul je bil višek lo dramalske borbe na ledu. Obe mošlvi sla dali iz sebe vse, kar je bilo mogoče. Že ni bil to več boj šestih igralcev proti šestim, ampak deset tiso-ccv Nemcev, ki so navijali z vso silo in na ta način hoteli pomagati svojim ljubljencem do zmage. Ploščica je begala po ledu še zadnjih 10 minut, loda rezultata ni bilo nobenega. Tekma se je končala neodločno vkljub trikratnemu desetminutnemu podaljšku. V drugi tretjini podaljška je nastalo ogromno ogorčenj«* proti Angležem ter je moral najboljši nemški napadalec Kiigel poškodovan zapustili igrišče. Vendar poškodba ni bila resnega značaja in je v zadnji tretjini igre zopet lahko nastopil burno pozdravljen od nemške publike. Kaj bo danes? Ob 9 umetno drsanie . Ob 10 hitrostno drsanje na 1500 m. Ob tl skoki za norveško kombinacijo Ob 14.30 umolno drsanje v dvojicah. Ob 9 zvečer bookey na ledu. .Iu tri: Ob 8.30 vojaški patrolni tek. Ob 9 hitrostno drsanje na 10.000 m. Ob 10 hockev na ledu. Ob 14.30 umetno proslo drsanje moških. Ob 21 hockey na ledu. domovine večji meri ogrožajo'obstoj srorlire in male trgovine, lo borbo so zagrebški tisri.vci vodil’ že dalje časa, vendar niso imeli nohenega res-ničnega uspeha. Kriza zagreb. gledališča Poslednja leta je doživljalo zagrebško gledališče stalne krize, ki so bile mnogokrat finančnega značaja, mnogokrat pa tudi osebnega. Po dolgotrajnih poizkusih rešiti to krizo, kateri se je bil lansko leto pridružil še spor med upravnikom in gledališkim osebjem, je prišel v zadovoljstvo javnosti in gledaliških igralcev na mesto upravnika dr. Branko Šenoa. Z njegovim prihodom je v gledališču nastopila plodnejša doba. vendar kijub vsemu trudu ni mogel popraviti napak, ki jih je bil zagrešil njegov prednik Konjovič. Sedaj je poslalo vprašanje upravnika zopet aktualno, ker jo dr. šenoa obolel in dalje časa ne bo mogel vršiti svojih poslov. V zagiebški javnosti so se pojavili glasovi, ki pomenijo strah pred bodočnostjo, kajti doslej še niso mogli najti človeka, ki bi ga smatrali sposobnim, da obvlada vse te finančne in personalne neprilike. s katerimi se bori zagrebško dramsko gledališče. Pullmanovi vozovt Tvornica vagonov in železnih koustriikri i v Slavonskem Brodu je te dni prejela nam čilo za izdelavo 10 Pullmanovih voz za brzo vlake v mednarodnem prometu. T. ?o prvi tal i vagoni namenjeni mednarodnemu prometu, k jih bo izdelala naša domača tvornica Delo morn izvršiti v dveh letih Koncert komornega kvarteta iz Drestlena Potem ko smo v nabito |>olni dvorani prod dobrimi tremi tedni slišali izborni Praški kvarlel. se nam je predstavil v ponedeljek. 10. februarja t. I. v filharmonični dvorani Draždanski komorni kvartet v sledeči sestavi: 1. violina Fritsche Oustav, 11. violina Schneider Fritz, viola Hoffmann-Stirl (i o 11 -fried, čelo Biilow Georg Ulrich. Ta kvartet je v Ljubljani že naslopil. Pred leli je izvajal v unionski dvorani poleg drugega tudi Uegerja in Hindeinilha. torej sodobnejša dela. Tokrat nam je podal klasika .1. Haydna (op. 3, F-dur), klasika na prestopu v romantiko L. v. Beethovna (op. 9o, F-mol) in romantika A. Dvoraka (op. 96. F-dur). Z največjo elementai-nOfdjo iu muzikalno globino so podali svojega rojaka Beelhovena. Z nekoliko manjšim razumevanjem so bravurozno in učin-karsko zaigrali napol slovanskega llavdna. ki je bil 1. točka sporeda. Drugi stavek le skladbe Sore-nada-Andanle canlabile je dol poslušalstva, ki ga poredkoma vidimo na glasbenih prireditvah, sprejel s hrupnim ploskanjem in s tem pretrgal nit dojemanja, ki je potrebna za celotno doživetje posameznega kvarleta. To kaljenje glasbenega doživljanja se je ponavljalo med vsein sporedom. V zadnji točki smo slišali Ceha Dvofaka, ki so mu dali svojstveno a logično inlcrprolacijo. Pričakujemo, da po tej izvedbi ne bo skušal glasbeni poročevalec nekega ljubljanskega dnevnika in skladatelja spravljati tega slovanskega genija v zvezo z banalnostjo, kar je že |K>novno storil. Isli kvarteti, ki so že mnogokrat izvajali Dvoraka. so igrali nekajkrat Iudi njega in bogve koga bi se v lej dvojici končno prijel oni očitek ...?(!) I eh n i č na stran izvedbe kakor tudi smiselnost podajanja sla v nas zapustila učinkovite sledove. Ker smo v kratkem razdobju imeli priliko slišali dva pomembna kvarleta. smo lahko opazovali velike razliko v načinu podajanja. Medlem ko so Draždanci kipeli ob izražanju hotenja v nezlomljivi volji v nasprotju z nekoliko osladnim nam tujim čuvstvovanjeni. so nam Pražani podali pristnost slovanskega cuvstvovanja v neobrzdanem zaletu in z vero v poštenost svojega delovanja. Navzoče občinstvo je po stari navadi, da na-pram tujcem ne štedi s priznanjem bodisi upravičeno ali neupravičeno, nevzdržno ploskalo med odmori in predvsem po koncu,sporeda lor doseglo nekaj dodatkov, med katerimi je bila že omenjena Haydnova Serenada. Obiskovalci so zasedli nekaj malega nad polovico prostorov in s tem dostojno , počastili prihod tujih glasbenikov. Vprašamo: za-■ kaj jo bila lako prazna dvorana ob priliki Ljtib-I Ijanskoga kvarteta in kje je temu vzrok?! nv. Sved Larsson priboril zlato kolajno Včerajšnji dan zimskih iger je. zopel prinesel Norvežanom in vsem nova presenečenja. Nemci so postavili program lako preračunano, da se vedno bolj stopnjuje, čim bolj gre h koncu. Tok za kombinacijo in samostojno na 18 km, odloči na vožnja z čveterosedožniin bobom, hitrostno drsanje na 5000 metrov in hockcy-tckma med Anglijo in Nemčijo so bile točke, ki so včeraj ves (ia-Pa in deset tisoči; gostov spravile v nervoznost. Ob osmih zjutraj so se pričela končna tekmovanja v V vožnji z bobom Kakor je znano, je treba progo prevoziti štirikrat. Že po prvih dveh vožnjah prvega dne je bilo vidno, da so Švicarji največji favoriti za prvo mesto. Danes so lo zaupanje tudi popolnoma potrdili. Na progi, ki je dolga 1525 m in ima višinsko razlito Pit) m, so dosegli čas v drugi vožnji najboljši čas na tej progi z 1:18,11. S leni časom se jo druga švicarska četvorka sigurno piacirala na prvo mesto, ki je za vse štiri vožnje porabila 5:19,85, Srebrno kolajno si je priboril švicarski bob št. 1 s časom 5:122.73; tretji so bili pa Angleži, ki so hiti komaj za dobro sekundo slabši. Sledijo še Amerika V., Belgija JI., Amerika l. in sedma Nemčija. Za te vožnje je vladalo veliko zanimanje; na najopasnojšem »bavarskem ovinku so je pripetila Komunoin nesreča. Vrlino duha prisotnosti krmarja je treba pripisati, da ni bilo večje nesreče. Na ovinku je namreč bob zadel v ograjo in vsi štirje Komuni so v lepem loku odleteli iz boba, bob sam l»a je zdrvel brez posadke skozi cilj. Od romunskih tekmovalcev se ni nihče poškodoval. Ob devetih so so nadaljevale tekme V umetnem drsanju v zimskem stadionu. Danes so tekmovale dame v obveznih likih. Zmagala je seveda Sonja Henie z 251.16 točkami. Bila je nedosegljiva. Sledijo ji Angležinja Cecilija Coliedge z 210 točkami. Belgijka Liselotte Landbeck, Švedinja Vivian liuiten in Angležinja Butler, šesta je Američanka, sedma Nemka .osma, deveta in deseta pa zopet Avstrijke. Ob isti uri se je Vršilo na Riesser See tekmovanje V hitrostnem drsanju na oiKHI m. Po Ballangruudovi zmagi na 500 m je bilo jasno, da je Ballangruud v odlični formi in da bo premagal Iudi on na .VMM) m. In res je priboril Norvežanom drugo zlato kolajno s sijajnim časom 8:19 in s tem postavil novi olimpijski rekord. Svoj včerajšnji neuspeh na 500 m so Finci popravili s svojima zastopnikoma Vaseniusom 8:23.3 in Ojala 8:30,1. Četrti je bil .Nizozemec Langeding 8:32. peti Avstrijec Maks Sliepl. sesti pa Finec Hlum-C)ui»t. Ob desetih se jo pričel Tek na tS km ki so ga tekli obenem kol samostojno disciplino in za norveško kombinacijo. Proga je bila najtežavnejša med n in 13 km, kjer je najbolj kritična točka za vsakega tekmovalca. Start in cilj je bil v olimpijskem stadionu. Startalo je skupaj I2t> tekmovalcev. Zanimanje za Ui tek je bilo izredno veliko in so bili postavljeni radio-mikrofoni na vsej progi, ki so ves čas javljali potek tekme. Tekma sama je bila pa veliko presenečenje za Norvežane, ki so mislili, da bodo s svojim zastopnikom Od-bjbrnom Hagenoni zasedli sigurno prvo mesto. Sicer je llagen tekmoval za norveško kombinacijo, ampak la tek je bil prestižno vprašanje na Norvežane. da so vendar še gospodarji na vseli progah smuškega toka. Račun jim je pa prek riža! Šved Erič l.arsson, ki je s časom 1:11:38 prehitel llage-na za več kol za minuto, .lo lo izreden uspeh Švedov, ki so si s lem priborili prvo zlato kolajno na letošnjih olimpijskih igrali. Navdušenje za Šveda Larssona je bilo med švedsko kolonijo v Oa-Pa izredno in je LarssOnu k njegovemu uspehu čestital celo švedski princ Uuslav Adolf, ki se trenutno •muli v Oaruiiscjju. Sicer so se pa tekmovalci delili v dve skupini: V one, ki so tekmovali na 18 km samostojno in one, ki so tekmovali v norveški kombinaciji. V prvi skupini je kot rečeno zmagal Eric Larsson. Sledil mu je Oddbjorn llagen (Norveška) v času 1:15:33 Tretji je bil Finec Njemi 1:10:59. Celili jo bil zopel v belem dresu Šved Malsboo v 1:17:02. Sledijo: Hofsbaken (Norveška), Kusl-sladlon (Norveška). Nurinella (Finska). Ilaggblatt (Švedska), deveti Iverson, deseti pa je bil šele prvi Srednjeevropejec Cehoslovak Mihalak v času 1:19:01. Od Slovencev je najbolj presenetil mladi novinec Klančnik Alojz, | ki se je s časom 1:23:18 plasiral celo pred Smole-! jem, kateri je bil 25. in je rabil za progo 1:24:03, dočim je Klančnik prevozil progo v 1:23:18. Jakopič Avgust jo bil s časom 1:20:48 39. Knap Leo pa 15. s časom 1:28:31. Iz številk je razvidno, kako je bila borba oslra, saj so odločevale v vrstnem redu sekunde. V toku za norveško kombinacijo so |K)kazali ; Norvežani svojo odlično formo. Zasedli so vsa tri j- prva mesta s svojimi zastopniki Hagenoni 1:15:33, llofshakenom 1:17:37, Norvežanom Brodahl 1:18:08 j vsa prva tri mesla. Četrti pa jo bil šimunek (Češkoslovaška) s časom 1:19:09. Poli Italijan Menardi I :20:34. šesti je bil pa že zopet Norvežan Kster-I kleft. Slovenci I Dečman Tone 29. s časom 1:29:44, .Jakopič Albin j 31. s časom 1:30:02, Leo Biibler 12. s časom 1:34:25. i Istenič, naš najmlajši tekmovalec pa ni prišel na : cilj in se s tem tudi onemogočil za nadaljnje lek-I movanje v kombinaciji. Rezultati, ki jih je dal tek na 18 km, so bili zelo ugodno presenečenje za Cehoslovake in Italijane, dočim so bili pa bridko presenečenje za Nemce, saj se je nemški prvak Bogner plasiral za kombinacijo šele kol deseti s časom 1:34:01. Naši fanljo so napravili več kot so mogli. Naj-| vetfcjj uspeh je pač dosegel Klančnik Alojz, ki je bil Drobiž iz Trgovci z belim blagom Novosadska ]>olicija je pred nekaj dnevi prišla na sled dobro organizirani dru/jbi, ki se je bavila s trgovino z dekleti, ki jih jc oddajala in prodajala lastnikom raznih javnih lokalov v Srbiji. Ta družba jc imela dvoje central, eno v Novem Sadu, a drugo v Sabcu. Vodja novosadske centrale je bil neki Ludvik Civih s svojo ženo, a vodja centrale j v šabcu je bila neka Milica Jankovič. V svoje i mreže je ta družba lovila mlada dekleta s pomočjo j raznih kočijažev po mestu ali pa jih je izvabljala I s pretvezo, da jim bo preskrbela službo. Ko so imeli že dekleta v svojih rokah, sta se jih obe cen-frall izmenjavali. Šele po večmesečnem uspešnem j in dobička nosnem delu je policija zapazila v neki ; hiši v Novem Sadu sumljivo zbiranje ljudi in je že po prvih korakih ugotovila to zločinsko družbo. V rokah ima policija vse člane te družbe. Trgovci proti „Ta-fa“ Zaradi v soobčoga nasprotovanja in odpora jugoslovanskih trgovcev proti dovoljenju, ki' si ga jc izposlovalo društvo Ta-Ta« za otvoritev trgovsko hišo, po vzoru kastnerja in Oehlerja, jc- ministrstvo trgovine in industrijo ra/pisalo anketo, ki bo danes v Belgradu, na kateri bodo zastopniki ministrstva z zastopniki trgovskih zbornic razpravljali o izmeni uredbo za osnovanje velikih trgovskih hiš. — Zagrebška trgovska zbornica je na svoji predkonferenci sklonila soglasno najodločneje nastopiti zn predlog, s katerim sc popolnoma prepoveduje ustanavljanje velikih trgovskih hiš. ki v nai- Potem ko smo v nabito |>olni dvorani prod dobrimi tremi tedni slišali izborni Praški kvarlel. so nam je predstavil v ponedeljek. 10. februarja t. I. v filharmonični dvorani Draždanski komorni kvar-I let v sledeči sestavi: I. violina FritSche Oustav, 11. ! violina Schneider Frilz, viola Hoffmann-Stirl Oott-. fried, čelo Biilow Georg Ulrich. Ta kvartet je v Ljubljani že naslopil. Pred leti je izvajal v unionski dvorani polog drugega Iudi Kogerja in Hindeinilha. torej sodobnejša dela. To-. krat nam je podal klasika .1. Haydna (op. 3, F-dur), klasika na prestopu v romantiko L. v. Beethovna (op. 9o, F-mol) in romantika A. Dvoraka (op. 96, ; F-dur). Z največjo elemenlai-nosljo in muzikalno glo-i bino so podali svojega rojaka Beelhovena. Z neko-I liko manjšim razumevanjem so bravurozno in učin-; karsko zaigrali napol slovanskega llavdna. ki je i bil 1. točka sporeda. Drugi stavek le skladbe Sere-nada-Andanle canlabile je dol poslušalstva, ki ga poredkoma vidimo na glasbenih prireditvah, sprejel s hrupnim ploskanjem in s tem pretrgat nit dojemanja, ki je potrebna za celotno doživetje posameznega kvarleta. To kaljenje glasbenega doživlja-i nja se je ponavljalo med vsem sporedom. V zadnji točki smo slišali Ceha Dvofaka, ki so mu dali svojstveno a logično inlcrprolacijo. Pričakujemo, da po tej izvedbi ne bo skušal glasbeni poročevalec nekega ljubljanskega dnevnika in skladatelja spravljati tega slovanskega genija v zvezo z banalnostjo, kar je že |K>novno storil. Isli kvarteti, ki so že mnogokrat izvajali Dvoraka. so igrali nekajkrat tudi njega in bogve koga bi se v lej dvojici končno prijel oni očitek ...?(!) lehnična stran izvedbe kakor tudi smiselnost podajanja sla v nas zapustila učinkovite sledove. Ker smo v kratkem razdobju imeli priliko slišali dva pomembna kvarleta. smo lahko opazovali velike razliko v načinu podajanja. Medlem ko so Draždanci kipeli ob izražanju hotenja v nezlomljivi volji v nasprotju z nekoliko osladnim nam tuji ni čuvstvovanjem. so nam Pražani podali pristnost slovanskega cuvstvovanja v neobrzdanem zaletu in z vero v poštenost svojega delovanja. Navzoče občinstvo je po stari navadi, da na-pram tujcem ne štedi s priznanjem bodisi upravičeno ali neupravičeno, nevzdržno ploskalo med odmori in predvsem po koncu,sporeda lor doseglo nekaj dodatkov, med katerimi je bila že omenjena Haydnova Serenada. Obiskovalci so zasedli nekaj malega nad polovico prostorov in s tem dostojno , počastili prihod tujih glasbenikov. Vprašamo: za-■ kaj je bila lako prazna dvorana ob priliki Ljub-I Ijanskoga kvarteta in kje je temu vzrok?! nv. Sved Larsson priboril zlato kolajno Včerajšnji dan zimskih iger je. zopel prinesel Norvežanom in vsem nova presenečenja. Nemci so I postavili program lako preračunano, da se vedno boli stopnjuje, čim bolj gre h koncu. Tek za kombinacijo in samostojno na 18 km, odločina vožnja z čvelerosecjožnim bobom, hitrostno drsanje na 5000 ; metrov in hockey-!okma med Anglijo in Nemčijo so bile točke, ki so včeraj ves Oa-Pa in deset tisočo gostov spravile v icrvoznost. Ob osmih zjutraj so so pričela končna tekmovanja v V vožnji z bobom Kakor je znano, je treba progo prevoziti štirikrat. Že po prvih dveh vožnjah prvega dne je bilo vidno, da so Švicarji največji favoriti za prvo mesto. Danes so to zaupanje tudi popolnoma potrdili. Na progi, ki je dolga 1525 m in ima višinsko razlito Pit) m, so dosegli čas v drugi vožnji najboljši čas na tej progi z 1:18,11. S lem časom se je druga švicarska četvorka sigurno piacirala na prvo mesto, ki je za vse štiri vožnje porabila 5:19,85. Srebrno kolajno si je priboril švicarski bob št. 1 s časom 5:22.73; tretji so bili pa Angleži, ki so bili komaj za dobro sekundo slabši. Sledijo še Amerika V., Belgija 11., Amerika 1. in sedma Nemčija. Zn te vožnje je vladalo veliko zanimanje; na najopasnojšem »bavarskem ovinku so je pripetila Romunom nesreča. Vrlino duha prisotnosti krmarja je treba pripisati, da ni bilo večje nesreče. Na ovinku je namreč bob zadel v ograjo in vsi štirje Romuni so v lepem loku odleteli iz. boba, bob sam pa je zdrvel brez pcmarlke skozi cilj. Od romunskih tekmovalcev se ni nihče poškodoval. On n ;i < I u I ir>\ u 1 o v dve skupini: V one, ki so tekmovali na 18 km samostojno in one, ki so tekmovali v norveški kombinaciji. V prvi skupini je kot rečeno zmagal Eric Larsson. Sledil mu je Oddbjorn llagen (Norveška) v času 1:15:33 Tretji je bil Finec Njemi 1:10:59. Celili jo bil zopel v belem dresu Šved Malsboo v 1:17:02. Sledijo: Hofsbaken (Norveška), Kusl-stadlon (Norveška), Nurinella (Finska), Ilaggblatt (Švedska), deveti Iverson, deseti pa je bil šele i»rvi Srednjeevropejec Cehoslovak Mihalak v času 1:19:01. Od Slovencev je najbolj presenetil mladi novinec Klančnik Alojz, ki se je s časom 1:23:18 plasiral celo pred Smolejem, kateri jo bil 25. in je rabil za progo 1:24:03, dočim je Klančnik prevozil progo v 1:23:18. Jakopič Avgust jo bil s časom 1:2G:48 39. Knap Leo pa 45. s časom 1:28:31. Iz številk je razvidno, kako je bila borba oslra, saj so odločevale v vrstnem redu sekunde. V loku za norveško kombinacijo so |K)kazali Norvežani svojo odlično formo. Zasedli so vsa tri prva mesta s svojimi zastopniki Hagenoni 1:15:33, llofshakenom 1:17:37, Norvežanom Brodald 1:18:08 vsa prva tri mesta, četrti pa je bil Šimunek (Češkoslovaška) s časom 1:19:09. Poli Italijan Menardi I :20:34. šesti je bil pa že zopet Norvežan Ester-kleft. Slovenci Dečman Tone 29. s časom 1:29:44. Jakopič Albin 31. s časom 1:30:02, Leo Biibler 42. s časom 1:34:25. Stran 1 ^SLOVENSKI DOM<, iine 13. februarja Štev. 36. ' * ' 's Nevarnosti deln. Takole razstreljujejo delavci skale nad avtomobilsko cesto v okolici Bristola. ki groze, da se bodo porušile nanjo. Cesar kot računar Neka sodobnica pripoveduje v svojih spominih, da se je nekoč cesar Franc Jožef kot 40 leten mož zelo navduševal za plesalko Evelino Joos na dvorni operi. Večkrat je žalostno ponavljal: »Drago dete, vi ste sanio 20 let stari. Le pomislite, da sem dvakrat starejši od vas.« A leta so tekla. Cesar je postal star. 'tudi nekdanja »kakor puli lahka« plesalka se je zdebelila in morala zapustiti oder. Cesar jo je slučajno srečal po dolgem času pri neki dobrodelni prireditvi. »Draga gospa,« je vzdihnil, »to je presenečenje! A kako gre čas! Pomislite, sem že 76 let star. In vi?« Plesalka je bliskovito odvrnila? »Saj veste, veličanstvo, da sem točilo dvakrat mlajša od vas.« Cesar je zamišljeno pogledal 56 letno znanko in zmajal z glavo. »Saj res, imate prav. Torej ste zdaj 38 let stari. Io je fudi dosti z.a ženo.« Zvijača se je popolnoma posrečila. Cesar je bil vedno slab računar. Nevarna mamita Leino poročilo pariške zdravstvene oblasti ugotavlja, da beleži francoska^ prcslolica povprečno po 4 do 5 smrtnih slučajev oz. samomorov žrlev prepovedanih mamil dnevno. Morfij, opij iii slično, ki so bili šele pred kratkim znani samo med »zlato mladino«, so sc zdaj razširili med izobražence in celo dela.vcc. Ljudje iščejo v njih utehe, ker žive vedno bolj težko življenje. Mamila so zelo draga, ker se dobivajo izključno pri tihotapcih. Kljub temu sijajno zasluži v pariški okolici vedno več prepovedanih kadilnic opija, ki jih zaman preganja policija. Strokovnjaki ugotavljajo, da sc ozdravi kornai eden izmed sto prostovoljnih zastrupljevalcev. Večkrat ponovno zapa-dajo mamilu tudi oni premožnejši ljudje, ki sc ozdravijo v dragih zasebnih sanatorijih. Samomor ah blaznost je navadno zaključek življenja nesrečnikov. Zdravilo za pijance Berlinski zdravnik Viljem Strauss zatrjuje, da zanesljivo ozdravi še tako trdovratne pijance s pomočjo enostavnega vdihavanja kisika. Ponavlja to preprosto zdravljenje dva do trikrat in baje uniči na la način vsako požcljcnjc po alkoholu. 1/2 9565/36. Razglas S 15. februarjem 1936 prenehajo poslovati uradi inkorporiranih okoliških občin v vseh zadevah, izvzemši knjigovodstvenih in blagajniških. Zato sc od tega dne najprej do 31. marca 1936 vrše še nadalje vsa vplačila in izplačila pri občinskih uradih inkorporiranih občin Moste, Šiška in Vič. Poleg tega se vrši še do nadaljnega izdajanje živinskih potnih listov v inkorporiranih občinah tako, kot doslej. Vsi drugi posli pa se s 15. februarjem 1936 popolnoma prenesejo k mestni občini ljubljanski, oziroma mestnemu poglavarstvu, tako da poslujejo od imenovanega dne naprej uradi mestnega poglavarstva ljubljanskega v vseh zadevah, v katerih so poslovali doslej uradi inkorporiranih občin. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 11. februarja 1936. Predsednik: dr. J. Adlcšič s. r. Mrtvi in dva žuta DOGODEK 1. V po-lok /.večer ob pol osmih se jc zgodilo nekaj, kar je pretreslo vse mesto in ga napolnilo 7. zgražanjem. Nekaj pretresljivega, nezaslišanega in divjega: dva roparja sta z revolverji v rokah vdrla v mestni poštni urad in ga po najboljšem ameriškem vzoru oplenila. Prvi glasovi so govorili, da sta ubila dva uradnika. To pa jc bilo pretirano, kajti enemu jc udarec le obtolkel glavo. Drugi je bil zares mrtev. V uradu so bili trije: Berger, Liidersen in Quislhus. Vsi trije so bili med pet, in tridesetim iu štiridesetim. Liidersen, ki edini ni bil oženjen, jc bil dve. leti mlajši od Bergerja. Katastrofa se je zgodila kmalu |K) pretoku uradne ure, tedaj ko so se sluge z odhajajočo pošto odpeljale na posiajo. Trije uradniki so ob času nesreče bili torej sami. Liidersen je ravno hotel dnevni inkaso zakiouiti v železno blagajno; (Juislhus je s svojo blagajnico bil odšel nekam drugam, Berger pa je sedet v sosednji sobi in sešteval postne nakaznice. Njegova blagajna je bila orl vseh največja, vsebovala je sedem tisoč kron. listali dve sta imeli z znamkami vred morda do štiri sto in dve sto kron. Dogoedek se je odigral z brzino surovega napada. Kdini, ki bi lahko povedal, kako se je stvar bila začela, je bil Quistbus, ki je bil najbliže zadnjim vratom. Toda ravno on je bil mrtev. Najbrž jv je poslavil po robu in bil takoj ubit. Drugi, ki so ga roparji presenetili, je bil Lti-dersen. Ravno je hotel zakleniti blagajno, ko je v srednji sobi zaslišal ropot. S ključem v rokah jc planil ven, da vidi, kaj jo, v vratih pa je trčil na maskiranega roparja s povzdignjenim revolverjem. /a trenutek mu je zastala kri. Nato ga je strah pognal v brezzmiselno in obupno strast po dejanju. Nekaj je moral napraviti, nekaj pobiti na tla, vseeno kaj. V divji razburjenosti je »topil za korak nazaj, se ustavil, nato pa planil na maskirano postavo, a tako, da si pozneje ni mogel razložili zakaj in kako. Z levo roko je nagonsko odbil revolver, 7. desno pa je zavihtel ključ kakor kako nevarno orožje. Zadel je z njim ob nekaj mehkega in brezglasnega in zaslišal svoje lastne razburjene krike. A ni kričal na pomoč. Njegovi kriki so bili strastno in divje zatrjevanje: Ne upaš streljati! Ne upaš streljati! Divjal in bil je krog sebe, brez glave in brez smotra, dokler se od premišljenega udarca zadet ni nezavesten zrušil na tla. Berger ni bil ničesar slišal, ko so Qui»lhusa ubili, pač pa je začul Liidersenov krik in padec, ki mu je sledil. Pri teni kriku je poln groze skočil na noge. Nekdo jo v najvišji grozi zakričal. Ne, tu je šala. pomeni, da si nekdo ni upal streljati? PJanil je k vratom, da |>og!eda, kaj je na stvari in da v slu- čaju potrebe pomaga. Po tretjem koraku pa mu je sosednji sobi, more biti samo ono. poslalo jasno: to, kar se dogaja v Kavno sc je hotel obrniti. Spomnil se je blagajne. Blagajne, ki so oni računali nanjo in ki jo jc moral rešiti. Življenjske nevarnosti ni bilo, streljali si niso upali, saj je slišal. Tako bi na vsak način mogel najprej spraviti blagajno na varno, poleni pa — Tedaj pa se je zrak stresel od LUdersenovega neartikuliranega glasu, zaslišal se je padce, kakor zamolkel odmev ali kakor da je mrtvo telo plosnilo v vodo. Burno je odprl vrata, vročično vznemirjen in ves v strahu ,da bo prišel prepozno in da ne bo več mogel odvrniti tega, kar se je zgodilo ali kar bi se zgoditi moglo. Na pragu pa jc okamenol, vsega ga je prevzelo, tako da niti kljuke ni izpustil. Liidersen je v klopki zvit ležal pred vrati, tesno za njim pa jo stal mož-silak z zasoplim in krvavim obrazom, ki mu je od brade visela črna cunja. Revolver so jo z bliskovito naglico dvignil pred njim. V istem ! hipu pa so med njima tudi vrata zclopulnila. V mešanici strahu in zmede je Berger odbežal . nazaj, naglo zagrabil blagajno in skočil k oknu. Tedaj pa so so vrata zopet odprla in zaslišal se jo ; Ird, hladen in zapovedujoč glas; Sloj, sicer streljam!- Berger jc postavil blagajno na okensko polico in sc obrnil ter jo tako zakril s svojini hrbtom. Njegovo sloko telo se je zamajalo, obraz so mu jc spačil od strahu in jezo. Štiri korake pred njim je stal nov ropar, večji in vitkejši od onega lam zunaj. Naličje mu jo popolnoma zakrivalo obraz, v glasu mu jc zvenela obupna, neuklonljiva volja. Koke proč od blagajne! Berger ni odgovoril. Trmasto je zrl v onega drugega, in so ni ganil. Takoj! Ne slišite? Nobenih neumnosti! Dva i sva, lo pomeni dva revolverja!* Berger jo še vodno nepremično stal. Tedaj je zavetrni skrajno razburjen glas: Bo ali no bo? Minuto še, potem streljam! i Trenutek sc je Berger še obotavljal. Nato pa jo mrtvaško bled stopil za korak vstran. Tam jc obstal nepremičen in glodal, kako jc tujec s hitrimi in nervoznimi kretnjami praznil blagajno. Gledal , ga jo, ko je izginjal skozi vrata in slišal, kako sc jo I zaobrnil ključ v ključavnici. Tedaj jo odprl okno in skočil na cesto, da bi priklical pomoč. Ni se mu ta-koj posrečilo. Ljudje, ki je nanje naletel, so ga imeli za blaznega. To je bilo vse, kar so je o katastrofi moglo izvedeti; in že jo v prvih večernih urah mesto bilo napeto od razburjenja. Dogodek se je odigral hitreje nogo treba česa, da prebereš najkrajše poročilo o njeni. Dva neznanca sta se vzela odnekod, opravila svojo in brez sledu izginila. Ena edina rešnja točka jo svetila. Dva moža sla so v zapadni smeri odpeljala iz mesta, ki pa so jo njuna sled poznala lo pol milje daleč od mostne mojo. Berger in policisti so našli (Juisthusa ležati nezavednega za zadnjimi vrati. Liidersen jc ležal na tleh, zmeden in z luknjo v glavi. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer so na (juislhusu ugotovili loža k nalom črepinje in rekli zanj, da bo v prihodnji noči umrl. ne da bi prej prišel k zavesti. Migcrsena pa -so obvezali in |K»iali domov. Berger je šel iz bolnišnice z redarji na policijo, da jim pove vse po resnici, kakor ve in zna. Policijski inšpektor Lier ga je zaslišal osebno. Četudi jc dal vse zapisati, tudi najmanjše pod robil osi j, je poročilo izpadlo dokaj mršavo. Inšpektor ga je prečital počasi in mrzlo tor mu nato s svojimi nemirnimi, ribjimi očmi pogledal v lice. Imel je debel, gladek in zariplo sladostrasten obraz; eno roko jc položil na trebuh: Ne želite torej nič več reči?« , Ne. A vam samim sc (Kaminoma nič ni zgodilo?« >Nič.i Policijski inšpektor jc v nejasni brigi nagubal čelo. ..Ničesar niste videli, kar se jc v drugih uradnih prostorih dogajalo, niti niste ranjeni ali poškodovani? To sc pravi, da morda vobče niste bili navzoči? Preko Bergerjevega obraza je spreletela rdečica. Ves čas jc sedel zmeden in preplašen. »Na vsak način sem stal pred revolverjem.« Zdelo se jo, da je oster zvok odgovora onega drugega razjezil. »Kajpak, je dejal, no in zalom? Berger je stresel z glavo in ni odgovoril. -Ali sto se sploh kaj upirali?< »Ne.« »Tedaj ste svojo blagajno izročili prostovoljno?! Slab nasmeh jo šinil po Bergerjevem zmedenem obrazu. Prostovoljno?;, je vprašal. Ali sem jo mar dal prostovoljno z revolverjem na čelu?« Inšpektor se je razdražen vzravnal: Saj ven- dar ni streljal.: »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1IL Telefon 2994 in 299b. Uprava; Kopitarjeva 6. 'folofon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Lnubljaui: K. (Ječ. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košiček. Najstarejše mesto Manevri kljub vojni in zimi povsod. Slika o franc, vojaških vojah v Alpah. Dickens v popravljeni izdaji Arheološka odprava iz /♦■dinjenih držav, ki jo kot prva prejela dovoljenje za raziskovanje Strehe sveta-. Bolivijske planoto v višini 3700 m nad morjem, je objavila poročilo o mtrvi prestolici Tia-haunaku. Kaznskovalci jo smatrajo za najslarejšc mesto v svetovni zgodovini. Njegova preteklost je uganka, a različni astronomski računi ugotavljajo, da je moralo obstojati vsaj pred 10 do 14 tisoč leti ,torej je za več stoletij starejše od piramid in babilonskih razvalin. Ni mogočo odgovoriti na vprašanje, kdo so bili prebivalci, odkod so prišli, kain izginili in zakaj so sc nasolili v tem razredčenem gorskem zraku. Zalo pa ni nobenega dvoma, da je bilo to ljudstvo /. visoko kulturo, z lastno skrivnostno pisavo, z matematično in astronomsko občudovanja vredno izobrazbo. Še nasi arhitekti spoštljivo gledajo ostanke takratnih stavb. Tiahu-anako je. mrtvo mesto in izgloda kakor pravljica iz Tisoč in ene no5k. Lahko bi domnevali, da so bili njegovi skrivnostni prebivalci velikani. Stotine poslopij, ki zavzemajo dva in pol kvadratna km površine, so zgrajene iz voliknskih naravnih klo-sancov, ki jih vežejo namesto cementa ložki srebrni okovi. Sredi mesta se dviga (iO m visoka piramida. Umetno jezero na njeni strehi jo najbrž v zvezi z obrodi pri darovanju. V najvočjem svetišču so ohranjeni 18 m visoki maliki. Sredi obširnega dvorišči! se dviga gozd iz več slo (i m visokih stebrov. Tudi ogromna »Sončna vrata*, ki vodijo v mesto, nosijo bogato kiparske okraske. Klesauci, ki tvorijo vse stavbo, so povprečno po KO do 80 Ion težki, a ponekod tehtajo tudi nad 200 ton. Vsi so tako sijajno obrušeui in sestavljeni, da ne bi mogli to boljše opraviti vsi sodobni stroji. Srebrni okovi, ki so jih rabili nekdanji stavbeniki, so postali usodni za mrtvo mesto, ki bi sicer slejkoprej kljubovalo času in vremenskim ueprilikam. španski osvojevaloi so razdirali stavbo, da bi se polastili srebra. Indijanci ^ potem pričeli rabiti ka- menje, da bi Nakovali svoje blatne vasi. Potresi so zaključili razdejanje. Zdaj so ohranjeni samo Sončna vrata, piramida, svetišče z 10 vrati in Aca-pana, trdnjava na umetno nasutem griču z velikim zidanim vodnjakom. Izmed več tisoč kipov jc najbolj zanimiv po Špancih močno poškodovani Mož z brado . Obuja spomine na poznejšo izročilo Aztekov o belem bradatem človeku, ki jih jc naučil pisali in spoštovati bogove ter vnaprej napovedal prihod Špancev. Azteki so ga častili v obliki krilate kače, ki jc nekoliko slična japonsko-kitajske-mn zmaju kot vtelešenju cesarja. A Tiahuanako pomeni v jeziku Ink »Mrtvo mesto«. To jo dokaz, da niso ohranili poznejši prebivalci nobenih spominov na nekdanje graditelje tega mesta. Fotoskopija V Ameriki so izkoristili filmski postopek za razmnoževanji’ knjig, slik ali listin. V ta namen fotografirajo drugo za drugo posamezne strani ter razvijajo pozitivne snimke na kinematograskem fraku. Debela knjiga sc krči na ta način v drobno vretence. Lastnik lahko nosi v žepu celo knjižnico. Za čilanje je potrebna preprosta naprava »Foto-scop«. Žarnica poveča snimek skozi lečo. Čita-teli obrača vijak m odvija vretenec kakor lista po navadni knjigi. Seveda se lahko opremi fotoscop namesto navadne pole belega papirja z velikim ekranom, ki omogoči skupno čitanje besedila v predavalnici. Več evropskih knjižnic bo izkoriščalo novo napravo za čitanje onih redkosti, ki so ohranjene v enem samem izvodu. Ameriška filmska knjižnica se nadaljuje. Zdaj se dobijo na Irgu v tei obliki sv, pismo, Shakespeare in tudi drugi svetovni klasiki. Znana londonska založba jc natisnila »Davida Copperfielda« v prireditvi. Roberta Gravesa. »Avtor štev. 2« ugotavlja v predgovoru, da imajo naši sodobniki dokaj manj časa in so vajeni drugačne naglice kakor Dickensova stara Anglija. Iz teh razlogov jc skrajšal »Copperfielda« na polovico. Od 500 tisoč besed jc ostalo samo 250 tisoč. Nova racionalizirana oblika priljubljenega romana ga bo obvarovala pred pozabljenjem. Naj zadostuje za zgled tragični prizor na koncu romana, ko gleda David na morski obali truplo nekdanjega šolskega tovariša Stcerforcea. Pri Dickensu čitamo: »Stari mornar me je |>eljal na obalo. Zagledal sem tru-plo na istem kraju, kjer smo pobirali nekoč kol otroci z Lmitijo vred lepe školjke. Ostanki po viharju strle ladje so ležali v bližini nekoč srečne hiše, ki jo je onečastil Steerforce. Zdaj je ležal tu in tako mirno podpiral glavo z roko, ko da bi spal v šolski postelji., 'Kolikokrat sem ga videl v isti legi v naši nekdanji spalnici.« Zdaj je ostalo od tega prizora samo nekoliko besed: Morje je vrglo mrliča na breg,« mi jc dejal stari mornar. »Menda ga poznate.« Šel sem tja To je bil Steerforce Podpiral je glavo z roko prav tako, kakor sem ga videl zadnjič v življenju.« Ali ni prikrajšil prireditelj v tej obliki poleg 50 odstotkov besedila še dokaj Dickeilsonove poezije? Sončni urar V Parizu na starinskem Urarskem nabrežju (Quai dHorlogc) se nahaja že nad 2ftf) M stara dr lavnica, ki ima naročnike v vseh delih sveta: v Litvi in Kongu, na Švedskem in Antilali. Sedanji lastnik izdeluje številčnice za sončne ure kakor nejgov ded. Sončne ure so sicer iz mode, Joda r,*d-ka naročila nudijo dosti zaslužka. Številčnice se izdelujejo iz marmorja ali iz še dražjega kamna, lahko so bronaste in po stari navadi vedno okrašene z simboličnimi kipi ali podobami. Včasih sc zglasi pri mojstru čudak, ki zahteva gotovo uro za svoj novi vrt. Mora potem poslušati predavanje o sončnih urah, ki se prirejajo vedno posamič, na te- melju točnih podatkov o zemljepisni širini in dolžini, po vestnem dolgem in težavnem računanju. Če bi zanemaril urar svojo dolžnost in poslal za Pariz izdelano številčnico na primer v Berlin, bi doživel veliko sramoto. Sončna ura, edina, ki kaže točili čas, bi bila potem nezanesljivejša od vsake, na starini kupljene oguljene budilke. Kazala bi namesto poldneva tri ali pet ur popoldne Urar ima zbirko starih številčnic in med njimi največjo redkost, številčnico iz slonovine za žepno sončno uro. Kje počiva njen lastnik, ki je nekoč lovil z njo sonce na svojem vrtu!