A6b. postale i empp. - Cena 50 lir_ TRST, nedelja, 4. septembra 1966	Leto XXII. - Št. 202 (6489)

Lj/C-
ms *
rL ^
PARIZ
DŽI BUTI AN
(25—26., V111
[
...........-L...
PNOM PEN ^(30. VIII-2. IX)
ADIS ABEBA ,(27-29.^111).
IPOINTE A PITRE C— (11-12- IX)--
Ekvator
PORT-VILA
(6. IXJ*^
TAHITI <6-8. IX)
MURUROA <9^10. IX)
Poletni obmejni prividi
Pred novim šolskim letom
Tk liža se začetek novega šol-
fl skega leta 1966—1967, na
" katero se že pripravljajo Šolske uprave, šolniki, dijaki in starši. Na vseh šolah so te dni popravni izpiti; čez dobra dva tedna bodo zrelostni izpiti y jesenskem roku. Medtem se je že začelo vpisovanje v srednje šole in je na vrsti vpisovale v osnovno šolo ter v otroške vrtce.
Novo šolsko leto nalaga staršem, otrokom, šolnikom in pristojnim oblastem nove naloge, skrbi in dolžnosti. Vzgoja otrok in šolske mladine je velika odgovornost staršev in vzgojiteljev. Za pripadnike manjšinske etične skupnosti pa je ta odgovornost še večja. Tega se moramo vsi in vedno zavedati. Tega se morajo zavedati slovenski starši že pri vpisu svojega o-troka v vrtec ali osnovno šolo. Tu se začne in če že ob samem začetku krenemo na krivo pot, smo zgrešili za vse življenje. Jasno kot beli dan je, da slovenski otrok spada v slovensko šolo, kot spada italijanski v italijansko. V svojem okolju, v svojem materinem je-ziku se bo otrok najlepše vzgajal, bo najlaže napredoval. Vse drugo je posiljevanje narave, dušenje otrokove duševnosti, Potvarjanje značaja, oportunizem, hlapčevstvo, potuhnjenost iu izdajstvo svojega naroda. Nobeno opravičilo ne drži. Res je, in to nas zelo veseli, da je vedno manj takih slovenskih staršev, ki se ne zavedajo ali se nočejo zavedati svoje dolžnosti do svojih otrok in svojega naroda, žal, pa še imamo take primere, ki so še bolj očitni In škodljivi zaradi položaja in Poklica slovenskega očeta ali nratere, ki vpiše svojega otroka v italijansko šolo.
Ne samo pedagoški zakoni in narodna dolžnost staršev, tudi same koristi otroka in njegova Prihodnost terjajo, da se slovenski otrok vzgaja in uči v slovenski šoli. Nimamo primerov, da se ne bi slovenski otrok, ki obiskuje slovensko šolo, naučil italijanščine in drugih jelkov. Dobro pa vemo, da se bo v italijanski šoli s težavo Učil italijanščine in se ne bo naučil slovenščine. Že pri tem hudo prizadet za vse življenje, posebno v sedanjih časih, ko je znanje jezikov tako nujno potrebno in koristno, ko vedno več podjetij in Ustanov, ne samo na Tržaškem, potrebuje in išče slovenske fante in dekleta, ki obvladajo slovenščino in se z lahkoto naučijo slovanskih je-žikov. Razvoj krajevnih in mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov pa odpira še večje in širše perspektive. Slovensko šolstvo v Italiji ima tQrej bolj važno vlogo in na-l°go. Zaradi tega je treba skrbeti ne samo, da se bo ohranilo. ampak, da se bo izpopolnilo in napredovalo. To je nalo-Sa dijakov, šolnikov, predvsem Py pristojnih oblasti. Vprašanje slovenskega šolstva v Italiji mora biti v celoti rešeno. Izvajati se morajo vse določbe zadevnega zakona in spfe-jeti primerni ukrepi za rešitev Problemov, ki nastajajo v o-kviru vsega italijanskega šolava. Med te spada predvsem šolska roferma z ustanovitvijo enotne srednje šole. Ta refor-nia ni prišla po nekem med-
narodnem dogovoru in zato je treba reševati vse probleme, ki iz nje sledijo, v državnem o-kviru. Na mednarodne dogovore se sklicujemo, ko gre za vprašanja, ki izhajajo iz takih dogovorov in sporazumov.
Z ustanovitvijo enotne srednje šole so bile ukinjene strokovne šole in tečaji. Slovenska mladina, ki dokonča srednjo šolo in se hoče strokovno usposobiti za svoj poklic, zdaj še nima te možnosti, ker nimamo nobenega takega strokovnega zavoda. Potreba po ustanovitvi takih zavodov je očitna. Prav tako pa je logično, jasno in pošteno, da za to poskrbi pristojna oblast, ki izvaja šolsko reformo. Če bi se pristojne oblasti po tem ravnale, kar je edino pravilno, bi bili taki zavodi že ustanovljeni tako na Tržaškem kot na Goriškem, saj so bile že predložene zadevne prošnje z utemeljitvijo. Čeprav pristojne oblasti in ustanove priznavajo utemeljenost te zahteve, nekateri predstavniki postavljajo pogoje, ki po našem mnenju, kot smo že poudarili, v tem primeru nimajo osnove. Zaradi tega je nujno potrebna nadaljnja akcija sindikalnih organizacij slovenskih šolnikov, slovenskih u-stanov in strank, ki zatrjujejo, da razumejo ter upoštevajo koristi slovenskega življa v Italiji.
Po dolgih letih so bila nekatera vprašanja slovenskega šolstva v Italiji rešena, drugi problemi pa še vedno čakajo na rešitev zlasti uzakonitev šolskih ravnateljstev, ureditev položaja šolnikov, dobava učbenikov itd. Vemo, da vseh problemov ni moč rešiti v enem dnevu, toda preteklo je že precej let, odposlanih je bilo že dovolj prošenj in pritožb. V državi z demokratično ureditvijo, ki je ponosna na svojo kulturno tradicijo in se zaveda svojega kulturnega poslanstva, bi morali biti taki problemi manjšine že zdavnaj rešeni, saj ne gre za ogromne izdatke in zapletene zadeve.
V upanju, da bo prišlo do rešitve vseh vprašanj, ki se tičejo našega šolstva, pričakujemo začetek novega šolskega leta.
Francoski predsednik de Gaulle je začel pred dnevi daljše potovanje, med katerim je najprej obiskal Džibuti v Francoski Somaliji zatem Adis Abcbo in kambosko p rest o i n i c o Pnom Penil* Od tu nadaljuj b pot po francoskih prekomorskih otokih. Najvažnejši je bil njegov obisk v Pnom Penini, kjer je v svojem govoru ostro obsodil ameriški napad na Vietnam in ponovno predlagal nevtralizacijo vseh držav Indokitajskega polotoka ter umik ameriških čet iz Vietnanut ............HiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiuniniiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiniiiimiiinii.......iiiiiii.iii..miiiiiiiiiii.iiiiiu...„„„„„„„..
NENADNA NOVA ZAOSTRITEV^ SPORA NA KOVINARSKIM SEKTORJU
Confindustria odpovedala dogovorjeni sestanek da bi nadaljevali pogajanja o delovni pogodbi
Kot pretvezo navaja dejstvo, da sindikalne organizacije niso preklicale stavke, ki je določena za 7. t. m. - Odgovor FIOM in FIM
RIM, 3. — Spor med sindikati kovinarjev in delodajalci zasebnega sektorja v kovinarski industriji se je ponovno zaostril zaradi sklepa Confindustrie, da prekliče napovedani sestanek med prizadetimi strankami, ki bi moral biti v ponedeljek, 5. septembra.
Za boljše razumevanje dogodkov in perspektiv na tem sindikalnem področju je treba omeniti, da sta dve sindikalni organizaciji, in sicer FIOM-CGIL in FIM-CISL sklenili že julija, da se napove stavka kategorije za 7. september. Tega stališča pa niso zavzele druge manjše sindi-
niimiin n m n m n im n m m n m |,|,| m miii mnuli Hiiiniiii |m,|||,|n|||,| im g,
VČERAJ V LJUBLJANI
Pogreb 96 žrtev letalske nesreče
kalne organizacije (kot na primer sindikat kovinarjev UIL). že v avgustu je ministrstvo za delo pozvalo stranke, naj ne pre-tržejo stikov ter se še naprej pogajajo v ozračju medsebojnega razumevanja. To vabilo so sprejele UIL in nekatere druge sindikalne organizacije, in sicer v njegovem splošnem pomenu. Odrekle so se ponovni stavkovni akciji, ki je bila določena za 7. september. Kot je znano, stavkovna akcija zadeva vprašanje obnove delovne pogodbe, katere enoletni rok zapade v kratkem.
Ljubljana, 3. — Ljubljana se je danes poslovila od posmrtnih ostankov 96 žrtev letalske nesreče na Brniku. V imenu prebivalstva Slovenije se je v dvorani na Taboru poslovil od posmrtnih o-stankov podpredsednik republiškega izvršnega sveta Beno Zupančič. Število žrtev nesreče, se je Povečalo danes na 96. Umr-'a. je kljub negi zdravnikov, še ena potnica, istočasno pa se je Poslabšalo zdravje dveh potnic in enega potnika. Dopoldne so v dvorani na Taboru, kjer je 96 krst Položili venec predsednika repu-
blike maršala Tita, ki je ob nesreči poslal sožalno brzojavko britanski kraljici Elizabeti. Poleg predsednika Tita so poslali venec tudi britansko veleposlaništvo, britanski generalni konzulat, letališče Brnik, letalska družba in drugi.
Danes Je na letališču Brnik redno pristalo neko drugo štirimo-torno letalo «Bristol Britannia 202», ki je last družbe «Britannic Airways». Z letalom se je pripeljal 110 angleških turistov, ki bodo preživeli počitnice v obmorskih krajih Jugoslavije.
Kot smo dejali, niti FIOM in niti FIM nista imeli za umestno, da se že vnaprej odpovesta napovedani akciji. Kazno je, da obe sindikalni organizaciji menita, da predstavljajo kovinarski delodajalci trd oreh ter da je bilo zato zelo bolj pametno, da se je nad njihovo glavo pustil viseti Damoklejev meč stavke.
Industrijci pa so reagirali zelo ostro, ker so pač začutili, da je grožnja zelo resna. Nenadoma so sklenili preklicati napovedani sestanek ter so s tem v zvezi izdali posebno poročilo.
V pismu Confindustrie FIOM in FIM je rečeno dobesedno: «Vaš edziv na vabilo ministrstva za delo za nadaljevanje stikov zaradi obnove delovne pogodbe kovinarjev je vseboval sprejem po-
goja, ki ga je ministrstvo postavilo, in sicer naj se najprej obnovi potrebno ozračje normalnosti v sindikalnih odnosih. Sporočilo, ki sta ga FIOM in FIM objavili v svojem časopisju in s katerim se potrjujejo stavka za 7. september ter pobude, ki so jih sindikalni organi sprejeli v posameznih podjetjih za učinkovito izvajanje stavke, dokazujejo, da ta organizacija noče zagoto-1 viti potrebnih pogojev za izvajanje ministrskega poziva. Ker niti naš poseg pri ministrstvu za delo 1. septembra ni spremenil vašega stališča, Confindustria in delegacije industrijcev kovinarjev sporočajo, da menijo, da bi predviden sestanek ne bil v skladu s položajem. Pripravljeni pa so na pogajanja, takoj ko se bo vzpostavilo normalno stanje.«
Prizadeti sindikalni organizaciji sta takoj odgovorili na sklep Confindustrie. Generalni tajnik FIOM Pietro Boni, ki je sedaj v Milanu, kjer je v teku zasedanje osrednjega odbora njegove organizacije, je izjavil: «FIOM poudarja, da je pripravljena sprejeti vsak pozitiven razvoj dialoga z nasprotno stranko, toda s pogojem, da ta prizna polno avtonomnost spora kovinarjev. Nedopustno bi bilo, da se ta avtonomost žrtvuje politiki centralizacije delovnih pogodb, ki jo zastopa Confin-dustria.» Boni je nadalje dejal, da je sklep Confindustrie, da se ne skliče napovedani sestanek, čisto navadna pretveza. Sklep sindikalnih organizacij za napoved stavke 7. septembra je bil znan
že julija. Bilo je torej dovolj časa na razpolago, da bi se stranke lahko sporazumele. Ce se torej noče spoštovati ta obveza, pade odgovornost izključno na Con-findustrio.
Tudi FIM - CISL je zavzela zelo odločno stališče. Vodstvo tega sindikata pravi namreč v svojem sporočilu, da so očitki Confindustrie neosriovani. Ni res, da bi bilo .treba sprejeti ministrsko priporočilo v vsakem primeru. To se je moglo napraviti v nekaterih konkretnih primerih, kjer so bile pozitivne možnosti za rešitev spora. Glede sedanjega spora s Confindustrio pa je treba pripomniti, da je sindikalna akcija popolnoma normalna. Nenormalno je le dejstvo, da se delovna pogodba še ni obnovila. FIM pravi nadalje v svojem sporočilu, da je Confindustria prevzela nase s svojim sklepom veliko odgovornost. Nič bi namreč ne branilo sindikatom, da prekličejo stavko, če bi se pogajanja s Confindustrio pozitivno razvijala. Gre torej le za pretvezo, da se pogajanja razbijejo. Ce ne bo novih dogodkov, bo stavka 7. t. m.
Predstavniki UILM, ki ni napovedala stavke, pa so zaprosili za razgovor s preds. Confindustrie. Menijo, da bi bil ta razgovor zadnji poskus, da se prepreči razbitje pogajanj. Na sindikalnem področju je treba še zabeležiti nekatere izjave, ki so jih sindikalni voditelji FIOM podali na seji osrednjega odbora v Milanu. Ti voditelji priznavajo FIM-
CISL izredno pozitivno vlogo v sindikalni borbi ter predlagajo vrsto pobud za zedinjenje vsega sindikalnega gibanja.
Sklepi glavnega odbora južno-tirolske «Volkspartei» vzbujajo še vedno pozornost italijanskega pa tudi avstrijskega tiska. Zanimiva so izvajanja avstrijskega socialističnega dnevnika i.Arbeiter Zeitiung«, ki meni med drukim, da resolucija, ki jo je glavni odbor sprejel, ne pomeni še, da bo kongres (če se bo sestal) odločal na isti način. Zelo verjetno je, da bo moral biti «paket», o katerem bo kongres razpravljal, precej drugačen od tistega, o katerem so razpravljali na zasedanju glavnega odbora. Se pravi, da bo moral biti precej izboljšan. To je rezultat pritiska notranje opozicije v «Volkspartei». Izboljšave zadevajo predvsem nekatera mednarodna jamstva za izvajanje novega sporazuma.
Socialistični list piše tudi o terorizmu v Zgornjem Poadižju, za katerega meni, da ni sad pobud južnih Tirolcev. Južnotirolska «Volkspartei» mu ne more napraviti konca. To lahko storita samo italijanska in avstrijska policija.
Izvršni odbor pokrajinske KD v Bocnu je medtem objavil svoje sporočilo v zvezi z zasedanjem glavnega odbora SVP. V sporočilu Je rečeno, da Je upanje, da bo kmalu dosežen sporazum med prizadetimi strankami. Bocenska KD pa zahteva nekatera jamstva za italijansko in ladinsko manjšino v bocenski pokrajini.
čeprav vsi to vedo, je pa treba pri vsakodnevnem pisanju krajevnih listov, zlasti «Messaggera Veneta«, Se enkrat povedati, da dosegamo prav te mesece rekorde v prehodih s potnimi listi in prepustnicami čez jugoslovansko-itali-jansko mejo. Stotisoči italijanskih državljanov in prav tako stotisoči jugoslovanskih državljanov se vozijo z raznimi vozili in gredo celo pei skozi razne obmejne prehode prve ali druge kategorije čez to mejo, ki pravzaprav ni več meja, ampak le neka črta, ki upravno loči eno občino od druge, eno pokrajino od druge, deželo Furlanijo-Julijsko krajino od republike Slovenije. Ne ena ne druga država ne dela prav nobenih ovir, da bi ljudje ne hodili čez mejo iz razlogov, ki jim pač pridejo na pamet: nekateri kupovat, drugi na turistične izlete, mnogi tako rekoč na malico ali pa na klepet k sosedom. So tudi taki, ki hodijo čez mejo na kratkotrajno delo vsak mesec. Na stalno delo, v emigracijo pa ne hodijo ne Jugoslovani t; Italijo in ne Italijani v Jugoslavijo. Eni in drugi hodijo na sezonsko emigrantsko delo ali pa za dalj časa v druge države. Vsak mesec objavljajo predvsem italijanski listi mnogo več kot jugoslovanski, z velikim veseljem to število raznovrstnih prehodov. Letošnje poletje je šlo nekaj milijonov Jugoslovanov in Italijanov čez mejo. Oblasti ene in druge države ne ovirajo ljudi, da bi šli za dalj časa ali pa samo za nekaj minut čez mejo. lahko večkrat na teden ali pa večkrat isti dan. Ni več vizumov in ljudje pokažejo samo potno dovoljenje ali prepustnice. Jugoslovani imajo zdaj še do konca leta kar po pet ali deset svojih notranjih potnih kuponov, čez mejo hodijo v Italijo, v Trst, Videm, Gorico ljudje iz vse Jugoslavije. vseh poklicev in starosti. So pa na eni in drugi strani ljudje na tej meji, ki se niti ne potrudijo da bi imeli neko potno listino, s katero bi lahko šli po prehodih čez to namišljeno črto, ki naj bi bila meja. Med pol milijona Jugoslovanov pa gre čez mejo po travnikih ali poljih tudi nekaj, navadno mladih ljudi, ki živijo s svojimi mislimi in pojmovanjem še v preteklih časih, in prav tako je tudi med recimo 800 tisoč Italijani po nekaj takšnih, ki gredo v Jugoslavijo na romantičen način, po stezah in koruznih poljih kot divji prašiči v Na-diški dolini. Za take prehodnike predvideva italijanski kazenski zakon še kar stroge kazni od 1 do 3 mesecev kazni, proces pred pre-turo in še precejšnjo denarno kazen. Jugoslovanski zakon pa ničesar. Z ene in druge strani te naše meje je mesečno okoli 15 do 20 takšnih romantičnih sprehajalcev čez to svobodno mejo. Jugoslovanski listi o teh nediscipliniranih potnikih iz prijateljske Italije sploh, ne pišejo in se sploh zanje nihče ne briga, kvečjemu kak miličnik, ki se jezi, ker mora pisati dolge zapisnike za primer, da bi italijanski varnostni organi spraševali za ljudmi, ki pridejo navzkriž z navadnimi pravili in predpisi državljanov, pa jo mahnejo čez mejo. Italijanski krajevni listi, samo dva ali tri od njih, ne pa vseh sto in sto italijanskih listov pišejo v isti sapi in na isti, kjer pišejo o sto tisočih prehodih, tudi o teh 15-mesečnih prehodni-kih, kako iščejo pribežališče v Italiji, kako so zbežali pred režimom v Jugoslaviji in si poiskali «svobodo» in kako jo najdejo nato v — taborišču v Padričah. Ni potrebno, da bi bili ti trije listi dosledni, ko pišejo o poplavah jugoslovanskih kupcev v Trstu, Gorici in Vidmu, a po drugi strani poveličujejo, z mentaliteto še iz časOv pred sklenitvijo videmskega sporazuma o obmejnem osebnem prometu, neka fiktivna junaštva in odločitve iposameznikov, ampak naj bodo samo informativni in naj prikazujejo stvarnost v prijateljski jugoslovanski državi glede svobodnega gibanja po državi in čez mejo tako, kakor odseva iz njihovih vsakomesečnih poročil o milijonskem prelivanju množic z enega obmejnega brega na drugi. Kadar se milijonske množice prelivajo iz ene v drugo prijateljsko državo, leto za letom v vse večjih razsežnostih, potem ni sploh več mogoče govoriti o kakršnih koli omejevanjih svobodnega prehajanja meje niti ne o navadnem propagiranju ali odsvetovanju, da ne bi tako množično hodili čez mejo. Navadni državljani z ene in druge strani hodijo Čez mejo, ko ni več nobenih formalnosti, čisto navadno, ker to spada k njihovim vsakodnevnim opravilom: voziti se z avtom na delo, v službo, v javne lokale in tudi čez mejo.
Pri takem oceanskem prelivanju mas (da uporabimo pridevnik tako drag nostalgičnim po petindvajsetletnem predvojnem režimu) je ta karakteriziranje teh romantičnih silno redkih jugoslovanskih ubežnikov kot nekih borcev za svobodo nepošteno, ko pa lahko kot drugi z navadnim potnim listom gredo v tujino in tam ostanejo. In se to dogaja v Jugoslaviji, a se o tem ne piše v Vidmu in Trstu, ker tega ni mogoče izrabiti po vzorcu starih političnih klišejev.
Nad Dreko je na jugoslovanski strani zbezljalo neko jugoslovansko vojaško kljuso in jo ucvrlo skozi vas Dreko z gornjega konca vasi v spodnji. Vse je bežalo v hiše, ker so se ljudje že odvadili plašnega galopa prestrašenih konj. Domačin Zafferli je morda imel že opraviti v prejšnjih časih s podivjanimi mulami pri alpinih in je moško zaustavil bežečega konja ter ga odvedel na bližnjo mejo, kjer je Slobodana (tako lepo ime ima
ta konj) oddal vojakom, ki so krotilca Zufferlija in Slobodana z veseljem in velikim zahvaljevanjem sprejeli
Tak vesel in naravnost smešen dogodek je dobrodošel posebno v poletnem času, da se poživi dolgočasna obmejna kronika tisočev, stotisočev in letno milijonov Jugo. Slovanov in Italijanov, ki gomazijo kot neštevilne mravlje čez mejo. Toda «Messaggero Veneto« pač misli, da njegovi bralci ne berejo prav v ttMessaggeru« o milijonskih letnih prehodih vseh vrst Jugoslovanov v Italijo. Tako so tudi po vesteh istega «Messaggera» jugoslovanski turisti pustili daleč za seboj desettisoče nemških turistov v Trstu ali pa v drugih obmejnih krajih. Videmski dnevnik uganja posebne vrste humor, ki diši po sovražnem vitriolu. Podajamo v italijanskem izvirniku, ker bi prevod škodil, kako so jraze glede Jugoslavije ostale iste, kakršne so bile vsa prva povojna leta. kakor da se ni v Jugoslaviji in v odnosih med Italijo in Jugoslavijo nič spremenilo: «Sembra phe le quasi quotidiane fughe di cittadini jugo-slavi — i guali affrontano disagi e pericoli per riparare in Italia, non volendo piii sottostare al regi-me instaurato nel loro paese dal maresciallo Tito — non bastino piii: adesso ci si mettono anche i cavalli. O meglio, un cavallo: il quale, pero non e soltanto fuggito, ma addirittura disertato.« («Mes-saggero Veneto». Anno XXI. Namero 190. pag. 7, Messaggero di Edine) Kaj je v tem listu torej točno: ali pogostne statistične vesti o milijonih Jugoslovanih, ki letno prehajajo čez mejo in tudi o tistih stotisočih, ki pri gorski vasi Dreka prehajajo čez mejo, ali to njegovo izmaličeno poudarjanje, da se morajo Jugoslovani spopadati s težavami in nevarnostmi» da se zatečejo v Italijo, ker nočejo biti podložni v lastni državi režimu, ki ga je uvedel Tito. Leta so že pretekla, odkar lahko dobi v Jugoslaviji, kot v Italiji, vsakdo potni list. če hoče iti v tujino, ker hoče delati v emigraciji ali pa tudi. če mu sedanji družbeni red v Jugoslaviji ne prija. Italijanske oblasti, ki vodijo te, v letu 1966 redke brezsmiselne begunce v pa-driško taborišče, dobro vedo, da gre za ljudi, ki ali nočejo delati v domačih podjetjih in si prebirajo službe ali pa iz pustolovskih razlogov. Okoli 200.000 Jugoslovanov si je kot poldrug milijon italijanskih emigrantov poskrbelo potne liste in odšlo v tujino. Se vedno pa so in bodo na jugoslovanski in švicarski ter francoski meji ljudje, ki hočejo bežati čez mejo. Kdo pa več tvega: ali tisti Italijan, ki tam pri Dreki beži v Tolmin v Jugoslaviji ali pa tisti Jugoslovan, ki tudi čez Dreko hoče naprej v Videm, ali pa tisti Italijani in Jugoslovani, ki se vozijo v dolgih avtomobilskih kolonah po cestah v Gorico in Trst ali pa v Koper in Ljubljano? Na travnikih okoli Dreke se ti prav lahko zgodi, da se ti spodrsne in telebneš ali pa te operejo letošnje plohe in se še prehladiš. To so nevšečnosti ih nevarnosti. Je pa že bolje, da bežečega Jugoslovana primejo in odvedejo v Tolmin na policijsko postajo in ga tam okregajo in še pošljejo v domači kraj, kjer mora zaprositi za potni list, plačati Icoleke in nato dobi potni list v štirih dneh. Bežečega Italijana pa primejo karabinjerji in ga prijavijo državnemu pravdniku, a pretor ga obsodi na mesec dni zapora in 20.000 lir kazni, če pa drviš pa cesti z vespami in mopedi ali pa z jugoslovansko ali italijansko izdajo raznih fiatov, pa tvegaš postojnske ride ali pa ovinke pri Jamljah in še trčenje, bolnišnico ter goljufije «Ponte rossa» v Trstu
Nerodno pa je tudi to, da hodijo ti italijanski in jugoslovanski nasprotniki potnih listin ravno mimo Dreke, ki je čudovita opazovalnica velikanskega obmejnega prometa. Domačini po Nadiških dolinah vidijo italijanske turiste na Stupici in pri drugih prehodih, ki hitijo v Soško dolino, kjer se do mile volje nafotografirajo, ker ni nobenih tabel, kot v obmejni Italiji, o prepovedi fotografiranja ali gledanja z daljnogledom, kjer se velike družbe veselih italijanskih turistov predajajo prepevanju italijanskih kanconet in furlanskih vilot na vse grlo. Ni je še tako zakotne slovenske vasi, da je ne bi obiskali italijanski turisti in se v njej zadrževali po več dni v družbi z domačini Slovenci. Nikjer ni niti sence kakega miličnika, ki bi spraševal, kje so bili, kam gredo. Tem preprostim ljudem Nadiških dolin se zdi kar čudno, da se noben organ zanje ne briga, ko hodijo po slovenskih vaseh v Sloveniji. Edini, ki imajo opravka z miličniki, pa so avtomobilisti, ko se jim zgodi kakšna prometna nesreča, da poskrbijo za telefoniranje v Italijo o nesreči, ali pa da ugotovijo, kako je nastalo trčenje ter da jim pomagajo poskrbeti potrebno zdravniško in mehanično pomoč.
Nasprotno pa ravno okoli Dreke po vseh teh vaseh gledajo organi s sumljivim očesom vozila iz drugih krajev, družbo, ki prihaja iz Trsta in Gorice in govori ter prepeva v jeziku domačinov.
Veliko svobodnih idej je prinesel v «Messaggcro V.» novi ravnatelj Vittorino Meloni, toda v vsem poročanju o obmejnih krajih, prebivalcih in življenju po teh gorskih vaseh Beneške Slovenije je v dopisih krajevnih dopisnikov še polno takega, kar je v skladu le s tolikimi uproibito« v teh krajih, kjer je precej manj demokratičnih svoboščin kot pa v ostaliji Italiji in v vsej Jugoslaviji.
A. R.
FRANCOSKI PREDSEDNIK V NOVI KALEDONIJI
Mansfield znova predlaga sestanek Johnsona in de Gaulla
Nezadovoljstvo v Parizu zaradi kitajskega ostrega napada na francosko kolonialno politiko
WASHINGTON, 3. — Ameriški senator Mansfield je izjavil, da stališče, ki ga je prikazal general de Gauile v zvezi z Vietnamom, ne predstavlja «nepremagiljivih ovir» in da bi bilo treba o tem boi j kot kdaj koli razpravljati na vrhu med ameriškim in francoskim predsedni-kom.
Mansfield je izjavil, da nevtra-
lizacija celotne Indokitajske, samoodločba za Vietnam in umik ameriških oboroženih sil ne predstavljajo nič drugega nego sintezo načel ženevskih sporazumov, glede katerih so ZDA večkrat izjavile, da se ji pridružujejo. Mansfield je dodal, da je ameriška vlada
•	večkrat pojasnila, da nima ozemeljskih zahtev in da ne želi postaviti trajnih oporišč ali imeti »talno svojih čet v Vietnamu*.
Vse to je res, pripominjajo opazovalci, toda Mansfield ni omenil, kdaj naj bi se ameriške čete u-maknile, kar je bistveno vprašanje. Na vsak način je Mansfield ponovil poziv Johnsonu in de Gaullu, naj se sestaneta, da bi »kušala odpraviti »premagljive o-vire* v francoskem pogledu na azijsko krizo.
Precejšnje nezadovoljstvo je v pariških diplomatskih krogih povzročil oster napad agencije »Nova Kitajska* na francosko vlado. Agencija obtožuje Francijo kot kolonialno državo, ki zatira Afričane. Agencija omenja nedavne nerede v Džibutiju ob de Gaullo-vem obisku in dodaja, da se
•	obraz francoskega kolonializma ni spremenil ter ostane enak, kakršen je bil v Vietnamu, v Alži-nji in drugje*.
‘Vsi afrički nacionalisti, nadaljuje agencija, podpirajo borbo Somalcev proti Franciji. V vsej Somaliji je ljudstvo organiziralo demonstracije, da podpre cdpor francoske Somalije proti predsedniku de Gaullu in da protestira proti zločinom, ki jih ie na tem ozemlju izvršila francoska policija.*
Prvi napad je agenrra objavila . drugi dan po neredih v Džibutiiu. Odkar je Franci ia priznala Kitajsko (januari« 19341. ni bilo običaino kitarskih napadov na francosko politiko. Tako so v Pekingu n. pr. molčali, ko ie de Gauile bil od 20. junija do 12. ju-lija na obiskuj v Moskvi.
Značilno ie tudi, da je bil novi napad objavljen 48 ur po de Gaul-lovem govoru v Pnom Penhu
De Gauile je prišel danes’ iz Kambodže z letalom v Noumeo, prestolnico nove Kaledonije. Prebivalstvo ea je prisrčno pozdravilo. Popoldne je de Gauile položil venec k spomeniku padlim. Jutri bo govoril na glavnem trgu, v sredo pa bo zaključil obisk v Novi Kaledoniji in bo odpotoval na otok Tahiti v francoski Polineziji Kakor poročalo z otokov Tuamo-tu, bo de Gauile prisostvoval 10. septembra eksploziji atomsk« bombe.
kadetom ln ob tej priložnosti obsodil ravnanje kitajskih voditeljev. Med drugim je izjavil, da novo gibanje na Kitajskem nima nič opraviti z razredno borbo, temveč povzroča sovraštvo, zlasti proti Sovjetski zvezi. Kitajska politika v sedanjih okoliščinah škodi miroljubnim in revolucionarnim silam ne samo v Aziji, temveč na vsem svetu in s tem omogoča reakciji, da zaostruje svoje napade.
Slovesnost v Mariboru ob 25. obletnici vstaje
MARIBOR, 3. — V Mariboru je bila danes ob 25. obletnici vstaje in 24. obletnici ustanovitve druge slovenske brigade «Matija Gubec« proslava, na kateri sta govorila prvi poveljnik glavnega štaba narodnoosvobodilne vojne in partizan, skega oddelka Slovenije Fran Le-skošek-Luna in polkovnik jugoslovanske ljudske armade Vojslav Ra-dakovič. Na slovesnosti so izročili brigadi tri visoka odlikovanja: Red narodne osvoboditve, Red partizanske zveze prve stopnje in Red bratstva in enotnosti prve stopnje. Isto-časno Je vojni poveljnik druge slo-
venske brigade Vlado Ambrožič izročil enoti vojno zastavo najboljše slovenske brigade. V zvezi s proslavo so v Mariboru odprli spominsko razstavo o borbenih poteh brigade, o kateri se ▼ Mariboru pripravlja tudi spominski muzej.
Pogreb Milovanoviča v Novem Sadu
NOVI SAD, 3. — Z največjimi častmi so danes pokopali v Novem Sadu žrtev fašističnega napa-da v Zahodini Nemčiji, vodjo jugoslovanskega konzulata v Stuttgartu Savo Milovanoviča. Pogreba so se udeležili zastopniki pokrajinskega izvršnega sveta Vojvodine, državnega tajništva za zunanje zadeve, Združenja borcev, politično-družbenih in drugih organizacij in številni meščani, V imenu delovnega kolektiva državnega tajništva za zunanje zadeve se je od Save Milovanoviča poslovil načelnik politične uprave Zvonko Perišič, ki je med drugim izrazil ogorčenje jugoslovanske javnosti zaradi popustljivosti zahodnonem-ških oblasti, ki omogočajo zločinsko delovanje ustašev, in v zvezi s sožalnimi izjavami zahodnonem-šfcih oblasti ugotovil, da te izjave obvezujejo zahod-nonemške oblasti, da sprejmejo odločne ukrepe proti organizatorjem terorističnih in protijugoslovanskih napadov.
................n ■■■■m.■liiminiimiiiiiintiiniiiidimMtiiiMiiiiiHiiiiiHmmiiiiiiiiiiiiiii
POSVETOVANJE MED ČLANICAMI OZN
Pritisk na U Tanta da bi se premislil
Izjava mehiškega zunanjega ministrstva
Tassovo poročilo o dogodkih v Pekingu
MOSKVA, 3	— Agencija lass
objavlja nekaj poročil o delovanju rdečih gardistov v Pekingu. Agencija poroča, da je na desetti-»oče rdečih gardistov, ki so prišli iz drugih krajev države, preplavilo prestolnico ter krožijo po ulicah razdeljeni v večje skupine. Nekateri od teh vodijo s seboj osebe, ki Imajo okoli vratu table z napisi: »Protizakonit zemljiščni lastnik«, »kapitalist« »nepopravljiv zločinec«.
Tassov dopisnik poroča na podlagi pisanja kitajskega tiska, da rdeči gardisti še dalje uničujejo »staro ideologijo, staro kulturo, stare običaje«. Tako so 29. avgusta rdeči gardisti pomagali nameščencem 14 knjigam, da «so se iznebili 40.000 slabih knjig«.
Ista agencija objavlja novico, da Je bil 27. avgusta v nekem kraju v vzhodni Kitajski ustreljen trgovec, ker je z nožem napadel nekatere študente srednje šole, ki so se pripravljali na zborovanje, da bi ga kritizirali. Pri tem incidentu je bilo ranjenih 13 oseb
V Pragi Je predsednik repu olike in prvi tajnik češkoslovaške komu. nistične stranke Novotny govoril
MEKSIKO, 3. — Mehiško zunanje ministrstvo je objavilo uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da Mehika ne želi, da bi varnostni svet upošteval morebitno kandidaturo kakega Mehikanca za glavnega tajnika OZN. Zunanji minister pa je ponovil, da je v sedanjem težavnem položaju ohranitev U Tanta na mestu glavnega tajnika OZN tudi za več kakor pet let iz številnih razlogov najboljša rešitev za OZN, ki je nedavno že preživljala zelo kritična razdobja.
KAIRO, 3. — »Al Ahram* piše, da namerava ZAR po osebnih stikih z U Tantom napraviti še skrajni poizkus, da bi dosegla, da se U Tant odreče svojemu sklepu, da ne bo več kandidiral. Po mnenju ZAR bi U Tantov umik pomenil nepopravljivo izgubo in izbira novega glavnega tajnika bi bilo v seanjem trenutku zelo kočljivo vprašanje, ki bi lahko povzročilo hudo krizo v OZN, kar bi moglo škodovati njeni učinkovitosti.
V OZN se bojijo, da bo težko prepričati U Tanta, naj še ostane na svojem mestu. Skupina 36 afriških držav, ki se je včeraj že prvič sestala, bo v prihodnjih dneh nadaljevala posvetovanja. Etiopski delegat, ki predseduje skupini, je izjavil, da so afriške države zelo zaskrbljene zaradi U Tantove odločitve. Drugi afriški delegati pa so sporočili, da se bodo trudili, da se začne skupna pobuda 117 držav članic.
Ameriški delegat Goldberg ir. sovjetski delegat Fedorenko sta sc včeraj pogovarjala o tej zadevi.
Johnson o pomanjkanju pitne vode
SUMMERSVIDLE, 3. - Ameriški predsednik Johnson je govoril danes v Summersvillu v zahodni Virginiji, ko so spravili v obrat
MNimiiiiiniiimiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiMfiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiMiiiiimiiHiin
SEVERNOVIETNAMSKfl OBTOŽBA
ZDA uporabljajo strupene pline
Tisoči zastrupljenih med civilisti - Partizanski napad na ameriško postojanko - Izjave Fam Van Donga
HANOJ, 3. — Sevemovietnamska tiskovna agencija obtožuje ZDA in Južni Vietnam, da uporabljajo strupene pline v Južnem Vietnamu. A-gencija dodaja, da so ameriška letala raztrosila kemijske snovi 7., 11. in 14. avgusta na več vasi, zaradi česar se Je zastrupilo 4.700 civi listov.
Odredi osvobodilne vojske so danes napadli s streli iz možnarjev postojanko prve ameriške konjeniške divizije v An Ke, ki je oddaljena 260 kilometrov od Sajgona. A-merlški vojaški predstavni* je izjavil. da je bilo ubitih več ameriških vojakov
HANOJ, 3. — V hanojski prestolnici so včeraj proslavili 21. o-bletnico ustanovitve vietnamske demokratične republike. Ob tej priložnosti Je govoril predsednik vlade Fam Van Dong na množičnem zborovanju. Izjavil Je, da je vietnamsko ljudstvo odločeno boriti se, dokler bodo ameriški Imperialisti nadaljevali svojo napadalno vojno. Dodal je: «Ni važno, če bodo ameriški imperialisti zaostrovali in širili vojno, naša vojska in naše ljudstvo sta odločena poraziti jih ter doseči neodvisnost in svobodo.«
Obtožil je nato Američane, da noč in dan bombardirajo Severni Vietnam ter ubijajo prebivalstvo, vštevši številne otroke in ženske. Poudaril je, da se bo mir povrnil Sele tedaj, ko se bodo ameriški vojaki umaknili. Dodal je, da »ne-
sramne laži o mirnih pogajanjih, ki jih širijo Američani, ne bodo mogle nikogar prevarati«, ter Je nato znova poudaril Hošiminhovo Izjavo od 17. julija, t. J. da bi utegnila vojna trajati pet, deset, ali dvajset let in morda še več. Zaključil je »Hanoj Hajfong in druga mesta bodo morda tudi uničena toda vietnamsko ljudstvo se ne bo dalo ustrahovati Ko bo zmagalo bo naše ljudstvo obnovilo svojo domovino.«
Glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze Louis Salllant Je poslal 135 vladam sveta odprto pismo, s katerim jih poziva, naj se zavedajo velike odgovornosti, ki Jo imajo v teh težavnih urah, ko se pravice vsega vietnamskega ljudstva teptajo zaradi ameriškega napada. V imenu 140 milijonov članov Svetovne sindikalne zveze nujno poziva vse vlade, naj se brez dvoumnosti ločijo od vojne politike ZDA ter naj pomnožijo korake in pobude, da bi pripravili ameriško vlado, da preneha s politiko, ki lahko povzroči strahotno splošno vojno.
Ameriški bombniki so včeraj in danes nadaljevali bombardiranje sevemovietnamskega ozemlja. V Hanoju so sporočili, da Je bilo več. Je število dobro izvežbanlh ameriških pilotov ubitih ali ujetih v Severnem Vietnamu. Nad sevemoviet-namskim ozemljem Je bilo samo v avgustu sestreljenih 105 najmodernejših ameriških letal.
nov jez. Izjavil je med drugim, da bo svet okoli leta 2000 tvegal vrsto takih katastrof, »da vsa vojaška moč Amerike ne bo zadostovala, da ohrani mir*, če se ne bodo vse države lotile skupnega dela, da se povečajo zaloge pitne vode na Zemlji.
Predsednik je obrazložil program sedmih točk in je sporočil, da bodo ZDA organizirale spomladi »mednarodno konferenco o vodi za mir«. Naloga konference bo opozoriti svet na to vprašanje in spodbujati na sodelovanje vseh držav. Ameriška vlada upa, da se bo konference udeležilo kakih sto držav, med katerimi tudi Sovjetska zveza. Konferenca bo od 23. do 21. marca prihodnjega leta v Washingtonu.
Johnson je izjavil, da je vprašanje vode že kritično v državah, ki nimajo izobilja vode, toda sedaj grozi nevarnost tudi državam, ki so bogate z vodo, kakor Amerika. Zlasti se v Južnem delu ZDA že pet let preživlja veliko lazdobje suše. Pripomnil je, da leta 2000 ne bodo mogli zadostiti ameriškim potrebam vode, tudi če bodo podvojili sedanje zaloge. Treba jih bo mnogokrat pomnožiti. Ce ne bodo poskrbeli pravočasno za vedno naraščajoče potrebe po vodi, bo svet šel neizbežno nasproti pomanjkanju, epidemijam in splošni revščini.
Zatem Je poudaril, da je potrebno Izboljšati tehniko za spreminjanje morske vode v pitno »odo. V ta namen bi morali začeti skupne mednarodne napore.
PETI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA
Pamichu zlato kolajno za zmago v hoji na 50 km
Kolajne so osvojili še Kudinski (SZ), Varju (Madžarska), Kirszensteinova (Poljska) in Luettgejeva (V. Nemčija)
BUDIMPEŠTA, 3. — že priletni (SZ) 6,33, Parkin (VB) 6,30, Ante-
Pamioh je danes v hoji na 50 km prinesel Italiji drugo zlato kolajno. Reški tekmovalec je tako potrdil prognoze In je prispel na clij s precejšnjim naskokom. -Ostale da-danšnje kolajne in naslove pa so osvojili Viktor Kudinski (SZ) v teku na 3000 m zapreke, Vilmos Varju (Madžarska) v metu krogle. Madon Luettgejeva (V. Nemčija) v metu kopja za ženske, kjer je Jugoslovanka Urbančičeva zgrešila vse tri finalne mete, in Irena Kirszensteinova (Poljska) v skoku v daljino.
V izločilnih tekmovanjih moramo predvsem omeniti Jugoslovanko Ni-količevo, ki se je v teku na 800 m uvrstila v finale z najboljšim časom.
Gentile je včeraj s 16,31 m Izboljšal Italijanski rekord v troskoku, vendar mu znamke ne bodo mogli priznati, ker je med tekmovanjem pihal premočen veter.
Izidi današnjih finalnih tekem so naslednji:
3000 m ZAPREKE
1.	VIKTOR KUDINSKI (SZ) 8’26”6
2.	Anatolij Kurjan (SZ) 8'28”
3.	Aston Roelants (Bel.) 8’28”8 Guy Texereau (Fr.) 8’30”, Manfred Letzerich (Nem.) 8’31”, Harkmann (V. Nem.) 8’31”6, Vaos (Rom.) 8’34”, Herrlot (VB) 8-37”, Persson (Šved.) 8’38", Salgado (šp.) 8’40”, Morozov (SZ) 8’40”6, Pomfret (VB) 8’40”6.
MET KROGLE MOŠKI
1.	VILMOS VARJU (Madž.) m 19,43
2.	Nikolaj Karasev (SZ) 18,82
3.	Vladislav Komar (Polj.) 18,68 Alfred Sosgomik (Polj.) 18,38, Hein-fried Birlenbach (Nem.) 18,37, Yrjo-la (Fin.) 18,19, Colnard (Fr.) 18,15, Hoffman (V. Nem.) 18,02, Andersen (Nor.) 17,84, šuker (Jug.) 17,74, Ba-rišič (Jug.) 17,66, Gušin (SZ) 17,64.
MET KOPJA ŽENSKE
1.	MARION LUETTGE (Vzhodna
Nemčija) m	58,74
2.	Mihaela Penes	(Rom.)	56,94
3.	Valentina Popova (SZ)	56,70
Elena Gorčakova (SZ) 55,96, Elvira Ozolina (SZ) 55,52,, Rudas (Madžarska) 54,30, Tarkowska (Polj.) 49,70, Strasser (Av.) 49,26 m.
SKOK V DALJINO ŽENSKE
1.	IRENA KIRSZENSTEIN
(Polj.) m	6,55
2.	Diana Jorgova	(Bol.)	6,45
3.	Helga Hoffman	(Z. Nem.) 6,38
Corrle Bakker (Hol.) 6,34, Vlorica Vlscopoleanu (Rom.) 6,33, Tališeva
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIH
nen (SZ) 6,23, Wieczorek (V. Nem.) 6.22, Latse (SZ) 6,19, Rand (VB) 6,16, Kucmanova (CSSR) 5,98 m.
HOJA NA 50 KM
1 ABDON PAMICH (It.)	4.18’42”2
2.	Gennadij Agapov (SZ) 4.20'01”2
3.	Aleksander šerina (SZ) 4.20’47”2 Kurt Sakowski (V. Nem.) 4.21'35", Raymond Moddleton (Z. Nem.) 4.23’01”, Henri Delerue (Fr.) 4 ure in 24’30”4, Gunter Rieger (V. Nem.) 4.25’50”8, Vlttorio Višini (Italija) 4.26’22”4.
V. Nemčija
Poljska
SZ
Z. Nemčija
Francija
Italija
Madžarska
V. Britanija
ČSSR
Bolgarija
Grčija
Romunija
Belgija
ODDANE KOLAJNE
Zlate Srebr. Bron.
IZLOČILNA TEKMOVANJA
.	..T..... .	.
Mrv
VVASHINGTON, 3	— Poročilo
zveznega urada za statistiko ugotavlja, da se Je odstotek brezposelnosti med črnci nedavno povečal, medtem ko Je število zaposlenih Američanov na splošno doseglo julija ln avgusta rekordno višino. Marca ln aprila je bilo med belci 3,4 odstotka brezposelnih, med črnci pa 8,2 odstotka. Ta odstotek stal-1 no narašča In je sedaj dosegel število 9,4. Poročilo pravi, da bi bilo potrebno najti 250 tisoč dodatnih delovnih mest, ter poziva, naj se poskrbi za zaposlitev črncev, predvsem mladih, ser bi to lahko preprečilo nova nasilja.
FRANKFURT, 3. — Italijan Le-andro Faggin je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v zasledovalni vožnji profesionalcev. Francoza Morelon In Trentin sta osvojila naslov v tandemu, medtem ko sta Italijana Turrini ln Gorini o-svojila bronasto kolajno.
V dirki za motorji za amaterje pa je mavrična majica pripadla Nizozemcu Pieteru De Wltu.
SKOK V VIŠINO ŽENSKE
V	finale so se uvrstile naslednje tekmovalke:
Pullč-Gere (Jug.) 1,65 m, Melzer (V. Nem.) 1,65, Komleva (SZ) 1,65, Bleda (Polj.) 1,65, Falthova (ČSSR) 1,65, Cenčik (SZ) 1,65, Thiele (V. Nem.) 1,65, Kozlr (SZ) 1,65. Thomas (Hol.) 1,65, Graf (V. Nem.) 1,65, Shirley (VB) 1,60, Nordlund (Fin.) 1,60, Husted (Dan.) 1,60, Sto-nescu (Rom.) 1,60, Huskova (CSSR) 1,60, Majdan (Av.) 1,60, Laureau (Fr.) 1,60.
TROSKOK
V	finale so se uvrstili:
Sauer (Nem.) 16,46 m, Ciochina (Rom.) 16,42, Gentile (It.) 16,41, Kaloosai (Madž.) 16,28, Ruebckborn (V. Nem.) 16,11, Kurkevič (SZ) 16,11, Aljabjev (SZ) 16,09, Nem-sovsky (CSSR) 16,07, Schmidt (Poljska) 16,05, Jaskolski (Polj.) 16, Czif-fra (Madž.) 15,99, StojkovSki (Bol ) 15,91, Daehne (V. Nem.) 15,91, Bud-kin (SZ), 15,84, Alsop (VB) 15,83, Patarinski (Bol.) 15,82 m.
MET DISKA MOŠKI
V	finale so se uvrstili:
Lovsz (Madž.) 64,04 m, Lotz (V. Nem.) 62,02, Tribunskl (SZ) 61,78, Kostache (Rom.) 64,88, Klim (SZ) 66,82, Laseh (V. Nem.) 63,20, Beyer (Z. Nem.) 67, Zslvotzky (Madž.) 68,40, Amman (šv.) 65,70, Kondra-sov (SZ) 64,20, Eckschmiedt Sandor (Madž.) 63,90, Fassl (Z. Nemčija) 64,29 m.
800 m ŽENSKE
Prve štiri vsake skupine so se uvrstile v finale.
1.	POLFINALE: Vera Nikolič (Jugoslavija) 2’04”2, Antje Gleichfeld (Nem.) 2’04”9, Zsuzsa Szabo (Madžarska) 2'05"2, Vera Muhanova (SZ) 2’05”5, Sila! (Rom.) 2’08”, Kessler (Nem.) 2’08”, Lowe (VB) 2'08”4.
2.	POLFINALE: Waltr&ud Poeh-11 tz (V. Nem.) 2’05’T, Alla Krivo-skova (SZ) 2’05’T, lija Laman (Holandska) 2’05”4, Pamela Piercv (VB) 2’05”5, Szenteleki (Madžj 2’05”8, Woerner (Nem.) 2’05”9, Ba-bineva (SZ) 2’06’’3, Paola Pignl (It.) 2’06”3.
800 m MOŠKI
Prvi štirje vsake skupine so se uvrstili v finale.
1. POLFINALE:	Manfred Ma-
schvveski (V. Nem.) 1’49”3, John Boulter (VB) 1’49”4, Bodo Tuemm-
NOGOMETNI TUKNIR SSI
Današnje tekme Ul. kota
NA STADIONU «PRVI MAJ»
A SKUPINA
CANKAR — PRIMORJE. Ob 8 15. Sodnik: Mahorčlč P., delegat: Lakovič B.
B SKUPINA
SOKOL — ZARJA. Ob 14.15. Sodnik: Soh S., delegat: Lakovič B.
PRIMOREC — KRAS. Ob 16. url Sodnik: Bukavec J delegat’ Bandi N
C SKUPINA
REPEN — KOLARIČ Ob 12.30. Sodnik: Rupel B, delegat: Vitez F.
V SOVODNJ4H C SKUPINA
DOBERDOB — ŠKAMPERLE. Ob 16. uri. Sodnik: Svetina V., delegat: Rupel A.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
InŽMAjLuAofui
KOPER-JUGOSLAVIJA
KOPER
TELEFON 21-830 TELEX 34-117
PBEDSit. »miši Vo * I ttSTU: UL. ROMA 15. TEL. 37-823
ler (Nem.) 1'49”5, Alberto Esteban (šp.) 1’49 *d, Toelp (SZ) 1’49”8, Pen-kava (CSSR) 1’49”8, May (V. Nem.) 1’50”, Pellez (Fr.) 1’51”8.
2. POLFINALE: Fran-Josef Kem-per (Nem.) 1’47”9, Tomaž Jung-wirth (CSSR) 1'48", Chrlstopher Carter (VB) 1’48”1, Noel Carrol (Eire) 1’48”3, Mihajlov (SZ), 1’48”7, Seidler (V. Nem.) 1’48”8, Taillard (Fr.) 1’49”2, Lurot (Fr.) 1’49”9.
80 m OVIRE ŽENSKE Prve štiri vsake skupine so se uvrstile v finale.
1.	POLFINALE: Renate Balck (Nem.) 10”8, Elzbieta Bednarek (Polj.) 10”9, Inge Schell (Nem.) 10”9, Gundula Diel (V. Nem.) 11”1, Prikrylova (CSSR) 11”1, Lariano-va (SZ) 11”2, Jalova (Bol.) 11”2.
2.	POLFINALE: Danuta Straszyn-ska (Polj.) 10”8. Karin Frisch (Nem.) 10”8, Karin Balzer (V, Nemčija) 10”9, Nilia Kulkova (SZ) 10”9, Gueneau (Fr.) ll”l, Van Slooten (Hol.) U”l, Korsakova (SZ) 11”1, Hoefer (V. Nem.) 11"2.
110 m OVIRE MOŠKI Prvi štirje vsake skupine so se uvrstili v finale.
1.	POLFINALE: Eddy Ottoz (It.) 13”7, Marcel Duriez (Fr.) 14”, Anatolij Mihajlov (SZ) 14” 1, Sergio Liani (It.) 14"1, Hemery (VB) 14”2, Cecman (CSSR) 14”4, Trzmiel (Nem) 14”5, Marchesi (šv.) 14”9.
2.	POLFINALE:	Hinrich John
(Nem.) 14”1, Vjačeslav Skomorokov (SZ) 14"1, Giovanni Cornacchia (It.) 14”1, Bo Forssander (Šved.) 14”2, Balikin (SZ) 14”3, Schoebel (Fr.)	14”4, Koiodziejozyk (Polj.)
14”5, Taitt (VB) 14”5.
ŠTAFETA 4x100 m MOŠKI Prve štiri ekipe v vsaki skupini so se uvrstile v finale,
1.	SKUPINA: V. Nemčija (Eggers, Erbstoesser, Berger, Burke) 39"8, Italija (Preatoni, Giani, Ottollna, Simoncelli) 40”, V. Britanija -40’’, Holandska 40”6, Grčija 41"4, Albanija 41”6.
2.	SKUPINA: Franclja 39”5, Z. Nemčija 39”8, Sovjetska zveza 39”8, CSSR 40”6, Madžarska 40"7.
ŠTAFETA 4x100 m ŽENSKE Prve štiri ekipe v vsaki skupini so se uvrstile v finale.
1.	SKUPINA: Poljska 44”7, V. Nemčija 45"3, Madžarska 45”3, V. Britanija 45"6, Norveška 45”9.
2.	SKUPINA: Z. Nemčija 44”9, Sovjetssa zveza 45”, Francija 45”8, Holandska 45”9, CSSR 46”
ŠTAFETA 4x400 m MOsKI Prve štiri ekipe vsake skupine so se uvrstile v.finale.
1.	SKUPINA: V. Nemčija (Kinder, Roderfeld, Krusman, Ulbricht) 3'07’T, V. Britanija 3’07”2, Madžarska 3’07”9, CSSR 3’08”1. SZ 3’09”3, Grčija 3T4”2.
2.	SKUPINA: Poljska (Badenssi, Grudzinski, Borouski, Werner> 3’ In 14”8, V. Nemčija 3’17’’, Francija 3’17”4, Italija (Bello, Blanchi, Fri-nolli, Fusi) 3’17”4.
Včeraj je bilo na stadionu pri Sv. Soboti deželno tekmovanje za mlajše, ki ga je organiziral Bor. Tekmovanje se bo nadaljevalo tud: danes. Zmagovalci včerajšnjega dne so naslednji:
80 m o »ir e — Roberto Conte (CSI) 12”7
Disk — Podbršček (Olimpija Gorica) 42,96 m 300 m:
1.	skupina — Pellegrini G. (Llber-tas Videm) 38”
2.	skupina — Boris Košuta (Bor) 40”1 (društveni rekord).
Daljina — Lacovig R. (Libertas Videm) 6,43 m
2000 in — Procacciante R. (Libertas Videm) 6’17”4 Kopje — Vladimir Rauber (CUS) 46,03 m
Višina — Specogna (ASU) 1,60 m Hoja na 6 km — Nordio Faccio (Flamma) 34’15”3 V teku na 1500 m je zmagal Fa-bio Flamini (SGT) s časom 4’41”9, borovec Stojan Sancin pa je bil s 5’04”2, tretji.
9
9
9
9
4*
dodeljevanje in vakladiščevanje blaga kvantitativni prevzem
poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah
redni ebiml promet Iz evropskih centrov
mednarodni cestni transport blaga t lastnimi kamioni
9 P« kopnem, po morju, po rekah ln zraku 9 carinjenje blaga £ transportno zavarovanje oiagu £ booking ladijskega prostora £ kontrola transportnih dokumentov £ strokovno pakiranje
svojimi poslovnimi enotami v:
I
I
Kopru. Ljublj‘ani, Mariboru, Celju, ua Jesenicah, v Sežani, na Reki. v Zagrebu, Beogradu. Novem Sadu. Prevaljah,
Šentilju. Dravogradu, Radgoni. Novi Gorici, ua Kozini, Škofijah, v Sarajevu. Plohah, Baru, Subotici. Dimitrovgradu. Kragujevcu, Zrenjaninu, Krvavem potoku
NOGOMETNI KLUB ROSANDRA
vabi mladince ljubitelje nogometa, rojene od leta 1952 do 1957, da se javijo na športnem igrišču v Boljuncu v torek, 6. t.m. od 18. do 20. ure za za četek treninga.
BAUNCANJE
Danes popoldne ob 15. uri bo v Zavodu (pri golfu) na Paričah ba-lincarski dvoboj med dvema domačima ekipama.
ORGANIZACIJSKI ODBOR IX. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER javlja, da je rok za preliminarno prijavo košarkarskih in odbojkarskih ekip podaljšan do 22. ure 5. septembra. Po tem roku odbor ne bo sprejel nobene prijave.
* * C
Vpisovanje za plavalno tekmovanje bo v dneh 5. in 6. septembra od 21. ure dalje na sedežu športnega združenja Bor v Trstu. Vpisnina 200 lir za tekmovalca.
NEDELJA, 4. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 5. SEPTEMBRA
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 — Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Pihalne godbe; 11,15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Mozaik melodij; 15.30 I. Pregelj: »Čebele in troti«; 16.00 Ljudski plesi;
16.30	Revija orkestrov; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Robert Schumann: Simfonija št. 3; 19.05 Motivi za vedro razpoloženje; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Ital. počitnice; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Alois Haba: Nonet št. 2; 22.20 Jobim in njegov ansambel; 22,45 Antologija jazza.
9.30	Kmetijska oddaja; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni spored.
Koper
8.30,	12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 20.15
23.30	— Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Hišni sveti; 10.20 Zabavni zvoki; 11,00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci;
11.45	Glasbeni zmenek; 12.05 in
13.05	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.40 Igra godba B. Lesjaka; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 19,30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Ansambel Jožeta Privška; 20.30 Prenos RL;
23.15	Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00 in 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.15 Strani iz albuma; 10.45 Koncert na trgu; 11.00 Pesmi;
11.30	Sama glasba; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Vesela glasba; 14.40 Nedeljski orkestri;
15.15	Ital. plošče; 16.15 Glasbeni spored za mladino; 17.45 Simf. koncert; 19.10 Orkestri; 19.30 Športni dnevnik; 20.25 Oddaja «Zemlja 70»; 21.00 Violinist Dino Asciolla m pianist Armando Ren-zi; 22.00 Plesna glasba.
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14,30 in 19.30 — Poročila; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 In 10.35 Veeliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci;
12.00	Plošče tedna; 13.00 Zmenek ob 13 00 uri; 13.45 Pisan spored;
15.00	Oddajali smo; 16.15 Klakson;
16.45	- 17.45 Kol. dirke; 17.00 Glasba in šport; 18.45 Vaši izbranci;
20.00	Glasba po željah; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Glasbeno-govorni spored; 22.10 Glasba v večeru.
III.	program
18.30	Na sporedu Hans-.,Otte;
18.45	španska kultura; 19.00 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Malipierova opera «La metamorfosi di Bonaventura«.
Slovenija
7.00.	8.00, 9.00, 10 U!), 13.00, 14.00, 16.00, 20.30, 23.00 — Poročila; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 Mladinska igra — T. Pavček: Čudovito mesto Nigrgrad; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 še pomnite, tovariši — L. Kotar: Obisk pri Bencinovi mami; 11.25 Pesmi borbe;
11.45	Lahka glasba; 12.00 Turistični napotki; 13.05 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedellska reportaža; 14.50 Glasbena medigra; 15.00 Slavni pevci — znamenite arije;
16.05	Majhni zabavni ansambli;
16.30	Humoreska tedna — L. Pi-randello: To pač ni resna stvar:
17.00	športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 »Glasbeni večeri«; 21.50 Športna poročila; 22 00 Kličemo letovišče!; 23 10 Nočni zabavni zvoki; 0.05 Večer Bele Bartdka.
Ital. televizija
10.13 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 15.25 Neposredni prenos športnih dogodkov: evropsko prvenstvo v lahki atletiki in kol dirke za svetovno prvenstvo; 19.30 «Giostra del Saracino« v Arezzu; 20.05 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Chiosso in Mastrn-cinque: «1 dne volti della verita« z Lauretto Maslero; 22.15 športna nedelja, kronike in rezultati, ob koncu dnevnik
II. kanal
18.00 Koncert zagrebških solistov; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV zgodba «Sodoben človek«; 22.05 Glasbeni spored «Spettacolo ovungue«.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Trije ansambli;
12.15	Počitniška srečanja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Carla Pac-chiorija; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Tartini: Simfonija v d-duru; 18.55 Glasba za pihala; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Mozart: »Figarova svatba«, komična opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Jazz; 13.35 Pesmi; 13.45 Potovanje po Jadranu; 14.35 Duo Russo-Safred; 14.45 Drobci iz tržaške zgodovine.
Koper
6.30,	8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30 in 20.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 9.00 Popevke; 9.30 Pon senčnikom; 10.15 Poje Frank Sinatra; 10.30 štiri uverture; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Orkestri;
14.15	Poje Jenny Luna; 14.40 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Od popevke do popevke; 16.45 Iz glasbenih dvoran;
17.00	Iz športnega življenja na Primorskem; 17.15 Izbrane strani operne glasbe; 111.00 športni ponedeljek; 18.10 Borghesijev orkester; 18 45 Glasba in fantazija;
19.00	Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester Pal-mer; 23.35 Bachova suita št. 2.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00 in 20.00 — Poročila; 8.30 Zabavna glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operna glasba. 9 30 Čajkovski:	Sonata
opus 80; 10.05 Popevke; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah;
11.00	Narodni plesi; 11.30 Veliki jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi;
13.30	Nove umetniške moči; 15.15 Filmske in gledališke novosti;
16.45	Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Orkester De Martino; 17.25 Koncert lahke glasbe; 18.55 Kitarist G. D’Auri; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.25 Jazz; 21.30 Nove knjige; 21.45 Plesna g)n !’a.
II.	program
7.30,	8.30, 13 30, 14.30 in 19.30 — Poročila; 7 35 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert: 9.00 Poje Little To-ny; 9.40 Nove ital. pesmi; 10.00 Operna glasba; 10.35 Plošče; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Glasbeni spored; 13.00 Zmenek ob 13. uri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Pianista Vronsky in Babin; 16.00 Rapsodija, 16.38 Glasbeni spored za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija;
17.45	Conrad-Lazzari: «L'awentU-riero«; 18.35 Godala; 18.50 Vaši izbranci: 20 00 Filmske novosti;
,\3Qi30.,iQpcn'i pevci
III.	program
18.30 Lottijeve skladbe; 18.45 Angleško pesništvo; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Camus -Vico Lodovici: «Csiligola».
S loven Ha
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30 in 23.00 - Poročila; 9.05 Glasbena matineja, 10.00 Za mlade radovedneže: 10 15 Otrokov svet v umetnikovem delu; 10.3(1 Lahka orkestralna glasba; 11.15 F. I. Tuma: Parthia za godala; 11.35 Naš podlistek - A. Averčenko: Lov na slone; 12.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Dve koncertantni deli L. M. Škerjanca; 13 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne;
14.30	Priporočajo vam...;	15.05
Francoska in ameriška glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo;
16.30	Posnetki spominskega koncerta zbora «Stava Klavora«; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 V svetu opernih melodij: 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Varšavske diagonale; 20 05 Glasbene razglednice; 2100 Panorama zabavnih melodij; 22.00 Reprodukcija simfoničnega koncerta s festivala »Ohridsko poletje«; 23.50 Literarni nokturno — Fran Gestrin: P"=rti' 0.05 Plodna glasba.
Ital. televizija
18.15 Spored za najmlajše; 19.15 TV zgodba »Trkaj trikrat«; 19.45 ®PO„rtne vesti in ital. kronike:
20.30	Dnevnik; 21.00 V Ameriki: Mew York; 21.45 Kitara, ljubezen nioja; 22.35 TV zgodba: «Podstreš* je»; 23.00 Pivnik.
//. kanat
21.00 Dnevnik; 21.15 Film »Cor-trna di spie«; 22.30 Italijani v Adis Abebi.
spored juti. televizije o» 4. do io.-ix.
NEDELJA, 4 septembra 10.25 Poročila; 10.30 Narodna glasba; 11.00 Kmetijska oddaja;
11.45	Oddaja za otroke; 12.15 Kapetan Tenkeš - film; 12.40 Oslo
—	vikinška metropola — film-
14.55 Poročila; 15.00 Kolesarska dirka po Jugoslaviji — start; 15.55 Budimpešta:	Evropsko	atletsko
prvenstvo; 20.34 W. A. Mozart: Simfonija št. 40; 21.00 Dnevnik; 21.30 Odmevi iz Montreuxa: To je predstava; 22.00 Srečanje s Paulom Ankom; 22.20 Golo mesto — film; 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 5. septembra
19.40 Poročila; 19.45 Reportaža; 20.15 Tedenski športni pregled;
20.45	Obzornik; 21.00 Dnevnik;
21.30	B. Shaw:. Milijonarka — gledališka predstava; 23.00 Dubrov niške poletne prireditve — Ko momi koncert; 23.30 Poročila.
TOREK. 6. septembra 16.00 Praga: Svetovno odbojkarsko prvenstvo; 19.40 Poročila; 19.45 Kratek film; 20.15 Da b’ biva lepa ura — slov narodne; 20.45 Obzornik; 21.00 Celovečerni film;
22.30	Poročila.
ŠREDA, 7. septembra 16.00 Praga: Svetovno odbojkarsko prvenstvo; 19.40 Poročila;
19.45	Potopisne skice — st. Sarajevo; 20.00 Poje Ljiljana Molnar
—	odd. st. Sarajevo; 20.15 Poklici v grafični industriji — film;
o?™ °bfJnilk:	21.00 Dnevnik;
21.30	37 stop. v senci — srečanja * kraj; in ljudmi: Bela Krajina;
22.30	Z ansamblom »Deuble Six»'
22.45	Poročila.
ČETRTEK, 8. septembra
10.00	Otvoritev zagrebškega ve-“s®JnlaJ - prenos; 18.55 Poročila; 19.00 Od zore do mraka — oddata 5LiLA’ 1930 Test 2 glasbo; 19.15 Oddaja za otroke; 20.15 Po poteh Jugoslavije; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Jugoslavija pleše in poje; 22.40 Najmlajša generacija pesnikov; 23.00 Akcija; 23.15 Orkester ad hoc; 23.35 Poročila.
PETEK, 9. septembra
16.00	Praga: Svetovno odbojkarsko prvenstvo; 18.40 Poročila;
18.45	Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu; 19.45 Narodna glasba; 20.00 Reportaža; 20.15 Koncert v studiu — st. Sarajevo; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Celovečerni film; 23.00 Poročila.
SOBOTA, II). septembra
15.40 Poročila; 15.55 Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu;
18.30	Mala enciklopedija; 18.45 Reportaža; 19.10 Vsako soboto; 19.25 Obzornik; 19.45 S kamero po svetu; 20.10 Z operetnega odra; 20.40 TV biro; 21.00 Dnevnik; 21.30 Filmski satirikon; 22.00 Sedma sila - humoristična oddaja; 23.00 Zabavna glasba — st. Sarajevo; 23.15 Serijski film; 0.05 Poročila.
SERGEJ VORONIN
Mariji Pavlovni ni bilo prav nit po volji, ko je zvedela, da jo je rajonski stanovanjski odsek prikrajšal za eno sobo. Res je sicer, da je Marija Pavlovna imela presežek stanovanjskega prostora. Tudi to drži, da človeku v njenih letih zadošča ena sama soba, zlasti v času, ko je veliko ljudi, ki nimajo strehe nad glavo. Vendar navada je navada. Vsaka stvar v tem stanovanju je bila zanjo sveta, spominjala jo je na moža, sina, snaho.
Ko je Pavel Hromičov prišel v stanovanje z vselitvenim nalogom, je Marija Pavlovna pozorno pogledala kvadratni papir. Ko se je prepričala, da sta na njem podpis in okrogli žig, in ko je po tem sklepala, da gre za pravi nalog, je z gibom ponosne samoodpovedi pokazala z ukrivljenim prstom na vrata sobe, ki ni bila več njena.
S pogledom ga je premerila od nog do glave, se prezirljivo ozrla na njegovo zmečkano suknjo, umazane, blatne čevlje, zavzdignila glavo, puhnila skozi nos in šla mimo njega, s čimer mu je pokazala, da ji je zoprn. Zakaj bi se neki morala veseliti tujega človeka?
Pavel Hromičov je stopil v sobo in presenečeno zažvižgal. Nikdar si ne bi bil mislil, da je lahko soba, ki meri komaj petnajst kvadratnih metrov, videti tako prostorna.
Na rjavi podlagi se je prepletal tenek zlat črtež. V njem je bilo nekaj tako lenega, da je nehote pomislil na mojstra, ki je to delal. Po navadi je vzel iz žepa blok, se še enkrat pozorno zatopil v vzorec in ga natančno prerisal.
Nato se je ozrl, da bi poiskal kakšen stol. Vendar razen okenske police ni bilo ničesar.
Ozrl se je skozi okno. Sredi prostranega dvorišča je sameval topol. Velikanska veja je visela z njega. Najbrž jo je presekal kos granate. V listju so se glasno in razposajeno podili vrabci.
Pavel je zaslišal, da so zaškripala vrata, in se je ozrl.
Marija Pavlovna je nesla stol.
— Tukajle... Stol je postavila pred podnajemnika in se nekako zadržano nasmehnila, S kotički ust.
— Saj ni treba, hvala, je v zadregi zamrmral Pavel Hromičov, obrnil stol k Mariji Pavlovni in ji rekel: Sedite.
— Ni za kaj. je odvrnila. Prosim, snemite mi zastornico. Ne morem je doseči.
Pavel jo je snel.
— Zanima me, kakšna zastorni-ca je to. je vprašal, ko je skočil na pod.
— Moja, je ponosno odgovorila Marija Pavlovna in si popravila črn trak, s katerim so bile spete tanke osivele kite. Potem je z eno roko prijela stol, z drugo pa je stisnila zastornico pod pazduho ter z zateglim glasom povedala: Po določilih hišnega reda boste enkrat na mesec poribali pod v kuhinji in na hodniku. Kadar boste šli ven, boste ugasili luč. In prosim, po polnoči nobenega hrupa. Ljudje hočejo imeti mir.
Marija Pavlovna je odšla. Pavel je vzel iz kovčka polo papirja in z nekaj potezami narisal karikaturo Marije Pavlovne. Nos ji je povečal, da je bil podoben ping-vinskemu kljunu, oči ji je globoko skril, da so od ondod zrle zlobno in mrzlo, ustnice ji je narisal s tenko črto, na glavi pa se je pojavila velikanska črna pentlja kakor vijak helikopterja.
— Na, tu imaš! Se je zasmejal Pavel, potisnil papir v žep in se zagledal skozi okno.
Vrabci so že odleteli in veja je bila prazna. Kljub temu je bilo na njej nekaj, da ni mogel odtrgati pogleda. Veja je bila malodane odtrgana od debla in prav zato je bilo gosto zelenje na njej videti nekako čudno.
Marija Pavlovna je nekaj dni tern ter tja pokukala v podnajemnikovo sobo, kadar ga ni bilo doma. V sobi je bilo vse kakor poprej razen malega kovčka, ki se je boječe stisnil v kot sobe. Ko bi bila Marija Pavlovna imela tako bujno domišljijo kakor njen podnajemnik, bi se ji bil ta kov-ček zdel' kakor dijaček, ki so ga za kazen poslali klečat v kot...
((Revščina,» je pomislila. «Pa kaj mi mar? Kaj me to sploh briga? Naj vsak živi, kakor hoče. Saj to ni več moja soba.»
čez nekaj dni se je v sobi pojavila postelja in na njej tenka, kakor zebra progasta blazina. Tistega dne je podnajemnik kar naprej nekaj požvižgaval.
Nekoč se je prikazal z dekletom. Marija Pavlovna je takoj stekla iz kuhinje v svojo sobo, pritisnila uho na zid in začela prisluškovati.
Podnajemnik je z zvonkim glasom nekaj pripovedoval o ruskem muzeju, o Repinu, o talentu. Dekle mu je segalo v besedo, vendar ni bil enih misli z njo, spet je vpil: «Daj poslušaj, poslušaj me no!»
Marija Pavlovna se je našobila in odšla.
Okrog enajstih ponoči je vse utihnilo Pavel jo je prosil, naj ne zaklene vhodnih vrat, in obljubil, da se bo kmalu vrnil. Zares, kmalu je bil nazaj. Vendar se mu je od presenečenja utrgal žvižg, ko je stopil v sobo: ugledal je mizico in visok stol. očitno prav istega, na katerem je bil stal, ko je snemal zastornico.
— Hvala, Marija Pavlovna! je zaklical skozi zid in slišal:
■— Ni za kaj... čez nekaj časa je Marija Pavlovna vstopila.
— Veste, poprej sem živela v obeh sobah, in obe sta bili polni oprave.
V njenem glasu je bilo še čutiti
nekoliko užaljenosti. Pavel ji je hotel povedati nekaj ljubeznivega, hotel je storiti nekaj, s čimer bi tej osamljeni starki v satenasti obleki ustregel.
— Marija Pavlovna, če vam lahko kako pomagam... čeprav mi študentje...
— Ni treba, je odgovorila Marija Pavlovna. Ni treba. Imam vse, kar potrebujem. In je odšla in njen črni trak se je komaj opazno stresal.
Naslednji dan se je v sobi Pavla Hromičova pojavila knjižna polica in cvetlica v lončku. Dan pozneje pa se je v levem kotu košatil star, okoren plišast naslonjač.
Tisti dan se je Pavel odločil, da
>	kupil bonbone, stekel v čajni-
>	po čaj in pogostil Marijo Pav-lovno. Vendar je zvečer prišla dekle in pohrustala vse bonbone.
- Kakšen smešen naslonjač! se . smejala Olga. Od kod si ga le privlekel? Kakšen rekvizit je to?!
Pavel je s prstom na ustih pomignil z glavo proti sobi Marije Pavlovne.
To so njene stvari. Smilim
se ji.
— Misliš! je z bonbonom med zobmi rekla Olga. Kaj pa tale fikus?! Saj ti zastira svetlobo in te ovira pri delu. Kaj je tudi ta prišel sem iz usmiljenja?...
Pavel jo je poslušal in se smejal. Ko se je pa naslednji dan pojavil v sobi hrastov obešalnik, ki je zasedel ves kot in zaslonil še del vrat, se je Pavel namrščil. Prvič ga je prešinilo: starka je utesnjena. In zdaj je vse, česar ne potrebuje, porinila v njegovo sobo. Posvetilo se mu je: starka bi ga rada prelisičila.
«Bomo videli,» je pomislil Pavel, s sovražnim pogledom postrani ošinil vmesni zid in stopil v kuhinjo.
Marija Pavlovna si je ravno dajala opravka s petrolejskim kuhalnikom. Ko ga je zagledala, se je nasmehnila in nekaj zamrmrala na račun kuhalnikove igle. Pavel je zapičil vanjo pogled in rekel:
— Veliko lepše bi bilo od vas, če bi mi vse odkrito povedali, in jaz bi dovolil, da lahko spravite to ali ono stvar v mojo sobo. Naslonjač, recimo. Ta me spravlja ob pamet. Star, pokvečen naslonjač. Moja soba nazadnje ni ropotarnica.
— Ropotarnica? je zavpila Marija Pavlovna. Ali veste, da je bil moj mož mizar, ki je izdeloval samo najboljše pohištvo?! On ga je napravil. V njem je tako rad posedaj moj sin, ki je padel na fronti. Med blokado je v njem 'umrla moja snaha. Kot siitovemu vojnemu tovarišu sem ga odstopila vam. Kakor tovarišu! Vojnemu tovarišu!...
Užaljeno je pogledala Pavla in na lepem so ji iz oči privrele solze. Povesila je glavo in tiho odšla v svojo sobo.
Pavel je brez besed gledal za njo. Ko je prišla do vrat, se je obrnila in tiho rekla:
-	Jutri bom vse odnesla nazaj.
-	Marija Pavlovna! je vzkliknil Pavel. Uvidel je, da jo je hudo užalil. Ko bi ga bila celo hotela prelisičiti, kaj za to! Saj je vendar osamljena starka. Dohitel jo je pri vratih.
— Marija Pavlovna. odpustite.
In takrat je ugledal v njeni sobi samo posteljo in dva stola, po rinjena pod mizo, in uro na steni Obupano je pogledal Marijo Pav lovno, njen črni trak, ki je okle pal dve osiveli tenki kiti. Na lepem se mu je utrnila v spominu veja, ki se je komaj še držala debla in je bila vendar vsa zelena, in je vnovič, zdaj pa čisto po tihem, rekel:
-	Odpustite, Marija Pavlovna... Prevedel F. Vogelnik
m___
«VELIKI ARETINCI« — freska slikarja prof. Adolfa I)e Carolisa Iz I. 1924 v sejni dvorani pokrajinske palače (na naši sliki manjka srednji del. ki ponazarja Michelangela Buonarottija). Drugi od leve je Gnido Monaco (990-1050), sedmi je Francesco Petrarea (1304-1374), dvanajsti je Piero della Francesca (1415-1492). Med «velikimi» so Se Giorgio Vasari, papež Julij III. (1478-1555), Pietro Aretino (1492-1556) in drugi. Tudi druge freske v tej palači med katerimi so posebno lepe one, ki ponazorujejo delo na polju in v rudniku, so dela velikega slikarja De Carolisa.
..........................................................................................umi,iiiiimimmiii,lini,lliiinmimillll,mmlllliiniilllli,im, ..............................................................milit..............................ii"""""li""i""......
OD GUIDA D’ AREZZA DO PRIZADEVANJ ZDRUŽENJA AMIC1 DELLA MUSIČA*
AREZ10 - mesto zgodovinskih zanimivosti in plemenitega tekmovanja pevskih zborov
V četrtek se je tekmovanje zborov začelo šele ob šestih zvečer. Tako sem imel dovolj časa za razgledovanje po mestu. Zanimivi, zgodovinski del leži na pobočjih grička, katerega vrh se končuje v obzidani del nekdanje utrdbe, s katere se na vse strani odpira pogled na bližnjo rodovitno okolico in na novi del mesta, ki raste v ravnini. Z vodičem v roki sem si utegnil bežno ogledati le glavne pomembnosti tega starega mesteca, v katerem sta se med drugimi pomembnimi osebnostmi rodila Guido Monaco (v IX. stoletju), izumitelj modernega zapisovanja muzike, in v XIV. stoletju veliki pesniški genij Francesco Petrarea, v katerem so u-stvarjali številni veliki duhovi svojega časa, katerih dela so po cerkvah in muzejih še danes ži-
va, nesmrtna priča cvetočega ob- | dobja aretinske kulture. Ko se človek sprehaja po resnobnih renesančnih cerkvah sv. Frančiška s freskami Pier della Francesca in S. Marie della Pieve ter gotske katedrale, ko občuduje pročelja monumentalnih poslopij. «Palazzo della Fraternith«, «Palaz-zo delle Logge« Giorgia Vasarija, Palazzo del Tribunale, občinske in pokrajinske palače, ko stopa mimo Petrarcove rojstne hiše in tolikih drugih zanimivosti, mu šele začne postajati jasnejša vloga, ki jo današnji Arezzo hoče imeti; vloga, ki bi se ne omejevala samo na razkazovanje neprecenljivo bogate dediščine, pač pa aktivna vloga, da iz tega bogastva črpa vire za nadaljevanje duhovnega plemenitenja današnjega človeka, kateremu je v času ne ved-
no najbolj posrečenega iskanja novih duhovnih vrednot tako plemenitenje tako silno potrebno. Polifonsko tekmovanje pevskih zborov v imenu velikega Guida d’Arezza (Monaca), tekmovanje prosto vsakega folklorno-spekta-kularnega kinča in vse poglobljeno v svojo duhovno vsebino je najlepši odraz te vloge. In če je v tem tekmovanju kaj spektakularnega, potem je to predvsem samo dejstvo, da je ta aretinska pobuda po svojem slovesu in po svojem obsegu na področju poli-fonske glasbe postala v dobrih desetih letih vodilna v Evropi.
♦♦♦♦
Ljudje v Arezzu so prijazni brez vsakega formalizma, neposredno, iskreno domače, bi lahko dejal. Razgovor z njimi je
Akademski zbor «Slobodan Princip-Seljo» iz Sarajeva (pevovodja Miroslav Homan), ki je kot edini jugoslovanski zastopnik na tekmovanju dosegel v kategoriji folklornih pesmi nadvse častno drugo mesto takoj za zmagovitim zborom iz Oxforda
prijeten. Želijo si stikov z gosti, a vse brez vsiljivosti, z neko naravno podedovano kulturnostjo.
Med dopoldanskim izločilnim tekmovanjem je bilo v dvorani Petrarea bolj malo poslušalcev. Bili so pač samo bolj zvesti vokalni umetnosti. Poleg mene je v parterju sedel priletnejši gospod in zbrano poslušal petje nastopajočih. Ko je videl, da si sproti nekaj zapisujem, je načel pogovor o zborovskem petju v Italiji, a kmalu sva prešla na področje širšega pomena tega tekmovanja. 1 > je zvedel, da sem iz Trsta in da sem Slovenec in da je tudi zbor «Jacobus Gallus« slovenski, se je najin pogovor spontano zasukal na vprašanje mednacionalnih odnosov. Trst je poznal od prej in ga pozna od danes; ve tudi , za obstoj naše narodnostne manjšine, ne sicer v podrobnostih naše .problematike, vendarle dovolj, da je lahko izpovedal svoje humanistične, nazore o tem vprašan ju in-- j ih--povezal s pomenom tekmovanja zborov. Navsezadnje — je dejal — je nekaj najlepšega, najbolj pomembnega prav v tem, da se ljudje različnih jezikov in različnih mišljenj zbiramo in srečujemo in se mea seboj pogovarjamo v vsem razumljivem jeziku, v esperantu pesmi in petja. Potegnil je iz žepa izkaznico člana «Amici della mušica« in dostavil, da bi take izkaznice morale biti osebna legitimacija ljudi, brez o-znake narodnosti in državljanstva, ki bi morali biti intimni in od nikogar ogroženi občutji vsakega posameznica.
Ko sva se poslovila, mi je zaželel uspeh za «Gallus» in prijetno bivanje v Arezzu. Pozneje sem premišljeval o tem kratkem pomenku in o tem, kako je naš mali tržaški svet še daleč od takih širokih in humanih pogledov, če v tržaškem kulturnem hramu gledališča «Verdi» doslej še ni mogla nastopiti nobena slovenska ali jugoslovanska umetniška skupina in če je tudi tržaški grad še vedno tabu za razne slo-
venske in jugoslovanske umetniške ansamble.
O uspehih posameznih zborov,
oziroma o izidih tekmovanja v raznih kategorijah, sem že poročal sproti iz Arezza, potrebnih pa je nekaj več besed zlasti o inozemskih zborih. Ti so prišli povečini v Arezžo skrbno pripravljeni. Zlasti velja to za zbor «Schola cantorum« iz Oxforda, za češkoslovaški ženski zbor iz Li-bereca, za Motettenchor iz Muen-chna, za jugoslovanski zbor Slobodan Princip-Seljo iz Sarajeva, za francoski zbor iz Lyona in še za nekatere .med katere pa pri vsej najboljši volji ne bi mogel uvrstiti grškega in španske zbore pa niti zbore simpatičnih, toda precej priletnih pevk iz Nizozemske.
V čem se pravzaprav odlikujejo ti zbori? Ce naj vzamem za primer kvalitetni vrh celotnega tekmovanja, zbor oxfordskih študentov, potem bi moral predvsem otrieniti vzorno pevsko kulturo vsakega njegovega člana, mladostno svežino njihovih glasov, moderen pevski izraz, lahkotnost interpretiranja in dovršeno disciplino, ki se odraža v popolni sin-hroniji med dirigentom in pevci. Vse te lastnosti so pri oxfordskih študentih zlite do take mere, da je njih petje podobno orglam, ko nanje igra veliki mojster, žirija jim je v polifonskih izvedbah prisodila 100 točk od 100 možmi. ' ' rda je v tem nekoliko pretiravam, ker je absolutna popolnost v glasbi zlasti vokalni nekaj težko doumljivega, a ji te velikodušnosti pri taki kvaliteti nikakor ni mogoče zameriti. Češkoslovaški zbor iz Liberec je v ženski sestavi (bolj kot v mešani) demonstriral tako v čisti polifoniji kot v narodni pesmi tolikšno občutenost, v interpretiranju in tolikšno obvladanje tehnike, da se je njegovo petje zdelo kot nekaj kar niti ne more biti priučeno, temveč organsko
JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 5, strani)
|lllll1llllllllllllllinl"""l"r‘llllll|l'lllBllllll'l">,l>'ll'1'l,l>,llll>l>>llllll"lll>lll,ll>l<llll>1I>l"ll"">"""l,>'<>""It"I"II,""1"'l""""'a""'l"""""""""<"I"ITl>""""""l""l".........................................................................................................................................................................................................................	III Hilli lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllimillllllllllllllllllllll
(diivista di sociologa - (MOSI MED MIMI SKUPINAMI)
)
Pod tem naslovom je izšla prva letošnja številka štirimeseč-nika ((Rivista di sociologi««, kr jo izdaja Inštitut za sociolpgijo na Mednarodni univerzi za socialne vede v Rimu in ki jo ureja uredniški odbor, v katerem so Franco Crespi odgovorni urednik), Mar o D’Addio, J Marces de la Fuernte, Carlo kerrero Vmcenzo Filippino in Edvard Vegt. Ta številka je izšla s sodelovanjem ustanove «Sperry Center for Intergroup Cooperation..
Značaj publikacije bolje označuje napis na ovitku «Sociologija Sdnosov med tehničnimi skupinami in mednarodnih odnosov. Ta skupni prikaz dveh na sebi različnih vrst problemov je, kakor nam pojasnjuje uvod. utemeljen v tesni povezavi med problemi prve in druge vrste, s katerimi se danes ukvarja sociologija m ki se prvi in drugi, nanašajo na mirno sožitje ljudstev. Ta tematika bo tudi na dnevnem redu prihodnjega kongresa za_ sociologijo.
Publikacija je dokaj obsežna (191 strani) in prinaša sest razprav Prvih pet ima za predmet odnose med tehničnimi skupinami in sicer predvsem »predsodke«, ki vplivajo nate odnose. Nas zanima najbolj prva razprava, ki jo je sestavil Otto Klinberg in ki ima naslov »Nekaj pogledov na problem predsodkov« Osta e štiri razprave obravnavajo nam bolj tuje probleme. Shenf Mu-zafer Spor in sodelovanje med skupinami s funkcionalnimi odnosi. Vincenza Filippone, Razmišljanja p predsodku in ven: Henri Tajfel Barvni predsodki v Veliki Britaniji; Johan Galtung. Sltka antisemitizmu:	Šesta razprava, (Franco Demarchi, Prinos k so-
ciologiji mednarodnega občestva), je najdaljša in zasluzi poseben prikaz Tu se bomo omejili na prikaz prve razprave, ki govori o predsodkih sploh in ki je za naše bralce gotovo najbolj zam-miva in aktualna, saj sloni tudi ravnanje oblasti in večinskega naroda z naše etične skupine v Italiji na predsodkih. Zaradi te-ga bomo podali glavne misli Klinebergove razprave.
Avtor najprej podaja definicijo pojma ((predsodek«. »Predsodek je sodba, ustvarjena, preden je bila zbrana in prepuščena odločilna informacija, in je zaradi tega osnovana na netočnih ali naravnost izmišljenih podatkih., O .socialnih predsodkih, je v zadnjem času nastala obširna literatura. Klineberg navaja več takih del med temi: Tullio Tenteri, II pregiudizio sociale, Rim 1962, In Gordon W Allpert, The nature of Prejudice, Cambridge, Mass, (ZDA) 1964.	.......	_	,
Socialne predsodke moramo proučevati s teh vidikov. Predsodkov ne smemo namreč soditi samo z znaznavnega ali pojmovnega stališča to je po mislih in mnenjih, ki jih imajo posamezniki ali skupine o posameznikih ali skupinah, ki so predmet predsodka. Predsodek ima tudi afektno ali. če hočemo, sentimentalno komponenta: združen je s pozitivno ali negativno ocenitvijo m z zavzetim stališčem «za» ali »proti.. Odtod izvira tretje lice predsodka, kako se namreč izraža v dejanjih.	........
Predsodki se nanašajo na ljudstva ali skupine ljudi, lu so različna po rasi, jeziku, veri, kulturi ali poreklu. Klineberg spravlja vse pod skupno ime »etične skupine«. Etični predsodki in iz, njih izvirajoče sovražnosti pa so, kakor pravilno ugotavlja avtor, ne-
varne za notranji mir v državi in za mir med državami.
Odkod pa izvirajo taki presodki. Nekateri sociologi im psihologi, kot nipr, Nemec Peter R. Hofstatter, menijo, da je predsodek proti drugim skupinam »normalen« pojav. To naziranje sledi morda iz. napačne interpretacije Freudove psihoanalitične teorije, po kateri sta sovraštvo in napadalnost imstiktivni in splošni: predsodek bi bil samo izraz takega instinkta. Klineberg pa se priključuje tistim, ki menijo, da ne gre za prirojeni instinkt, temveč za posledico vzgoje. Otrok sprejema predsodke od okolja, v katerem vzrašča: iz načina, kako govorijo ljudje okoli njega o tuji etični skupini in kako z njo ravnajo. Čestokrat pripomorejo le temu še posebni zaničevalni izrazi (pri nas npr ščavi)«.
Po Klinebergu je poleg zgodovinskih m verskih momentov eden glavnih činiteljev pri nastanku etničnih predsodkov razvoj nacionalizma. Nacionalizem na. sebi ni nevaren, toda prerod se spreminja v šovinizem. Tak hipernacionalizem pa je mnogokrat združen z «etnocentričnim» predsodkom (nacistična Nemčija ali fašistična Italija).
Prj nastanku predsodkov m z njimi združenih diskriminacij pa so čestokrat odločilni gospodarski momenti. Predsodek in diskriminacije omogočijo vladajoči skupini, da izkorišča druge skupine, da ima njihove člane ža sužnje ali da jim zapira pot, do javnih služb. Najhuje pri tem pa je, da vladajoča skupina nikakor ne priznava te razlage za predsodke in diskriminacije. Psihoanaliza uči, da se pri takih dejanjih skuša človek sam prepričati, da izvirajo iz visoko etniških, da celo iz verskih razlogov, nikakor pa ne in nizkotnega koristolovstva. S pretvezo, da se morajo tako braniti pred skupimo, kj jo zatira, prepričuje vladajoča skupina sebe in javnost, da je to, kar počenja lepo in plemenito.
Toda posamezniki niso vsi enako dostopni predsodkom. Posebno dostopne so ((avtoritarne osebnosti«. Tem so T. W. Adome in sodelavci posvetil; posebno knjigo (Avtoritarne osebnosti, New York 1950). Ugotovili so, da so v takih osebah navadno združujejo razni predsodki. Tisti, ki so sovražili Žide, so prav tako sovražili tud; druge skupine (Spomnimo se samo Hitlerja im Mussolinija!).
Klineberg skuša v svoji razpravi tudi pokazati način, kako naj hi se predsodki odpravili ali omilili. Potrebna je radikalna sprememba v miselnosti in zadržanju vladajoče skupine nasproti drugim etničnim skupinam, Ker so predsodki posledica hotene ali nehotene napačne informacije, pričakujejo nekateri, da bi imele pravilno im resnično obveščevanje imelo zaželeni uspeh. Drugi pa so o tem manj prepričani, češ da zgolj obveščevalna kampanja ne bi bila uspešna, ker si tisti, katerim bi bile te informacije namenjene, dokaj skeptično sprejeli predloženo dokumentacijo že zaradi okostenelih predsodkov. Klineberg si obeta večji uspeh od obveščevanja ožjega izbranega kroga poslušalcev. Toda y tudi v tem primeru utegnejo poslušalci samo pasivno sprejeti predloženi material.
Zaradi tega predlagajo nekateri, da naj bi se predvsem podčrtovala kulturna sorodnost etničnih skupin z obče človeškega sta-
lišča in naj bi se čimbolj širil nauk ki ga je sprejela večina biologov in sociologov, da ni nobenega stvarnega dokaza za manjšo vrednost kake etnične skupine pred drugo. Od verske vzgoje ne pričakuje Klineberg posebnih uspehov, kajti »verne« osebnosti so velikokrat bolj dovzetne za predsodke kot druge.
Koristen pa utegne biti kontakt raznih etničnih skupin, toda prave uspehe lahko pričakujemo samo tedaj, če so skupine na enaki socialni ravn:.
Za skrajne primere, ko imajo predsodki že patološki značaj (taki niso redki miti pri nas) je možno samo zdravljenje z metodami psikoterapije in psihoanalize. Toda težko bi bilo take bolnike prepričati, da so bolni in da potrebujejo psihiatra. Pač pa se da s primerno vzgojo otrok doseči, da je število takih psihopatov vedno manjše.
Predsodki se bodo omilili, če se bodo odpravile ali zmanjšale diskriminacije. Kajti med predsodki in diskriminacijami je pravi začaran krog. Predsodki terjajo diskriminacije, diskriminacije pa pov»čajc predsodke, s tem pa se zopet poostrujejo diskriminacije.
Mnogi menijo, da proti predsodkom ni mogoče izdati nobenih zakonskih odredb. Toda teh tudi ne bi bilo treba, ako se odpravijo diskriminacije, ki izvirajo iz predsodkov in ki ustvarjajo nadalnje predsodke. Veliko bi se dalo napraviti tudi s pravilnim tolmačenjem in izvajanjem že obstoječih zakonov.
Naključje je hotelo, da je hkrati a Klinebergovo razpravo izšel prav tako v Rimu, in sicer v marčni številki glasila zveze italijanskih sodnikov »Rassegna del magistrati« razprava ki prikazuje, kako se v konkretnem primeru lahko povsem zadovoljivo izpolni ta naloga, ki jo predvideva Klineberg glede diskriminacij in predsodkov. Mislim namreč na prikaz o ureditvi sodstva v Jugoslaviji (»Elementi dellordinamento giudiziario jugoslavoo), ki ga je spisal odvetnik dr. Frane Tončič. V njem je kratko a koncizno pokazal kako je urejeno vprašanje pravic in zaščite etničnih skupin, zlasti še italijanske skupine, v Jugoslaviji z ustavo Zvezne republike iz leta 1963 in 1963, z ustavo Socialistične republike Slovenije in z ustavo posameznih občin (konkretno Kopra) ter tudi s po-sebnim zakonom o sodstvu, ki ima ustavni značaj.
Z določbami teh ustav niso samo dejansko izključene diskriminacije etničnih manjšin in so jim zajamčene enake pravice kot večinskim narodnostim. Z njimi .je dejansko storjen tudi veliki korak proti samim predsodkom. Kajti predvidene so zelo stroge kazni za tiste, k.i s propagando ali drugače vzbujajo nacionalno, rasno ali versko sovraštvo ali nestrpnost.
V dosego mirnega sožitja v posameznih država-h in med državami bi bilo želeti, da bi jugoslovanska rešitev etniških vprašanj služila za vzorec pri reševanju tega problema v drugih državah. Morda bi se daLa ta misel predložiti Kongresu za sociologijo, ki ga napoveduje Klinebergov članek,
LAVO ČERMELJ
MILAN ZEVART STANE TERČAK
Od vstaje do zmage
Založba Obzorja - Maribor;
Pri založbi Obzorja v Mariboru je pod naslovom Od vstaje do zmage izšla knjiga, ki sta jo napisala Milan Zevart in Stane Terčak. Knjigo je ob petindvajsetletnici osvoboditve v spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja izdala pravzaprav Zveza združenj borcev NOV občine Velenje, medtem ko je založba Obzorja kot založnica knjigo uvrstila v svoj program.
O namenu izdaje pravi v svoji uvodni besedi Zveza združenj borcev NOV občine Velenje takole:
»Ob 25. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov izdajamo knjigo Od vstaje do zmage, ki nas seznanja z zgodovino narodnoosvobodilne vojne na območju današnje velenjske občine z dvema monografijama: Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Narodnoosvobodilna vojna na območju Šmartnega ob Paki. Območje, ki ga obe monografiji obravnavata, je bilo v času narodnoosvobodilne vojne zelo pomembno in je veliko prispevalo v boju za svobodo. Razumljivo je, da avtorja v svojih sestavkih nista mogla zajeti vseh podrobnosti in sta le-te navajala le tu in tam za ilustracijo celotnega razvoja. Podroben opis vseh dogajanj za vsak kraj posebej pa bodo vsebovale krajevne kronike narodnoosvobodilne vojne ki jih Zveza združenj borcev NOV občine Velenje že pripravlja. Avtorja sta obdelala svoji območji v takem konceptu, kot ga je narekoval razvoj NOV v Šaleški dolini in na območju Šmartnega ob Paki«.
Tako imamo torej v knjigi Od vstaje do zmage monografijo Milana Zevarta o osvobodilnem boju v Šaleški dolini in monografijo Staneta Terčaka o osvobodilnem boju v Šmartnem ob Paki. Seveda je težišče knjige na prvi monografiji, ki zajema širše območje. Je pa tudi obsežnejša, saj obsega preko dvesto strani, medtem ko jih ima druga manj kot sto, omejena pa je le na območje nekdanje občine Šmartno ob Paki. Oba avtorja pa se v svojih delih držita enotnega koncepta. Tako oba obravnavata osvobodilni boj kronološko in to v poglavjih, ki prikazujejo najprej predvojne razmere, nato prvo obdobje osvobodilnega boja, nekako do spomladi 1942, nato pa v samostojnih poglavjih ostala obdobja do osvoboditve. Posebej so prikazane žr-tve, padli borci in žrtve fašističnega nasilja, posebej pregnanci, samostojna poglavja pa so posvečena tudi spomenikom revolucionarnega gibanja med obema vojttama in narodnoosvobodilne vojne tako v Šaleški dolini kot v Šmartnem ob Paki.
Oba avtorja, obravnavata snov stvarno, preprosto, brez navajanja podrobnosti in tudi brez navajanja virov. V svojih monografijah dajeta tako stvaren in dovolj podroben pogled borb za svobodo. Prav ob tej knjigi pa lahko ugotovimo, da sta tako Milan Zevart kot Stane Terčak neutrudna laziskovalca zgodovine osvobodilnega boja na slovens-skem Štajerskem in tudi plodovita pisatelja. Kot drugo pa lahko ugotovimo pomembno okol-nost da posveča založba Obzor-ja literaturi o osvobodilni borbi največjo skrb in je poleg specializirane založbe Borec naš največji izdajatelj tovrstne literature. In pa še to, da imamo sedaj prav po zaslugi omenjenih so-razmeroma že precej del, ki obravnavajo osvobodilni boj n* Štajerskem, kar za druge predele slovenskega ozemlja še ne moremo trditi.
Pri knjigi od vstaje do zmage pa ne smemo pozabiti tudi odlične opreme knjige, ki jo je zasnoval Janez Vidic.
Sl. Ru.
1A7AKI PPAVI DA se BOMO PftCPt---■-- '
AJO USTAVILI ŠE VHERAKLEJI
PRAV RAD BI VIPEL MESTO, l ; KI (\A DE USTANOVIL HERAKLE3

TOPA ŠE PREPEN SO SE PRIBLIŽALI, TE POTEGNIL DRU4 VETER IN ZAKRIL MESTO Z OBLAKOM . m.
3AZON
ZAHOPNIK SE PE UPRL V PAPRO
IN VESELO CNAL »ARCjO« PO VALOVIH PONTA
Mirjana Peternel, dijakinja Iz Celja, ki so jo nedavno izvolili v Jesolu za «miss Cinema» treh Benečij. Gornji posnetek je naredil naš fotograf A. Bubnič v Celju kjer Peternelova živi in študira
INDIJSKI FILMI SE RAZLIKUJEJO OD NAŠIH TUDI PO VSEBINI
Poljubljanje in streljanje je strogo prepo vedano

V Indiji vrtijo več filmov kot v Ameriki - Kljub lakoti, hudi vročini in pogostim poplavam so indijski kinematografi vedno polni - Gledalci jemljejo dogajanje v filmu zares - Namen indijskih filmov je vzgoja ljudi
V	Evropi le redkokdaj slišimo o indijski filmski produkciji. Tamkajšnje filme pa predvajajo na našem kontinentu le na festivalih. In indijski filmi naše gledalce vselej presenetijo s svojevrstno vsebino. A redki evropski gledalci, ki so mogli videti te filme so zlasti navdušeni nad prekrasnimi posnetki.
V	preteklem letu so v Indiji izdelali več kot šeststo celovečernih filmov in okoli tristo dokumentarnih, ki so jih predvajali v vseh krajih te ogromne dežele. Indijski filmski producenti niti ne poskušajo svojih filmov izvažati v Ameriko ali v Evropo, ker dobro vedo, da ne bi njih filmi pri naši publiki vzbudili posebnega zanimanja.
Vzrok za to je v prvi vrsti v nenavadni vsebini, ki jo imajo ti filmi, a tudi zaradi zelo stroge filmske cenzure, ki ne dopušča predvajanja nobenega prizora, v katerem bi bila še tako neznatna golota, in ne dopušča tudi nobene vrste umora. Cenzor ne dovoli nobenega streljanja v filmu, a zavratni umori so načelno prepovedani. V indijskih filmih ni videti nobenega gangsterja,
uriiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiniinuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiitiiiM
V boljši družbi je bilo nekoč kihanje znak da je človek dosegel zelo visok položaj
Ko človek kihne «obstreli» sobesednika z okrog 150.000 bacilov; s hitrostjo 170 km na uro - Kihanje so povzročali tudi umetno
Kako hitro vozi avtomobil, ve dandanes že vsak otrok. S kakšno povprečno hitrostjo pa se pri kihanju prenesejo bacili na nič hudega slutečega sobesednika, pa je komajda znano. Znanstveniki so se u-kvarjali s tem vprašanjem in prišli do presenetljivih izsledkov: pri enem samem srednje močnem kihljaju «otj£jtreli» žrtev okrog 150.000 bacilov s hitrostjo 170 kilometrov na uro.
Če pomislimo na prijeten občutek, ki prevzame človeka po kihanju, je razumljivo, da so nekateri prišli na misel kako kihanje povzročiti umetno. Pred 2000 leti je bilo to že v navadi in je še dandanes ponekod na podeželju. Predvsem starejši ljudje njuhajo prah tobačnih listov, nato pa nekaj minut počakajo, dokler jim dišeči ščepec tobačnega prahu ne razdraži nosne sluznice in se globoko odkihnejo.
Ko človek kihne, mu navadno rečemo «na zdravje». Ta navada sega v temo starega veka. Tedanji ljudje so v kihanju videli šumen pojav, ki je Imel lastnost, da prežene iz
glave zle duhove in raznovrstne demone. V nekem pisanju iz leta 1687 je med drugim navedeno, da je cesar Tiberij zaukazal, da se mora pri kihanju voščiti sreča, «češ da kihanje prihaja iz glave, kjer ima v prekrasnem gradu svoj sedež vsa človeška in božja znanost.# V Homerjevi Odiseji pa predstavlja kihanje-potrdilo za resničnost izjav, ki jih je podal človek.
V davnih časih je že Hipokrat uporabljal teloh, ki raste na sončnih apnenih gorskih planotah Evrope, kot mnogostransko zdravilo. Ta rastlina pa je poleg tega osvojila boljšo srednjeveško družbo, ki ga je uporabljala kot sredstvo za povzročanje kihanja. Tedaj je kihanje spadalo k bontonu in v nasprotju z današnjim časom, je bilo kihanje v boljši družbi znak za visok položaj, da so se vsi posluževali sredstev za umetno kihanje. Dokazi te, po vsem svetu razširjene navade, so dandanes razstavljeni v raznih muzejih, kjer lahko občudujemo prekrasno izdelane doze za tobačni prašek. Izdelovali
so jih iz čistega zlata, ali srebra ter jih okraševali z dragocenimi kamni in dragulji.
Mnogi so se vprašali, če je kihanje res zdravo. S tem vprašanjem se je ukvarjal Nobelov nagrajenec Wagner-Jau-regg in pri raziskavi tudi dosegel rezultat. Na podlagi zelo zapletenih poizkusov je Wagnefcjauce«» ugotovil, da povzroča kihanje hitrejši odtok nabrane možganske tekočine skozi nos. Temu je Nobelov nagrajenec vsekakor pripisal pozitiven pomen. Kihanje lahko malo omili celo glavobol. S tem je dokazano, da kihanje je in ostane zdrav pojav.
Kihati v družbi danes ni lepo in ne spada v lepo vedenje. če pa kdo kihne in si pri tem dene pred usta robec, je pravilno da mu rečemo «na zdravje#, kakor je pač zelo razširjena navada v vseh krajih. Da se ob takih prilikah pri kihanju diskretno odmaknemo, se razume samo po sebi, kajti kdo bi si hotel pustiti obesiti nahod «na nos#, pa če je kihanje še tako dobro in zdravo.
el-ja
a zločinstvo ne sme imeti v filmu glavne teže, zlasti ne sme služiti za dramatični učinek.
Ljubezenski prizori
V	filmih, ki jih gledamo pri nas, je vsebina skoro pretežno ljubezen. Ljubezenski prizori, objemanje, poljubi in še kaj več. Ni pa tako v indijskih filmih. Indijci se prav tega kaj previdno izogibljejo, če pa tu pa tam kak film le prikazuje zaljubljence se dogaja to precej drugače kot pri nas. Predvsem ni v nobenem indijskem filmu prizorov, kjer bi se poljubljali. Zaljubljenca morata vedno stati kak meter vsaksebi. Prizore, v katerih režiser tega predpisa ne upošteva, cenzor dosledno in brez usmiljenja odreže. Ako pa je tega več, tudi cel film zapleni in uniči.
Zaradi tega izbirajo filmski producenti snov za svoje filme bodisi v verski vsebini, ali pa se odločijo za kako druž-beno-kritično temo. Taki filmi pa. seveda, ne morejo vzbujati zanimanja pri evropski ali ameriški publiki. Pri večini indijskih filmov imajo glavno vlogo prastari ritualni plesi, prav tako izhaja vsa glasba v teh filmih iz zelo starih virov. A vse to je za drugo poloblo precej tuje.
V	zadnjih časih je bilo tudi nekaj zabavnih filmov značilne zahodnjaške oblike, toda brž je posegla tudi v to cenzorjeva roka. Iz neke revijske scene so morali odstraniti prizor s pomanjkljivo oblečenimi dekleti. Ostal je samo prizor z dunajskim valčkom, v katerem plešejo ženske s krili do gležnjev.
Indijska vlada šteje film za prvovrstno vzgojno sredstvo za svoj narod, a ljudstvo to razume in njena prizadevanja glede tega vsestransko podpira. Nemoralne filme večina obiskovalcev kinematografov odločno odklanja, zategadelj taki filmi niti ne krijejo produkcijskih stroškov. 'Zelo so priljubljeni pustolovski filmi in filmi, ki prikazujejo; lov ntj .tigre, saj večina gledalcev m še nikdar v življenju videla živega tigra.
V	Indiji ni še veliko kinematografov. V večjih mestih je, razumljivo, precej kino dvoran,, toda v tako razsežni deželi kot je Indija je še več manjših naselij in mestec, ki ne premorejo prostora, v katerem bi mogli imeti kino predstave. Zadnje čase poskušajo to pomanjkanje odpraviti s potujočimi kinematografi. To so pravzaprav avtobusi, v katerih je vse: od platna do projekcijskega aparata. Največkrat so v takih primerih predstave kar na prostem. Kaže, da se je ta način precej obnesel.
Nož v platno
Indijska publika je zelo hvaležna, skromna, predvsem pa na moč temperamentna. Do-
V
f POdLEH.HAZON!)
gajanja na platnu jemlje zelo resno. Ljudje se tako vživijo v dogajanje v filmu, da popolnoma pozabijo, da tisto kar vidijo ni le slika, marveč so prepričani, da spremljalo resnično življenje. Zgodilo se je, že, da so gledalci dejansko posegli v dogajanje na platnu. V bližini Bombaya so nekoč predvajali film, v katerem je tudi prizor, ko avto povozi nekega otroka. Neki možakar, ki je imel tudi otroke, je bil spričo tega dogodka tako razjarjen, da je v sveti jezi zagnal v platno svoj nož, hoteč zadeti neprevidnega in brezsrčnega šoferja. V Delhiju pa je nekaj muslimanov jelo hudo razgrajati, ko so na platnu ugledali pijanega človeka.
S časom so tudi v Indiji začeli oboževati filmske zvezde. Lepa Srimati Pushpavali je postala zadnje čase ljubljenka milijonov obiskovalcev kinov. Kadar se pojavi v mestu Mysore, kjer ima čudovit dvorec, na ulici, jo brž obkoli gruča oboževalcev, ki jo prosijo za avtogram. Se srečnejši pa so, če jim filmska diva da za spomin robček.
Preveč žareči pogledi
Drugi tak ljubljenec kinematografske publike je Mjasa Kardawth Radha, tip ognjevitega ljubimca (a le na predpisano razdaljo, se razume!), v katerega so zaljubljene menda vse indijske mladoletnice. Zaradi njega so nekatere med njimi poskušale napraviti samomor. To je zavzelo že tak obseg, da je postala oblast zaskrbljena. Zato so veleli Mja-si, naj za nekaj časa preneha snemati. Njegovi žareči pogledi — več tako ne sme storiti
Na koncertnem potovanju je prišel znameniti Liszt v majhno mesto. Brž ko so njegovi častilci zvedeli za umetnikov prihod, so se zbrali in mu priredili majhno pojedino. Ko so že posedli za mizo, opazi župan, da jih je trinajst in prestrašen odskoči.
«Nikar se ne vznemirjajte!» tolaži vraževerce Liszt, «tako sem lačen, da bom jedel za dva, torej nas je štirinajst.))
— so vnemali številna mlada srčeca...
čeprav imajo filmski producenti zaradi strogih predpisov cenzure precejšnje težave, jim pa je prav zaradi tega izdelava filmov precej olajšana. Večina filmskih ateljejev premore lasten živalski vrt, mnogi imajo lastne palače, v katerih snemajo. Za snemanje prizorov v naravi si producenti ne delajo kaj dosti skrbi. Vse to opravijo kar v ateljejih s kulisami. Tudi prizore v džungli. Včasih prenesejo v atelje kar pravo bambusovo goščavo ali samo palmovo drevo, da je slika pristnejša.
Vlada daje za filme, ki so vzgojni in ki jim ni kaj očitati, vsa sredstva na razpolago. V loviščih posameznih radž smejo vselej, ko to želijo, snemati, a mysorski mar haradža je že večkrat dal v take namene na razpolago svojo razkošno palačo.
Tako je v «zaostali» Indiji, medtem ko v ((civilizirani# A-meriki predvajajo včasih filme, ki so postali prava šola za gangsterje in drugačne vrste zločincev.
S. A.
iiiiiiiiniriiirimmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiMiitliiiiiiiiiillimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iimimiliiiiiiiiiiiilliiiilliliiiiiiiiiitiiiiiiiliifiiiiiiiiiiil
NA ROBU GLAVNEGA MESTA
Sredi narave je v gradnji moderno naselje «Pariz dva»
Novi Pariz z marmornatimi terasami in z drevoredi, ki jih obrobljajo zelene trate in cvetje, naglo raste na travnikih in preoranih poljih kakih dvajset minut vožnje od Eiffelovega stolpa. To je «Parlz 2», ki mu daje otipljivo podobo zamisel, naj se mesto premakne v naravo. Namenjen je mlademu rodu,- to bo na evropski celini prvo mesto, katerega prodajalne’ boder imdle klimatične naprave.
Srce družabnega življenja bo «kraj vsega#, francoska inačica ameriške «drug store#, ki obsega restravracijo, okrepčevalnico, plesno dvorano, knjigarno in lekarno.
Gradbena dela naj bi bila o-pravljena v treh letih. Okoli 35 tisoč ljudi bo takrat stanovalo v «Parizu 2», ki je na robu lepega parka okoli zgodovinskega dvorca Versailes in daleč od siceršnjega pariškega dima in hrupa.
Zamisel so izoblikovali mladi francoski arhitekti in poslovni ljudje, pobudo pa je dal Jean L. Šolal, ki je sklenil graditi za Parižane takšna stanovanja, kakršnih si želijo. Claude Balick, 37-letni arhitekt iz te skupine, je pojasnil, naj ljudje dobijo v novem mestu ((najboljše, tisto, kar obstaja v teoriji, v praksi pa ne, in brez česar je bil človek doslej vajen živeti#.
Prvi buldožer je zaoral ledi no že v aprilu. Kak ducat mo dro oblečenih deklet zdaj razka zuje kupcem štiri vzorce stano vanj, delno zgrajenih že v ma ju. Prvi lastniki se bodo vselili prihodnjo pomlad.
Najcenejše stanovanje, ki stane okoli 110.000 frankov, ima dve majhni spalnici, dnevno sobo, ko palnico in najmoderneje oprem Ijeno kuhinjo. Podobno stanova nje v starem Parizu bi stalo dva krat ali celo trikrat več.
V ((Parizu 2» bosta dve pokriti tržnici povezani s prehodi; imeli bosta stošestdeset ((odprtih pro dajaln#. Na primernih krajih bo do razporejene restravracije, ki jih bodo obrobljali parkirni pro stori, plavalni bazeni, teniška igrišča in prostori za konjeniški šport.
Največja razdalja od središča Zemlje
Nič lažjega, bi dejal marsikdo, če bi ga vprašali, ali ve, katera točka na zemeljski površini je najbolj oddaljena od središča Zemlje. To je Cumolungma (Mt Everest), najvišji vrh na svetu. — V resnici pa ni tako. Naš planet je sicer <kfotla, toda ne pravilna, marveč nekoliko splo-ščena na tečajih. To pomeni, da so površinske točke okoli ravnika razmeroma bolj oddaljene od središča Zemlje kakor tiste na tečajih. Ce to upoštevamo, ugotovimo, da je od zemeljskega središča najbolj oddaljen vrh Chim-boraza (6310 m)v Andih.
Mlada gospodična je tako dolgo nadlegovala slavnega skladatelja Liszta, da je naposled privolil In poslušal, kako je zaigrala neko Chopinovo balado. Mojster jo je molče poslušal, nato pa je brez ovinkov povedal svoje mnenje, ki ni bilo posebno ugodno. Gospodični se je nos pobesil in je .rekla:
«Oprostite, toda tako me je naučila Schumannova soproga.»
«Ljubi otrok,» jo je dobrodušno zavrnil Liszt, «kako morete pričakovati, da bo mati šestih otrok znala prav izvajati Chopina!))
KRIŽANKA
Gospodinjskih
pomočnic
primanjkuje
«Kriza gospodinjskih pomočnic# se je naglo razširila iz Združenih držav v Evropo. Najprej so to krizo občutili seveda v Parizu, kjer so tudi med prvimi našli ustrezno rešitev. Poskušali so na razne načine, naposled pa so se odločili za nekakšen servis. Postopek je preprost. Zavrtite telefonsko številko enega od teh servisov in naročite čistilko, natakarico, kuharico ali karkoli že potrebujete. Pogodbo lahko sklenete za več dni ali pa tudi le za nekaj ur. Pariški servisi imajo zdaj okoli štirideset delavk, ki «krožijo» po vsem Parizu in rešujejo družinske težave.
r	2	3	r	5	6	1,	J	7	8	9	10	F*	12
tr~						lj	14 .						
iš“					a	16						17	
is-				a	13					a	20		
2f			a	22						23			
ir			25						26		_		
TT		28					a	23				C	
	1		30					31						32	33*
34	35			1	s	36						37“	
38H				1	39						40		
41			m	a						43			
44~			45					B	46				
l47 —■»—i		48					h	43					
50 Ll_				c		r			 5					
VODORAVNO: 1. kuhinjska posoda, 7. pevec z nizkim glasom, 13. pisatelj tragedij, 14. časnikar, 15. pobočje, obronek, 16. najboljši Jugoslovanski orodni telovadec (Miro), 17. kemični znak za lute-cij, 18. arabski knez, 19. višavje v srednji Aziji, imenovano ((streha sveta#, 20. mariborska tovarna avtomobilov, 21. nedelaven, 22. sovjetski šahovski velemojster (Paul), 23. fino oblečena ženska, 24. okrajšava za mersko enoto «kiloliter», 25. mejna reka med Slovenijo in Hrvatsko, 26. španski šahovski velemojster, 27. Napoleonovo rojstno mesto na Korziki, 29. živinska hrana, 30. čut za dostojnost, 31. slovenski pesnik (Jovan Vesel), 34. parazitska rastlina, ki raste na drevju, 36. eno od imen hrvatskega pisatelja Kovačiča, 37. kemični znak za radon, 38. sprememba, faza, 39. zagon, elan, 40. manjša vojaška edinica, 41. figura pri četvorki, 42. psevdonim sodobnega slovenskega gledališkega kritika Filipa Kumbatoviča, 43. neresnične besede, 44. solmizacijski zlog, 45. slovenski skladatelj (Blaž), 46. tombolski dobitek, 47. slovita pariška univerza, 49. sestavina mnogih beljakovin, 50. krajši melodični odlomek v skladbi, 51. lesena stavba, lesenjača.
NAVPIČNO: 1. ženska, ki strelja, 2. sedež sovjetske vlade v Moskvi, 3. mesto v vzhodni Istri, 4. desni pritok Tise na Madžarskem, 5. nemški spolnik, 6. la-
tinski predlog, 7. moško ime, H. Ober, 9. mlečni izdelek, 10. veznik, 11. debela klobasa, 12. predsednik ZDA v letih 1945-1953 (Har-ry), 14. dolina v Grčiji med Ar-golido in Korintom, 16. ime italijanskega komediografa Goldonija, 19. mlada francoska filmska igralka (Pascale), 20. ime Gogoljevega junaka Buljbe, 22. geometrijsko telo, 23. Jurčičeva povest, 25. milanska operna hiša, 26. hrib nad Reko, 28. glavno mesto Grčije, 29. podzemeljski del rastline, 31. vrsta peciva, 32. del Jedilnega pribora, 33. država v severozahodnem delu ZDA, 34. sodobni slovenski slikar in ilustrator (Nikolaj), 35. zvezdni u-trinek, 36. pred leti umrli slovenski pesnik in dramatik (Pavel), 39. argentinski šahovski velemojster, 40. največje bolgarsko pristanišče v Cmem morju, 42. vrsta množičnega teka, 43. naslovni Junak znane Shakespearove tragedije, 45. pristanišče na Finskem, 46. pod, 48. avtomobilska oznaka Reke, 49. začetek abecede.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. urar, 5. prestop, 12. navje, 14. iredenta, 15. idealizem, 17. Tam, 18. to, 19. Anam, 20. aloa, 21. Asti, 24. tkivo, 27. Aci, 28. trsje, 30. krst, 32. I(van) T(avčar), 33. gaur, 34. Sora, 36. SA, 38. rana, 40. Trsat, 42. Ots, 44. nagon, 46. trup, 48 Batu, 50. Apis, 52. RI, 53. Omar, 54. steklarna, 57. Tarnopol, 59 Alain, 60. Ankaran, 61. Tiro.
Veljaven od 4. do 10. septembra
OVEN (od 21. 3. do f	\	2#- 4-) Skoraj ves
[	J teden boste pod u-
/	godnim vplivom
zvezd in boste dobre volje, kar bo tudi ugodno vplivalo na ljubezenske odnose. Na delu ali v poslovnem življenju vas čakajo nove perspektive. Vsekakor boste zelo podjetni in boste tudi navezali koristne stike.
BIK (od 21. 4. do f	X.	20. 5.) Imeli boste
f	mnogo priložnosti za
(	J	čustvene in roman-
\	J	tične odnose. Oseba
'----' drugega spola vam
bo Kazala razumevanje, toda bodite do nje zaupljivi. Ta teden boste tudi navezali stike z osebami, ki so na važnih položajih in ki vam bodo mnogo pomagale.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ta teden bo položaj planeta ljubezni nevtralen. Kljub temu pa bodo nastali važni dogodki, ki bodo preokrenili vaše čustven > in zasebno življenje. Končno boste lahko uresničili na delu, ali pri poslih, neke načrte, ki bodo docela spremenili ve ) življenje.
RAK (od 21. 6. do 22• 7.) Čustveno živ-ljenje je pod dobrim I	) vplivom, toda potru-
V* 1 1 'J diti se boste morali, da ne postanejo čustveni odnosi nekam preveč vsakdanji in pusti. Teden pa je zelo ugoden za prijateljstva. Na delu, ali v poslovnih odnosih, morate sedaj krepiti svoj položaj.
LEV (od 23. 7. do r	22. 8.) Preživljate si-
| jajno dobo. Venera J vam je zelo naklonjena, zato vas bodo imele osebe drugega spola rade in boste sklenili nova prijateljstva. V poslovnih zadevah ne sprejemajte sklepov na vrat na nos in poslušajte nasvete zaupnih ljudi. Dobili boste pismo.
X X DEVICA (od 23. 8. f f \ do 22.9.) Imate mož-(	J nost, da se seznani-
va*^ A/ te s prikupno osebo, aii da začnete z njo prijeten flirt. Po drugi strani pa morate biti zelo previdni z ljubljeno osebo. V tem razdobju ste namreč razdvojeni in pretiravate v svojih čustvih, ali ste celo ljubosumni.
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) Ta teden boste duševno bolj umirjeni ter boste zato skušali navezati stike z ljudmi, ki vas zanimajo. Vsi prijatelji vam t ’o naklonjeni, glejte, da Jih ne razočarate. Na delu boste imeli lepe uspehe. Prejeli boste ugodno pismo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Vaše čustveno življenje bo ta teden nekoliko zamrlo zaradi nevtralnega vpliva zvezd. Kljub temu so možnosti za medsebojno razumevanje. Zaradi nekih povabil bo vaše družabno življenje zelo pestro. Od lastne volje je odvisno uresničenje nekega načrta.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Nehote se boste zapletli v spor z ljubljeno osebo. To je treba pripisati vašemu malce robatemu ravnanju in hladnemu videzu. Utrdili pa boste svoje dobre odnose z nekimi osebnostmi izven lastnega kroga, ki vam bodo pomagale k napredovanju.
---- KOZOROG (od 22.
f V \ 12- d0 20- !•) Prvi dnevi v tednu so zelo ugodni za ljubezenske odnose. Nepričakovana srečanja vam bodo nudila možnost resne in trajne zveze. Dosegli boste lep uspeh v družbi. Nekdo vam bo tudi predlagal neko kupčijo, ki se bo dobro obnesla. Možr t potovanja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čutili boste potrebo, da odkrijete svoje misli in dušo ljubljeni osebi ter da zaupate svoje tegobe celo ljudem izven vašega običajnega kroga. Povabljeni boste na neki sprejem, na katerem se boste zelo zabavali. Čaka vas potovanje, vendar pazite na svoje zdravje.
>---v RIBI (od 20. 2. do
/jdfkrS 20- 2 * Imeli boste l priliko tesnejših sti-kov z osebo, ki Jo imate radi. Tudi s prijatelji se boste pogosteje srečali. V družabnem življenju in v stikih s prijatelji ne bodite malenkostni, temveč velikodušni. Iz ljubosumja in nevoščljivosti ne nastane nič dobrega.
OUUJ1I1.
X—X	TE
©
PRED 60 LETI V TOLMINU
Velika slovenska narodna slavnost
Sodelovala so številna društva iz vseh krajev . Navdušenje; množice udeležencev in gostoljubnost prirediteljev
Tri tolminska društva so leta 1906 proslavljala pomembne obletnice svojeea delovanja: «Na-rodna čitalnica« je praznovala svojo 45-letnico, «Rokodelsko oralno društvo« 35-letnico, ((Tolminsko prostovoljno gasilsko društvo« pa je otvorilo svoj no-Vl gasilski dom.
Vodstva teh društev so sklenila prirediti skupno veliko proslavo v Tolminu. Odborniki in elani so se že mesece prej lotili Priprav z vsem poletom in prizadevnostjo. Ko so vse skoraj do podrobnosti pripravili, so še z večjim prizadevanjem pričeli 2 reklamo in vabili v takratnih slovenskih dnevnikih in drugih Ustih.
Uspeh ni mogel izostati. Na določeni dan so se v Tolmin vfrjnjale množice ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Raz-
nierno so se gotovo v naj-yedjem številu udeležili tržaški in okoličanski Slovenci, kar 13 društev, sedem od teh polnošte-Vilno, šest pa z zastopstvi. S posebnim vlakom so šli po novi Progi Sv. Andrej-Rocol-Opčine do Sv. Lucije (danes Most na “Oči). Posamezen vozni listek Je stal 3 krone in 60 stot.
Mo Borštani (pet nas je bilo) smo že zgodaj zjutraj odrinili Proti Opčinam. Tam smo poča-?ali na poseben vlak, ki je kmalu nato privozil ves natla-den s tržaškimi in okoličanski-
mi Slovenci.
Med petjem, pogovori in šalami smo kmalu privozili na ^#o-?*JO Sv. Lucije. Tu nas. je že dakala godba, sledil je kratek Prisrčen pozdrav predstavnikov ort* • inskih društev. Nato smo odšli proti Tolminu večinoma Pes, za starejše ljudi pa je bi-10 tudi nekaj vozil na razpolago.
Na zeleni jasi nad Tolminom n «, velikanski napis: Dobro dosii mili gostje. Vrli Tolminci ®° s kamenjem sestavili velike rke in jih pobelili z apnom, /'so pot od postaje do Tolmina Pa so po vseh vaseh in tudi na Posameznih drevesih plapolale tevilne slovenske trobojnice. Ob hodu v Tolmin je stal ogromen slavolok, zgrajen z dvema dsenima stolpoma, v katerih so , . ® stopnice do široke terase, k' je vezala oba stolpa. S terase 'O zale Tolminke, žene in dekle-a v narodnih nošah, ' trosile jmtje na prihajajoče goste. Ves 'ilavolok je bil videti kot impo-antna stavba iz zelenja, cvet-Ja ln malih trobojnic.
Ndprestano in z vseh strani 50 Prihajali novi gostje, pozdrav-
ljeni tudi s streljanjem iz topičev.
Na obširnem tolminskem trgu je množico gostov z vznesenim govorom pozdravil tolminski župan Oskar Gaberščik. Sledila je otvoritev novega gasilskega doma, potem slovesno razvitje modre zastave «Citalnice» in bele zastave ((Rokodelskega bralnega društva«. Prvi je botrovala gospa Marija Primožič, drugi pa gospa Leopolda Gaberščik. Slavnostni govor je nato imel predsednik ((Narodne čitalnice« Andrej Vrtovec.
Naravnost vzorno je bila urejena postrežba tako številnih gostov po vseh javnih lokalih, posebno glede opoldanskega o-beda, cene pa zelo nizke.
Ob 14. uri je pričel pevski in telovadni spored. Ne morem naštevati vseh posameznih zborov, ki so nastopili, ker bi to zavzelo preveč prostora, saj je nastopilo osem moških in osem mešanih zborov. Omenim le nekatere: Veliki mešani zbof iz Tolmina je zapel Bazin-Bendlovo skladbo: «Križac na morju«, pevsko in tamburaško društvo «Kolo» iz Trsta (mešani zbor) je zapel Slavij anskega ((Bolgarska« in «Milice», ((Velesila« iz Skednja (mešani zbor) Bartlovo «Oj planine«, moški zbor «Slava» iz Sv. M .M. Spodnje pa Voghelovo ((Cigani«. Omeniti moram še mešani zbor iz Kanala ob Soči, ki je ob spremljavi godbe iz Prvačine zapel: «Oj ti burja« Mih. Zege. ((Edinost« z dne 13. septembra 1906, piše, da so bili vsi trije tržaški zbori, t.j. ((Kolo«, ((Velesila« in «Slava» ob nastopu zelo prisrčno in burno pozdravljeni s strani občinstva.
Ob zaključku je združeni moški zbor — 250-300 pevcev — iz vseh društev mogočno zapel Naj-drihovo ((Jadransko morje«. Vodil je najstarejši pevovodja Mihael Zega. Nato so nastopili s prostimi vajami in na orodju telovadci Sokoli iz Solkana, Idrije in Gorice. O mraku se je začel slavnostni sprevod po Tolminu z godbo in plamenicami. Potem je goriški pirotehnik Makuc proizvajal prekrasne umetne ognje. Višek navdušenja in vzklikanja pa je nastal ko se je v veliki višini razpočila raketa, iz katere se je razvila velikanska trobojnica, ki se je nato nad Tolminom razsula v milijone žarečih iskric. Sledil je ples na treh velikih plesiščih do ranih jutranjih ur.
■Razen' društev, ki šo' nastopila v <*poredu, je prijavilo svojo u-d«!ežbo še 34 drugih društev, in sicer polnoštevilno 22, po zastopstvu pa 12.
Omenil sem že točno in ceneno postrežbo v javnih lokalih; vse priznanje pa so zaslužili tudi vsi domačini, ki so z vsem vljudno gostom na roko, zlasti pa za prenočišča.
Obširni članki in poročila o tem so bili objavljeni v ((Edinosti« L, 2., 4., 6., 8., 11., 12., 13., 14. in 16. septebmra 1906. Pisec teh sicer nepopolnih in zelo skrajšanih beležk ter spominov želi ob tej priliki srčno pozdraviti vse še žive udeležence tolminskega slavja!
MILOŠ MARC
® Vinogradniki! vso nosodo za tr. K^tev in kletarstvo dobite po zmer-J,1" cenah pri Kmetijski zadrugi v rstu (poslovalnira v Ul. Flavia 62).
resolucijo občinskega sveta s pozivom sindikatom ln industrljcem, naj se sporazumejo za prekinitev stavke. Industrijcem namreč ni bil všeč odstavek resolucije, ki pravi, da si občinska uprava pridržuje pravico do pregleda dosedanje oblike izdajanja koncesij, če bi stavka še trajala. Občinski svet je odgovoril industrijcem, da potrjujejo svojo resolucijo, ter je pripomnil, da ima polno pravico pregledati obliko izdajanja koncesij, kadar to zahtevajo gospodarske koristi občine in njenega prebivalstva. Občinski odbor je svetovalcem sporočil, da je poslal pristojnim oblastem pismo, v katerem izraža zaskrbljenost za bodočnost turističnega predela občine, če bo izveden načrt, po katerem bi se avtocesta Trst-Videm pričela izven turističnega področja. Občinski svet je nato z večino glasov odobril predlog o zvišanju tarif za smetarsko službo, na koncu pa je sklenil, da se tudi letos odpre slovenski otroški vrtec v Ses-ljanu, ter je odobril razna dela na šolskih poslopjih za skupno vrednost 3 mil. lir
Kako prijetno je odjeknilo...
Primorski dnevnik je v nedeljski številki objavil, da je re-pentabrska občina sklenila pomagati domačim kamnarjem, ki jih je stavka gmotno prizadela. Kot znano, je ta občina majhna in finančno na šibkih nogah. Prav radi tega je njen sklep pri domačih občanih toliko bolj prijetno odjeknil. Pa tudi v soseščini in še dlje smo zabeležili takšno razlago: Ne gre toliko za gospodarski učinek ampak za solidarnost, razumevanje in dobro voljo, ki jih kaže ta sklep. To pomeni, da občinski svetovalci razumejo naš položaj in smatrajo našo borbo pošteno in pravično stvar. Vsi smo iz razreda delovnih ljudi, zlasti še delavci in kmetje, in vsi smo v tej ali oni obliki v jarmu izkoriščanih, če bomo drug drugega vzajemno podpirali, bo naša borba za izboljšanje socialnega položaja delovnih ljudi lažja in bolj uspešna.
Ta sklep naj bo drugim občinam za zgled.
Obvestilo KZ in ZMP davkoplačevalcem
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane, da zapade 20. t. m. rok za prijavo sprememb pri dohodkih in pri sestavi družine, kar vpliva pri določanju obdavčljive osnove za družinski davek.
Zato naj družinski poglavarji, v družinah katerih so nastale kake spremembe, ko se je na primer sin ali hči poročila, ali so se dohodki zmanjšali, ker je šel na primer sin k vojakom, je kdo ostal brezposeln in v podobnih primerih, to prijavijo na občinskih davčnih uradih, kjer dobijo potrebne obrazce.
Se zlasti je primemo, da to storijo davkoplačevalci, ki so jim za prejšnja leta odmerili previsok občinski davek, pa so zato že vložili priziv, katerega odločitev je še v teku. V nasprotnem primeru bi jim teh sprememb ne upoštevali pri odločitvi davčne osnove za leto 1966 in bi bili prisiljeni zopet vlagati nove prizive.
Za vsa pojasnila in za izpolnjevanje prijavnic je tajništvo članom na razpolago v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
TAJNIŠTVI ZK in ZMP
........................................lin.................................iiiimiiiminiiiiiliiuuiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tudi letos na izletu po Sloveniji in na vinski razstavi v Ljubljani
Razstava strojev za vinogradništvo In kletarstvo na vinskem sejmu
v Ljubljani
AREZZO
IZ NABRE2INSKE OBČINE
Izredna seja občinskega sveta
V torek je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta, ki je med drugim razpravljal o pismu, ki so mu ga poslali industijcl, kateri imajo v najemu občinske kamnolome, ln sicer v zvezi z
Tudi letos so Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga priredile že tradicionalni izlet ob priliki mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani.
V	soboto, 27. avgusta, zjutraj sta odpelja',» dva avtobusa ob izredno lepem vremenu, izletnike najprej v Ljubljano, kjer je bil krajši postanek, ki so ga izletniki izkoristili za malico.
V	Ptuj smo prispeli ob pravem času in ko r.am Je osebje hotela «Poetovio» ponudilo v dobrodošlico kozarček slivovke in nam nakazalo sobe, smo se odpravili v veliko jedilnico Grajske restavracije, kjer so nam postregli z odličnim in izdatnim kosilom. Kmalu nato Je bil v programu obisk gradu in grajskega muzeja. Vsi smo občudovali primerke neprecenljive vrednosti, ki so tu hranjeni: pohištvo, stenske zavese, lestence, slike, srednjeveško orožje in opremo, keramiko, beneška ogledala, pa staro orodje in toliko
Rudi Martelanc
Kot mnogo tržaških Slovencev, je tudi pok. Rudi moral okusiti fašistično preganjanje in tako je moral tudi on v sloviti «battaglione speciale*. Po zlomu fašizma se je v Rimu z nekaj tovariši postavil po robu nemškim vojakom, ki pa so bili v premoči ter so jih ujeli. A Rudi jim je pobegnil. Tako se je lahko vrnil v domače mesto. V Barkovljah se je kmalu zatem pridružil OF, kjer je bil zelo aktiven. Nemci so ga nekaj dni pred koncem vojne zaprli v vojašnici pri Sv. Ivanu, ker so sumili, da sodeluje v NOB. Vendar pa se mu je tudi to pot posrečilo zbežati iz vojašnice.
Po vojni je bil kuhar v menzi PNOO v Ul. Carducci zatem pa v menzi pristaniških delavcev.
Zapušča hčerko Milevo, ki je lani končala slovensko učiteljišče.
Delovni tovariši, kot tudi vsi, ki so pokojnega Rudija poznali, so ga cenili in ga imeli radi, ker je bil zaveden in značajen delavec.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
V torek smo pokopali v Barkovljah komaj 49-letnega Rudija Martelanca. Zavratna bolezen nam ga je iztrgala, ko je bil še ves poln življenja in načrtov. Vse življenje je bil v vrstah tistih, ki so se bojevali za pravice delovnega človeka vobče in
občudovanja vrednih stvari, da nam je bilo žal, da nismo mogli muzeju posvetiti toliko časa, kolikor bi zaslužil.
Pozno popoldne smo si pod strokovnim vodstvom ogledali mlekarno, ki deluje v okviru ptujskega kombinata in ki poleg masla proizvaja še plastično maso, surovino za izdelovanje gumbov. Potem pa še obisk velike vinske kleti, kjer hranijo tudi vina stara 50 let in pokušnja odličnih štajerskih vin.
Tu se je seveda v zahvalo našim prijaznim gostiteljem oglasil naš improvizirani »pevski zbor«, kateremu so se pridružili še domačini. Tako smo v veselem razpoloženju odšli v hotel «Poe-tovio* na večerjo, po njej pa so si nekater želeli plesa, drugim pa pevska žilica kar ni dala miru in so do poznegr. še odmevali zvoki naših narodnih pesmi.
V nedeljo zjutrai smo takoj po malici obiskali živinorejsko farmo kombinata, kjer gojijo plemenske mlekarice arjgleške pasme JERSEY, ki poleg odlične mlečnosti dajejo mleko z dvakratno stopnjo maščobe v primerjavi z našimi.
Potem še ogled vinogradov kombinata, kjer nam je strokovnjak obrazložil značilnosti njihove trtoreje in odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih postavljali naši vinogradniki.
Obiskali smo tudi privatnega kmeta, pokusili njegova odlična vina, nekateri smo pa še dolžni hvaležnosti gostoljubni gospodinji, ki nam je razkazala izredno lepo stanovanje, kjer smo občudovali že pravo zbirko starinskega pohištva in opreme, med drueim celo več kot štiristo let staro dragoceno skrinjo.
Sedaj se ie na že mudilo na kosilo v Grajsko restavracijo, ker nas je še čakala dolga pot
cem izleta za njihovo vzorno vedenje in za razumevanje, ki so ga nam izkazali, da smo se lahko točno držali programa izleta. Le tako lahko Meti s toliko ljudmi tako daleč in s tako polnim programom iepo uspejo. Zato gre vsem našim ljudem priznanje in zahvala.
LUCIJAN VOLK
Nezaželeni izletniki
žepek, korčki (ciklami) in drugo svetje, drnjule, ob klancih grozdje, fige... vse pride nekaterim tržaškim izletnikom prav. Naši ljudje mislijo razumno in uvidevno češ: Bolje, da poberejo, kot da bi šlo brez haska v nič. A naj nam s tem ne delajo škode! Za to se ta vrsta «izletnikov» prav nič ne zmeni. Med njimi je večina tako *nevednih>, da zavozijo na prikladno ravnico s izgovorom, da niso vedeli, da je to privatna lastnina, ker ni nikjer table. Drugim pa niti tabla ni dovolj, češ da so jo prezrli, To pomeni imeti samega sebe za vzvišetio bitje, ki lahko ima našega že skrajno potrpežljivega in uvidevnega človeka za tepca.
Voda teče...
Ob tej javni pipi si voznik privošči čiščenje zamazanega av ta, tam je pipa večkrat odprta in voda teče na pretek. Kdo se zmeni za to, če pa ni vodovod od koristnikov in je voda za stonj. Kulturen občan razsoja tudi v primerih manjšega po mena tako, da niso njegovi o-sebni interesi nasprotni občim interesom, če na svoje precenjujemo, a skupno stvar podcenjujemo. je nekaj narobe. Je namreč nerazumljivo, da ne pomislijo, da jim javna pipa pri-
na vinski sejem v Ljubljani, | hrani mesečno neka1 stotakov, kamor smo prispeli malo pred	-	■
18. uro. Tu smo se porazgubili po živem sejemskem vrvenju, si ogledali razstavo, pokusili vina, se malo okrepčali, izmenjavali vtise z našimi izletniki, ki so prišli samo na sejem in so se pripravljali na odhod.
Vsi izletniki so se ob slovesu zahvalili organizatorjem za res lep izlet. Prireditelji se pa moramo zahvaliti vsem udeležen-
čeprav je voda cenena tekočina in so današnji stotaki lažji od starih.
Če torej uživajo ugodnost, da jim javni vodovod nadomešča hišnega (ki stane nekaj tisočakov), naj s to vodo štedijo in poskrbe, ia se ne bo *svet» spotikat nad nesnago ob javni pipi. Tudi v tem bi bila ob strani občin potrebna vsako toliko kontrola.
tržaških Slovencev še posebej.
JtJltl) KOROUKOV	69
V
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Krvnik mu je vrgel zanko okrog vratu.
Bila je 10 ura in 36 minut dopoldne po tokijskem času. Y Moskvi je oilo šest ur manj. Po ulicah sovjetske prestolne so korakale enote Rdeče armade Topovi ln tanki so se Pomikali proti Rdečemu trgu, da bi se udeležili oktobrske Parade.
Bližala se Je zmaga oboroženih sil Sovjetske zveze nad bernškim fašizmom, zmage sovjetske armade, v vrstah kate re je bil tudi komunist-obveščevalec Richard Sorge...
Bilo je 7 novembra 1944. leta.
* * *
Tisto, na kar so opozarjali, proti čemur so se borili s svojim življenjem in smrtjo japonski patricti, se je vendar pripetilo : Japonska je vstopila v vojno.
Ko je rušilni potres leta 1923 uničil Tokio, je bilo ubitih sto tisoč ljudi. Vojna pa je prebivalcem Tokia prinesla mnogo bujše nesreče. Mesto, porušeno od ameriških bomb, je ležalo v ruševinah...
Od takrat je minilo več kot dvajset let. S požrtvovalnostjo Vsega ljudstva so iz ruševin zgradili japonsko prestolnico. Vendar pa ljudje dlje pomnijo tragedije kot pa mesta, v njihovem spominu so še vedno žive strahote Hirošime in Naga Saki,1a ter tragedije drugih japonskih mest in naselij, čeprav v teh mestih ni več videt) sledov vojne in rušenja In zdaj, ko v japonska pristanišča prihajajo «zmaji« - ameriške atomske podmornice, ljudle složno prihajajo na obalo, odločno demonstrirajo, ker hočejo odgnati vojno proč od meja Japonske.
V	povojni japonski ustavi je zapisan člen, ki prepoveduje ustanovitev armade, oborožitev in militarizem — vse tisto, proti čemer so se bili borili Osaki, Mijagi, Kavai, Jasuda in vsi ostali, ki so bili v mednarodni protivojni skupini na čelu z Richardom Sorgejem. V skupini «Ramzaj» so se zbrali predstavniki devetih narodnosti: Japonci, Rusi, Nemci, Korejci, Kitajci, Angleži, Američani, Jugoslovani in Danci. Bili so privrženci različnih prepričanj, toda enako so sovražili fašizem in vojno.
V	začetku 1965. leta se mi je ponudila priložnost, da sem obiskal Japonsko in obhodil kraje minulih dogodkov. Nekega temačnega, januarskega jutra sem skupaj s književnikom Ki-muro odšel v tokijsko predmestje Mitaka, da bi se srečal s Isli Hanako. Razburjalo me je bližnje srečanje s to žensko. O njej sem veliko vedel: vse svoje življenje je posvetila spominu Richarda Sorgeja, ki ga je globoko ljubila in mu ostala za vedno zvesta.
Od univerze Vaseda smo se vozili skozi labirint tokijskih uličic in nisem se mogel načuditi, kako se ljudem brez na-slova posreči v mestu-mravljišču najti človeka, ki ga iščejo. V Tokiu skoraj ni imen ulic, označene so samo četrti. Najzanesljiveje je obrniti se glede obvestila na poštarja ali lastnika vinske kleti. Z vami bo poslal kakega dečka, ki dobro pozna vse. ki živijo v tej četrti.
Nekajkrat smo se zaustavili, da bi vprašali za pot in po privenčastih uličicah prišli v četrt, kjer ni bilo več kamnitih cestišč, temveč so deske vržene čez sredo ulice, zakrivale blato in nadomeščale kamenje.
Začelo se je mračiti, ko smo odšli peš, potem ko smo pustili avtomobil poleg nizke betonske ograde, po ulici z lahkotnimi, enonadstropnimi hišicami. Skozi tesen prehod med zidom in bambusovo ogrado, skakaje s kamna na kamen, da bi ne zagazili v blato, smo vstopili v miniaturen vrtiček z oguljeno palmo na sredini, z bambusovim grmom v nekem kotu in praznimi, lanskimi lehami.
Poleg vrtiča sta bili dve hišlci-igrački. Odprla nam je nevlsoka ženska v plavem žemperju čez kimono. V ostareli ženi sem vendar prepoznal Isli Hanako po njenih starih fotografijah. Isii trne, okrogel obraz, široke, odprte oči in podaljšane, dolge obrvi, na čelo pa so ji padale osiveli kodri. V izrazu njenega obraza se je še do danes ohranilo nekaj naivnega, otroškega.
Tsii san je pohitela, takoj je prižgala petrolejski hibači — majhno peč za ogrevanje stanovanja, Isii smo sporočili, da
bomo prišli. Kimura ji je poslal brzojavko in odgovorila Je: pridite.
Vso pot sem bil razburjen v pričakovanju skorajšnjega srečanja. Toda tukaj je bilo tako čudno prozaično: modri žemper, vržen čez ramena, pa sezuvanje čevljev na cesti in petrolejska peč, ki se je kadila...
Isii nas je popeljala v sobico-verando, čisto majčkeno, z evropskim pohištvom in majhno mizico ter dvema naslanjačema. Poleg zidu je bila polica z dvema glavama Richarda Sorgeja. Moj prijatelj Kimura-san, ki je bil nekoč prvi napisal knjigo o Richardu Sorgeju, mi Je pripovedoval zgodbo obeh dopisnih kipov. Ko je Isii napisala spomine na Sorgeja, so ji prijatelji pomagali, da jih je objavila. Toda založnik je bil izgubil edino Richardovo fotografijo. Isii je bila žalostna tako, da je jokala, pa je direktor založbe poklical kiparja, ki naj bi izdelal Sorgejev portret. Vendar pa njegovo delo ni bilo všeč Isii Hanako, ni občutila v njem notranje podobnosti, ni bila videla v njem markatnega izraza Sorgejevega obraza.
Nekoč se Je tudi Isii sama ukvarjala s kiparstvom, učil jo je bil brat slikar in pokazala je določene sposobnosti. In zdaj se je Isii skupaj s kiparjem lotila izdelave Sorgejevega portreta. In zato je Isii imela zdaj dve skulpturi ljubljenega človeka.
V tej sobici, kjer so svetlovišnjevi zastori zastirali steklene zidove-pregrade in kjer so bila tla zleščena do blestečežoltega sijaja, je bilo vse posvečeno spominu na Sorgeja. Na zidu je visela njegova znana fotografija, na kateri Je bil v čolnu s fotografskim aparatom v roki. Tu je bila tudi druga fotografija — Richard spredaj, med drevjem, s šalom, vrženim čez ramena, ves vesel in ogromen v primerjavi z Japonci, ki so stali okrog njega.
Z Isii-san sem se pogovarjal s pomočjo Kimura-sana. Rad bi ji izrazil globoko spoštovanje za vse tisto, ker je požrtvovalno ves ta čas hranila spomin na znamenitega človeka — na Richarda Sorgeja.
že v Moskvi sem sklenil, da bom tej ženski prinesel kak spominek. V trgovini «Berjozka» sem izbral jantarjev medaljon — simbol dolgoletnega prijateljstva med ljudmi. Trgovina je v Ulici Gorkega, prav v tisti hiši, v kateri je bil nekoč živel Richard Sorge. To sem povedal Isii, v njenih očeh pa je zasijala hvaležnost.
(Nadaljevanje sledi)
(Nadaljevanje s 3. strani) zrastlo z vsako pevko posebej in z vsemi skupaj. Francoski zbor iz Lyona se je odlikoval po sicer nekoliko hladnem, toda vzorno intelektualnem petju, Motetten-chor iz Muenchna po izredni dinamiki in glasovni čistoči, moški zbor iz Achena po stilni lepoti,* ameriški zbor madrigalistov iz Vienne v Virginiji po modernem slogu itd. Univerzitetni zbor ((Slobodan Princip-Seljo« iz Sarajeva je v mnogočem sličil na oxford-ski zbor, predvsem pa po svojem mladeniški sestavi in po modernem vokalnem interpretiranju. Morda je za njim zaostajal po pevski kulturi posameznikov in po neznatno manjši vpetosti, Je pa imel zato prednost v dinamiki in zlasti pri izvajanju folklornih pesmi v pristnejšem izrazu in lepši glasovni barvitosti. Zbor iz Sarajeva je tako v celoti potrdil sloves, ki ga jugoslovanski zbori uživajo v Arezzu zaradi velikih uspehov v prejšnjih letih. Vendar imam vtis, da bi jugoslovanska zborovska kulturo morala biti v Arezzu močneje zastopana kot z enim samim zborom. Ce so lahko Ce-hoslovaki nastopili v vseh kategorijah (razen v gregorijski) bi lahko tudi Jugoslovani. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, zakaj je odpovedal svojo že najavljeno udeležbo akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane? Morda je imel za to objektivne in višje razloge in je odpoved v tem primeru opravičljiva. Ce pa takih razlogov ni bilo, potem Je njegova odsotnost vredna obsodbe. Menim namreč, da je polifonsko tekmovanje v Arezzu zelo resna In preveč ugledna mednarodna manifestacija, da bi si kdor koli mogel s svojo odsotnostjo varovati svoj ugled.
V naslednjo skupino bi lahko uvrstil preostale inozemske zbore in nekatere italijanske, vendar s to razliko, da so tudi slabši inozemski zbori po kvaliteti prekašali večino domačih zborov, med katerimi so — po moji skromni sodbi — predstavljali častno izjemo ravno zbori iz naše dežele.
Nekateri inozemski zbori, kot na primer moški zbor Akademije za petje iz Brna, zbor Schola Cantorum st. Foillan iz Achena, budimpeštanski zbor Aleksander Vandor, nizozemski ženski zbor iz Haaga, španski zbori in grški iz Larisse, gojijo še tradicionalni zborovski Izraz, pri čemer dosegajo nekateri, zlasti zbor Akademije za petje iz Brna, dovršeno ubranost in glasovno sočnost, a zaostajajo po dinamiki in frazeologiji kar je delno treba pripisati tudj njjhovi neenakomerni starostni sestavi. V mnogočem so me nekateri med njimi spominjali na naše -najboljše slovenske zbore iz predvojnih in še prvih povojnih let. španski zbori me nikakor niso prepričali in še manj grški, pri katerih Je bilo glasovno napenjanje preveč očitno. Se manj, oziroma najmanj, med vsemi inozemskimi zbori pa je pokazal zbor dunajskih železničarjev, ki je očitno imel predobro mnenje o samem seb1 da se je prijavil za to tekmovanje.
Ce naj v to drugo kvalitetno skupino zborov vključim tudi nekatere italijanske, potem je to le zato, ker je v tej skupini primerjava med enimi in drugimi le nekoliko lažja, pa čeprav še vedno ne najbolj primerna. Italijanski zbori so namreč z redkimi izjemami peli povsem diletantsko in — kar Je zlasti zanimivo — zaostajali so predvsem v čisti polifoniji, kjer prihaja pevska kultura pevcev in zborovodij najbolj do izraza. Način njihovega petja, slog, interpretacija, lntoniranje, dinamika, vse Je nedognano, ali bolje, vse je na ravni prizadevnega amaterstva, pri katerem navdušenje često presega meje sposobnosti. Vse to so med samim tekmovanjem ugotavljali vsi, od ljubiteljev do izvedencev in sama žirija, ki je pripustila v finalna tekmovanja le po nekaj zborov in še te — kot je pisal krajevni list «La Na-zione« na svoji aretinski strani — po nek^m kompromisu. V tisku so se pojavljale tudi ugotovitve o pomanjkanju študijskih zborov v Italiji, ki naj bi stremeli k višji interpretativni ravni zborovskega petja, o pomanjkljivi pripravljenosH zborovodij, o potrebi pevskega vzgajanja na višji pedagoški ravni v šolah vseh stopenj, po nujnosti vsedržavnega zasedanja o polifoniji itd. Skratka, pozitivnih reakcij na relativni neuspeh italijanskega zborovskega petja na tem tekmovanju ni manjkalo in že samo v tem je nakazana pot za temeljito preusmeritev italijanske zborovske kulture. Sicer pa je po drugi strani tudi res, da na tem tekmovanju nismo videli niti enega zbora iz velikih mest, temveč le
zbore iz manjših središč, torej izrazito amaterske zbore, ki se nedvomno borijo z velikimi težavami, česar ne bi mogli z mirno vestjo trditi za mnoge zbore iz inozemstva, vsaj zato ne, ker so mnogi med njimi zbori stalnih šolskih ali akademskih, čeprav ne profesionalni’’ teles.
♦♦♦♦
Oba zbora iz Trsta in zbor CRDA iz Tržiča so na tekmovanju zastopali našo deželo, oziroma njen italijanski in slovenski etnični del. Čeprav je formalno priznanje dosegel le zbor «Ermes Grion« iz Tržiča (3. mesto v II. kat. za moške zbore), so vsi trije upravičili svoj nastop v Arezzu. Zbor ((Antonio Illersberg«, ki ga vodi Lucio Gagliardi, je nastopil v II. in v četrti kategoriji. Zlasti v II. kategoriji Je bilo njegovo izvajanje tako lepo in izdelano, intonančno precizno in glasovno ubrano, da me je njegova uvrstitev na sedmo mesto med osmimi zbori močno presenetila, kakor me je zadnji dan tekmovanja presenetila njegova izločitev že v kvalifikacijah, posebno še, ker so s« v tej kategoriji uvrstili v finale kar trije italijanski zbori, ki tržaškega niso dosegali.
Zbor «Ermes Grion« iz Tržiča, ki ga vodi Aldo Policardi, je — kot že rečeno — v II. kategoriji prišel dokaj presenetljivo na III. mesto, v IV. kategoriji pa je bil izločen. Imel sem vtis, da Je pri folklornih pesmih ta zbor nekoliko pretiraval v ljudskosti interpretiranja in da tudi glasovno ni bil dovolj izenačen in ubran.
Kako je bilo z našim »Gallusom« sem že precej pisal. Izločit-ve v I. kategoriji polifonskih izvedb ni zaslužil, ker je — po splošni sodbi — pel bolje in lepše od vseh treh italijanskih zborov, ki so bili uvrščeni v finale. V potrditev te trditve lahko omenim dejstvo, da so se v dvorani prisotni izvedenci, dirigenti, skladatelji in zborovski pevovodje (katerih imen nočem navajati) prijemali za glavo, ko so zvedeli za finaliste. Manjši uspeh v IV. kategoriji folklornih pesmi je bil samo psihološka posledica nepričakovane izločitve v I. kategoriji.
Toda tekmovanje je sedaj za nami in razburkane vode prvih komentarjev so se polegle Naš zbor «Jacobus Gallus« je odšel v Arezzo — kot mi je v razgovoru še pred odhodom dejal pevovodja Vrabec — z edinim upanjem, da se uvrsti nekam na sredino. Ce upoštevamo, da je v obeh kategorijah, v katerih je tekmoval, nastopilo po 25 zborov, je zbor svoj smoter po najbolj objektivni sodbi (čeprav žal samo neuradni) vsekakor dosegel. To, da ni dobil formalnega zadoščenja z uvrstitvijo v finale v polifonski skupini, je lahko predmet našega ugibanja o .merilih, po katerih se je ravnala strokovno brez vsakega dvoma visoko ugledna žirija priznanih strokovnjakov, nikakor pa ne more in tudi ne bi smel biti razlog za malodušnost in zagrenjenost. Nasprotno, prav bi bilo, da bi iz te izkušnje povzeli nekatera potrebna napotila in jih tudi začeli v praksi uveljavljati. Kako, to Je stvar zb o-rove iskrene samokritičnosti in ker sem se o njej v razgovorih med skupnim vračanjem v Trst tudi prepričal, ne moram dvomiti o veliki koristnosti ((Gallusovega« nastopa v tako imenitni mednarodni areni, kakršno predstavlja Arezzo z vso svojo kulturno tradicijo, z vso svojo spomeniško monumentalnostjo, predvsem pa s svojo sedanjo vlogo vztrajnega nadaljevalca polifonske umetnosti v duhu velikega Are-tinca Guida d’Arezzo in v duhu plemenite ideje prijateljstva in bratstva med narodi.
Leto nje tekme	v '••ezzu
je pokazalo, da so nekatere njegove formule morda odigrale svojo vlogo in da bi bile potrebne nove, ki bi uči^kovim'« zavarovale kvaliteto celotne prireditve. O tem je pisal tudi krajevni tisk, ki je m: d drugim omenjal nekakšno predselekcijo posameznih zborov (pri čemer je očitno mislil na domače). Tako bi lahko odpadli nekateri zbori, ki po svojih sposobnostih ne sodijo na tako tekmovanje in izbor bi se zožil na manjše število kvalitetnejših udeležencev, kar bi olajšalo nelahko delo žiriji in organizatorjem, marsikateri zbor pa vzbudilo k temelitejši pripravi. Morda bi se dalo uvesti tudi različne kvalitet e kategorije, da bi tudi manj kakovostni zbori prišli do veljave, kar bi imelo določen spodbudni pomen.
Ni dvoma, da bodo prireditelji o tem razmišljali in smeteli sklepe. ki bodo rezultat skrbne proučitve mnogih sugestij, ki prihajajo iz raznih strani z edinim namenom, da bi se ti elitna manifestacija v Arezzu še povzpel« v svojih kulturnih stremljenjih.
KMETJE; VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRSI, Ul. Milano 18 - Telef. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah navadne tn hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače brente, škafe, hrastove sode ter vse potrebno /a trgatev
Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo Julijsko krajino svetovna znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGRIA»
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,4, najnižja 18,4, ob 19. url 23,5, vlaga 72 odst., zračni tlak 1017,2 stalen, nebo 8/10 pooblačeno, veter 5 km severnozahodnl, morje skoro mirno, temperatura morja 23 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 4. septembra Ida
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19 39. Dolžina dneva 13.11. Luna vzide ob 21.32 in zatone ob 10.41. Jutri, PONEDELJEK, 5. septembra Lovrenc
PO SKLEPU PARITET1ČNEGA ODBORA OBEH STRANK
Izjava pokrajinskih tajnikov PSI in PSDI glede skupnega nastopa na upravnih volitvah
Kljub sporazumu «obstajajo še razlike v oceni in različnih pogledih na krajevni politični polozaj» ■ Sestanek deželnega odbora PSI
Pokrajinski tajnik PSI Pittoni in pokrajinski tajnik PSDI Pieran-drei sta dala včeraj za časopis «A-vanti» izjavo o sklepu paritetične-ga odbora obeh strank, da se predstavijo na prihodnjih upravnih volitvah v Trstu s skupno volilno listo.
Pittoni je izjavil, da sklep pari-tetičnega odbora PSI in PSDI, da se predložita kandidatni listi socialistične enotnosti na prihodnjih volitvah za obnovitev tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta, izhaja predvsem iz realistične ocene vsedržavnega političnega položaja, ker gre sedaj h koncu razvoj socialistične združitve.
Ta razvoj se bo zaključil prav v času, ko bodo v Trstu upravne volitve. Ta važna odločitev je bila omogočena tudi zaradi odločne e-notne volje predstavnikov obeh strank, zaradi jasnosti in prisrčnosti, s katerima so bila obravnavana razna vprašanja, zaradi enotnih pogledov na politični in gospodarski, položaj naše pokrajine, zaradi sporazuma o osnovnih točkah upravnih programov ter zaradi dogovora, da se pri sestavljanju kandidatnih Ust obdrži sedanje ravnovesje sil.
S tem bo postopek združitve dveh sociaUstičnih strank napravil korak naprej tudi v Trstu, kjer so razna vprašanja zelo zapletena in kjer se pojavlja še večja potreba po politični, demokratični in socialistični sili, ki se bo odločno spopadla s temi vprašanji v korist delavskega razreda. To pa še ne pomeni, da so bila vsa vprašanja ki so povezana z združitvijo, rešena, in da so bile premostene razlike v oceni in različnih pogledih na krajevni politični položaj.
Toda duh enotnosti, ki je navdihoval prve sestanke paritetnega od-bora, je najboljše jamstvo, da bodo socialisti obeh strank prišli na volitve, potem ko so premostili vsako težavo in da bodo zato sposobni predstaviti prebivalstvu stranko, ki je že trdno združena in pripravljena, da postane odločujoča sila v tržaškem političnem življenju.
Pierandrei pa je dejal, da predložitev kandidatnih list sociaUstične enotnosti na tržaških upravnih volitvah predstavlja logični zaključek skupne poUtike, ki jo obe stranki izvajata v krajevnih ustanovah. Socialistična združitev se dejansko že izvaja v okviru občinskega odbora in občinskega sveta, v Delavskih zadrugah in v drugih upravah v pokrajini. Cilj obeh strank je, da se okrepi poUtika levega centra, da se bo učinkovito postavila proti združenim skrajnim silam, ki hočejo preprečiti, da bi dobila mesto in pokrajina učinkoviti in demokratični upravi.
Končno se s socialistično združitvijo daje tržaškemu delavskemu razredu krepkejši organ, ki bo lahko uveljavil njegove pravice na krajevni, deželni in vsedržavni ravni.
* * *
Včeraj popoldne se je v Trstu sestal pod predsedstvom posl. Larisa Fortune deželni odbor PSI. Prisotni so bili podpredsednik deželnega odbora Giacometti, odbornik t)al Mas in deželni svetovalci.
Deželni odbor je pregledal dose-danjo zakonodajno dejavnost dežele na osnovi poročil podpredsednika Giacometti ja in načelnika skupine Enza Mora. Obe poročili šta bili odobreni. Nato je deželni odbor proučil programe IHI za preureditev državne ladjedelske industrije in negativne posledice, ki bi jih njihova realizacija predstavljala za gospodarski potencial in za zaposlitev delavstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Deželni odbor PSI je odobril mnenje, ki ga je o zaključkih »komisije Caron« izrekel stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje in je sklenil podpreti to mnenje pri vsedržavnem vodstvu stranke in pri socialističnem zastopstvu v vladi. Na obeb teh forumih bo treba dati poseben poudarek nujnosti okrepitve državne industrije v Furlaniji-Julijski krajini, zlasti pa ladjedelniški aktivnosti, potrebnim cestnim povezavam, zlasti avto cesti Videm-Tr-biž in zgraditvi protosinhrotrona pri Doberdobu. Deželni odbor PSI je ocenil tudi politični položaj v posameznih federacijah, upoštevajoč bližnje volilne obveznosti in je izrekel svoje zadovolstvo nad sklepom paritetičnega odbora PSI in PSDI v Trstu o predstavitvi skupnih list na bližnjih občinskih in pokrajinskih volitvah.
Študijski dnevi katoliških izobražencev
((Krščanska demokracija pričakuje, da katoliški Slovenci pristopijo v njeno stranko; to je sedaj nemogoče,« je izjavil dr. Poštovan, tajnik Slovenske katoliške skupnosti v Trstu v svojem poročilu na »Studijskih dnevih slovenskih izobražencev v zamejstvu,« ki jih Je priredila SKS v Dragi.
Dr. Poštovan je v daljšem poročilu obravnaval vprašanja Slovencev v zamejstvu, predvsem v luči politdčne pripadnosti slovenskega prebivalstva, zlasti na Tržaškem. Dejal je, da so se marksistično u-smierjeni Slovenci vključili v KPI in PSI in da so morda zaradi tega katoličani ostali sami kot slovenska politična organizacija. Nujnost in upravičenost obstoja političnih organizacij slovenske manjšine v Italiji je dr. Poštovan utemeljil z dejstvom, da imajo pri nas oblast politične stranke. ((Zato bodo Slovenci najboljše zajamčili svoje pravice, če bodo imeli lastno politično organizacijo in lastno zastopstvo,« je dejal dr. Poštovan. Priznati pa je moral, da je največ Slovencev organiziranih v marksističnih strankah, kar naj bi po njegovem mnenju omogočilo «hitrejšo asimilacijo«. Pozabil pa Je povedati, da so bili prav marksistični Slovenci v ietih, ko Je fašizem in nacizem hotel iztrebiti ves slovenski narod, pobudniki in v prvih vrstah borbe za ohra
nitev narodne samobitnosti.
Glede Krščanske demokracije pa Je ugotovil, da je ta stranka «za nas« posebno poglavje. Dejal je, da nekateri demokristjanski voditelji zagovarjajo zaščito slovenske narodne manjšine, kar da je lep napredek. Hkrati pa je ugotovil, da večina v Krščanski demokra-ciji pričakuje tiho asimilacijo Slovencev.
Zasedanje Je otvoril prof. Peterlin, ki je dal besedo prof. Kacinu, predsedniku Demokratske zveze v Gorici, ki je govoril predvsem o zgodovinskem razvoju slovenskega naroda od prvih vdorov Slovencev v naše kraje. Za njim je dr. Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, govoril o temi: ((Slovenci na Koroškem«. Med drugim je ugotovil, da je k izboljšanju odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo pripomogla mnogo tudi manjšina, ter izjavil, da se koroški Slovenci čutijo povezani s slovenskim kulturnim svetom, s Slovenijo. In pmv to je bil vzrok, je dejal dr. Inzko, da smo sprejeli vabilo izvršnega sveta Slovenije za sestanek v Ljubljani. O takem sodelovanju katoličanov na Tržaškem in Goriškem z matičnim narodom pa nismo slišali ničesar ne v poročilu prof. Kacina ne v poročilu dr Poštovana, ki se je omejil le na ugotovitev, «da nam narodnostno gotovo tudi koristijo dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo«.
Zasedanje, ki se je začelo včeraj dopoldne, se bo zaključilo danes zvečer.
Odprta II. razstava cerkvene umetnosti
V Pomorski postaji je bila včeraj zvečer odprta 11. mednarodna razstava cerkvene umetnosti. Razstave se udeležuje 110 umetnikov iz 14 držav. Otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, podpredsednik deželnega odbora Giacometti, vladni komisar dr. Cappellini v spremstvu šefa kabineta dr. Mellara, župan dr. Fran-zil, pokrajinsši komisar dr. Pasino, škof in drugi.
Značilnosti letošnje razstave je opisal predsednik razstave prof. Mateo, ki je podčrtal predvsem njen mednarodni Značaj. V primerjavi s I. razstavo je letošnja obsežnejša tako po številu razstavljavcev kot sodelujočih držav. Razstava se vsebinsko navezuje na prvo in sodelujoči umetniki — tako je dejal prof. Matteo — dejansko nadaljujejo^svoj govor, ki so ga začeli na prvi razstavi. Zastopane so vse šole in vse smeri sodobne Cerkvene umetnosti, ki se navdihujejo ob verskih temah.
Zupan dr Franzil je prav tako podčrtal pomen prireditve, ki je zbrala v Trstu umetnike mednarodne kvalitete. Tradicionalni trak je prerezal vladni komisar dr. Cappellini. Razstava bo odprta do 15. okt. Prebivalstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 20. ure, ob sobotah in praznikih pa od S. do 13. in od 15. do 21. ure.
Ekonomsko poslovanj« na področju prevozov
Na univerzi se je včeraj zaključil drugi teden razprav o politiki prevozov znotraj Evropske gospo-
Občinski plavalni bazen poimenovan po B. Bianchiju
Tržaški pokriti bazen nosi odslej ime znanega tržaškega plavalca in državnega rekorderja Bruna Bian-chija, ki se je januarja letos smrtno ponesrečil v letalski nesreči pri Bremnu. Med slovesnostjo, ki je bila zvečer ob 20. uri v prisotnosti predstavnikov oblasti z vladnim komisarjem dr. Cappellinijem na čelu, in predstavnikom športnih ustanov, društev in organizacij, so v notranjosti bazena odkrili spominsko ploščo, v atriju poslopja pa doprsni kip pokojnega plavalca, ki ga je Izdelal kipar Tristano Alberti in katerega je občini darovala mestna hranilnica.
Sledilo je plavalno tekmovanje z udeležbo slovenskih plavalcev Iz Ljubljane.
Z Vladni komisar dr. Cappelli je
včeraj sprejel predsednika Italijanske Shell inž. Guicciardija in predsednika centra za gospodarski razvoj komt. Padoo.
rene ladjedelnice Sv. Marka ponovno pozdravile rojstvo nove ladje: s splavišča je dostojanstveno zdrsela v morje 23.725-tonska motoma ladja za prevažanje razsutih tovorov «Ziemia Gdanska«, tretja iz serije štirih enakih ladij, ki jih je od Združenih jadranskih ladjedelnic kupilo poljsko podjetje Cen-tromor iz Varšave. Na sosednem gredlju se medtem gradi četrta in zadnja enota iz omenjene serije, ki bo že čez nekaj mesecev sledila
darske skupnosti. Na vrsti je bilo predavanje komercialnega direktorja avstrijskih zveznih železnic dr. F. Kremplerja, in sicer je govornik razvil temo »Gledanje tretjih držav na skupno politiko prevozov v EGS«. Dr. Krempler je opozoril, da so skoraj v vseh državah železniški in cestni promet pasivne dejavnosti, ki izkazujejo vsako leto večji ali manjši primanjkljaj. V Evropski gospodarski skupnosti se danes skuša najti način poslovanja, ki bi zagotavljal javnim podjetjem, ki se udejstvujejo na področju prevozov, ekonomsko poslovanje, to se pravi poslovanje brez zgube. Ta prizadevanja evropskih strokovnja. kov je treba po govornikovem mnenju vsekakor pozdraviti, vendar je treba pri tem imeti pred očmi poleg javnih tudi zasebne oblike prevoznih dejavnosti. Med zasebnimi podjetji s področja prevozov vlada namreč zelo huda konkurenca, tako da jih večina posluje le z minimalnim dobičkom. Po mnenju dr. Kremplerja bi bilo treba v EGS urediti to vprašanje tako, da bi se podjetja, ki operirajo na posameznih prometnih področjih, združila v zadrugah podobne organizacije. Po govornikovem mnenju bi bilo treba v okviru Evropske gospodarske skupnosti v prihodnje poskrbeti tudi za to, da se ne bi obstoječa konkurenca med prevoznimi podjetji še dalje večala, češ aa bi pretiran konkurenčni boj med njimi lahko negativno vplival na splošen gospodarski razvoj šesterice.
SLAVNOST V LADJEDELNICI SV. MARKA
Ladja «Ziemia Gdanska» spuščena v svoj element
Splavitvi so prisostvovali namestnik poljskega veleposlanika v Rimu in drugi poljski zastopniki - Poudarjeno sodelovanje med Poljsko in Italijo
Včeraj dopoldne ob 11. uri so si-1 «Ziemii Lubuški«, «Ziemii Sčečin-
Proslava bazoviških žrtev
V	TOREK, 6. t. m. ob 17. uri
se bomo poklonili štirim junakom na pokopališču pri Sv. Ani, kjer bomo položili vence in cvetje.
V	NEDELJO, 11. t. m. ob 14.30 uri
bo v Bazovici na kraju usmrtitve pred spomenikom, proslava s sledečim sporedom:
Otvoritev — nastop pevskega zbora — govori zastopnikov odbora za proslavo, ANPI, ANPPIA in FIAP v slovenščini in v italijanščini — polaganje vencev in cvetja
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
XX. TRŽAŠKI ZDRAVNIŠKI DNEVI
Za uspešno zdravljenje raka je zelo važen pravočasni poseg
Profesor Lepine o domnevi, da je začetek rakastih obolenj virusnega značaja in da drugi činitefji nastopijo šele kasneje
Tržaški zdravniški dnevi, ki se bodo zaključili danes, so se včeraj nadaljevali z zanimivimi predavanji in poročili strokovnjakov o raznih oblikah borbe proti raku. Med prvimi je imel. poročilo prof. Zaffiiri’ iž Trsta, nato pa so poročali prof. D’A,gnolo, s katerim so sodelovali dr. Weiss, dr. Perkan, dr. Valente in dr. Premuda. Prof. R. Vertun je predaval o dosedanjih zdravilih proti raku, zlasti o biokemičnih preparatih, ob zaključku pa je poudaril, da žal še nimamo učinkovitih sredstev. Za njim je predaval prof. Magrassi, nato pa prof. Benassi, ki je govoril o možnostih in mejah diagnoze. Sledilo je predavanje, ki ga je imel prof. Basarga, nato pa so bila na vrsti poročila.
Prvi je poročal prof. Tantini iz Bologne, nato pa sta podala skup-no poročilo dr. Sergio Lin in dr. Elio Belsasso.' Tako predavanje prof. Tantinija kot poročila, so se nanašala na rakasta obolenja jeter. Za njim je prof. P. Lepine iz Pariza imel zanimivo predavanje »Rak in virus«. Pripomnil je,
............................
SKUPNA IZJAVA TAJNIŠTEV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Skoraj popolna stavka delavcev v mesnicah in v javnih lokalih
Mesnice in lokali so bili odprti, ker so v njih delali lastniki in njihovi svojci
Včeraj so stavkali nameščenci in delavci mesnic ter javnih lokalov. Stavka se bo nadaljevala tudi danes.
Včerajšnje stavkovno gibanje se je začelo že v zgodnjih jutanjih urah (mesnice so odprte od 6. ure in tudi javni lokali odpirajo v zgodnjih jutranjih urah). Protestna manifestacija po mestnih uii-cah je trajala skoraj nepretrgoma od 5. ure zjutraj do 12.30. Skupine stavkajočih so krožile po mestu ter šle tudi do Rojana in proti Sv. Ivanu. Svojo glavno pozornost pa so seveda posvetile mestnemu središču, ker je prav tu največ mesnic in lokalov, ki uporabljajo mezdno delovno silo Stavkovno gibanje ni povzročilo zuprt-ja mesnic in lokalov, ker so pač lastniki poskrbeli za obratovanje s svojimi močmi (družinski člani itd.). Stavkajoči so skupno šli tudi pred sedež zveze mesarjev v Drevoredu XX. septembra ter pred sedež lastnikov javnih lokalov na Trgu S. Benco, kjer so demonstrativno izrazili svoje sindikalne zahteve.
V poznih popoldanskih urah so tajništva vseh treh sindkalnih organizacij izdale skupno poročilo o poteku stavkovnega gibanji. V poročilu se tajništva zahvaljujejo delavcem za njihovo sodelovanje pri stavki (v mesnicah je stavkalo nad 90 odst. nameščencev, a v javnih lokalih nad 70 odst.). V poročilu tajništva obsojajo tudi poročevanje krajevne radijske postaje ob 12,30 ter poudarjajo, da so mesnice in lokali obratovali izključno z delovno silo lastnikov in njihovih svojcev.
Sindikalne organizacije poudarjajo nadalje, da se poziva na stavko izključno mezdno osebje mesnic in javnih lokalov, ne pa njihovi lastniki in svojci.
Podlegel je poškodbam
Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj zjutraj ob 6.40 pod legel zadobljemm poškodbam 90-letni kramar Francesco Larotella iz Ul. del Rlvo 14. Ponesrečenca so
sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo 21. avgusta t.i. zaradi ver jefcnega zloma leve stegnenice. Tistega dne se je Larotella sprehajal po Trgu Sv. Jakoba, ko je nenadoma za njim privozila približno 9 let stara deklica na kolesu Neznana deklica je treščila v priletnega sprehajalca in ga podrla, potem pa je nadaljevala vožnjo s kolesom. Hudo poskod 'vanega Laror.eilo so tedaj z rešiln.m avtom odpeljali v bolnišnico. Spremljala ga je njegova 46-letna hči Maddalena Iz Ul. Foscolo 18, ki je tudi povedala, kako se je pripetila nesreča, žal pa so bile vse zdravniške nege zaman in včeraj zjutraj je nesrečni Laro-tella izdihnil. Njegovo truplo so
da že nekaj desetletij velja domneva, da je začetek rakastih o-bole-nj virusnega značaja ter da so laboratorijski eksperimenti na živalih vedno bolj potrdili utemeljenost take domneve. Obenem pa so odkrile kompleksnost ugotavlja-rtj« Aboleitj«*im AdrervkrerrtfCfter ne smemo prezreti drugih činiteljev, fizičnega ali kemičnega značaja, ki s svojo dejavnostjo na človeški organizem pospešujejo škodljivo delovanje virusov in s tem rakasta obolenja. V začetku rakastega obolenja je torej virus, nato pa se zadeva zaplete zaradi vpliva drugih činiteljev.
Prof. Caravetta iz Trsta je imel predavanje o kirurškem zdravljenju raka. Pri tem pa je poudaril, da je življenjske važnosti pravočasni poseg in zdravljenje.
Nesreča v pristanišču
Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 63-letni delavec Dante Gla-vina iz Ul. G. Gozzi 5. V skladišču štev. 2 v Starem pristanišču, kjer je delal za podjetje «Paltergo», je na železniški tovorni vagon nato-varjal zaboje, nenadoma mu Je zaboj zdrknil z rok in ga zadel v d!m-lje ter ga ranil po rokah. Ponesrečenega delavca so nekaj čaoa potem odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Glavina se bo moral zdraviti 12 v.ni.
Skrivnostne okoliščine nesreče šoferja iz Doline
V še nepojasnjenih okoliščinah se je včeraj popoldne ponesrečil 46-letni šofer Albin Pečar iz Doline 319. Okrog 17. ure je privozil svoj tovornjak TS 73039 pred hišo, rt J er stanuje, izstopil iz vozila in prišel v stavbo. Pečar je imel udarce po zatilju, podpludbe po levi zgornji veki, udarce po levem komolcu in desni rami. Poleg tega ga je bolela glava in ga je mučil spanec. Svoji 40-letni ženi Mariji ni mogel obrazložiti kako se je ponesrečil, ker sploh ni govoril.
Pečarjeva je nekaj časa potem poklicala rešilni avto RK in bolničarji so ob 19.55 prepeljali ranjenega Pečarja v bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Zena ni znala obrazložiti, kdaj in kje se Je njen mož ponesrečil. Domneva, da je postal žrtev nesreče na delu. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisaria-
ta v Miljah. Ti so uvedli preiskavo, toda Pečarja niso mogli zaslišati, da bi zvedeli podrobnosti nesreče. Preiskavo bodo nadaljevali danes v upanju, da bodo razjasnili vzroke Pečarjeve nesreče.
Dva huda padca
Žrtev nerodnega padca je včeraj popoldne postala 84-letna Nerina Cidro vd. Hribar iz Drevoreda Raf. faele Sanzio 5/1, ki je okrog 13. ure šla obiskat svojo hčer Anno, por. Silvestri v Miramarski drevored 35. Ko je stopila v stanovanje, je na hodniku nerodno spodrsnila in padla, pri tem si je zlomila desno stegnenico in se pobila po zatilju. Ponesrečenko so z avtom RK prepeljali v bolnišnico in jo s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek.
V svojem stanovanju pa se je predvčerajšnjim ponesrečila oSlet na Erminia Vidonis vd. Scotti iz Ul. Galilei 18. Spodrsnilo ji je m je nerodno padla, pri tem pa si
ski« iz ((Ziemii Gdanski« v svoj element.
«Ziemio Gdansko« so začeli graditi 15. decembra lanskega leta. Zaradi pomanjkanja naročil je vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic najprej projektiralo, in nato tudi pričelo graditi, serijo enakih ladij, ki bi bile opremljene za prevažanje blaga v razsutem stanju (žitaric in rudnin), ki bi imele določeno nosilnost, in ki bi bile pripravne za plovbo tudi po reki Sv. Lovrenca med Kanado in Severno Ameriko. Serija novih ladij v gradnji v ladjedelnici Sv. Marka je zbudila zanimanje poljskega pomorskega podjetja Centromor, ki se iz leta v leto čedalje bolj uveljavlja na relacijah, za katere so bile ladje kakor nalašč projektirane. Kmalu nato je bil med Cen-tromorom in CRDA dosežen sporazum, po katerem je poljsko podjetje odkupilo štiri enote.
Tehnične karakteristike štirih ladij so znane: nosilnost 23.725 ton, pogonski stroj CRDA-FIAT, izdelan v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, vrste B 758, z močjo 11.200 KM, hitrost 16 vozlov, dolžina 188,70 m, širina 22,80 m, višina 14 m, ugrez 9,85 m, prostorna razpoložljivost: 7 skladišč za skupnih 30.400 kub m., sodobna oprema za posadko 42 mož.
Včerajšnji slovesnosti so prisostvovali številni predstavniki poljskega veleposlaništva v Italiji, zastopniki civilnih in vojaških oblasti iz dežele Furlanije Julijske krajine ter številni gostje iz vse Italije. Splavitvi je botrovala soproga predsednika dežele Gdanske, po kateri se tudi nova ladja imenuje (ziemia-dežela) g. N. Stolarek, ki jo je na slavnostni oder pospremil predsednik CRDA ing. Vignuzzi. Ko je ladja po srečni splavitvi obstala v morju pred ladjedelnico, je ing. Vignuzzi v krajšem govoru pozdravil prisotne osebnosti ter se zahvalil vsem, ki so prispevali k uresničitvi nove ladje. Sami ladji je pa zaželel srečno in dolgo plovbo pod poljsko zastavo. Ing. Vi-gnuzziju je odgovoril namestnik poljskega ambasadorja v Rimu Will-manna dr. Stefanski, ki je naglasil koristno poglabljanje prijateljskin in poslovnih stikov med Italijo In Poljsko. Govornik je omenil lanski obisk predsednika Saragata na Poljskem ter nedavni obisk ministra Fanfanija. Tudi nova ladja bo lahko občutno prispevala k nadaljnjemu prijateljskemu zbliževanju med Italijo in Poljsko, je zaključil dr. Stefanski.
Pri prečkanju ceste jo je podrl avtomobilist
Ko je včeraj popoldne 72-.etna gospodinja Valeria Claudich por. Caucich iz Ul. Campanelle 118 preč kala Trg Pestalozzi, jo je z avtom TS 36607 podrli 37-letni Giorgio Ravalico iz Ul. della Tesa 16, ki je vozil proti predmestju. Pri nesreči se je Claudicheva pobila po levi nogi in prsih. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti od 6 do 8 dni.
Poskus samomora z zaužitjem trielina
Včeraj popoldne so na drugi me.
je verjetno zlomila levi kolk in le- ’
va rebra. Včeraj so ponesrečenko,,	prognozo sprejeli 46-le<,ne
prepeljali v bolnišnico, in jo spre-	faradi zastrupAve s
jeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih.
Neznani tatovi so predvčerajš-
trielinom. Cenclja je v bolnišnico v rešilnem avtu spremljal njegov 58-letni brat Pietro iz Ul. Ratto del la Pileria 19. Ta je povedal, da
njim ponoči odpeljali avto «giu- ga je malo prej poklicala mali
lletta ti« TS 76978, ki ga Je 32-letni Aligi Zatella iz Ul. Pascoli 22 pustil blizu svojega stanovanja. Avto je bil vreden 800.000 lir.
31-letnemu peku Domentcu Brunu
Anna, ki stanuje skupaj z bratom Ko je prišel v stanovanje je zagledal brata, ki je bil že v predsmrtni nezavesti. Pietro Cenci ni znal povedati, kakšni so bili razlo
iz Ul. Pascoli 27 so neznanci v če- gi, ki so Ottorina privedli do te trtek med 14. in 17. uro odpeljali ga, da se je odločil za usodni ko-motomo kolo, ki ga je parkiral bli- rak. Za nesrečnika so si zdravniki zu doma.	pridržali prognozo.
V PARKU NA FONfcANI
DANES IN JUTRI
festival VUnita
Danes: popoldne koncert godbe na pihala ((Enotnost« iz Kopra, tombola (1. tombola 50.000 lir, 2. tombola 25.000 lir, čin-kvina 15.000 lir, kvaterna lO.OOOlir).
Govorita: Arrigo Boldrinl in Dolfi VVilhelm (v slovenščini) Jutri: ob 21. uri koncert ruskih narodnih pesmi z udeležbo sovjetskega pevca Vladimira.
Dobrodelni srečolov s 5000 dobitki — Razstava in prodaja knjig ter časopisov — Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno
prenesli v mrtvašnico.
......................................................■■■m....milil..■iiiiiumiiiimiiiiiiimniiiii..
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 3. septembra se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 49-letni Pietro Mlcolich, 874etna Caterina Komfeld, 55-letni Antonio Coolani. 55-1 etn a Ida Frau-sln por. Cook, 23-letnl Radislav Marušič, 91-letni Francesco Larotella.
OKLICI: šofer Silvano Chert In gospodinja Regima Senic Matugilia, knjigovezec Dante, Romano in šivilja Nives Gaspard, železničar Lu-clano Angelini in delavka Edda Del-bello, železničar Radislav Marikovic ln Slavica Bulatovic, delavec Antonio Vesnaver in šivilja Livia Biloslavo, poštni sel Ciaudio Niccolai in frizerka Giovanna Gregor!, uradnik Enmio Tessier in učiteljica Lina ChioroboM, mestni stražnik Giordano Chtama in poslovodja Iolanxa Cecchlni, šofer Pietro Doratti in uradnica Anna Co-soll, častnik Vittorlo Sziter in učiteljica Livia Vuolo, šofer Ettore Paoli in uradnica Maria Turchl, karabinjer Loreto Esposito in kuharica Erminia Fausta, barist Alberto Sambuchl in trg. pomočnica Margherita Piazza, študent Aleksander Iogan in študentka Nicoletta Dapas, litograf Igor Bogateč in gospodinja Magda Zaha-ria, električar Bruno Cepak ln trg. pomočnica Magda Milic, častnik mornarice Pietro Menardi ln učiteljica
Včeraj-danes
(Od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14, Pizzul-
MarineMa Scherli, skladiščnik Mario Rener in uradnica Maria Grazia Latin, delavec Carlo Škabar in delavka Nevenka Stok, železničar Giustino Bartolozzi ln gospodinja Rosina De Bartoli, kmetovalec Antonio Bole In uradnica Maria Gabriela Trobec, me-
URARNA - ZLATARNA
•— LAU RENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
sar Guido Pamarello ln trg pomočnica Rosa Della Gatta, trgovec Mario Ballarin ln gospodinja Maria Grazia Kuhat, delavec Liborio Dandolo n uradnica Rita Liessi, mehanik Gior-
In trg. pomočnica Ornella Novel, karabinjer, Armando Soddu in gospodinja Liriana Caneva, pomorščak Giuseppe Acouafresca ln šivilja Fer-nanda Cavalla, podčastnik Adriano Torrinl in gospodinja Brunella Raveni, industrijski izvedenec Bruno Si-monetta ln delavka Eleonora Casteni, delavec Giuseppe Maiolino in delavka Assunta Simeone, častnik karabinjerjev Antonio Rimlccl in gospodinja Anna Bettimi, šofer Aldo Kaučič in delavka Anna Maria Laschiz-za, mehanik Renato Tarlao In kuharica Nicoletta Troiam, geometer Ciaudio Ferletti in uradnica Loredana Sauli, strokovni delavec Giorgio De Gasperi in gospodinja Lionella de Clllla, ind, tehnik Sergio Rumen in gospodinja Giuliana Zanini, uradnik Luigi Cantile in uradnica Lucia Žago, delavec Luigi Olibonl in gospodinja G kiha GaMiano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15, [NAM, Al Cammello, V tale XX Settembre 4, dano Benni in uradnica Maria Luvsa I Aha Maddalena, Ul. dellTstrta 43. Gurgo, slaščičar Ciaudio Snidersich | dr. Codermatz, Ul. Tor S, Piero 2,
Cignola, Korzo		Italija		4. Prendini,		
Ul. T. Vecelho		24.	Serravallo,			Trg
Cavana 1.						
	LOTERIJA					
BARI		63	54	73	56	39
CAGLIARI		59	56	21	57	76
FIRENCE		29	57	80	42	22
GENOVA		14	12	25	37	84
MILAN		21	3	82	89	81
NEAPELJ		38	28	3	81	34
PALERMO		12	30	63	22	34
RIM		13	67	46	17	68
TURIN		59	37	53	75	74
BENETKE		48	86	82	53	29
	ENALOTTO					
2X1	1	I X	l	1	X	X	1 2
Kvote: 12	točk	—	6.788.000		lir,	11
točk — 181,800 lir, 1			točk -		15.700	
lir.
LADJE V PRISTANIŠČU
Irma, Alda Lauro, FaJatino, Saipa II, Sardatilanitic III, M. A. Martinoli, M. U. Martinoli, Alessandra F., Val-tellina, Ut Prosperatis, Cello (It.), Mornar, Savudrja, Rumja, Jadro, Dravograd (Jug.), Albatros (Bul.), Otd Oak, Valeria, Vindex (Pa.), Ma-rilia (Bras.), Blllie, Myrsini (Gr.), Gtoseppina (Et.), S. Jayanti (Ind,), Fedor Poietaev (SZ).
BANCA DEL FRIULI
Societk per azioni — Fondata nel 1873
SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE — UDINE: Via Vittorio Venetu, 20
SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 9 — UDINE — Tel. 53551-2-3-4 Mestne agencije v Vidmu
št. 1 —	Drevored Voiontari della	Liberta 12-b	Tel.	56-288
št. 2 —	Ul.	Poscolle,	8 (Trg del	Pollame)	Tel.	56-567
Roma. 16	(blizu železniške postaje)	Tel	57-350
(Trg	Cividale)	Tel.	53-700
L. 300.000.000 L 1.850.000.000
Azzano X Buia • Caneva di Sa-Cervignano del Friuli Čedad
št. 3 — Ul
št. 4 — Ul. Pracchiuso, 44 Glavnica Rezerve
Podružnice: Artegna - Aviano
čile . Casarsa della Delizia --------------- —----------
Codroipo . Conegliano - Cordenbns - Cordovado - Cormdns - Fa-gagna - Gemona del Friuli — Gorica Gradiška Gradež Lido di Jesolo . Latisana Lignano Sabbiadoro - Maniago Mereto di Tomba -	Moggio Udinese -	Tržič . Mortegliano Montereale	Val-
cellina -	Ovaro - Pagnacco	- Palmanova - Paluzza	Pavia di	Udi-
ne - Pieve di Cadore - Pontebba Porcia . Pordenone Porto-gruaro -	Prata di Pordenone - Saciie ■ S. Daniele	del Friuli	S.
Dona di	Piave - S. Giorgio	di Livenza - S. Giorgio	di Nogaro	- S.
Vito al Tagliamento Spilimbergo - Talmassons • Tarčent Trbiž
-	Tolmezzo . Torviscosa - Tricesimo - Trst - Valvasone Vittorio Veneto.
Izpostave: Bibione (sezonska) - Caorle (sezonska) Clauzetto -Faedis - Lignano Pineta (sezonska) - Meduno . Polcenigo - Tra-vesio . Venzone.
Davčne izterjevalnice: Aviano - Meduno - Moggio Udinese Pontebba ■ Ovaro Paluzza Pordenone . S. Daniele del Friuli - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Torviscosa. Brzojavke: Generalno ravnateljsvo in osrednji sedež: FRIULBANCA
—	Podružnice: BANCA FRIULI
Denarne vloge: nad 71 milijard — Upravljalni sklad: nad 84 milijard
danes, 4. septembra bo
na Proseku na prostem
Sodelujejo pevski zbor iz Križa, pevski zbor iz Velikega Repna, godba na pihala s Proseka in pevski zbor Prosek-Kontovel. Začetek ob 17.30.
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
koncert
GledaNšča
Miramarski park — Danes nadaljevanje predstav «Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta».
Jutri, ponedeljek ob 21.30 v angleščini «Maximilian of Mexico»
«an Emporor’s tragedy» in ob 22.45 v italijanščini »Massimiliano e Car-lotta«.
Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje.
GLASBENA MATICA
VPISOVANJE V SOLO GLASBENE MATICE bo od 1. do 10. sep-tembra od 10. do 12. tire v pisarni Glasbene matice. Ul. Ruggero Manna št. 29.
Vpisovanje v Nabrežini bo v to: rek 6. septembra od 15.30 dalje, v glasbeni šoli. V Trebčah bo v sre<f do 7. septembra od 18. ure dalje v Ljudskem domu, za gojence s Proseka in Kontovela pa bo v petek
9.	septembra od 18. ure dalje v glasbeni šoli (Soščevi hiši).
Pričetek pouka v ponedeljek, 12. septembra za vse oddelke šole.
RAVNATELJSTVO
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda, Strada di Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od
10.	do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim j i-kom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti - sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem rol. ' šolskega leta 1965-1966 dne 1. septembra 1966 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Na Državnem znanstvenem liceju > slovenskim učnim Jezikom v Trstu.
k lina poleg razredov t znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvo zavoda. Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25 septembra 1966 Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12.
tržaško
velepodjetje
sprejme takoj pridne in poštene vajenke in prodajalke v službo.
Naslov na upravi lista Via San Francesco, štev. 20.
Nazionale 15.00 «Johnny Oro» Eas mancolor. Ettore Manni, Giulia R bini, Valeria Fabrizi.	,,
Excelsior 14.30 »America paese •* Dio« Technicotor. DokumentarP
film.
Fenice 14.30 »Duello a El Technicolor. James Garner, Slu' ney Poitier	.
Eden 14.30 «Rlf!fi internazionale«. • • Gabin, G. Raft, Nadia Tiher. Grattacielo 16.00 »Posta	grossa *
Dodge City» Technicolor. Henri Fonda, Joanne VVoodvvard. Alabarda 15.00 «Agente Harm». v/e' stern technicolor. VVendell Corey. Mark Rkhman
Filodrammatico 15.00 «A 001 opera-zione Giamaica« Technicolor. Larri Pennell, Brad Harris.
Aurora 15.00 «Per qualche dollaro in piu«.
Cristallo 15.30; Jutri ob 16.30 «Io, l0’ io e gli altri«. Marceho Mastroian-ni, Silvana Mangano, Nino Man'
fredi.	.... ""
-GaiBuildi 16.00 iiGuerra e paren Technicolor. Audrey Hepburn, Hen-ry Fonda, Meh Ferrer.
Capitol 16.00 »Spogliarello per una vedova« Technicolor. Leslie Caron. Prepovedano mladini pod 14. le' tom.
Impero 15.00 «Adulterio all’italiana». Moderno 14.30 «Dracula il princiPe vedano mladini pod i8. letorn, Zadnji dan.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 15.30 «L’amarite infedelc« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Boeing... boeing«.
Ideale 14.00 «Da un moinento alhal-tro» Technicolor. Jean Seberg, Ho-nor Blackman.
Abbazia 15.00 «Rancho Bravo« Technicolor. James Sievvart, Maureen 0’Hara.
LETNI KINO
Satel11te 21 UU — blagajna ob 20.30 »Gli amantl devo-no lrnpararen Technicolor. Trcy Donahue,' Angie Dickinson.
Paradiso 20 45 — blagajna ob 20 -i9 «Spionaggio a VVashington« Metn'-color, Robert Vaughn, Patriri« Crolwley.
DEKLE 30-35 let starosti, z znanjefh slovenščine za prevajanje — možno tudi potovanje v tujino, sprejmemo v službo. Telefonirati 726-224. TKGuvina poništva Brunu — oprema za kuhinje m dnevne sobe iz tor-mike. Lastna izdelava. Forideria št. 1 (blizu bolnice).
»CITROEN« — Samaritani in Miceu
— Servis v Ulici Kittmayer 4-a K«*' stava m prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41
žaga na trak, cirKularka, krožni 10' ščilnik, vrtalni stroj, ugodno na prodaj. Bevilacqua, Ul. Tesa št-12 — Trst
ČEBELARJI — POZOR! Ciste kranjske matice lahko dobite pri Sušniku Jožetu, Brod 2, Bohinjska Bistrica, Slovenija, Jugoslavija,
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Rudija Martelanca daruje Ladi Vodopivec 2.000 lir za	Dijaško	matico.
Namesto cvetja na grob pok. Rudija Martelanca daruje Vida Martelanc
1.000	lir za	Dijaško	matico.
Namesto cvetja na grob pok. Jožefa	Starca	daruje	Karlo	Štoka
2.000	lir za	Dijaško	matico.
V počastitev spomina pok. Ferdinanda Kende in Rudija Martelanca daruje S, P. 5.000 lir za Športno druženje BOR.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Rudija Martelanca
se toplo zahvaljujemo vsem, ki 9° z nami sočustvovali. Posebej pa izražamo zahvalo tov. Jelki za poslovilne hesede, č.g. Žerjalu, darovalcem cvetja, vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin.
Žalujoče družine
Trst, 4. septembra 1966
ZAH VA L A
Vsem, M so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
dr. KARLA PRELOGA
se iskreno zahvaljujemo.
Družine Prelog, Lakota, Husu, Klun in Fidel
Trst, Parma, Cambridge, Taiiahassee, 4.9.1966
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIKSTE — TRST UL. S. PRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja Izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA ln trikolesnih tovornih vozil A P E v Kateri kol) kraj v Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov ln Pribora « P I A G G 1 O »
Kino (otografski material
SE COL IN
Trst, Ul. Mazzini 53
Telefon 733-3*1
vabi prijatelje ln znance, na.i n obiščejo
Sintetične preproge
ki preproge za nodnike iz pia stike «BALATUM» ln »MERA KXX)Nj Moderno pokrivanje podov z gumo «MOtjUETTE» to ploščice «RIKETT» in «ARMSTRONU» Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. p ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. t Tel 95-919
moilellina
calzature
klasični in najnovejši moden čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKE W E. Filzi 3, TRSI, tel 37-79’J 'voeal til Machiavelli'
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 4. t.m. ob 16. liri dramatični Cinemascope film;
LA MIA TERRA
(MOJA ZEMLJA)
Igrajo: Rock Hudson, Jean Simmons, D. MoGuire, Claude Rains
hinciia
mmnjk
predvaja danes, 4. t.m. ob 16. uri film;
Matrimonio air italiana
(POROKA PO ITALIJANSKO)
Igrata: Sophia Loren ln M. Mastrolanni. Režija; vittorio De Sica
V ponedeljek, 5. t.m. ob 18. uri ponovitev filma:
Matrimonio alVitaliana
(POROKA PO ITALIJANSKO)
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
100 milijonov za kanalizacijo
Pripran na odhod v Celovec In sprejem pasice iz Venle
POLETNI KINO «SATELLITE»
Borgo S. Sergio, št. avtobusa 19-20-21, predvaja danes, 4. t.m. ob 21. uri barvni film:
Sli amanti devono imparare
(LJUBIMCI SE MORAJO NAUČITI)
Igrajo: Troy Donaheu, Angie Dickinson in Suzanne Pleshette
V MILANU
to v proaap pri
ČASI ROLI — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
tržaška knjigarna
Trat - Ul. ut. 1'rančlškn 20 Irlelnn
Novo:
Štefanija Ravnikar ■ Podbev-Sek: SV. URH	L 2500
KIMO «IK1S. PKOSEK
predvaja danes. 4. t.m. ob 16. url zabavni film:
IL COMPAGNO
DON CAMILLO
(TOVARIŠ DON CAMILLO)
po romanu Glovannija Guareschija Igrata:	PERNANDEL ln GINO CERVI
S
inov
Občinski odbor Gorice je obnovil svoje seje; na petkovi je proučil program stikov s Celovcem in Venlom. Delegacija občina Go-rica bo 8. septembra došla v Celovec, kej.r sl bo ogledala občinske službe in javne ustanove. Odbor je nadalje odobril, program manifestacije prijateljstva 7. Venlom, -ki ga je pripravil poseben odbor. Gostje iz Holandske bodo pri šli v Gorico zvečer 21. septembra osrednja manifestacija bo 22. sep tembra zvečer v veliki dvorani Unione Gi-nastica Goriziana in na Trgu Cesare Batisti, na kateri bosta sodelovala «Venlona» in «Se-ghizzi».
Odbornik za javno zdravstvo dr. Tomassich je predlagal odobritev vrste stroškov za bolniško oskrbo ter ureditev šolskega ambulatorija in prostorov za ortopedsko telovadbo v drugem nadstropju poslopja v Mazzinijevi ulici.
Odborniki so na predlog geometra Lupierija odobrili strošek 100 milijonov lir za izgradnjo kanalizacije v ulicah Trieste, Mattioli, Cipriani, Montesanto, Scaramuzza, Catterini, Attimis, Brigata Trevi-so, Dante, Scalo merci in Angio-lina.
Odborniki so se sporazumeli, da bo občinski svet imenoval komisijo, ki bo sestavila osnutek novega gradbenega pravilnika. Obsežno so razpravljali o mostičku čez Sočo v Podgori, o katerem j p posebna komisija pripravila obsežno poročilo. Odobrili so tudi načrt o urbanistični ureditvi četrti med Ul Marconi in trgom pred stolno cerkvijo. Na predlog odbornika za promet Fantinija so odobrili ukre-pe, ki zadevajo mestni promet, ter udeležbo dveh mestnih stražnikov na motociklih na tekmovanju pravilni vožnji, ki bo 25. septembra v Ferrari. Na predlog odbornika Candussija so sestavili prednostno lestvico oseb z univerzitetno diplomo, ki so opravili izpit za službovanje na občini; odo-briti jo bodo morali občinski svetovalci.
predvaja danes, 4. t.m. ob 16. uri Transocean film:
LA GRANDE RU0TA
"	’	(VELIKO KOLO)
h v od fuoamT Uriš inadkcls	-----
Igrajo: Maria Schell, O. V. Fischer, RudoII Eorster in drugi
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Ko-
*ir» bo imel danes, 4 t. m. prvi Ozonski sestanek v prostorih kluba, ' Ulici Moritecchi 6. od 10. do 12. 'jre. Kakor doslej Dodo sestanki vsa-j'0 Prvo tri tretjo nedeljo v mesecu. tj1 sestanek so vaoljeni vs člani in ljubitelji filatelije. Člani bodo lahko
SED priredi H. septembra izlet Vrsno nad Kobaridom ob priliki Proslave bu obletnice smrti pesnika “Onona Uiegorčiča Vpisovanie v lr žaJkr knjigarni
* * *
Prosvetno društvo v Skednju orga-PUira v nedeljo, 75, septembra 196o ‘■det v Kovin) in Pazin Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nede-‘Jah, od 20.30 do 21.30 na sedežu dru-stva. Skedenjska ulica 124/1 * * •
Prosvetno društvo uAndreJ Čoku 1 Opčin priredi v nedeljo, 18. t. m. enodnevni izlet na Otočec. Vpisova-nle v pekarni DraSček.
ODSLEJ TUDI V NOVI GOBICI NOV TURISTIČNI
E3 MARKET
NOVA GORICA
Leninova ulica (za modnim domom)
tdago široke potrošnje živila liife
menjalnica
II) odrti, popusta pri
nakupu noprehrainhenega blaga s tujo valuto purkirni prostor
odprlo neprekinjeno od 7.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 7.00 do 11.00
V Dolu bodo postavili j spomenik padlim borcem
Občinska uprava v Doberdobu je pripravljena odstopiti primerno zemljišče
R E HRANA
LX PORI IM PORI LJUBLJANA
Sestanek nestalnih učiteljev
Tajništvo učiteljskega sindikata pri CISL sporoča, da bo v četrtek
8. t. m. na njegovem sedežu v Ul. Roma 20 v Gorici zborovanje začasno nameščenih učiteljev. Ob tej priliki bodo razpravljali o zakonu št. 574 od 25.7.1966, ki določa stalno preferenčno lestvico na pokrajinski ravni za usposobljene učitelje.
Vpisovanje v osnovne šole
na Goriškem od 21. do 27. t.m. Začetek pouka pa bo 1. oktobra.
Za vpis otrok v prvi razred je potrebno predložiti rojstni list in pa potrdilo o cepljenju. (V Gorici pošlje na šolo rojstni list županstvo samo). Za vpis v druge razrede je potrebo le spričevalo zadnjega šolskega leta.
Kar se učnih knjig tiče se lahko sporazumejo z učiteljem za direktno nabavo ali pa preko šole. Za slovenske knjige se bo pobrigalo
DELOVANJE BOLNIŠKE BLAGAJNE 1NAM
Lani so potrošili v celoti nad 3.287 milijonov lir
0d tega je šlo za zdravljenje zavarovancev nad 2.313 milijonov
Pokrajinski odbor bolniške blagajne INAM je na svoji seji z dne 30. avgusta proučil in odobril poročilo o poslovanju ustanove v letu 1965, ki izkazuje precejšen obseg dela v korist 77.700 zavarovancev naše pokrajine.
Lani so potrošili 3.287.207.456 Ur ali za nad 281 milijonov več kot prejšnje leto. Od tega so izdali v obliki podpor nekaj nad 728 milijonov in sicer 645 milijonov za
Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole v Gorici in Doberdobu sporoča; da se bo vršilo vpisovanje otrok na vseh šolah
iiiiitiiiiifmmiiitliniiiiiiHiiiiiiiiiitliiiiiiiiniim,HiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiaiiiHiiimiiiiitiiiiiiiBiiiuiiiniiiiiiHiH,iitm|iiiiui,i|m|,niiiimtii|iiii|iii,Hii|||ii
ravnateljstvo samo na pristojnem podporo bolnikov, 79 milijonov za mestu v Trstu.	I podporo materam ter 4.1 milijona
PRI PREGLEDOVANJU TRANSFORMATORSKE POSTAJE
Električni tok visoke napetosti ubil elektrotehnika v železarni Montesanto
Verjetno se je s svinčnikom dotaknil prevodnika - Zaman takojšnja pomoč z umetnim dihanjem
za razne druge podpore.
Za zdravljenje so izdaU 2.313 milijonov; od tega 303 miUjone za splošno zdravniško pomoč, 592 milijonov za zdravila, 1.158 milijonov za oskrbo v bolnišnicah ter 189 milijonov za posebne ambulantne preglede. Za specialne preglede laven ambulatorija so izdaU še 69 miUjonov, za razno drugo pomoč pa še 21.5 milijona Ur.
Upravni stroški so dosegli nekaj nad 223 miUjonov Ur aU 6.79 od sto celokupnih izdatkov.
Električni tok jakosti 10.000 voltov je včeraj opoldne usmrtil elektrotehnika 25-letnega Tarcisia Severa iz Ul. Cappella 13 v Gorici. Nesreča se je pripetila med pregledovanjem transformatorske kabine v železarni Montesanto na Tržaški cesti 73.
Tarcisio Severo, ki poučuje na industrijski šoli v Gorici, je prevzel naročilo električnega podjetja ORME s Korza Italija, da pripravi poseben načrt za transformatorsko postajo v železarni. Ker so vanj vnesli nekatere spremembe, je lastnik podjetja Visintin poslal svojega preddelavca Josipa Petejana iz Rupe, da bi Severu pokazal napravo in spremembe, ki so jih napravili na njej. Med pregledovanjem se je tehnik po vsej verjetnosti s svinčnikom dotaknil prevodnika; tok visoke napetosti je šinil skozenj ter ga vrgel ob tla. Pete-jan, ki je bil edini z njim v kabini, mu je prvi priskočil na pomoč; pomagal mu je z umetnim dihanjem. Medtem so v železarni
poklicaU rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Sleherna pomoč pa je bila zaman, ker je nekaj kasneje umrl zaradi srčne kapi.
V Ul. MorelU je padla 54-letna Flora Martinz iz Ul. Bellinzona 5; zlomila si je desni komolec; v bolnišnici se bo zdravila 20 dni.
Hišni pes Feranta Piottija iz Ul. Bosch! 5 je ugriznil v desno nogo občinskega smetarja 36-letnega En-rica Tinonina iz Drevoreda 20. septembra 102, ko je stopil na dvorišče, da bi odnesel zaboj za smeti; okreval bo v 7 dneh.
Z vrelim loščilom se je v uradih carine pri železniškem kolodvoru polila 61-letna Rosalia Temeni-za iz Ul. S. Pellico 20. Zaradi opeklin 1. in 2. stopnje na rokah se bo zdravila 15 dni.
Kalup za papir je padel na desno roko ter zvil desno zapestje 28-let-nemu Vittoriu Selvi od Madonni-na del fante 15; nesreča se je pripetila v tovarni CEGO; okreval bo v 10 dneh.
Tridnevni praznik grozdja v Števerjanu
Prosvetno društvo «Briški griču bo priredilo od 10. do 12. septembra na dvorišču gostilne «Na dvoru« v Števerjanu tradicionalni praznik grozdja. Vse tri večere bo ples na prostem. V nedeljo ob 16. uri tekma v briškoU z bogatimi nagradami. Ob 18. uri nastop plesalcev na kotalkah. V ponedeljek med plesom trgatev grozdja in izbira najlepše mladenke. Deloval bo tudi dobro založen bife.
DEŽURNA CVETLIČARNA
.Danes, 4. septembra je v Gorici odprta cvetličarna Jožef BANDELJ, na Travniku, tel. 54-42.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia 10, tel. 25-76.
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
NA POBUDO BIVŠIH PARTIZANOV
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V Dolu nameravajo vaščani zgraditi spomenik desetim domačinom, ki so padli v narodno osvobodilni vojni. Med bivšimi partizani se je osnoval pripravljalni odbor, ki je imel že nekaj sestankov, na katerih so razpravljali o tem problemu, za katerega je veUko zanimanje v vseh zaselkih ob državni cesti. S to pobudo soglaša tudi občinska uprava z Doberdobu, saj bi ta uredila svoje zemljišče na katerem naj bi stal spomenik.
Denar za spomenik bodo zbrali vaščani sami, stal naj bi na Pal-klšču, ob cesti ki pelje na Poljane, na občinskem zemljišču. Tu naj bi občina uredila majhen park okrog spomenika.
Pobudo je treba vsestransko pozdraviti, ker bodo Doljani na tak način najbolj dostojno proslavili tiste, ki so dali svoja življenja za svobodo nas vseh In za uveljavitev demokracije v naši državi.
OBVESTILO
Izlet na Vrsno s SPD ob Gregorčičevi proslavi
V nedeljo 11. t. m. ob 10. uri bo na Vršnem pri Kobaridu slovesno odprtje preurejene rojstne hiše Simona Gregorčiča, ki so jo Slovenci preuredili in odkupili ob 60-letnici pesnikove smrti.
Slovensko planinsko društvo prireja za to priliko izlet na Vrsno z lastnimi prevoznimi sredstvi. Ude-leženci dobijo lahko podrobnejša navodila na sedežu v Ul. Ascoll 1/1.
Omenimo naj še, da bo na predvečer, v soboto 10. t. m. pohod po poteh Gregorčičeve brigade, zbor borcev Gregorčičeve brigade, tabornikov in planincev na Vršnem; ob 20. uri pa bodo proslave na Vršnem, v Čadrgu, na Livku in v Kobaridu.
V Novi Gorici odprli dva nova trgovska lokala
Konus prodaja usnjeno konfekcijo, Market pa vsakovrstne jestvine - Danes otvoritev nove osemletke na Dobrovem
V Novi Gorici so včeraj opoldne odprli dve novi trgovini: v pritličnih prostorih nebotičnika prodajalno usnjarskega kombinata • Konus« iz Slovenskih Konjic, pri Modnem domu, v novi pritlični zgradbi ob parku, pa * Market« Prehrane iz Ljubljane. Otvoritvenih svečanosti se je udeležil župan Nove Gorice odv. Jožko Štrukelj skupno z visokimi predstavniki krajevnih oblasti in gospodarskih organizacij.
Konusova trgovina je edina te vrste na Primorskem ter sedma v Jugoslaviji. V njej prodajajo najrazličnejšo usnjeno konfekc.jo (suknjiče, plašče iz usnja in dragocenega krzna, pokriva:a, copate itd.). Lokal je moderno urejen ter dobro založen. Na otvoritveni svečanosti so govorili generalni direktor podjetja Drago Pelc, župan Jožko Štrukelj in direktir poslovalnice.
Novi obrat Prehrane, ki je najmodernejši in po obsegu daleč prekaša vse ostale jestvinske trgovi-
Podjetje
«AUT0F0RNITURE R. de MANZAN0>
ima čast sporočiti cenjenim odjemalcem, da bo od jutri. 5. t.m. odprt
nov sedež v TRSTU, UL. S. LAZZARO, 18,
tel. 38603 - 30037.
Kakor do sedaj, boste tudi v novi trgovini lahko kupili nadomestne dele in pribor za katerikoli tip avtomobila.
Vsem našim cenjenim kupcem, ki bodo prinesli izrezek s tem oglasom, dajemo 10 odsl. popusta pri vsakem nakupu.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 28. avgusta do 3. septembra se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je pet ljudi, poročilo se je 9 parov, oklicali pa so 13 parov.
ROJSTVA: Sabrina Brumat, Lu-ca Gallo, Gianfranco Bogar, Ales-sandro Baldassare, Grazieila Rupil, Stefania Visintin, Nadja Šuligoj, Franca Sartori, Luigina Forcina, Umberto Glessi, Antonio Montana-ri, Marzia Ballaben, Carmen Salva-ti, Silviana Timpano, Romano Kom-mjanc, Fulvio Russo, Dario La Torre, Andrea Vogrič, Raffaella Bolzan, Ariella Dominutti, Maria Caterina Polimeni.
UMRLI: delavec 60-letni Giuseppe Fiuman; 49-letna Lucia Fabbro por. Nerini, vd. Marega; upokojenec 60-letni Francesco Pockar; upokojenka 82-letna Giuseppina Mat-tiussi vd. Brumati; upokojenec 58-letni Antonio Ruttar.
POROKE: geometer Mario Mar-zillo in delavka Rita Decolle; kan-clist Giuseppe Tedesco in uradnica Maria Pia Forcesio; uradnik Bruno-Elio Odorico in učiteljica Annamaria Leopoli; trgovec Gior-gio Di Lenardo in uradnica Anna
ne v Novi Gorici, bo v veliki meri izboljšal prodajne storitve na območju prehrane. Zgrajen je na sistemu samopostrežbe ter razpolaga s kavarno in vrtnimi mizicami. Na otvoritveni svečanosti je direktor podjetja poudari predno sti samopostrežne trgovine, v ka teri bo tudi velika izbira svežega mesa, delikatesnega blaga, mlečnih izdelkov, sadja, spominkov, cigaret itd Pripomnil je kako nesmotrno gradijo tik Marjeta, ta-korekoč pred njegovimi vrati, mesnico, kar je v urbanotičenin in arhitektonskem oziru zelo po nesrečena rešitev. Za gradnjo Marketa je podjetje Prehrana potrošilo skoraj 150 milijonov ai.-ar-jev.
Danes bodo na Dobrovem odprli novo osemletko, ki ima 12 učilnic ter jo bo obiskovalo okoli 5)0 u-čencev jug. Brd Na otvoruv bo pel Adamičev zbor iz Ljuoljane.
Tovarna v Ronkah bo izdelovala rakete
Letalska in elektronska tovarna «Meteor» v Ronkah bo začela iz-delovatl dele za televodene reakcijske rakete, ki jih je vojno letalstvo doslej uvažalo iz Franclje. Obrambni minister Tremelloni je že podpisal odlok, s katerim se začenja italijanska proizvodnja v* vrste raket.
V tovarni «Meteor» bodo tudi opravljali celotno montažo rekel, za katere bodo nekatere dele izdelovala druga italijanska podjetja. Sporazum o izdelovanju laket j* že izpopolnjen in tudi potrebne naprave v tovarni so že montirane. Proizvodnja bo serijska. Obrambni minister proučuje možnost, da bi v ronški tovarni izdelovali tudi te-levodena letala za vojno mornarico. Te vrste letal so doslej uvažali naravnost iz ZDA.
Danes ptičji sejem
Danes je v parku županstva tradicionalni sejem ptičev, na katerem bodo razstavili domače in eksotične primerke in opremo za gojenje ptičev. Na sejmu bodo sodelovali tudi oponašale! ptičjega petja s piščalko in brez nje.
Gorica
VERDI. 15.30: «Johnny Oro«. M. Doman; ameriški film v barvan.
CORSO. 15.—22.: «Le sple vengono dal šemi freddo«. Franco Fran-chi e C. Ingrassia; italijanski barvni film.
MODERNISSIMO. 15.45 — 22.30: «Fort Apache«. H. Fonda in J. Wayne; ameriški film.
VITTORIA. 15.: «Uccellacci e uc-cellini«. Totd in N. Davoli; črno beli italijanski film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.: ((Agente X77 — or-dine di uccidere«. S. Koscina in G. Barry. Koprodukcija v barvah.
Tržič
AZZURRO. 15.-22.: «Dio, come ti amo«. G. Cinquetti in M Damon.
EXCELSIOR. 14,—22.: «Io la cono-scevo bene«. U. Tognazzi, S. San. drelli in N. Manfredi.
PRINCIPE. 15.-22.: «Kat Ballou«. J Fonda ln Lee Marvln. Kine-maskope v barvan.
S. MICHELE. 15,—22.: «11 gattopar-do«. C. Cardinale in B Lanca-ster; cinemascope v barvah.
MARCELL1ANA: 14.21.30: «11 ven-dicatore nero« E. Flinn in P. Finch; Kinemascope v barvah.
Ur roke
RIO. 16,—22.: «Fantomas minaccia il mondo« J Marrais ui M. De-mongeaut: v barvah
EXCELSiOR. 16.—22.: (iSptonaggio a Tokio« R. VVagner in J. Col-lins
Maria Fiore; šofer Sergio Rodar in delavka Silvana Zampa; uradnik Mano Sandrigo in tekstilna delavka Liliana Brandolin; tekstilni delavec Pletro Saveri in delavka Licia Pividori; inženir Luigi Stoppa-to in profesorica Maria Zaroii; radiotehnik Antonio Fabbroni in prodajalka Lucia Capocefalo.
OKLICI: kamionist Giuseppe Or-so in blagajničarka Giuliana Di Marco; trgovec Attilio Volpi in u-radnica Rosanna Cantalino; karabinjerski podčastnik Ottavio Tola-Masala in uradnica Gabriella A-vian; delavec Dino Menon in gospodinja Paola De Paoli; inženir Gian Paolo Candottl in gospodinja Cri-stina Gallin; uradnik Renato Ma driz in gospodinja Gianna Faggia-ni; uradnik Giorgio Grauner in u-radnica Anita Piemonti; mornariški oficir Guglielmo Szolll in gospodinja Mafalda Samuele; električar Giampaolo Paulin in prodajalka Anna Marussi; kmetovalec Al-do Medeot in tekstilka Nives Per-co; električar Amadio Bosco in po-strežnica Natalia Rismondo; brigadir CC Ottavio Pisano ln frizerka Rosana Talmassons; geometer San-zio Sala in gospodinja Roberta Pa-lombit.
TRST UL Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
v ose km je tudi v inozemstvo
KMEČKA ZVEZA V GORICI
PRIREDI DNE 17. IN 18. I . M.
POUČEN IZLET V EMILIJO
Na programu Je ogled vzornih sadovnjakov in niadiinlh naprav pri Bologni ter zadružnih hlevov ln kleti v Castelfran-cu pri Modeni.
Voznina, s prehrano in prenočiščem v Bologni, po 10 tisoč lir za člane ln 12 tisoč za nečlane Vpisovanje In pojasnila na sedežu v Ulici Ascoll št l-l
Avtoprevozniško podjetje LADISLAV MIKLUŽ
GORICA. Via 1'nrriani ill
VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU
lei 2844
PRIZNANO MEONARODNO ^	__
AVTOPREVOZNIŠKO POOJEIJt
LA GORIZIANA
GORICA - Ul Uuca d Aosta 180 - lei 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA
Kmečka Banka
GORICA. Ul Morem 14 - Tel. 3306 Nudi Vam ugodne pogoje za. trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovč* vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
NOVA
RESTAVRACIJA
ŠTERK
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEI. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETI NA ŽARU
HOTKI. Sl.Oltl LJUBU AIV A
TITOVA UL. 10 - TEL. 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja • Ples vsak večer razen ponedeljka in barski program
In gostilna «Pri hrastu gostilna «lvezda»
telefon 21-239
ALP IIOTEL HOTEL KANIN IIOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telet 21 in 51 Priporočamo tudi obisk note! a
«PIanlnskl orel» v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
Kotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge — lU"/o popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedellah
hotel Poldanovec
LOKVI! Piti NOVI GORICI - Tel. Ctpiivan 3
Odlična pestra nrana Z Divjačina Z Dobra primorska vina g Moderne sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse Športe Z Balinišča 5 Mmigoll igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Jf Izleti v naravo.
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poletil
%5Tavrac\ja
LJUBLJANA Privoz št. 11
Pristna dpmača ln mednarodna Kuhinja ln pijače Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah
rSSBEt
TRST via,e xx Settembre 16
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA TI IN SREBRNI OKRASNI RRKIIMETI
‘©EliTML-RIVIERfli
PORTOROŽ
Moderne sobe, mednarodna kuhinja.
«GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen oh sredah.
Hotel «SOČA»
MOST NA SOČI tel. 7
Moderno urejeni hotel Z Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv C Lep vrt Z Vsak dan glasba ln ples Z Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna
G. P. SIDRO »» “'e« M349
nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih:
•	Restavracija «POD ARKADAMI«
•	«PRI TREH VDOVAH«
•	Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar
•	«TRI PAPIGE« z internacionalnim programom.
Restavracija « LIP A »
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
A Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «S()CA» KANAL - Tel. 8
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vam nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
KOPER — ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ - ROVINJ - Pl (LA — RABAC IN OPATIJA
V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete ln alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone.
KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
^Jjigcmdio podjetja
MANUFAKTURA. NOVA GORICA
prireja ob otvoritvi nove trgovine v pritličnih prostorih nebotičnika razstavo artiklov domače obrti in narodne umetnosti; odprta bo do 21. avgusta (tudi ob nedeljah) od 8. do 20. ure.
OBIŠČITE RAZSTAVO IN NOVO TRGOVINO, KJER SI LAHKO KUPITE RAZSTAVLJENE IZDELKE
MEBLO
MEBLO
TRGOVINA S POHIŠTVOM NA DROBNO
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO LN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti »JOGI* več tipov.
IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
, ** J
NOVA GORICA - Tel. 21044
opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne Informacije in vam hitro in solidno organizirajo Izlete po Jugoslaviji ln inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.

HOTEL
LEV
LJUBLJANA
_	.	, j VOŠNJAKOVA 1
J___jJtjj V TELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase . Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
Hotel ADRIA
ANKARAN
(bivši S. Nicolo)
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potnišld-ml ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOSNA PLOVBA«, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477

Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA - Telefon 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano
Hotel «TRI(!LAV»
KOPER - lel. štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA»
s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki.
ZAGOTOVITE SI
ODLIČNO PIVO
Union
Ljubljansko pivovarno zastopajo:
Podjetje NANUT
Gorizia — S. Andrea
Via S. Michele 107 - Tel. 5062
Podjetje FINDERLE — TrSt,
Via Giuliani št. 1 — Tel. 50407
TRGOVSKA HIŠA
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo
—	šport — letovanje itd.
•	V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
•	II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči
—	kostumi — suknjiči — Jopice itd.
•	MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto.
•	SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO
•	«ELITA», Čopova, 7, podaljšek pošte.
(rt)
100
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 nihini ii z 88 rubini
„ w	«Euis D' Or«
\Ls’*	najtanjša ura na svetu
^(L ' #1
''jL j Generalno zastopstvu «LA CLESSIDRA*
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Imporl - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije
dn
ŠVICARSKA SUPERMARKA
UNIVERSHLTECHICH
TRST - TRiESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 - 50486
Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATICN1
CGE - CANDY - CASTOR - HOOVER - REX
AVTORADIO
AUTOVOX - CONDOR - VOXSON - GRUNDIG - BLAUPUNKT HLADILNIKI
FIAT - CGE - REX - AEG - IGNIS RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI
GRUNDIG - PHILIPS — VOXSON - PHONOLA — TELEFUNKEN - CGE
PECI NA KEROSEN JUNO - GASFIRE
•	SERVIS IN JAMSTVO BREIPLAČNO V VSEJ J[UGQSLAVUI
•	IZREDNE CENE ZA IZVOZ
|kJ| jy	Turisti, izletniki ■ največjo
IX.CZ I izbiro blaga za vaše izlete imajo P MARKETI v
• KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
•	PREHRAMBENO BLAGO
•	BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
•	SPOMINKI
•	TRAVEL PAKETI
•	BIFE
•	MENJALNICA
•	10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
•	ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
REHRANA
OBIŠČITE
i c *
CASINO OPATIJA
CASINO UMAG Grand Hotel ^Adriatic}
ROULETTE - CHEMIN DE FER NIGHT CLUB Z INTERNACIONALNIM PROGRAMOM
ODPRTO VSAK DAN
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 3, II., TELEFON 03-808 in 04-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelliCO 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečna ur VnaDrer četrtletna 2 250 lir. polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 iti - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaške«	n	J V«
SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 603-3-83 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnJ 250, osmrtnice 150 Ur 1 Mali oglaM 40 lir beseda Ovlad tržaške lo
gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. - iz vseh drugih pokrajin Italije pri ..Socleta PubbUcltb Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst	'