ЖЖжж1#*#|Шаићф:«1б П1 915 НдГдШдпкпБо(с Verlag und Schrlftleitusg: Klagenfurt, Blsmarckring 13, Poitfach 115 / Bezuggprel« (Im rorau« zahlb&r) шопаШсћ RM l — trel Haue (elnechUeBllch RM 0.20 ZustellgeblUir Abbeetellimgen der Zeltung fUr đen nacbfolgenden Monat werden nur achriftUcb uađ nur bU 2S. dee l&ufenden Monats angenommen Nr, 95. Krambnrg, den 1. Dezember 1943. Nov Telik uspeh Japoncev štirje nosilci ietal, dve lirižarld potopljeni pri Gilbertovili otoliiti - En nosilec letal ali ena bojna ladja poškodovana Tokio, 30. novembra. Cesarski japonski glavni stan javlja: Japonske zračne enote so 26. novembra zvečer napadle sovražne vojne ladijske formacije zapadno od Gilbertovih otokov in potopile dva velika nosilca letal. Pri tem smo zgubili eno japonsko letalo. Ta bitka bo v bodoče in^enovana »Druga zračna bitka pri Gilberto\ih otokih«. Dne 27. novembra se je izvršil ponoven napad na druge enot« v istih vodovjih, kjer sta bila potopljena nadaljnja dva nosilca letal, od teh eden velikega tipa, ki se je takoj pogreznil. Nadalje sta bili potopljeni dve križarki, vtem ko je bila poškodovana ali zažgana ena velika križarka ali bojna ladja. Japonske zgube so znašale pet letal. Ta bitka bo dobila ime »Tretja zračna bitka pri Gilbertovih otokih«. Nadalje je neka japonska podmornica 25. novembra zarana napadla enega sovražnega nosilca letal zapadno od otoka Makin in ga tako težko poškodovala, da se ga lahko smatra za popolnoma zgubljenega. lisohi bojni nspelii naših Ш Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. novembra objavilo; Na morski ožini pri Perekopu je spodletelo več z močno topniško pripravo nadaljevanih napadov. Ob mostišču pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra je sovražnik n% dosedanjih težiščih nadalje napadal z močnimi silami, a je dosegel le nekaj krajevnih vdorov, ki eo bili zajezeni. Odstrelili smo 107 sovjet-akih oklopnjakov. Posebno eilni so bili boji v vdomem prostoru južno od Kremenčuga. Tukaj so naie čete odbile napade več divizij strelcev in na nekaterih mestih prešle v nasprotni napad. Tudi iz odsekov pri Čerkasiju, Kijevu in Korostenu poročajo o srditih bojih; pri tem je imelo lastno napadno podvzetje zapadno-od Kijeva uapeh. Dne 27. in 28. novembra smo odstrelili T južnem odseku vzhodne fronte 72 sovjetskih letal. Mi pogrešamo šest lastnih letal. Na celotnem bojišču pri Gomlu so zopet vzplamteli težki boji. Zablaten svet in močan pritisk napadajočega sovražnika zahtevata viroke storitve v boju od naših čet, ki se žilavo upirajo in vedno znova prehajajo v nasprotne sunke. Vtem ko smo se ubranili sovražnikovih krajevnih napadov jugozapadno od Smo-lenska deloma v boju od moža do moža, smo imeli z lastnimi napadi jugozapadno od Nevla nadaljnje krajevne uspehe vzlic težavnim vremenskim in terenskim prilikam in kljub trdovratnemu sovražnemu odporu. Na južnoitalijanaki fronti se sovražnik v vzhodnem odseku pririva z močnimi silami do Viiiih polo"i''rv ob seve -uzapidneTn robu doline ob reki Sangro. Britanske bojne skupine, ki so bile prejšnji dan vdrl;, smo s protisunkom vrgli zopet nazaj z visokimi sovražnimi zgubami. V naših rokah so ostali ujetniki. Sovražna vznemirjevalna letala so v pretekli noči preletela zapadno ozemlje Rei-cha. Nekaj nemških letal je v noči na 29. november p odvzelo vznemirjevalne napade na cilje v Jugovzhodni Angliji. „Times" o nemškem socializmu Lizbona, 30. novembra. »Kljub vsem tež-kočam dela vsa velika množica, nemškega delavstva kot vedno«, je izjavil v nekem članku diplomatski dopisnik londonske »Times«. Zanesljiva poročila iz nevtralnih virov dokazujejo, da so popolnoma resnične uradne objave o tem, da se je povečala nemška proizvodnja premoga in da je dosedanji izkop v Porurju ostal na isti vi-ini. Nemški rudarji uživajo posebno za-čito države, dobijo dodatke za težko delo in prejemajo tako višje obroke kot vsi drugi rudarji v Evropi. Uvedene so premije, stalno zdravniško nadzorstvo in znatna pokojnina. Kdor misli, da povzročajo ta ogromen izkop premoga v Porurju grožnje in kazni, ве na , vsak način moti. Tudi nemška gradnja lokomotiv stalno narašča, nadaljuje »Times«. Ta ogromna storitev ne bi bila nikoli dosežena, če ne bi bilo trdovratnega in vztrajnega dela mnogih tisočev od pridobivanja rude pa do gradnje lokomotiv. Teh dejstev se spomnijo britanški ministri, kadar vedno znova svarijo angleško ljudstvo pred pričakovanjem zloma Nemčije v notranjosti. /ViNilo-amcrišlii žHloiski bo« Verski borci brez vsake morale in vesti ' Spisal Eitel Kaper Da zlorabljajo Britanci kakor tudi njihovi somišljeniki v USA pri svojih najmalo-pridnejših opravkih božje ime in previdnost večkrsft kot je potrebno, resnično ni nobeno novo spoznanje. Spomnimo se samo, da so že »svetniki« Oliver Cromwella moreč, požigajoč in prepevajoč psalme predivjali zeleni Irski otok in niso prizanašali niti otrokom, niti ženam. Imeli so se za nove jude in celemu svetu so oznanjevali, da divja Bog, njih Bog, neusmiljeno in maščevalno proti njihovim sovražnikom. Nikakor pa niso bili pri tem »Dissenterji« (oni, ki niso priznavali angl. cerkve)~in puritanci osamljeni. Anglikanska visoka cerkev je prav tako blagoslavljala izropanje Indi- Uničene mofne sovieKke sile pri Koroslenn Pripeljali smo številne ujetnike - Močnejše bojno delovanje v Južni Itaiiii Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. novembra objavilo: Jugovzhodno od Pereskopa smo zopet vzeli nek zgubljeni vrh in ga držali proti številnim sovražnim nasprotnim napadom. Zračno orožje je tukaj in v mostišču jugovzhodno od Kerča z močnimi silami napadlo sovražne položaje in Sovjete, ki so ;a-čeli z nasprotnim napadom, ter jim prizadelo občutne zgube. V mostišču pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra so tudi včeraj trajali težki obrambni boji. Sovražne sile, ki so krajevno vdrle, smo vrgli nazaj ali zajezili. Južno od Kremenčuga in pri čerkasiju 80 v teku boji s sovražnimi bojnimi skupinami, ki so vdrle. Tudi zapadno od Kijeva se vrše silni boji Več sovjetskih napadov je spodletelo, vtem ko smo z lastnim napadom kljub srditemu sovražnemu odporu in brezdanjim potom pridobili '•.erena. V prostoru pri Korostenu smo uspešno končali lastno napadno podvzetje. V večdnevnih bojih nam je uspelo, obkoliti in uničiti močne sovražne sile. Pri tem smo ugonobili tudi Sovjete, ki so začasno vdrli v jugovzhodni del mesta Korostena, dasi so se obupno upirali. Naše čete so prizadele sovražniku visoke krvave žgube, pripeljale številne ujetnike in uplenile 59 topov ter veliko število lahkih in težkih orožij pehote. V bojišču pri Gomlu je popustila silovitost bojev. Na nekaterih mestih smo odbili sovražne napade in s protisunki vrgli Sovjete nazaj v njihove izhodne položaje. Jugozapadno od Nevla so naše čete zopet osvojile nekaj vasi in zavrnile sovražne nasprotne napade. V vzhodnem odseku južnoitalijanske fronte je včeraj bojno delovanje zopet oživelo. Sovražnik je večkrat v številu bataljona napadal s pomočjo oklopnjakov. Boji so še v teku. Od ostalih odsekov fronte poročajo le o živahnem obojestranskem delovanju topništva. V Sredozemlju smo dne 26. in 27. novembra uničili 12 britansko-severrioameriških letal. je, kakot mnoštverii umor Burov, Ircev, Indijancev, belcev in črncev. Isti ljudje, ki so zasnovali proti Nemcem najtemnejše načrte o iztrebljenju in maščevanju, so se proglasili za »krščanske vojake«. Knezoškof Yorka in njegov tovariš v Canterbury imata od srca rada boljševiške morilce duhovščine in skrunilce redovnic. »Reče Bog, meni pa katun«, je nekoč dejal razumni opazovalec Theodor Fontane, ko se je vrnil s potovanja v Anglijo. Je mar res samo norčavost in muhavost, če Britanci in Severnoamerikanci popolnoma resno razpravljajo v stolpcih angleških časopisov, da H ne predstavljajo Britanci zgubljenih deset izraelskih rodov? Je to samo neka gesta, ako prepevajo amerikan-ski in angleški škofje skupno z rabini sla-vospev izvoljenega judovstva in njegovih anglosaških pomagačev? Ne, to je resnično mnogo več. Da je v obeh anglosaških državah vsako resnično versko življenje že zdavnaj odrevenelo in shiralo, ne bomo potrjevali mi Nemci Britancem in Yenkejem. To so storili v neštetih primerih možje njihove krvi. Tudi ni samo slučaj, da se shajajo v Zedinjenih državah odločilne osebnosti ali v sinagogi ali pa v tisti cerkvi, ki je prevzela skorajda suženjsko vsa pravila »High-Church« (angl. visoke cerkve). Roosevelt pripada isti »duhovni« svojati, h kateri se tudi Churchill šteje in še vsak mož, ki je tamkaj napredoval, je šel isto pot. V Etonu in Oxfordu so tudi bili bodoči canterburški knezoškofi vzgojeni, domišljavi proti revnim in obremenjenim, z ledenomrzlim srcem in pripravljeni za svojo res knežjo državno plačo prikriti vsako britansko prevaro, vsako sramotno dejanje lastne vlade. Popolnoma nič se ne razlikujejo v notranjosti od sleparjev, ki jih je izbral Stalin za »metropolite« ali »patriarhe« že davno umorjene cerkve. Samo ob sebi umevno se jim zdi, ako jim delata natančne predpise o uradovanju žid Benjamin Disraeli ali žid Hore Belisha. Nihče še ni slišal, da bi kedajkoli dopustil angleški visoki rabin Hertz ali glavar sinagog v Ameriki vmešavanje anglikanskih cerkvenih knezov. Ako so pa židje s. Jahrgang. predložili svoje zahteve, je pa to bilo nekaj samo ob sebi umevnega. Prečastita Cosmo Lang in nadškof Temple sta se pač skrbno izognila sporov z Rotschildom, Guggenheimom, Lewisohnom in Straussom. Kdor s svetom tako ravna, kot Anglo-amerikanci, si mora seveda nadeti debelo kožo in poiskati takega boga, ki bo v skladu z njegovim delom in dejanjem. To je pa lahko samo ozračje, v katerem odločajo maščevalni židovski bog in strašni maliki Kartage in Feničanov. Ljudožerski Moloh, katerega so že najstarejši judje oboževali v »Zlatem teletu«, je enak plutokraciji. V britanski izparini se je moral veseliti zmagoslavja malik, ki je še bolj zatiral ubo%e in razdedinjenje in za katerega je bila pravičnost le besedičenje. Britanski bog je bo? neizmerno bogatih, prenasičenih skopuhov in brezobzirnih lovcev za uspehi. Vse izraženo sovraštvo in podlost vsakega Britanca in Yankeeja proti nam ustreza skoraj dobesedno brezkončnim klevetam iz semitskega bogočastja. Samo okamenela vešt uspeva tukaj in borci za Boga so tukaj imenovani ti, ki z vsemi sredstvi ščitijo domišljavost in samovoljnost v nasprotju z naravnim življenjskim redom. Poznamo britansko zasmehovanje vsake Fiihrer |в govoril pred mladim častniškim naraščajem FUhrerhauptquartier, .'30. novembra. Fiihrer je dne 20. novembra govoril okrog 20.000 bodočim mladim častnikom, ki so bili epoznani za vredne, da vodijo sinove naroda v največji odgovornosti. Pred mladim čaet« nizkim naraščajem vojske, vojne mornarice, zračnega orožja in Waffen je Fiihrer obrazložil vzroke vsiljene nam ogromne borbe, boja za biti ali ne biti za svobodo in življenje našega naroda. ^Podrobno vsebino Fiihrerjevega govora bomo objavili v prihodnji številki našega lista. resnične vere in ga temu primerno cenimo. Mi vemo, da je proti temu »svetovnemu nazoru« pravilno samo to ravnanje: odločna borba na življenje in smrt. Po letu 1918. smo spoznali pravi značaj anglo-amerikan-ske človečnosti in krščanstva in nobene žrtve britanske blokade, zastrahovalnih bomb, neustavljive maščevalnosti in preračunane prevare ne bomo pozabili. Nikar naj ne omenjajo milega »oxfordskega duha«. Možje tega Oxforda so bili od vsega početka — kot n. pr. prečastiti britanski škof na Gibraltarju — tajni agenti Intelligence Servica. Pod duhovniško o'bleko, ki so si jo nadeli, so nosili bodala. Ni samo slučaj, da je začelo anglo-ameri-kanstvo zidati novo Kartago. Tudi Kartaga je padla — kljub svojim bajnim zakladom — ko je prišla ura Scipiona In Katona. In najsrditejši posmeh vsake vere, ki se skriva za hinavstvom britanske High Church in amerikanskih podružnic, bo ob svojem času poplačan. V stanju razpusta Kim, 30. novembra. Informacije, ki prihajajo iz Južne Italije, dado pred\ideti skorajšnjo abdikacijo bivšega kralja Viktorja Emanuela in demisijo Badoglija kot vodje dozdevne vlade v Bariju in ustanovitev tako zvane izredne provizorične vlade pod Sforzo z močno udeležbo od komunistične strani. Ze več dni govore po Južni Italiji, da bo bivši kralj v kratkem končnoveljav-no zapustil Italijo. Od angleške strani so mu baje nakazali Malto kot začasno bivališče, dokler ne bo londonska in washing-tonska vlada končnovetjavno sklenila o poznejšem bivališču kralja. To informacijo potrjuje okolnost, da je Badoglijeva vlada popolnoma razpadla, Stnm S. — ttev. 95. KABAWANKEN BOTE Sreda, 1. decembra 194S. 93 zasirabovalnih bombnikov seslrel|enib Težki boji na vzbodoi fronti - Uspešen napad na sovražni konvo] Obericommando der Wehrmacht j# dne 27. novembra objavilo: Ob mostiSeu pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra eo Sovjeti znova napadali z možno podporo oklopnjakov. Odbili smo jih v srditih bojih in jih z odločnimi nasprotnimi napadi zopet vrgli iz več krajevnih vdomih mest. Odstrelili smo tam 151 sovjetskih oklopnjakov. Vtem ko so v prostoru pri Cerkasiju še v teku silni boji, je zapadno od Kijeva in pri Korostenu po hudih bojih spodletelo več sovražnih napadov. Zapadno od Gomla in jugozahodno od Kričeva stoje naše čete v težkih bojih s prodirajočimi sovražnimi bojnimi skupina-mL Južno in severozapadno od Nevla so imeli lastni napadi krajevne uspehe. Na jugu vzhodne fronte sta si s svojo zgledno držo v hudih bojih proti večkrat močnejšemu sovražniku pridobila odlične »obrambne uspehe prvi m drugi bataljon 204. lovskega polka, ki jima poveljujeta Hauptmann Dietz in Hauptmann Widnef. Na južnoitalijanski fronti je potekel dan mimo. Nemška torpedna letala so pred alžirsko obalo z velikim uspehom napadla nek iz velikih ladij za prevoz čet obstoječ, močno zavarovan sovražni konvoj. Potopila so dva rušilca in tri prevozne ladje s skupno 38.000 brt, težko poškodovala pa dva na- daljnja rušUca, eno veliko prevozno ladjo in eno stražno ladjo. Cilj nadaljnjega težkega nočnega napada nemškega zračnega orožja je bilo sovražno oskrbovalno oporišče NeapelJ. Včeraj podnevi so vdrle skupine severnoameriških bombnikov v Nemški zaliv in izvršile zastrahovalni napad na mesto Bremen, pri katerem je bilo porušenih več bolnišnic, hiralnic in umetnin. Oddelki lovskih in rušilnih letalcev so po dosedanjih poročilih uničili skupno z drugimi silami zračne obrambe 41 sovražnih letal. 13 drugih se- vemoameriških bombnikov je bilo zbitih na tla nad zasedenimi zapadnimi ozemljL Skupine britanskih bombnikov ao v pretekli noči priletele nad ozemlje Reicha in izvršile nove zastrahovalne napade. En del teh eil je napadel Stuttgart, vtem ko so druge lupine sunile proti državnemu glavnemu mestu in odvrgle na več delih mesta raztreseno razstrelne in zlasti zažigalne bombe .Nastale eo škode. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so, v kolikor je do-elej ugotovljeno, sestrelile 39 britanskih bombnikov. S tem je zgubil sovražnik v zadnjih 24 urah nad Reichom in zasedenimi zapadnimi ozemlji 93 letal, skoraj izključno težke štirimotome bombnike. Nemška letala so v noči na 27. november metala bombe na obmestje Londona. Hinavski prestolni govor angleSliega Itraiia „Daily Heralfl": „Program vlade, ki ne ve, kaj hoče" Berlin, 30. novembra. Angleški kralj Jurij, tačas še cesar Indije in gospodar precejšnjega števila podjarmljenih narodov, nima veliko ukazovati v svoji državi, če se kedaj povzpe do kakšnega prestolnega nagovora, — kakor se je to zgodilo v torek — je tudi temu primeren. Angleški kralj, čegar nesigumost je postala že prislovična, potrebuje pri vseh dejanjih opore, ki se je lahko oklepa. Tudi za svoj govor je iekal in našel to oporo, v kateri ne citira samo enkrat Boga in njegove pomoči, njegovega blagoslova in kar je še sličnega. Pri licemerskem, pobož- Sovfeli polrlnfejo terilorialne zahteve Jasne formulacije v Moskvi - Zahvala ^anglosaških plutokratov malim sotekačem Stockholm, 30. novembra. Sovjetski tisk objavlja debelo tiskano novo izjavo glede zahtev do baltskih držav. Poljske, Finske itd. To se je zgodilo v obliki članka kot odgovor na sporočilo angleško-sovjetskega parlamentarnega komiteja v Londonu, po katerem bo Sovjetska zveza itak prejela kot prW obrok zapadne meje iz 1.1941. Zlasti poudarjajo zahtevo po Vzhodni Poljski in predočujejo londonskim Poljakom v pregnanstvu, da nimajo nobene pravice na ta ozemlja, ki so jih svoječasno zatirali. Neko npxialjnje moskovsko pojasnilo napoveduje aahtevo, da se ustanovijo. predboljSe-višk# senčne vlade v vseh evropskih dišavah. Izjavljajo, «da se v »novi« Evropi seveda ne smejo zopet pojaviti tiste gnusne vlade, ki so pred vojno sodelovale z Nemčijo in hkrati kazale Sovjetom nasprotno mišljenje. Moskovske formulacije so dovolj jasno sestavljene, da se iz njih spozna, da ni mišljena samo londonska »Poljska vlada«, ampak sploh vse prejšnje evropske vlade, ki imajo na grbi kakšne grehe v sovjetskem smislu. Vsem tem napovedujejo že sedaj, da bo konec demokratske slave, kakor hitro pride sovjetska vlada do oblasti nad Evropo. Severnoameriški državni podtajnik Berle potrjuje k temu v govoru pred neko ložo v Zedinjenih državah, da »vlade v pregnanstvu« ne bodo imele veliko več govoriti т primeru, da se vrnejo v svoje matične države. To je zahvala plutokratpv vsem tistim, ki so jim taiko vrlo služili kot statisti in dali na razpolago svoje zaklade zlata ter ladje, svoje državne pečate in podpise. Zamorci sedaj lahko gredo, boljševiki bodo prišli, samo da morajo za ta primer ustvariti še pogoje. In teh pa nikoli ne bodo dobili v roke. * Sovjetsko mosliče ob Dnjeprn odstranjeno Sovjeti so včeraj pri Kremenčugu zgubili 112 oklopnlakov - Več vasi osvolenlli Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. novembra objavilo: Ob mostišču pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra smo bistveno zavrnili napade Sovjetov v srditih, do teme trajajočih bojih. Na vdomem mestu jugozahodno od Kremenčuga se vrše še vedno živahni boji. Sovražnik je zgubil tam včeraj 112 oklopnjakov. Od teh jih je odstrelil 54 samo tež-, ki 656, polk lovcev na oklopnjake, ki ga vodi O^rstleutnant d. R. pl. Jungenfeldt. Poseben uspeh je imel pri tem Leutnant Kretschmer, ki je s svojim Jurišnim topom uničil 21 sovražnih oklopnjakov. S tem je ta polk uničil v zadnjih štirih mesecih 654 oklopnjakov in 610 topov. Pri čerkasiju, v prostoru zapadno od Kijeva in pri Korostenu so se izjalovili številni sovražni napadi. Z lastnimi nasprotnimi napadi smo ugonobili več sovražnih oddelkov, odstranili eno sovražno mostišče na tej strani Dnjepra in pripeljali pri tem več sto ujetnikov. V prostor pri Gomlu Se trajajo hudi in premenljivi boji v nepregledni pokrajini med Dnjeprom in Pripjetom. Mesto samo, ki je že dalje časa bilo v prednji bojni črti, smo po popolnem porušenju zapustili. Poskuse Sovjetov, da bi razširili mesto vdora severozapadno od Gomla, smo v težkih bojih preprečili in uničili z nasprotnim napadom sovražne oddelke, ki so bili vdrlL Severozapadno od Nevla eo naši grena-dirji, nadaljujoč svoj po strmoglavnih letalih učinkovito podprti napad in stalno odvračajoč močne nasprotne napade, vrgli so-vražnilia zopet iz več vasi in odstrelili devet oklopnjakov. ^ Na. fronti ob Ledenem morju so nemški lovski letalci in protiletalsko topništvo zračnega orožja odbili napad sovražnih letalskih sil in uničUi 32 izmed napadajočih 95 sovjetskih letal. Na južnoitaUjanski fronti tudi včeraj ni bilo nobenih pomembnih bojnih dejanj. Skupine britanskih bombnikov so v pretekli noči izvršile, zastrahovalni napad na Frankfurt am Main in Offenbach. Tudi na več drugih krajev v ozemlju ob Rheinu in Mainu so odvrgle bombe. Pri teh napadih in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo po še nepopolnih poročilih sestrelili 25 bri-taneko-severnoameriških letal. Nemška letala so v noči na 26. november napadla cilje v Londonu in Doveru. njaškem angleškem prebivalstvu je moral ta govor napraviti najgloblji vtis. Mi ga pa nasprotno po vsej pravici presojamo kritično. Po brezpogojni kapitulaciji otokov Le-ros in Samos bi bil lahko angleški kralj nekoliko previdnejši e svojimi Izjavami, in tudi toliko hvalisani uspehi v ItaUji so takšni, da je namestnik ministrskega predsednika Atlee glasno oznanjal evojo nevoljo glede italijanskih čet. Mru. Atlee ju gotovo ne bo prav, da njegov kralj te izdajalce hvali na vse pretege, posebno če nočejo tako, kakor bi to rad njihov kolovodja Ba-doglio. Ц Spričo že omenjene nesigumost! kralja Jurija, ki — Bogu bodi potoženo — tudi ni združena x ostro inteligenco, pač nismo mogli zlepa pričakovati kaj drugega kakor govor, ki Se izčrpa v pesniških besedah in v milem gledanju, če se pa ta cvetlična tvorba nekoliko razcefra, razpade takoj in ostane samo prazna slama; da jo mlati, za to je angleški kralj ravno še dober. Groza pred boljševizmom Berlin, 30. novembra. Neki madžarski vojni poročevalec piše, da se je po vsej Ukrajini hitro razširila vest o usodi mesta Čemigov. Ko so nemške čete zapustile mesto, so sovjetske čete zgnale prebivalstvo na glavnem trgu skupaj ter ga tam — iz-vzemši nekaj agentov GPU — do zadnjega pobile. Na tisoče ukrajinskega prebivalstva je na begu, da bi ušlo boljševiškemu mno-štvenemu pokolju. »Brezkončna je vrsta, ki se vije po slabih cestah proti zapadu. Večina prebivalcev vozi svoje v hitrici pograbljeno imetje na malih panje-vozovih. Odkar se je izvedelo, da prelagajo Nemci svojo fronto, se z vzhoda vale nmožice, možje, žehe in otroci v pisani zmedi kot pri kakšnem preseljevanju narodov. Videti je, kot da se hočejo rešiti pred strašno prikaznijo. Prebivalstvo je boljševizma sito, cela mesta zgrabijo svoje imetje ter se napotijo proti zapadu. Tedne potujejo po cestah, nihče nI zaostal v zapuščenih naseljih. Ljudje raje vzamejo vse pomanjkanje nase, raje poginejo na brezkončnih ka-menitih cestah, kot da bi morali še enkrat živeti pod boljševizmom. V teh ljudeh se izraža paničen strah pred boljševizmom v vsej svoji strašni resničnosti«. Italllanska volna ladla se je prebila Rim, 30. novembra. Po zadnjih bojih v Egejskem morju je dobila neka italijanska bojna ladja od Badoglijeve klike nalog, da se naj poda na angleški otok Malto. Na morju pa je posadka obvladala svoje častnike in odplula v neko nemško vojno pristanišče. Tja prišedši, so izročili častnike nemškim oblastem kot ujetnike. Bolgarska armada je bolje opremljena kakor kdaj koli Sofia, 30. novembra. Bolgarski uradni list »Dnes« se bavi v nekem članku z bolgarsko armado in poudarja, da je danes bolje opremljena kakor kdajkoli. Dobro iz-vežbana in opremljena z najmodernejšimi orožji, je bolgarska armada faktor, s katero je treba računati. Je še tudi nekaj drugega, kar daje bolgarski armadi vrednost in moč, to je edinost in svoboda bolgarskega naroda, za katero se bo armada, če je treba bojevala. „Sveta zveza z Nemčijo" Sofija, 30., novembra. Sobranje je v kovi seji zaključilo v prisotnosti ministrskega predsedriiia in zunanjega ministra razpravo o odgovoru na preetolni govor. Poslanec Strundjoff je poudaril, da ileže Bolgarijo z Nemčijo sveta zveza. Nemčija je pomagala Bolgariji do nacionalnega ze-dinjenja. Glede židovskega vprašanja je poslanec izjavil, da je najboljša rešitev tega vprašanja, če se izženejo vsi židje iz Bolgarije. Prihodnja seja sobranja se vrši v sredo in bodo na tej seji govorili ministrski predsednik Božiloff in nekaj ministrov. Davčna dajatev nemškega naroda Dresden, 30. novembra. Staatssekretiler v 'Reichsfinanzministeriumu Fritz Reinhardt je poročal na otvoritveni seji Reichskam--mre der Steuerberater, da znašajo davčni prejemki Reicha v računskem letu 1942, 34,7 milijard Reichsmark. K temu se pri-štejejo še odplačilo 8 milijard razdolžitve-nega davka od poslopij in upravni dohodki; vojni prispevek občin in ostali redni pre-"jemki znašajo 26 milijard. Tako je bil krit proračun Reicha v višini 68,7 milijard Reichsmark % rednimi ргејешоМ, (ZIPCAIL0 ШЖ) v uvodnem članka »Tasvlrl Efklar« Je pO(S črtan pomen nemške zasedbe egejsklh otokov. Uganka bo ostala, zakaj niso mogli Anglejtt preprečiti osvojitve otokov. Vse se da razložiti eamo z angleško brezbrižnostjo. Namestnik ministrskega predsednika Atlee je priznal v nekem odgovoru v Spodnji zbornici, da bolestno občutijo zgubo tamkajšnjih posadk In dragocenih položajev. Badoglijevl Italijani niso izpolnili pričakovanj in niso bili v pomoč britanskim operacijam. Med prebivalstvom Bengals se je razSlrOa izvanredno težka epidemija malarije, poroča posebni dopisnik »Timesa« iz Dacca. Minister za narodnostno obrambo, Maršal Graziani je izdal naredbo, po kateri bo urejena ustanovitev vojnih sodišč. Posebno vojaško sodišče 8 sedežem v Cremonl pa bo ustanovljeno za obsodbo posebnih vojnih zločincev, И so bili kakorkoli v zvezi z Izdajstvom Ba« doglia. V četrtek eo pariške jutranje Izdaje poročale o zastrahovalnem napadu na Toulouse. Število žrtev je zelo visoko. V nredo se Je na zasedanju tako zv^ega parlamenta francoskih disldentov v Alžiru pritožil de Gaiulle, da komiteja tudi prijatelji ske vlade nočejo priznati. Komitć se nahaja zaradi tega pred velikimi težavami. »Times« priznavajo v nekem članku; »Nem-i ški delavec ima najboljšo prehranjevalno podlago izmed vseh delavcev«. V nekem članku londonskega. Usta »Daily Mali« pravijo med drugim: »Najbolj značilno pri italijanskem vojnem pohodu je, da storimo vedno samo to, kar pričakujejo Nemci. Doslej nismo mogli izvršiti ničesar, česar n» bi bil sovražnik pred tem domneval ali vedel«. Deseta flotUJs Italijanskih brzlh čolnov je zopet pripravljena za akcijo, tako so v četrtek objavili v Benetkah. Nadaljevala bo boj ob strani nemške oborožene sile. 12.000 angleških rudarjev r Blldwortnu na Angleškem je v četrtek zvečer začelo stavkati. Stavko označujejo kot čin protesta proti neki sodbi županstva, ki je obsodilo dva rudarja na zaporne kazni, ker sta se branila plačati denarne kazni, ki so jim bile naložene zaradi zanemarjenja domobranske dolžnosti. Utvanskl časopis »Zemaiolus Zemi«, l^a, ja v Telšnu, piše med drugim: če trde boljše« viški propagandist! .v Moskvi, da upajo Lit« vancl, Letonci, Estonci In Karelijanci v osvoboditev od suženjstva In v »sonce« Stalina, Je resnica čisto drugačna. Niti enega kmeta ni, ki bi čakal na povratek boljševizma. »Corrlere della Serra« izpodbija trditev anglo« saksonske propagande, da baje južnoitalijan-sko prebivalstvo pozdravlja preselitev v dalj-nje dežele, In poudarja, da gre pri tem za posebno izselitev; pri kateri naložijo na lađjS" delavce, ne da bi ti poznali svoj cilj, svojo usodo ali delo, ki se jim bo v bodočnosti naložilo. V indijskih premogovnikih je s takojšnjo veljavo odrejeno delo žen, kakor pravi neka objava britansko-indljske vlade. Objava utemeljuje ta korak a tem, da mora Indija dobaviti Se več premoga za oboroževalno industrijo. 60.000 človeških življenj je bilo žrtev kolere samo v indijski provinci Bengalen od 10. julija t. 1., kakor poroča dopisnik lista »Times« v Kalkutl. 60 do 70 odstotkov vseh po koleri okuženih ljudi je umrlo. Kakor javljajo iz .Neaplja, je zahtevalo 21 italijanskih delavcev od britansko-ameriških zaaedbenlh oblasti kruha za svoje rodbine. Postavili so jih pa pred neko brltansko-sever-noameriško vojno sodišče, ter jih kot puntarje obsodili na smrt in ustrelili. Potres v Turčiji je, kakor poroča radioed-dajna postaja v Ankari, zahteval nad 1000 mrtvih. Vlada je poslala poseben pomožni vlak v razdejano ozemlje. Ob sodelovanju nemških in francoskih policijskih uradov se je posrečilo zapreti atentatorja, ki sta pred nekaj tedni umorila v Parizu predsednika dr. Ritterja, nemškega vodjo francoske delovne službe v Nemčiji. Sta to dve osebi, od katerih je eden, ki je oddal smrtne strele, Žid. Moslwnsko vseučUlšče Al Azhar v Kairu Je bilo po sovjetski vladi obveščeno, da je bil izvoljen nov Mufti za sovjetsko Rusijo s sedežem v Taškentu. Moslemska univerza pa se je branila pripoznati volitev. Po približni cenitvi letošnje svetovne proizvodnje zlata znaša ta nekaj manj kot 900.000 kg; doslej najvišje stanje, to je čez 1,2 milijonov kg je bilo doseženo leta 1940. Anglo-amerikanski teroristični režim Lizbona, 30. novembra. Bivši sotrudnik de GauUa, general Lelong, je pobegnil na Portugalsl^o in T Lizboni dal izjavo, da Angleži in Amerikanci ravnajo s Francozi v Afriki kot s sužnji. Angleži in Amerikanci in sedaj tudi še Sovjeti dobesedno izro-pajo francoska posestva, pri čemer je nepopisna brutalnost angleških in ameriških generalov ter komunističnih agentov napram francoskemu prebivplstvu. Verlae and Druck NS Gauverlag and Drnckerei KSrnten. OmbH.. Klairenfurt — VerUesIelter Dr. Emil Heitjan (im Wehrdienat). — Haapt-•chrtftleiter: Friedrieh Horstmann. — Zwneit m Avelcealiet« Mr. 1 Utitie. Spedn. 1. đpffmhra 1943. KABAWANKF.N BOTE stran 3. — Stev. 95. / е m š k 1 gre nadirji. Njegova odločnost v boju lii njegova volja do zniage efa danes ravno tako ner.lomljena kot v začetku vojne. ' (Bilder: Hoffmann 12]) Prijalelji Sovjelov v sovjelskem rajn „Edinstveno na svetu" - Brez upa, da bi preživeli... Medtpjn ko akiiHa vse angleftko in anierl^ko fiiiHoplsje doi>ovedati evojtm ljudstvom In evetu, kako humani, socialni, krščanski in demokratski so postali Sovjetl s Stalinom, »ofe-twn svojih ljudstev« na čelu, objavlja najpomembnejši angleški politični Ust »Mineteenth Century and After« članek o sovjetskih prisilnih delavskih taborih, ki tej propagandi kar ntoodstotno nasprotuje, pa čeprav hoče vzbuditi vtis, da v njem opisana dejstva v nekem 07,lru občuduje. Zato pa tembolj učinkujejo ta dejstva, ki se popolnoma ujemajo z naAimi objavami, kot hladno cinično potrdilo vseh poročil z nemške ali katerekoli ostale sovje-tora sovražne strani, katera mi ie leto dni objavljamo kot svareče opozorilo. Glavni urednik >Mlnettcenth Century and After« piše v zadnji Izdaji lista o Sovjetski zvezi med ostalim sledeče: Vzhodno od poljske meje je druga kultura kot zapadno. Ne bomo razpravljali, katera je boljša, marveč ugotoviti hočemo samo osnovno razliko. Sovjetska Rusija se je namenoma odrezala od ostalega sveta". V notranjosti svojih mej je hotela ustvariti »idealno« človeško družbo in zato Izločiti vse tuje vplive in vzeti lastnim državljanom možnost primerjanja. To izolacijo je deloma prekinila vojna. 'Čeprav je material Se pičel, si vendar že lahko ustvarimo sliko o ruskem življenju pod Stalinom. Danes vidimo delo ruske zunanje politike. Oblast ruske sovjetske države sloni na treh glavnih temeljih, na NKWD (prej GPU), vojaški vojni sili In delavskih taborih. Slednji so edinstveni na svetu. V njih se nahajajo možje In žene, ki so bili obsojeni zaradi kakršnihkoli resničnih ali neresničnih političnih prestopkov na prisilno delo v teh taborih. Navadno se glasi obsodba na osem let. Toda ker se ta lahko avtomatično obnovi nima žrtev veliko, ali sploh nobenega upanja, vrniti se v družbo, ako bi ta leta prisilnega dela res preživela Pogoji pod katerimi morajo jetniki živeti, so taki, da sploh ne obstaja u-panje, da bi preživeli ta leta. Višino števila teh jetnikov cenijo različno. Glbnlo se Je med desetimi in 18 milijoni. Števila delavskih taborov pa raste v tisoče. Nahajajo se v obširnih, neprlstopnih pokrajinah, kjer Je vsak beg izključen Sovjetska republika ima torej tukaj ogromno prostornino premičnih delovnih moči, katere uporabljajo za mnoga dela kot gradnje prekopov cest, letališč. Najmanjši politični prestopek ali tudi najmanjši sum zadostuje in že mera prekiti člertk »sbamak evejtga življenja v teh takerih. Načini etrahevamja bo brez primere. Redke so v Sovjetski Rusiji družine ki ne bi Imele v takem taboru očeta, sorodnika ali prijatelja. Skoraj vsak odrasel yprašan|e grenadmrgev , * t Tovarištvo v jeklenih nočeh / Spisal Hriegsbcrithter Robert Hessenbrnch PK. Oreiiatlirji! Ta skromna beseda iilelp*a pojem nemškega vojaAU-a, no kot merilo proti ostalemu orožju, marveč je v tx>m izraženo naj\1fije žrtvovanje vojaka poedinra. Borba proti viharju z Vzhoda ne divja *nmo v iariSčih dogajanja, trdo in neiiproeno ee vodi tudi v odsekih froRte o katerih se le včasih govori. gatl vojaka, ga zavlečl preko roba Jarka In odvesti s sabo. Mračilo se Je že, ko Je stal narednik pred poveljnikom. Obraz umazan ,zlepljeni lasje mu vise zmršeni v čelo, toda poročal Je z žarečlml očmi. Častnik; Bilo Je malo pred odhodom udarne čete. V večernem mraku je priša kuhinja k prednjim vrstam in z njo Je prispela tudi poŠta. Mladi poročnik Iz Moseljske pokrajine je sedel v svojem bunkarju, zatopljen v pismo z doma. Je-■en ob reki Mosel, kmalu bo trgatev. Sil prihajajo In odhajajo, dana so zadnja navodila za podvzetje v prihajajoči noči. Raz-'leljevalec poŠte poda poročniku še zavojček. »Pozneje!« meni on, ter odhiti k svojim gre-nadlrjem. Pionirji kažejo pot skozi minska polja In žične oyire. Za njimi se napote udarne čete, dolga vrsta, s poročnikom na čelu. Nekoč — živo so mu tisti dnevi pred očmi — se je plazil s svojimi- dečki iz HJ v mladostnovesell Igri po pokrajini. Sedaj se Je mladostna težnja za slavnimi dejanji spremenila v sveto resnico, zaupali so mu življenje nemških vojakov. Kadar zažare rakete, se hitro spuste možje v trstje, mokro od dežja, žareči Izstrelki strojnic frče sem in tja. Bili so že blizu sovražnikovih postojank, ko se pojavi močvirje: gre-nadlrji so se s trudom prebili. Kako dolgo so že na potu? Niso vedeli, čutili s le utripanje žile, pot Jim Je tekel S čela. Poročnik Je razvrstil skupine, vse je prelezel In dal zadnja povelja za vdor v jarke boljše-vlkov. Na vzhodu nebesnega svoda je prodrl prvi soj temo noči. šest ur torej že traja to najskrajnejše napenjanje živcev in moči. Kar je sedaj sledilo, je bilo delo'trenutkov. Fronta se je prebudila k divjemu življenju, na obeh straneh so streljali iz vseh cevi. V sovražnem Jarku pa so se berili nađl grenadirjl ... Nato Je prišel ukaz »zbor!« Kratko povpraševanje: Ali so vsi tukaj? Poročnik manjka! Zaman Je bilo vse iskanje, ki so ga opravili kljub pomnoženemu sovražnemu ognju. Tako 80 se vrnili grenadirjl brez njega, žrtvoval se je za svoje moštvo. Naloga udarne čete Je bila izvrSena, položaj v neočiščenem delu sovražnega odseka re^Jas-njen. V nekem bunkarju pa 'Je ležal na mizi neodprt zavojček Iz domovine. Podčastnik: Bil Je vodja neke udarne skupine tega pod-vzetja. skok v široki in globoki Jarek sovražnika je uspel. Bežeče straže so bile pobite z ročnimi granatami in ognjem strojnih pištol, nekoliko sovražnih strojnic je bilo s posadko vred izločenih iz borbe. V vročem boju se spodtakne narednik čez boljševika, ki se je vlegel. plosko v dno Jarka. V borbi moža proti možu mu je ušpelo prema- MoStvo: V taki noči se Izkaže tovarištvo najgloblje, brez govorjenja, same z dejanji. Dan za dnem, noč za nočjo bdijo naši grenadirji ter se bore proti sovražniku ki zna izrabiti nsravne nagone svojega ljudstva ravno v boju na položajih. СгепаШгј1 iz pokrajin ob Rheinu, \Mostl, iz Posarja in WestfaJske tvorijo v tej stotnljl posebno trdno skupnost. Tovariši in prijatelji so, vedo kje kateri stanuje in vedno znova si pripovedujejo o domačih hribih in dolinah, poljanah, gozdovih. Tako je bilo tudi ta večer pred odhodom udarne čete. >A11 si dobil pošto, кнко Je doma?« misli vojakov hite v domovino, medtem ko se pripravljajo za močno borbo. Iz domovine Je prihajala moč v njihova srca. Kaj je tovarištvo ? Vprf.šajte nJega, mladega vojaka, ki zadene na ramo ob rovu sovražnega jarka ležečega, v nogo ranjenega tovariša ter ga med točo iz sovražnih strojnic in metalcev granat s težavo prenese k lastnim vrstam! Vprašajte grenadirja, ki Je zaostal pri tovarišu, kateri Je v prasketanju strelov In v slepeči svetlobi raket Izgubil smer in ki se Je vsled težkega napora onesvestil. Vprašajte gre-nadirje, kateri so se komaj vrnili Iz divjajoče borbe, pa se v svitu zgodnjega jutra zopet odpravljajo, da poiščejo poročnika in pogrešanega tovariša. Slednjega so našli, toda njihov najboljši tovariš, poročnik se ni več vrnil. In za to se bore! »Stari« borci z Vzhoda, kakor tudi mladi grenadirjl vedo, zakaj se bore: branijo domovino perd boljševizmom na čegar- pretresujoče sledove so naši vojaki pri pohodu v teku dveh let vedno znova naleteli. Ujetnik, katerega so privedli naši vojaki, je nek mož Iz Kasakstana, ki niti nI obvladal ruskega Jezika. Če zremo v obličje 'tega po Sovjetlh posurovelega človeka, je razumljivo, da se tudi rusko prebivalstvo plašno umakne pred temi, mnogokrat llkl medved raščenUnl postavami. In ti prebivalci stepe naj bi vkorakali, po Churchillovih in Rooseveltovih sanjah, v našo domovino — nikoli! Zato prelivajo sinovi Nemčije svojo srčno kri, toda oni niso mrtvi, vedno bodo med nami. Preko časa in prostora se pa dviga Iz groma, in požara vojne mit nemškega grenndlrj.i. človek ve, da lahko pride vsak Cas na vrsto. V njegovi tovarni so morda nemiri ali nedo-statkl v proizvodnji, in če ga že osebno ne zadene krivda, lahko postane žrtev upravnega prisilnega sistema, ki učinkuje kolektivno kot tudi Individualno. Kakšno stališče zavzema sovjetsko prebivalstvo proti temu sistemu, označuje dejstvo, kako se vedejo n. pr. sodelavci z ženo žrtve. Od trenutka, ko je bil mož odveden, ravnajo z njo posebno obzirno, jo odslej priznajo za svojo ter je vzvišena nad sumom, da je morda uradni ogleduh. Pod sovjeli^klm despotlzmom pa je tak duh skupnosti, za kar se ne najde vzporednice v nobeni drugi deželi. V notranjost dežele niso zavlekli samo Balte. Poljake in Besarabce, marveč tudi Ruse Iz enega dela Sovjetske zveze v drugi. Zelo verjetno se glasi, da znaša njih število devet milijonov. Gospodarska in politična presoja je pri tem zmedena. Ukrajinski nacionalizem je splahnel. Mlajši rod tega sploh več ne pozna. Toda Stalinu nt uspelo rešiti ukrajinskega vprašanja, vprašanja narodne skupnosti nad 40 milijonov prizadetih državljanov. Glavni vzrok ,da so Sovjetl zahtevali nekdanjo poljsko pokrajino Vzhodno Galicijo zase, ki niti v carski dobi ni pripadala Rusiji, je, ker Ima ukrajinsko prebivalstvo. Stalin ne trpi obstoja specifično neznatne ukrajinske družbe Izven sovjetskih mej. Obsežni nemiri so v Sovjetski zvezi, nemli narašča med mnogimi milijoni kmetov, ki žlvr v pregnanstvu ki al žele domov. Tudi je tan, skrajna gospodarska beda. V poedlnlh predelih je cel6 lakota, toda armada mora biti za vsako ceno prehranjena. Obnova, to je beseda, ki v Angliji le malo pove, v Sovjetski Rusiji pa ogromno. Današnji sovjetski državljah pričakuje boljše življenje, to se ргаЛ med drugim tudi malo več prostosti, brez katere je boljše življenje nemogoče. i ■ " • ^ . I 'inth rfšiv SovJ. islt! kuiiil»:tr, eden iMiicU miiugih tlsočev zločinskih okruten, prekanjen, voljno orodje židovsko-bolj^tovUtdh Stalinovih čuvajev lEltori^tovalc«v iq sužnjev, hladen, vlMlMxJev avet*. Seite 4. — Nr. 95. KARAWANKRN BOTE Mithrorh, 1. DpTemhcr IfliS. Dr. Ooebbels und dfer Reidisfugendliihrer zur deufsdien Jugend Brennender Hafi - die Antwort Tag iind Ntichi wird mit iieberhoiiem Fleifi an den Vorbereilungen zut Vergeltung gearbeitel — England hal nns hassen gelehrl Berlin 30. November. Die bcreits zur Tradition jcwordenc Eroffnung dcr neucn Spielzcit der Jugendfilmstundcn der Hillcr-JuRcnd stand in dicscm Jahre untcr dcm Zcichcn dcs unbcuc-samen Einsatzwiliens dcr dcutschen Jugend gegen den Mord- und Vernichtungsterror unserer l-einde. Aus cinem Berliner Filmthealcr spradien am Sonntag aus dieseni AnlaB zur Hitler-Jugend, die in alien Filmtheatcrn CroRdcutschland.s vcrsammelt war, Reichsmfnister Dr Gocb-bels und Reichsjugendfiihrer Axmann Die Berliner Rcichsveranstallung mit Tausenden von Jungen und Madein und zahlreichen sdiwergescliadigten Eltern der Reichshauptstadt gestaltete sich zu einem Oberzeugenden Bekenntnis, den barbarischen Absichten der Feinde zu trotzen und sidi durch keincn noch so schweren Terror brechcn zu lasscn. Rcichsmlnlster Dr. Gccbbde fiihrfj aus: Wcnn idi hcutc zur Eroffnung der H.1 FllmstunJc im funftcn Kricgswintcr 1943/44 јад Worf ergreifc. so tue ich doe urn zum aujenblicklich brcnncndstcn Problem, dem dee fcindlichcn l.ufttcrrorji und seiner toljen fiit die deutsche Heimat vot dcm elgenen Volk und vor dcr Welt Stellung zu nchmcn. Es'Ist das urn .so nolwcndiger als sich offcnbar die Feind-ieite iiber die vcrmutlichcn Aujsichten dieser gc-meincn. zynisch-rohen Kampfoswcisc. die eben dcs-halb auch so typisch enjjif.sch ist vollkommcn fal-schcn und triijjcrificlien Hoffnunjjen hinjibt. Sic jlaubt damit die Kriegsmoral dcr dcutschen Heimat brechcn und somit iiber uns einen Icichten, billigen und jiiinzlich unmilltiirischcn Sicj! crrinjcn lu konnen dcr bishcr aul dcm chrlichcn Sdilachtfcid ver.sagt ge-blicben ist und Immcr vcrMjjt bleibcn wird. Vergebliehe Britcnhoffnungcn Wie Im ег.чеп Weltkrieg mit der Hunjerblockade. erkampft England einen zweltcn Wcltkriej mit Phoiphor und Brand jcjten Frauen gnd Kinder die in Ihrer Wehrlosiykelt fur die britischcn Gentlemen natiirlichere lohnendere Ziele sind els bcwaffnete dculsche Soldetcn an die sle *ich wie unsere Front in SiiJitalicn wiedci einmal bewcist nur nnjern und zpjcrnd hcranwagen. Jetzt let neben andcrcn GroBstadten such die Rcichshauptstadt »o der Rcihc. Dcr Feind ubcrschiittet sie mit Sprengt und Brandbombcn liidt Massen von I'hosphorkanistfrn auf ihre Kultur.stiitten Krankcn-hiiuscr Kirchen und Arbciterwohnvlertel aus und xibt triumphierend seiner Hoffnunj Ausdruck ihre Bevolkerunj! werde das auf die Dauer nicht aus-halten. vielmeh' dmrtiber zusammenbrcchcn und damit dcm Krieg das EnJe berciten. da« der Feind sich wiinscht; durch cine bedingungslose Kapltulation. dcrcn Folgp unsc' I,eben verpfiindot unsere Bcvilkc-rung verkauft unsere Manner als Atbeit.^sklavcn an den Bolschewismus nusliefert und iede deut.sche Zu-kunftshoffnung xu Grabe getregcn wUrdc. Idi kann jarauf Im Namen der Reichshauptstadt und ihrer Bevolktrung sowie im Namen dcs ganzen dcutschen Volkee nur zur Antwort gcbcn; N i e-malsl Es 1st keine Situation ausdenk-bar. Id der wir uns zn eInem solchen Verzwetflunjsichrltt sntschlieBen konntcn. Diesen ntedertrSchttgen V^rDichtungiabsichtcn des Fclnde« setzen wir einen W'derstend ent-gejen der iiberhaupt nIcht jebrochen wcrJen kann. Die Entsdieldung lit sdbon gefallen Die Londoner Presse erkliirt dieser Tage dafi die Berliner Bevolkerung letzt die K'legsentschcldunj in der Hand habp. Das wissen wir alle genau wir wlssen aber auch was das fUr uns bedeutet and welche Folgerungen wir daraos Ziehen miissen. Wenn nach Meinung un.serer Feinde In dicsem Aujjenblick fur unsere Haltung der Krieg entschiedcn wird dann 1st diesc Entscheldung schon gefallen. D4e engllschen Feiglinge riihmen ihte Piloten al* Wohnblock-kn«cker". wobei ee bezeichnend 1st, daB sie diescn Ausdruck der Verbrecherspradie emnchmen. Sie geben dami: offen zu daR die britische i.uftwaffe nicht den Auftrag hat wie frtiher immer behauptet wurJe die deutsdie Kriegsindustrie zu treffcn son-dern unsere Wohnviertel in Schutt und Asdie zu legen unsere Bevolkerung bis eufs Slut zu peinigen und unsere Frauen und Kinder auf die barbarischeste Welse zu totcn. Das wifsen wir. und das miissen wir uns merken. Fieberhaftc Vorbcrcitung zur Vergeltung In der ganzen Welt Ш das Urteil iiber diese fcije und lynische Kampfesweise schon gesprochen. Das ganr.e deutsche Volk antwortet darauf mit einem brennenden HaB. Es gibt in Deutschland keine stUrmisdiere Forderung als die. den Verbrechern an dcr Tbemw d«s einmal mit Zins und Zinzeszinsen heimzuzaklri was sie uns angetan haben und antun. Das deutstne Volk kann dariiber beriihigt tein, Tig und Nacht wird mit fleberhaftem FlelB an den Vor-bcreitnngen zu dieser Vergeltung geirbcitct, und wenn sie eines Tages iiber England herelnbrechen wird. dann mag das britische Volk sich bei dem Verbredijrpock bcdanken das bei Nacht und Nebel unsere frledllchen Stiidte Uberfilllt und Brand und VerwQstun? und damit Leid und Tod iiber unsere Frauen und Kinder herabstUrzcn liifit. Wir waren einmal ein »entimentales Volk -dossen Charakter zu gutherzig war um naclirutfagen und zu hassen aber wir eind das geweseo Die Engliinder haben uns hassen gelehri. Jede Regung топ Gefiihl ihnen gegenOber iit In Bns erstorben Wenn einmal die Vergeltung kommt und die Reihr del LeideAs and der Schmerzen am britischen Volk 1st. dann wird bel una keine Trine gcwcint werdcn. Es ware Widcrsinn der Gesdilchte, wenn das uns zugefiigte UnglDck nicht vergolten wiirde. Da» Schicksal l»t immer gcrecht, tuch in die-tern Fall: Unser Volk hat den Sicg verdient Unterdee »lad wir n«ch alien Kriiften bemiiht, mit den SdbreAen dc* feindlichen Lnfttrrror# fertig zn werden. Eine ganze Najlon let an der Arbeit, den »chmerzeeprllften Stildten dariiber hinwegzuhelfen und es gsllngt immf wledrr Hier relgt s'ch fine Volks-kameraischaft und ein Sozialismus der Tat die hSch (ter BewunJerung wert slnd. Ich war In den letzten Ta^en enunterbroches mlttca utar ita Volk vom Berlin. Da« Vcrtiaucn da« mir entjcgcnscbradit wurdc, die Disziplin dif NcrvenstKrkc die Hartc im Nehmcn der Glauhe an dcn Fiihrer und an dcn Sicj die hohen mannlichen Tugendcn. die Idi dort allenflialbcn bei arm und reidi bel lung und »It. bel Mannem und Fraucn und Kindern zu schen be-kam. haben mich immer wieder aufs neue tief bewegl. Diesci Volk hai dcn Slejj verdient und wiri ihn deshalb auch erringon Seine Manner und Frauen sind Hciden. und seine jugend elfert ihnen mit Mut und Tapferkeir nadi. Ich kann euch Jungen und MaJcIs. nur ans Herz legcn euch dieset Zeit wiirdig zu er-weisen. Sie ist die schmerzvollste. aber auch die groBte In unsercr Geschichte. In ihr wird unler Blut. Leld und Trancn das ncue Reich geboren und end-giiltig gcfc.stigt. Wir werden e.« einmal in cure Hande legcn. wenn die uoseren alt und miide geworden sind. Wir miissen dann die GewiRhcit haben konnen daR es bei eudi in jutet Hut ist. Wir. eure Eltern und zuglcich eure Frcunde. haben in zwei groKen Kricjjen so viele Opfer dafiir xebracbt deB wir ver-lanjicn diirfen. daR es niem.ih wieder einer so tod-lichcn Gcfahr au.4ge.4ctzt wird wie dcr in der wir es iibernahmen, Es i,«f cure Pfliiht es mit eincr Maucr von Mut, FIciR und Tapfcrkeit zu um^ebcn und ihm alle Kriifte zu weihcn iiber dk ihr verfiijjt. Niemals hat eine Generation so sn ins Reich gegtaubt. wie die heute Icbcnde arbeitende und kiimpfcnde niemals aber auA eine so viel darum gelitten wie diese. Aus dcn Griibern wiirden wir uns o'hebcn und Rcchcnschaft fordem. wenn wir es von einer nach-foi^enden Generation bedroht oder durch Leichtsinn Mansel an Tapfcrkeit dcs Hcrzcns odet Vertcidijungs-bcrcitschaft fcfiihrdct schcn. Das 1st es was ich euch deutsche Junjcns und Miidcls. heutt saRcn wolltc. Ich sclbst kann dcn Vcr-jjleich zum ersten Weltkrics! am besten iiberpriifcn, weil ich diescn zweiten Weltkrieg wiederum an meinen eijcnen Kin dern auch aus dem Grsichtswinkel der heranwachscnden Jugend miterlebe. Von seiten unserei Wehrmacht wird immer wieder betont. dafi bei I lingerer Dauer dcs Krleges der Nach-wuchs aus dcr Jugend fiir alle Truppengattungen eher besser als schlcchtcr geworden ist. Hier sehen wir noch dcnselben Idealismus und dieselbe Einsatz-freudigkcit wie zu Kriegsbeginn. Die Jungen, die zu den Waflcn eilcn haben nur den einen Ehrgeiz. es den iilteren Kameradcn im Felde an Tapfcrkeit und Todesmut glelchzutun Die Statistik iiber den Blut-einsatz dor Flihrer der Hitlcr-Jugcnd im Kriege zeigt fluf den ersten Blick in welch einem Umfang hier die Idee des Nationalsozialismu.« vorgelibt und vor-gestorben wird Nichts liegf mir (erner, als die schweren Probleme, die der Krieg unserer Jugend-fiihrung aufgibt zu verkenncn oder zu verkleinern. Aber was wahr ist muR wahr bleiben: An unserer Jugend lemt man unser Volk begreifen." Rcichsm;n;8tcr Dr Gocbbcls sprach zum SchluS seiner Ausfiilirunscn iiber die sich so scgcnsrcich auswirkcnde Kaumun* der terrorbedrohtcn Stadie von Kindern und richiete einen Gewissensappell «n die Eltern hier аи.ч ticfstcm Veramwortunjjfigefiihl heraus zu hjndeln Er zollte dann der Hitler-Jujjeni die srSfitc Anerkennung Шгсп -Fuhrung sich Ihre hochste Qualifikdtipn an der From crworben babe. Ansprache des Rcidisjugcndfuhters Reich*iu%cnd:iihier Axmann stellte an den Anfenf seiner Ausfiihrunjen die hohe Bedeutung dc Jujjeni' arbeit die In alien Ihren Auswirkunjjen dem Kriege und dem Siege zu dlenen habe. Auf daa Pilmschef'eB der Hitler-Jugend einjichenJ bezeichnete er die Fllm-schau ..Junges Europa" al« ein wertvolles Fiihrunjjs-instrument daa alle Au(;ufe dcm darjeetellten Bei-spiel des Kriegseinsatzes durdi die Tat zu folgen. Dem deutschen Film lie^eti die Rie nente dcr Be-wegunj unj dcr Phaniasie zugrunde. Er hat »ich daher im Fluye die Herz en der lojend erobert. Sie besriifit mit Dankbarkelt leden (ujiendwerten Film, der die Eisensdiaftcn im lunjfen Menschen annpreche. die fiir dcn l.ebenxkampf unserer Rasse ausgepriijt werden miifiten. Der Reich-sjusenifiihrer dankte dem Minister fiir die jjrofizujjijje Bercitatellunu der Filme und der l.ichtspieltheater und fiir die llnterstiitzung des Film-achaflenj der Hitler-Jugcncf vor allem der Filnwchan ..Juntos Europa". Der Dank dcr Jugend sei ihre Be-miihun; mit Verantwortungsfrcudc und heiligcm Geist alle ihr gcstelltcn KrlegsduFgaben zu meistern. Axmann schlofi mit dcn Worten: ..In Elternhaus. Schule und Bcruf. Im Dienst der Hitter-Jugend und in den Btfmbcnniiditen wollen unsere Jimgen und Miidel vorbildlich und mit tapferen Herz en ihre Pflicht erfullen. Jeder Kleinmuf ist 'lit sie eine Bc-leidigung. Sie wird immer bescelt bleiben von einem unerschiittcrl'dien und alles bezwinscnden Gleuben an den Flihrer und an den Sieg. Deutschland wird auch durch Hunger nicht zu besiegen seinl Oberbefeiilsleiter Herbert Ba&e gab die Parole zur fUnften Erzeugungssdilađit - Die bisherigen Erfolge slnd einmallg Berlin, 30. November. Auf eIner Landvolk-Kundjiebung spradi am Sonntag der mit der F Oh rung der GeschSfte des Reichsmlnisters FQr RrnShrung und Landvirischaft und des Reidibauernfuhrers beauftragte Oberbefehlsleitcr Herbert Badie iiber die Aufgaben der Erzeugung.4- und Ablieferungsschlacht im funften Kriegsjahr. Sic richtete sich iiber das I.andvolk hinaus an das gesamte deutsche Volk. Die Rede jjipfelte in d(r Feststellung, dafi Deutschland auch am Ende des i. Krlegsjahres durch Hunger nicht zu besiegen ist. Die Parolcn fiir die 5. Kriejserzeugungssdilacht sind dicselben. fiilirtc dcr Redncr aus. wic in dcr vergangcnen Zcit. Eingctrctcne Rtickschliige sind aus-schlicRiich auf die Folgen ungiinstigei Witteriing zu-rUckzufiihrrn. Dcr Bnuer muR trotzdem an dcm einmal aufjiCKtcllten Plan dcs Anbaucs bcharrllch fcst-hnltcn und so handein, als wenn das Schicksal des Kriegcs von seinei Haltung allein- abhangt Kartoffein — das Grundnahrun^smittel Die erste Aufgabe is; die Beibehaltung der HaA-fruchtfliiche, ja sogar eine F.rweiterung bei dcn Kartoffein auf Kosten dcr nicht marktfiihigcn Hack-friichte. dcr Futterriiben. Wrukcn und dcs Sommcr-gctreides. Dies ist notwcndig. well heute gan% Europa eine Uoikehr in seinen Lebcnsgewohnhcitcn vom tierischen zum pflanzlichen Erzeugnis crjcbt. Bringt doch der VeredlungsprozeB pfjanzlichet Nah-rungsmittel in tierische Erzcu^nisse bei dcr Schwcine-niast nur 25 v H,, bei dcr Gefliigelhaltung sogar nur 10 v. H dcr Niihrwertc. die die verbrauchten Futtermittel cnthaltcn Diese Verschwcndung konnen wir uns heute nicht mehr leistcn. So ist die Kar-toffel zum Grundnahrungsmittcl geworden Damit 1st jcgliche Anbaubeschriinkung ausgeschlosien zumal die Kartoffel aufierdcm ein wichtiger Rohsloff fiir die verarbeitenden Bctricbe und eines unserer Haupt-futtcrmittel fiir die Erzeugung von Schweineflcisch und Schwcinefett ist. Nicht nur dcr Anbau dcr Kartoffel. sondern auch dcr Anbau dcr Zuckerriibe und det Anbau der Zucker-Futterriibe muB ausgcweitet werden. Wir wisscn heute, daB wir einen Tell der Kartoffein bei der Schweinemast durdi Zucker-Futterriiben ersctzen konnen; da die Zuckerriibe gcrade auf den schweren Boden. auf Jenen sie angebnm wird einen heheren Ertrag bringt els die Kartoffel schafft ihr Anbau zusiitzliche gute und verbilligte Mast. Gerade auf diesem Gcj^iet liegt eine neue M^gllchkcit die elgene Futtcrbasis zu erweitern. und es 1st deshalb beson-ders wichtig. daB jeder einzelne Betricbsleiter diescn Weg beschreltct. Diese Umstellting der Mast 1st keine voriibergehende Kriegserscheinung. sondern liegt auf der Linie der zukilnftigen Entwiddung einer euro-piiisdien Nahrungsfreiheit. So wird die Ausweitung des Hackfruchtbaues eine der entscheidendsten Auf-gaben im funften Kriegs|ahr und fiir alle Zukunft sein. StSrkung wichtigster Fettqaellen Bel der klinftigen Entwtcklung zu einer stirkem Bctonung der pflanzlichen Kost epielt neben der Kartoffel das Brot die entscheidende Rolle Daher mufi die Brotgetreidefladie erhalten bleiben. Die gr&Reren AnbauflSchcn bei HackfrQditen. Olsaaten und Ge-mGse diirfeo keinesfalls auf Kosten des Brotgctrci-des gehen, sondern sind dort herzunehmen. wo Pflanzen angebaut werden. die nor mil' etnem ge-ringen Prozentsatz eder gar nicht an der Markt-Iclstung beteiligt slnd — hiet also auf Kosten dcs Futtergetreidcbaucs. Trott dcn groSen Erfolgen im Olfniditbaa rouB der Anbno wiederum um rund 100.000 Hektar steigcn. Denn |e ISnger der Krieg dauert. desto mehr sind wir belm Fett auf unsere elgene Erzeugung angewiescn. Haben wir in den letzten Jahren die Gemiiseanbaufladie stork verjriSRcrt so kommt es letzt wcniger auf flachcnmKRige Aus-dehnung «1« auf die Imcnslvlerung des Anbau'es an Der |«tzige Stand der Gemliscaobauflildie mufi untet alien Umstanden gchaltcn. im Vor- und Nachbau noch gestclgert werden Der Obstbau hat unter dcm »ergangenen strengen Winter sehr gcHtten. er soil durch die neuen Methoden des 'Niederstamm-Obst-fcaoes In stiirkstcm Mafie wieder ausgebant werden Trotz den Erfolgen beim Olfnichtbau stellt die Butter unsere wichtlgste Fettquelle dar Die An strengnneen der Erzeugung konnteti In grSRtem Hir fangc durch den Aufbau praktlscltot • pflcgerlisi+c Mafinahmen (Milchkontrolle. Garfutterbau usw) nnterstUtzt werden. Flit dle^ Zukunft bleibt entechei- dcnd. die Mllcherzeugung nicht nur zu halten, sondern nodi mehr zu Intenslvieren Das erfordert ge-naueste DurchfUhrung aller produktionsfordemden MaRmrhmen und die Herabsetzung des Elgcnvcr-branches an Vollmilch auf das gcringste MaB, vor allcm aber Ablieferung audi dcs letzten Tropfens Milch an die Moikerci. Das Sdiweincablieferungs-Soll Die Aufrediterhaltung dcr SdiweinebestSnde ist eine der dringendstcn Forderungen. die die Fiihrung der EmShrungswirtsdiaft an das deufsdie Landvolk stellt. Sie hangt aufs cngstc mit der Ausweitung der Futtcrbnsi.s und dcn Ringrlffcn 'n Rindcr-bcstandc zusammen AugenbMcklich bedeutet das Schweineabliefcrungs-Soll fiir das I.andvolk cine groRe Sorge Nach der von dcr deutschen I.andwirt-schaft trotz alien Schwierigkciten erfiillten* Fordc-rung nach Aufstockung dcr Schwclncbestande cnt-stcht auf Crund der veriinderten I,age diirch die Kar-toffelernte die Frage, wie die aufgcstelltcn Sdiweine satt gemacht werden sollen. Denn dariiber bestcht kein Zwcifel; bei dcr Ablieferung stchen die Speise-kartoffcln on der Spitz* selbst wenn der Futtervor-rat zu gcrlng werden solite. Es 1st immer nodi leich-tcr, unreife Schweine abzuschlachten. als zusStzliche Sdiweine aus dem Boden zu stampfen. wenn die Futtergrundlage eine hohere Schweinemast eriaubt. Die in diesem Jahre erstmalig auferlegten Aufbrin-gungsauflagen zeigcn dcm einzelnen Hof wclche Mindestlcistung das Reich von ihm fordcrt Im iibrl-gen solite sich nicmand an .althergcbrachfe Gewohn-hcitcn der Sdiweinemast klammem, ohne zu be-dcnken. , daB es auf diesem Hof nocb /.usatzliche Futterquellen gibt. Eine davon 1st zweifellos die Einschrankung der KIcintierhaltung. denn es ist im funften Kricgslahr sichcrer. eine durch die Fteisdi-karte gegebcne Ration zu erfullen. als Gefliigel zu erzeugen. Kaninchen zu masten usw, Weitere Mog-lichkeiten. zusatzlich Futter zu gcwinncn, bestehcn in der schon erwahnten llmstcllung der Masttechnik durch Ersatz von Kartoffein. von Futter-Zuckerriiben bzw, Zuckcrriibcn, Vom Friihjahr an gibt es aus-reichend Griinfutter fiir die Schwcinemast und auRer-dcm 1st wohl mancher Zentner Hafer zugunsten der Schweine dcn Pferden zu entziehen Die natargemaR nicht ausrelchcndcn Zutcilungcn an Diingemlttein miissen im Interesse dcr Gcsundcrhaltung unsercr Boden durch dcn im Betrieb anfallcnden landwirt-schaftscigencn D linger erganzt werden, dcr bcsonders pfleglich' zu behandcln und richtig zu verwenden 1" Widitij Ist auch. den Anbau von Legumlnosen mehr auszunutzcn als bishcr. Jugend in die bauerliche Siedlung! Dai Programm der Bewcgung kann niemals verwirklicht werden, wenn wir nicht wieder einen breiten Strom tandwilliger deutscher Jugend in die bauerlidie Siedlung leiten. Hier wurde zu-nadist die notwendigc Kleinarbeit geleistet und iiber das Reidisamt fiir das Landvolk der NSDAP die notwendigen Mitarbeiter gewonnen. Der heute siditbare Erfolp diLscr Kleinarbeit fiir das bauerliche Beryfserziehungswcrk ist kenntlidi an eincr um fast 50 v. H. vermehrten Anzahl an Land-arbeitslehrstellen, um 60 v. H. an Hausarbeits-lehrstellen, um 13 v. H. an Landwirtschaftslehr-stellen und um 47 v. H. an Hauswirtschaftslehr-stellen. Durch die Zusemmenarbeit zwischen NSDAP und Reichsniihrstand wird ein weitere: Problem in Angriff genom men, das durch die Terroran^riffe dcr An^lo-Amcrikaner auf deutsche Stiidte bcsonders in den Vordergrund gc-riickt ist. Wenn der Gegner glaubt, durch die Vernichtung unserer Stadte die deutsche Kultur entschcidcnd trefferi гџ konnen, so gibt er sich einer grundsatzlidicn Tiiuschung bin Die deutsche Kultur wurzelt im Bauerntum und die Neu-ordnung des kulturellen Lcbens des deutschen Volkes iiberhaupi wird ihren Anfang nehmen miissen von dcr uralten iiberlieferten Kultur-kraft des Landes. Die erreichten Erfolge cinmalig Oberbefehlsleitcr Backe schloS seine grundle-gcnden Ausfiihrungen mit folgendcn Wortcn: „Dcutsches Landvolk! Geh nun wieder an deipe Arbeit, denke an dcine Manner, Briider und Sohne draufien an alien Fronten, die dcn schwcr-sten Kampf, der bishcr um das deutsche Sdiick-sal gefiihrt wurde, mit beispielloser Opferbcreit-sdiaft tragen. Wfhre iede Kleinmutigkeit, Eng-hcrzi^keit und Schwadie ab, denke daran, dafi du emmal mit Stolz vor deine Kinder tretcn willst, um ihnen zu sagen, unter wclchen Lei-stungen und Opfern dieser Krieg gewonnen wurde. Die bisher in der Erzeugungs- und Ablle-ferungssdiladit erreichten Erfolge sind einmalig und werden in der Zukunft ihren Lohn findcn. Die Anerkcnnung, dic dcr Fiihrer unserer Arbeit gezollt hat, ist unser Stolz, bedeutet aber zu-glelch aucn eine Verpflichtung, noch mehr und noch entschlossener fiir die kommendcn Auf-gabcn einzustehen. Das Landvolk war immer stolz darauf, dcm Fiihrer die besten Sturm-bataillone gcstcllt zu haben; dcr Fiihrer kann sich auch, wie bishcr. auf sein landvolk ver-lassen!" Roosevelt als „Kaiser der beiden Hemispharea" GroBenwahnsinnlger aul judlsdiem Weltthron-Cliurtlilll:„In jeder ЕЛе ein Honig" vn. Madrid, 30. November, (Eigcnbcricht.) Die USA haben dcn Ehrgeiz-. nicht nur das wirtscliaft-liche. sondern auch das politische und miiitarischc Zentrum der Welt nach dera Krieg zu werden. und lassen keine Gelegenheit voriibergehen, um dies nachdrlicidlch zu demonstrieren, Samtiiche Politiker, Zeitunjisschrelber und sons^lgen politischen Ajenturen sprechen jetzt. wic sich ..Arriba" aus New York kabcin liiBt. von der Blldunj; des .alliierten Rates der die groBen Entscheldung, o liber dcn Neuaufbau der Welt — sprich; Ob?i Ihre Amerikanisierung und Bolschcwisicrung nach dvm ill Nordafrika vor-exerzierten Vorhild — fallen soil. London wird mil dcm Koniitee fiir europaische- Angelegcnheilcn abge speist. das jcdoch. wie ausdriickllch betont wird. nur noch beratende Funktionen behiilt Roosevelt wUrde sich fiir den Fall. daB er bei dcn PrSsidentschafts-wahlen 1944 „aus verschiedenen Griinden innerpoli tischer Art" nicht mehi kandldlere, sich zum Priisi dentcn die.«.'." Kites dei Vcrcinig'en Stamen ernomicn lasset) und damit wie die Rcrlcliterstattet selbst zu gcben, „das, was er an nationalem EinftuB Inoerhaib der USA verlore, hundertfach auf internationalem Gebiet ausglelchcn". Roosevelt nicht nur als Kaiser von Amerika, sondern det ganzen Welti Ober die Form der ziikiinftlgen Welt hat sich Roosevelt angeblich mit Churchill und Stalin bereits geeinigt. Da er selbst so helBt es in dem Berlcht des spanischen Korrcspondcnten. wiihrend seiner mm 12 Jahre dauemdcn Reglerungsperlode dcn Segen einer konstanten Verwaltung kenncngelernt habc. cr-hebe er letzt keine Einwande gcgen Churchill, der •in der neucn Welt in lede Ecke einen KSnig pflanzen will". President Wilson, im letzten Krieg war Republikancr, deshalb nahm die Welt nach dcm PriedcneschluB ein republikanisches Geprage an; Roosevelt dagegen sleht sldi bereits als Kaiser und hat deshalb nidits gegcn die Schaffnng vleler Kleiner, von seinen Gnaden dbhSngiger KSnige einzuwenden. Nach dem Wun«ch der Vslker, der wie ee In dcr Atlantlk-Charta so »chi^n hri^t. ausschlaggcbcnd fOr die Regierung einos Staates sein soil wird jenau wie damals, auch jetzt iiberhaupt nicht gefragt. Sreda, 1. decembra 194S. KARAWANKEN BOTE Sfran 5. — fitpv. M. PreuBens Riislungsindustrie / Die FStdetung dutch Fiiediich den Grofien Die kriegerischen Talen Fiiediichs des Gro-lien, — drei Ki-icge um die reiche Provinz Schleslen, der letzte ge&cn elne erdrUckend tibermfechtlge Koalltion, ein wcchsclvolles Hln und Her zwischen Nicderlagen und niit genia-ler Strategie errungenen Siegen — sie stehen iin Buch der europaischen Geschichte. Denn diose Krlege und ihr Ausgang waren entschei-dend fUr die Gestaltung Europas. Die Hlstoriker hafcen slch darum alle MUhe gegeben, die damaligen Vorkommnisse bis ins klelnste kiarzusteilen, aber um einen Punkt ha ben sle sich verhiiltnismalJlg sehr wenig ge-kUmmert, und das 1st die Frage, wo Friedrich U:e Bewal'fnung seines Heeres hernahm. Ев 1st daher sehr verdienstilch" defJ Dr. Paul Reh-feld In »Forschungen und Fćrtschritte« ea un-ternlmmt, auch dieae Seite der damaligen Er-eignlsse zu beleuchten. Noch der GroBe KurfUrst hatte seinen gan-zan Kriegsbedaif aus dem Auslande bezlehen TnUssen, und auch unter Friedrich Wllheim I., dem Vater Friedrlcha II., war das Ziel der damaligen merkantilistischen Wirtschnftsdoktrin, nioglichst viel auszufiihren und moglichst wenig einzufUhren, noch keineswegs erreioht. Das lag nicht nur an dem stark gestiegenen Bedarf fUr die Rilatimg, denn Friedrich Wil-helm I. hatte das stehende Heer in seiner Ian-gen Regierungszeit von 30.000 auf 80.000 Mann, also auf fast^das DreiCache, erhOht. Es l.Tg auch an dem Fehlen der unentbehrlichen Rohstoffe wie Eisen, Kupfer, Zinn, Blei, Sal-peter und Schwefel in Preulien. Die Waffen-herstellung trug Uberdles damals noch rein handwerkilchen Charakter. Nur auf dem Ge-blet der Uniformen war Preulien autark, denn die Verarbeitung von Wolle und die Anfertl-gung von Tuchen war in Brandenburg-Preu-Ben ein einhelmisches, alteingesessenes Ge-werbe. Man tilhrte sogur nicht unerhebliche Mengen von Tuchen aus, so nach Rufiland. Ganz hat sich die volllge Unabh&ngigkelt PreuBena vom Auslande niemals erreichen las-son. So muflte der fur die Bereitung des Schwarzpulvers ndtige Schwefel steta vollig aus dern Ausland bezogen werden. Nachdem 1717 die Pulvermiihie in Spandau In die Luft geflogen war, lieS Friedrich Wilhelm I. ein neues Werk erbauen, in dem zwei Hollander den Betrleb lelteten. Ursprllnglich erzeugte man 1600 Zentner jahrlich, was aber nicht ge- HEIMAT Wald, Wiese und Feld, leuchtende Welt, Hiigel sanft und klar, Gipfel und Kar — H e i m a t. Ein Bach und ein Steg, ein zeischrandener Weg, drauf spislend ein Kind — in den Asten der Wind — He i m at. Leis Tuft im Baum, ein Vogel im Traum, ein M'adchen singt, dali im Tann es klingt — H e im at. Tiei wie ein See, ein stilles Weh, im Herzen mir, Du Land, nach dir — H e im at. Bert! Petrei. niigte, so dafl man Posten aus Holland hlnzu bezog, manchmal durch die politischen Gegner behindert, die die Preise kiinstlich in die H6he trieben, wenn sie meikten, daQ Preulien kau-fen wollte. Friedrich Ц. steigerte die Eizeu-gung 1746 auf 5000 Zentner jtihrllch, aber auch das hat im Siebenjtlhrigen Krlege nicht mehr genUgt. Um den Salpeter fUr das Pul-ver slcherzustellen, gab es konlgllche Edikte, nach denen slch die Hofbesltzer das Abkratzen des an den Mauerwanden sich bildenden Sal-peters gefallen lessen muliten, was besonders filr die Gegenden von Magdeburg und Halber-stadt wichtig war. Die Einfuhr der notwendlgen Rohstoffe fUr die RUstung geschah, da PreuGen damals fast ohne feste StraCen war, melnst auf dem Was-serwege, der die einzige MogUchkelt bot, Mas-sengiiter zu verfrachten. Berlin war In dleser Hinslcht in besonders bevorzugter Lage. Auf dem Wasserwege kam das hochwertlge schwe-dlsche Eisen fUr Gewehrl&ufe Uber Stettin und die Einfuhr von metallenen Kanonen aus Holland Uber Hamburg. Unter Friedrich Wilhelm I. gab es anf&ngllch nur eine StUckgle-IJerei und elne Pulverfabrik In Berlin, elnige Eisenhiltten In der Kurmark, die Kugeln und Bomben fUr die Artillerle gossen, und einen Kupferhammer und ein Messlngwerk bel Eberswalde. Gewehre kamen aus LUttich, Wie du gehst, so bist du / Die Psychologen haben versucht, aus der Handschrlft des Menschen, aus seinen Hand-linien, seinen Zfthnen, seiner Ohrbildung oder seiner Nasenform den Charakter zu deuten. Aber auch der Gang des Menschen kann, wie Forschungen ergeben hatoen, eine Art von SpiegelbiM des Charakters seln. Mag man sein Mienenspiel beherrschen кбппеп und seine Handschrlft verstellen — der Gang ist mei-stens etwas UnbewuBtes und kann dem Ken-ner mehr verraten, als man selbst ahnt. Nicht umsonst ist der Ausdruck »slch gehen lassen* auf jene menschliche Bewegungsart zurUck-gefuhrt, die kaum Irgendeiner bewuBten Kon-trolle unterworfen ist. Liebe und Ungeduld, Enttiluschung und Er-folge, MiBtrauen und Verzwelflung, Sehnsucht und Sorgloslgkelt, Siegeswllle und Weltfremd-heit — all diese Empflndungen SuBern sich irgendwle im Gang elnes Menschen, elne Be-obachtung, die jeder selbst machen kann. Erst in jUngerer Zeit hat slch die psychologische Forschung mlt dleser Tatsache beschJlftlgt und Erfahrungen gesammelt, die Im allgmeinen eine Bestiitigung erbrachten, daB der Gang des Menschen ein Ausdruck seiner Personlich-kelt und seiner Veranlagung 1st. Freilich spie-len hier auch Gestalt und KOrperbau des Menschen, die den Gang beelnflussen, elne Rofie, sowie der vielfach nachgewlesene Umstand, daB die Gangart des Menschen bis zu elnem gewissen Grade erblich ist. Der Sohn, der denj Vater dem Charakter nach sehr fi.hnllch 1st, wird auch haufig einen ganz ahnlichen Gang haben. Ein rhythmlscher und beschwingter Gang verr&t auf den ersten Bllck frohe Stlmmung und unbeschwerte Lebenslust. So wie das Schwingen elft wenlg ubertrleben wifd und zur Geziertheit ausartet, verr&t es den selbstge-falligen und eitlen Menschen. Ein Gang, der bald energlsch und zielbewuBt 1st. um dann ganz plotzlich langsamer und unsicherer zu werden, splegelt gewisse innere Hemmungen wider und eine gewisse Befangenheit, deren sich der Spazlergfinger oft selbst gar nicht bewuBt 1st. Rennt jemand mlt groBen, unbedachten Schrltten durch das Menschengewiihl, bald hier, bald da anstoBend, so zeugt das von Hartnacklgkelt, zuglelch Handfeuerwaffen und >blankes Gewehr* aus Solirgen, S'.ihl und Zella. Dzzu errichtete Frlecliich Wilhelm I. noch elne Pulverfabrik in der Jungfernhelde und eine Gewehrfabrik in Spandau und Potsdam. Man wuBte schon damals die Vorteile. des Standorts auszu-nutzen; mo befand sich In Berlin das Zeughaus ebcnso wie die Artllleriewerkstatt unmittelbar neben dem Waascr. Im Kbniglichen GieUhause In Berlin, In dem auch der GuB des Reiterstandbilde.4 de.s GroBen KurfUrsten erfolgte, wurden Kanonenrohre aus Bronze gogossen, zu der das Kupfer aus dem elnz'gen preuBlschen Kupfei-bcrgwerk in Rothenburg a. d. S. kam. Zlnn wurde aus England beschafft, ebenso Blel zu Gewehrkugeln. Man litt sehr am Mangel an tUchtigen Gle-Bern, so daB noch 1756 30 neue GeschUtzrohre umgegossen werden muSten, well sie fehler-haft waren. Immerhin wurden in Berlin und Breslau in den Jahren von 1741 bis 1762 1500 Kanonen, Haubitzen und Morser gegossen, eine iiberraschend hohe Zahl. Die Gewehrfabrik konnte, mlt einer Belegachaft, die ausschlieB-lich aus LUttich stammte, 300 Gewehre w6-chentlich erzeugen. Nur im Siebenjthrigen Krlege Uberschritt der Bedarf diese Kapazitat, meist lag er unter dieser. Bemerkenswert iat jedoch, daB damals die Ausgaben fUr Ge-achUtze, Gewehre, blanke Waffen, Munition, Monturen und Lederzeug nur 13% der gesam-ten militarischen Ausgaben aoismachten. afnu, SCHA°UKkSii.ElN Goef h e i FAUST Der Gong — ein Spiegel der Seele — das Schrlitmafl (les W Uensmenschen aber auch von einera Mangel an Anpassunga-fShlgkelt, von elnem Kopf, der »durch die Wand will«, ohne sich die Moglichkeit einea besseren Weges zu iiberlegen. Der beherrschte Wlllensmensch wird immer elne kerzengerade Richtung einhalten, slets dieselbe mlttlere Schrittl8.nge wShlen und ein ruhlgea gleich-maUigea Tempo anachlagen. Grofle Schrltte verraten vielfach Unbeklimmerthelt Trlppel-schrltte, wiederum laeaen auf ein vorelchtlges berechnendea Wesen schlleBen. Gesellen slch jedoch zu eineim auffallend kleinen SchrittmaB elne gebeugte und mangelhafte Haltung, so haben wlr einen zu Angstzustttnden und Er-regbarkelt neigenden Menschen vor una. Der rlchtungalose, achleppende Gang deutet auf den Enttauschten und Mutloaon hln, die nach vorne gcbeugten Sohuitern verraten den Me-lancholiker, der steta elne unsichtbare Last mlt sich herumzuschleppen schelnt. Wem das Herz schwer ist — der kann nicht leichtfUBig seln. Und so iat der Gang nicht nur ein gewta-aes Spiegelbild des Charakters, aondern auch der Au.sdruck der augenbllcklichen seelischen Stlmmung. WuBten Sie schon,.. ... daB die Eskimos die stSrksten Esser slnd? Die KUlte zwingt in der kalten Zone die Menschen, den W&rmeverluat des Кбгрегз durch um so reichlichere Nahrungszufuhr auf-zufUllen. ... daB Maria Stuart die Gattin des baye-rlschen Herzogs Ferdinand, elnes Bruders Her-zog Wiihelms V., werden solite, der ihr jedoch die schOne Tochter elnes elnfachen Rentmei-sters vorzog? ... daB ela einzlger modemer Titelvorspann im Film bei hochkilnstlerischer AuafUhrung 500 bis 700 Arbeitsstunden erfordert? ... daB in der modernen medizinischen Plastik der verlorengegangene Daumen durch eine Zche ersetzt werden kann? ... daB das TUrmeratUbchen Im Wiener Ste-phansdom nur Uber eine riesige Wendeltreppe zu erreichen 1st die slch aus nicht weniger aia 354 Stufen aufbaut? ... daB bei Schiangengiften schon sechs Mll-ligramm den Tod brtngen konnen? Du flehat eratmend mich zu schauen, Meine Stimme zu horen, mein AntUtz zu sehn; Mich ncigt dein m'dchtig Seelcnilehn, Da bin ich! — Welch erbarmlich Grauen Falit Uhermenschen dicb! Wo ist der Seclc Rui? Wo ist die Brust, die eine Welt in sich ersc/iu/ Und trug und hegte, die mit Freudebeben Erschwoll, sich uns, den Geisterh, gleich zu heben Wo bist du, Faust, des Stimme mir erklang, Der sich an mich mlt alien Kraften drang? Bist du es, der, von meinem Hauch umwittert. In alien Lebenstieien zittert, Ein furchtsam weggekriimmter Wurm? (E I d g ei s t) * In Lebennfluten, im Tatensturm Wall' ich auf und ab, Webe hin und her! Geburt und Crab, Ein ewiges Meet, Ein wechselnd Weben, Ein gliihend Leben, So schaif ich am sausenden Webstuhl der Zeit Und wirke der Gottheit lebendiges Kleid. (E r d g e i s t) * Wenn Ihr's nicht fiihit, Ihr werdet's nicht erjagen, Wenn es nicht aus der Seele dringt Und da vam predvsem sporočim pozdrave Gaulelterja, po čegar ne logu izvršim slovesno otvoritev novega Kreishausa. Pred nekaj časa sem že lahko otvorll Kretska ug v Radmannsdorfu za katerega je tudi biia na. razpolago stara, toda sedaj popoinonia prezidana hiša, in veseli me, da lahko sedaj v tej slovesni url govorim tudi vam. Pri razvoju te hiše imam nek delež s tem, da sem pred nekako več kot enim letom določil staro zgradbo za bodoči Kreishaus der NSDAP v krain-burškem Kreisu. Glavni delež pri ustanovitvi pa ima Kreisleiter Kuss, ki mu v imenu Gaulelterja izrekam zahvalo in priznanje za neumorno delo. Govornik je nato razlagal visoko nalogo novega poslopja, ki naj tvori središče Kreisa Krainburg tako za tam službujoče nemške moči, kakor tudi za prebivalstvo, ki je spoznalo, da je stranka tista organizacija, na katero se lahko obrača v vseh svojih skrbeh in stiskah, če so tako poslopje lahko postavili v četrtem In petam vojnem letu, je to prepričevalen dokaz z3 voljo do dela In za tvorno silo mož in žena, ki jim je bila poverjena naloga stranke ,njenih oddelkov in skupin. Najsi se tudi jio celotnem poteku dogajanj pojavljajo težkoče, nacionalsoclallstom niso nikoli tako velike, da jih ne bi premagoli. Naloga, ki se mora rešiti na Gorenjokem, se ne more izpolniti kar v dveh ali treh letih, treba je na njo gledati v velikih razdobjih in zvezah, vendar je vsako še tako majhno in na videz brezpomembno delo stavbni kamen za izpolnitev. Možje in žene, ki bodo delali v novi hiši bodo iz tega izvajali posledice. Morajo biti zgled zvestobe, vere in marljivosti In napraviti Kreishaus za trdnjavo zaupanja. Stellv. Gauleiter je nato izročil novi Kreishaus der NSDAP njegovemu namenu. Po zborni pesmi in FUhrerjevem reku je zaključil Kreisleiter dr. Pflegerl slavje z počastitvijo FUhrerja. Stranka mora biti zgled v vsem Zvečer je Kreisleltung Krainburg povabila o priliki otvoritve noveg% doma Kreishaus der NSDAP na slavje pod geslom: »Stranka mora biti zgled v vsem«. Slavje se je vršilo v strankinem domu in so se ga udeležili vsi Partei-genossen in Parteigenosslnen Iz Kreisa. Poseben pomen je dobila s tem, da je bil navzoč Stellv. Gauleiter Friedrich Thimel, ki je v daljših in načelnih izvajanjih zavzel stališče glede splošnega političnega in vojaSkega položaja in posebnih nalog na Gorenjskem. Govornik je opozarjal na Važnost takega sestanka, ki je potreben zlasti na ozemlju, kjer se Imajo Parteigenossen.schaften često boriti z velikimi težavami, ki jih tem laže premagajo, če se jih lotijo v pripravljenosti, da si vza.jomr.3 pomagajo. Partelgenosse sam pa si mora vrhu tega biti na jasnem, da je tukaj na Gorenjskem zastopnik nemškega Reicha in predstavnik naclonalsocialistlčnega pokreta ter kot tak dolžan, da zavzame brezhibno stališče. Vsak izmed nas ve danes, tako je nadaljeval Stellv. Gauleiter, da smo v tem boju za biti ali ne biti naSega naroda podrli za seboj vse mostove in da se moramo bojevati do končne zmage z vsemi silami duha, duše in materije. V teku teh štirih let smo morali spoznati, da te-ra boja ne moremo meriti z merili dlnastič-n;h l-n;nv preteklih stoletij, ampak da so to-k.at I čili drug oh drrq;ega prvikrat svetovni nazori, ki nikoli ne morejo' ob.stpjnt! eden po- leg drugega. Danes ima Evropa samo Izbiro med naclonalsocializmom In boljševizmom, to se pravi, med redom in zmešnjavo. Končno ta vojna ni Izbruhnila zaradi malenkostnih poprav meja kajti takrat bi bila že davno končanaJ Naravnemu stremljenju Reicha po redu stoji nasproti načelo ravnovesja sil, ki pa ni nič drugega ko izigravanje evropejskih sil druge proti drugi in želja Francije, da bi kakor po westfalskih vojnah iz 1. 1648. razdrobila Nem-"Čijo v male, življenja nezmožne državice. Šele s prlčetkom vojne proti Sovjetski zvezi so se fronte končnoveljavno razbistrlle. Plutokra-clja bo, je rekel govornik, ob koncu vojne itak doigrala svojo vlogo. Potek dogodkov dokazuje, da Stalin tudi nikdar ne namerava., deliti oblast s Churchillom ali Rooseveltom. Nemčija ve, za kaj se bojuje Stellv. Gauleiter je nato v ostrih besedah bičal mišljenje naših nasprotnikov, ki očitno žive najbrž še v blodni misli, da se bo nemški narod zru! 11 tako kakor leta 1918. in ki so že cel6 označili tudi november tega leta kot mesec zloma. Vedenje nemškega naroda je pokazalo našim sovražnikom ravno nasprotje, kar dokazujejo dnevno prebivalci Zapada. Sa- mo neugnano sovraštvo se je razvOo po za-strahovalnih napadih, ki koncem koncev predstavlja zopet britansko-ameriškega za.vratnega morilca. Nemški narod ve, česa s6 mu je nadejati, če bi to vojno zgubil, ve .pa tudi, kakima je nagrada, če hrabro vztraja. Takrat pride čas, po kakršnem smo hrepeneli skozi stoletja in ki je zanj teklo že veliko krvi. Izvršili bomo obnovo i\aSega Reicha in Evrope ter ustvarili sfero blagostanja, v kateri bo srečen tudi zadnji delavec. H koncu je pozval Stellv. Gauleiter vse Par-teigenossen in na Gorenjsko poslane uslužbence, naj izpolnjujejo svojo dolžnost kakor doslej in kljub vsem te^tavam. Kakor v dobi boja, mora biti vsak discipliniran in ubogati povelja, ki jih daje FUhrer. To vojno preveva skupnost fronte in domovine. Obvladali bomo vse težave in molili Boga, naj še za naprej blagoslovi delo FUhrerja, ki nam je sigurni porok naše zmage in miru in porok za ustvaritev svete germanske države nemške nacije. Slavju so dali obeležje učenci učiteljišča v Kralnburgu, ki jih Je vodil GefolgschaftsfUh-rer Reuss. Aus dem Kreise Radminnsdorf Veldes. (Glasbeni večer.) Pollzelober-wachtmeister Richard Schulze se nam je predstavil dne 22. nov. v mali dvorani Parkhotela na veCeiu, prirejenem po Reichspropaganda-amta, kot čelist in goslač. Njegova izvajanja so na odličen naCin uvčljevila oba glasbila. V pestrem sproredu smo slišali po delih Mozarta Boccherinija, Chopina tudi komponiste vir-tuozne, zabavne glasbe. Polizelwachtmelster ga j? spremljal z občuteno in dobro igro na klavirju. Oba umetnika sta po živahnem ploska-' nju še dodala več komadov. Veldes (Apel Ortsgruppe.) Na apelu Ortsgruppe Veldes sta obravnavala Ortsgrup-penlelter Pg. SchumI In župan Bg. Paar vprašanja, s katerimi se tukajšnje prebivalstvo trenutno zelo živahno bavi. Kreis-schulungsleiter Pg. Ladst&tter je izročil Pg. Schumiju njegovo imenovanje za Ortsgruppen-leiterja z veljavnostjo z dne 9. novembra ter istočasno pozdrave in čestitke Kreisleiterja. Nato je govoril Pg. Lrdstatter o položaju na Gorenjskem. Govornik je apeliral na zdrav čut Gorrnjcev. Pomanjkanje lesa za kurjavo nekoč kot danes Navaden človek misli v zvezi z besedo pomanjkanje lesa za kurjavo nehote na "lepo zložene grmade drva v raznih letoviščih, kjer je prebil svoje počitnice. Navadno so to zelo gozdnate pokrajine, kjer rabijo les, v kolikor ni uporabljiv za boljše s vrhe, v velikem obsegu za proizvajanje toplote. Izven teh gozdnatih pokrajin je vselej primanjkovalo lesa za kurjavo. 2e leta 1754 je izšla v Leipzigu knjiga, katere ustrezni in dolgovezni naslov bi se najbolje povedal z besedo »umetnost štedenja z lesom«. Cel6 tako obsežni duh kot Friedrich Veliki se je moral pečati z vprašanjem drv za kurjavo kajti neposredno po sedemletni vojni je dal pobudo Akademiji znanosti, da razpiše nagrado za napravo peči, s katerimi se štedi s kurivom. Tudi praktične kurilre naprave v vojašnicah in uradih je dal izvesti, da pridobi prebivalstvo za preusmeritev kurja-«ve z drvami na kurjavo s premogom. Sedaj, ko je poraslo fadl kemičnega odkritja lesnih vlaken število uporabnih možnosti lesa na okoli 4.'>00, naj bi se kurilo z drvami samo tam. kjer Jih ni mogoče nadomestiti s premogom in sllčnim, pa vedno tudi samo tak les, ki ni uporaben za noben drug namen. Kjer ni treba kuriti z drvami, kot pri zakurjenju, je neodpu-stljivo zapravljanje dragocene surovine, če se pokuri. Zakuri naj se ali z vžigalcem premoga, ali če teh ni, z zdrobljenim rjavim premogom, dobrim briketom ali šoto. Kdor se hoče s tem pobliže seznaniti, lahko dobi pomnik o zakurjenju z enako snovjo pri svojem dobavitelju premoga ali pri pristojnem gozdarskem in gospodarskem uradu. Rodbinska kronika iz Gorenjske . Krainburg. Rojstva: Andreas Pirz, Krainburg; Johann Kump, Kralnburg-Wart; Peter Supanz Krainburg: Maria Bernhard, Krain-burg-Wart. — Umrla sta: Johann Papler, Oberwessnitz in Johanna Wissiak, Krainburg. Iz vseh Krajev sveta Izpod ruSevin neke hiše v Bruslju, ki Je bila pri zadnjem angleškem zastrahovalnem napadu dne 7. septembra porušena, so rešili kun- Izgraditev zaklonišč Po posebnih navodilih morajo zgraditi hišni lastniki ustrezna zaklonišča. V primeru zračnega napada se morajo vsi hišni stanovalci podati v zaklonišče. eka, ki je bil zasut 32 dni brez hrane in pijače, žival je potrebovala sicer nekaj minut, da se Je zopet naVadila dnevne svetlobe, Je pa postala takoj živahna, ko so ji ponudili hrano. Modernega »Letečega Holandca« je zagledal v obliki poškodovane %ngleške petrolejske ladje nek Japonski izvidnlSki letalec pri otoku v bližini vzhodne obale Sumatre. Gre za 10.000 brt veliko angleško petrolejsko ladjo »Salnt Emest«, ki Je bila očitno torpedlrana po- neki Japonski podmornici in ki jo Je moštvo zapustilo na vrat na nos, ne da bi se kdo brigal za nadaljnjo usodo ladje. Sedaj premetava morje ladjo, ki Je brez gospodarja in brez krmarja. Japonci sedaj preudarjajo ali ne bi bilo mogoče rešiti petrolejsko ladjo z njenim dragocenim tovorom. Edinstven plen so napravili te dni loveči ribiči iz ribiške vasi Bua na švedski zapadni obali. Približno sredi Kattegatta so ribiči po- tegnili z naporom vseh sil enega tuna iz vode, ki je tehtal nič manj ko 300 kg. To bo najbrž največji tun, kar so jih sedaj ujeli. Nek nemški častnik Je rešil pred smrtjo uto-nitve ob priliki poplave v departmaju Aliier pet otrok neke rodbine Moreau iz Chavennes. Reka Allier je bila tako močno prestopila svoje bregove, da je stala hiša rodbine Moreau do prvega nadstropja v vodi. Nemški častnik je slišal klice rodbine na pOmoč, preplaval s svojim konjem reko in s trikratnim prepreč-kanjem rešil pet otrok iz njihovega nevarnega položaja. A-ll ЖС TCS^C? Malo zrcalo sodobne in minule nrosvete in civilizacije Ali se poveča intcllgciica |><> "• K kv-.u i..m,;d niijUlJ oKu .ao с;>г1 mljt':uh delovnih sob. V NrKar se tiče vlade, sem mnenja, da jI je »rez dvoma mogoče, izvršiti z Berlinom poll-"ko intimnega sodelovanja, če bi lahko pokarala narodu garancije in morebiti tudi kompen-*^eije, ki jo je za svojo državo dobila za tako politiko. Princ je predvsem državnik, in sicer ®ioder državnik, in domoljub. V ostalem je ju-Soslovanska zunanja politika približevanja Nemčiji vendar njegovo delo, ker vodi mero-"ajno Jugoslovansko zunanjo politiko. In. naposled mislim glede možnosti, ki bi za Jugo-®lavljo lahko nastale v zvezi z novo uredlt-^Цо na Balkanu, da bi bilo najbolje, če bi v emislu teh razgovorov na nemški strani pri-Jeli z Iniciativo za stik z jugoslovanskimi državniki.« čez nekaj dni ml je rekel dr. Schmidt, da je Sporočil najin razgovor ReichsauBenministru, ga vprašanje Jugovzhoda sedaj zelo zanima, čeprav mu da Molotov obisk veliko dela. Razumel sem, da so v Berlinu mnenja, da k mogoč jugoslovansko-bolgarskl aranžmA. Samo Belgrad bi moral seveda zavzeti tudi politično nedvoumno stališče v smislu novega feda. Belgrad bi moral opustiti svojo politiko iievtralnostl, ki mu le škoduje. Moral bi se jaa-®o priključiti Nemčiji^ kajti takrat bi se Nemčija mogla zavzeti tudi za Jugoslavijo. Tako eo torej v Berlinu gledali na te reči. »Lahko Vam Izjavim«, sem odvrnil v smislu Jnstrukclje, ki sem jo bil prejel od Cvetko-^iča, da bi Jugoslavija javno pristopila proti britanskemu bloku, če bi bilo rešeno vpraSa-Uje Izhoda na Egejsko morje in vprašanje zagotovitve in garancije za jugoslovanski teritorij. Povem vam to seveda zasebno, poznam pa mnenje merodajnih činiteljev.« »Postali smo nekoliko skeptični glede možnosti takšne preorientaclje Jugoslavije. V Parizu so našli listine, iz katerih se da sklepati, da Jugoslavija nI vodila iskrene politike nasproti Nemčiji. Berlin ni prepričan, da ne bi bile Btruje, ki so v jugoslovanskem političnem življenju izrazito protinemške, vendar ta? ko m-očne, da bi s svojim vplivom v kali lahko Zadušile vsak poskus preorientaclje. Na jugoslovanski politiki je, da »nastopa nekoliko energično in da začne z inciativo, da se zaščitijo odnošaji do Berlina in s tem do Osi.« Spomnil sem se teh lisCin, o katerih so mi bili v Belgtadu pojasnili, ko sem vprašal zar nje, da so to poročila francoskega poslanika v Belgradu in njegovega vojaškega atašeja. Nadaljnji razgovori so v še sledeči vrsti neprisiljenih sestankov spopolnill sliko, ki sem jo bil dobil o staJlšču Berlina glede jugoslovanskih problemov. Tukaj so bili ravno tako mnenja, da je že skrajni čas, da opusti Jugoslavija svojo brezpomembno nevtralnost in se postavi na tla aktivne politike. Jugoslavija je bila za Berlin tudi zaradi tega važna, ker bi lahko postala kot najpomembnejša država na Balkanu, centralna sila nove balkanske organizacije, ki jo je Berlin nameraval izvesti. Z ozirom na to, da bo vojna z Anglijo brž-■ Vone trajala dalje časa, je bilo Nemčiji na tem, ва ustvari enoten evropejski blok, ki bi v nasprotju z Anglosasl dokazal enoto Evrope. Zato se je moglo pričakovati, da bo nastopila že v prihodnjih tednih — torej proti koncu leta — intenzivna politična akcija na Jugovzhodu. Države, ki so stopile pravočasno v zvezo z novo Evropo, ki so se priznale za blok, katerega je pripravljala Nemčija, bi seveda veliko bolje odrezale kot one, ki so se zakopale za stališčem neke nedoločene nevtralnosti. Nevtralnost sploh ni bilo več stanje, ki bi moglo ustrezati dejanskim razmeram 'na evetu. Jugoslavija je bila prezrla mnogo važnih In sebi ugodnih momentov ter jih ni izkoristila, vendar sem mogel občutiti, da so nemške sim- pati je za Jugoelavljo Se redno JHve. In sicer ne samo tiste simpatije, ki eo izvirale Iz suhih interesov, ampak, rekel bi, tudi neka skoraj sentimentalna slabost. Seveda problem Jugo-slavje za Berlin, ki je uganjal svetovno politiko In Cegar horizont je obsegal pet kontinentov, ni bUa posebno važna zadeva. CM strani Berlina tudi niso ravno čakali na to, kako bi si Jugoslavija uredila stvar. Ako bi prišlo do ureditve na Jugovzhodu, preden bi se bila Jugoslavija odločila, bi pač preko tega prešli na dnevni red. Zato je bilo potrebno, da je Jugoslavija pravočasno zavzela tako stališče, da je stala na pravem mestu, kadar bi prišel trenutek ureditve vprašannj. In vedno znova se je od nemške strani ponavljalo: V nevažnih stvareh, v malih dnevnih koncesijah, pride Jugoslavija Nemčiji vedno nasproti. Toda v osnovnih stvareh se ne zgodi nič. Bilo ml je jasno, da Belgrad ni doumel miselnosti voditeljev nemške politike. Možje tukaj so gledali pretežno na veliko politično linijo, vtem ko male dnevne koncesije zamje niso Imele posebnega pomena. Simpatično je bilo Nemčiji pa, da se je Jugoslavija kazala ustrežljivo v gospodarskih vprašanjih. Toda iz tega Berlin še dolgo ni mogel zaklju- čiti, da je Jugoslavija т resnici pripravljena aktivno sodelovati pri Izgradnji nove Evrope — in to je bilo osnovnega pomena. Dobil sem nedvoumen vtle, da bi Nemčija prav rada videla, če bi se na jugoslovanski strani načelo vprašanje nove ureditve političnega stališča Jugoslavije v svetu. Berlin bi pozdravil tako iniciativo, flcajtl potem bi lahko aktivno sodeloval pri pojasnltvl položaja Jugoslavije nasproti drugim državam v prostoru Jugovzhoda, če bi prišel Belgrad Berlinu s konkretnimi pobudami, bi Nemčija lahko podvzela vse, da doseže jugoslovansko-bolgar-sko In jugoslovansko-ogrsko poravnavo in s tem prepreči vse, kar bi moglo škodovati narodu in okrniti jugoslovanski teritorij. V Berlinu so mi rekli čisto odkrito, da Nemčija nima prav nobenega interesa, da bi bilo napadeno jugosloyansko ozemlje, samo da Belgrad začne sedaj z iniciativo za sporazum z Rei-chom. Takrat bi pač mogla Nemčija s svojim zaveznikom v Osi podvzetl vse, da bi ustvarila Jugoslavija dejansko siguren položaj in ^ omogočila izhod na Egejsko morje. Os brez dvoma ne bo ničesar vzela svojemu prijatelju in zavezniku, nasprotno ona je zainteresirana na tem, da pokaže vsemu Balkanu, kako ravna z državo, ki pristopi k Osi. Eden Izmed najbolj Informiranih nemških novinarjev, če-gar članke so vedno smatrali za avtentično razlago'načrtov in namenov nemške zunanje politike, mi je rekel ob koncu nekega razgovora sledeče: Ок1етапЈа mora biti enkrat konec ^jPopolnoma nerazumljivo ml je, zakaj jugoslovanska zunanja politika spričo takšnega stanja stvari nI že davno začela z Iniciativo, da pojasni položaj, in zakaj ni že davno ubrala ustrezne smeri. Saj nI nobenih drugih možnosti več v Evropi; ne more se kreniti v nobeno drugo smer. Anglija se na kontinentu ne more na nobeni strani javiti kot faktor, na kak terega bi se lahko opirale male države. Sovjetska Rusija pa s svojo propagando le lahko upropastl male države. Amerika al bo tudi še premislila, preden bo aktivno z orožjem posegla v vojno, in vrh tega je veliko preveč oddaljena od evropejskega Jugovzhoda. Turčija se nahaja ravno sedaj v stanju preloma, ki mu bržkone sledi prehod iz angleškega tabora v nevtralnost in potem iz nevtralnosti preorl-entaclja nasproti Berlinu. Vsekakor je nejasno, na kaj se prav za prav Se opira oklevanje Jugoslavije, če poprime Jugoslavija Unijo Osi, bo Imela samo koristi. Cel6 če bi Anglija zmagala, bi to za državo pomenilo samo spre-mem.bo nekaterih osebnosti, ki stoje na čelu. Če pa ostane Jugoslavija na svojem sedanjem stališču, bo na vsak način zgubila In ne more pričakovati, da bi Se kaj pridobila.« Ko sem se vrnil Iz Berlina in sem si bil pripravil obsežen material glede raznih razgovorov, ml je postalo tukaj popolnoma jasno, da bi storila Jugoslavija nepopravljiv greh proti svoji bodočnosti, če ne bi v začetku velike pregrupacije v Evropi In velike nemške akcije na Balkanu storila vse, da se v teku te akcije že pojavi kot prijateljica Berlina. Predložil sem Cvetkovlću, Clncar-Markovlču la dvoru dolgo poročilo ter imel razgovore z ministrskim predsednikom, ki so bili dolgi In temeljiti. Bil sem prepričan, da sta Belgrad In tudi Cincar-Mar-ković sedaj končno dobila jasno sliko o položaju In sem pričakoval po vsej pravici, da se bo takoj pričela aktivnost, na katero je Berlin čakaL ' Četrto poglavje. Vzpostavljen je prvi uradni 3tik. V dvorani, kjer se je vršilo tiskarsko lomljenje »Vremena«, je bil veleobrat. Minila je deveta ura, dramatične minute so se bližale svojemu koncu. Točno na minuto eo morale priti v jeklenih okvirih lomljene strani v stiskalnico, da so se tri minute pozneje lahko zlile z matric posamezne strani In lahko že po pičlih nadaljnjih minutah pritrdile na valjarje rotacijskih strojev. Močne svetilke z dnevno svetlobo so jasno, modrikasto svetile na celo vrsto me-terjev, ki so stali nasproti odgovornim urednikom, da so po njihovih navodilih oblikovali T stran v vrste vlit stavek, velike črke napisov In kllščje slik. Glasen, nervozen hruSč glasov, direndaj klicev In nawodll. »Hitro še dolgega Saraco^la!« kriči tam eden. In že se pojavi poleg njega nekdo v modri delavski halji m mu izroči zahtevano sliko v dolgem formatu. »Pol patriarha tudi še nimamo!« kriči zopet eden na drugem koncu dolge mize in plane v sosedno dvorano k strojem stavcev, da ugotovi, kje je ostal drugi del patriarhovega govora. , Sredi med nje buSl stenograf Iz uredništva Ж važnim, ravnokar telefonično prejetim poročilom, ki še mora na vsak način priti v list. Carovniška kuhinja polna razburjanja In hrušča. Laiku se je moralo zdeti, kot da dela nI konec in da se direndaj ne da razvozlati. Samo strokovnjak je mogel videti, da se je odvijalo vse z največjo preciznostjo in s tehnično vlgranostjo, kakršna je mogoča le po dolgi, prav dolgi praksi. Nekdo kliče mene k telefonu. Hitro tja k steklenemu predelu, od koder si mogel pregle-. dati obe veliki dvorani s stroji In omarami stavcev, z mnogimi marljivimi ljudmi. Z zadržano kletvico sem planil k aparatu. Ravno sedaj v najvažnejših momentih je moral nekdo priti! Klical je Berlin. Poslanik Schmidt je bil na drugem koncu telefonske žice. »Kdaj ste lahko najprej tukaj?« »Saj sem bil vendar ravnokar tam to Imam dela čez glavo.« »Torej kedaj ste lahko tukaj?« Je ponovil Тфгабапје. »Minister vas hoče sprejeti.« To je bilo seveda Cisto kaj drugega. Naglo sem preudaril. »Pojutrišnjem sem lahko v Berlinu.« , »Dobro, odpravite se hitro, In me pokličite, kadar boste tukaj « še kratek pozdrav, In oddahnivši si, sem odložil slušalo. Torej vendar. Bili smo tako daleč In smo doblU osebni stik z državnim zunanjim ministrom. Kako važno je bilo to, ko vendar naš" poslanik v Berlinu, lepoznanski, visoko kultlvlranl Andrič od pričetka vojne nI Imel prilike, da bi se razgovarjal s pl. Rlbben-tropom osebno glede vprašanj, ki so bila za Jugoslavijo žlvljenskovažne^ in je sploh živel popolnoma sam zase ter premišljeno. Seveda je bil tega tudi kriv Cincar-Markovič, ki ni prav marad Andriča In ga je namenoma Izločil. Povzel sem zopet slušalo In poklical Cvet-koviča. , »Berlin me vabi, Rlbbentrop me hoCe »prejeti«, sem kratko sporočil. * »(Prav dobro«, se je glasil nagel odgovor. »Pridite jutri dopoldan k meni ,da se bova glede vsega razgovorila.« In prihodnji dan sem sedel Cvetkovidu nasproti v njegovi veliki delovni sobi. »... In povejte torej pl. Rlbbentropu, da si tukaj ničesar bolj ne želimo, kot ohraniti mir In sodelovati z Nemčijo na gospodarskem In političnem področju. Hočemo torej, kakor rečeno, pristopiti tudi k protlbritanskemu bloku, ki ga Nemčija sedaj sestavlja, če dobimo s tem potrebne garancije za naše meje In našo integriteto. Zlasti če dobimo Solun, si bomo takoj edini.« Cvetkovlč je zaključil svojo dolgo razlagow (Preudaril sem. Prav za prav bi se to vendar moralo zgoditi v uradni obliki. Stik z Berlinom bi morala začeti odgovorna osebnost. Izrazil sem se v tem smislu. (Dalje prihodnjič.)] BdROBO eihodB Celoten vtis: Brezupen Vedno pogostejša postajajo poročila nevtral- • nega Inozemstva o vidno naraščajočem propadanju sovjetskega zaledja. Tako piše nek švedski novinar, W je t>blskal razna mesta Sovjetske zveze, o ondotnlh katastrofalnih razmerah. »Sovjetska mesta so, kakor je videti, popolnoma dogospodarila, povsod sem našel le nesnago, propadanje In trhle hiše. Pri tem vzbuja posebno pozornost zanemarjenost prebivalstva. 2e zgodaj zjutraj stojijo ljudje v dolgih strnjenih vrstah In dobe po večumem čakanju vendar le klavrno dodelitev. Med to bedno množico opaziš tu pa tam prav dobro oblečene osebe. Ko sem jih opazoval natančneje, se je potrdila moja domneva, da so mogU to biti samo židje. Posebno žalosten je položaj Invalidov Iz ta vojne. Oblečeni na pol vojaško, na pol civilno tekajo od ene oblaetl do "druge, preden se jim posreči, Izposlovatl si smešno nizko podporo. Na splošno je položaj v sovjetskem zaledju brezupen, in sovjetska vlada civilnemu prebivalstvu ne pomaga na noben način«. ^ V teku reprlvatlzlranja je dobilo zopet več stotin kmetov v Kurlandu svoja posestva, ki " BO jim jih boljševlkl razlastlU. Na posebno slovesen način so jim izročili listine v Nieder-Bartauu, kjer Je nek poveljnik polka legije prostovoljcev sporočil novim kmetom pozdra/-ve svojih vojakov. Navdušena množica je nato spontano nabrala 600 RM in jih dala poveljniku na razpolago za njegove legionarje. Iz pet drugih vasi Krelsa Llbaua doznavajo, da 80 prebivalci izročili te dni darilo v denarju 2000 RM: neki enoti oklopnjakov v M-Legion. Več kakor veliko besed priča ta gesta o povezanosti letonskega naroda z njegovimi vojaki in z Nemčijo. Dr. F. J. ТлДм AnaeebaeidaB! Aefbewaleent Wattsek nieth&diS£k and pmkUseh 231. STUNDE. Etwae vom Schreibeiu 1. Seine Schrift ist leserlich (unleserlich). 2. Zum Schreiben-tmd Lesen muG ich erne Brille aufsetzen. 3. Lesen Sie gerne? Ja, ich lese leiden-schaftlich gerne. 4. KSnnen" Sie stenographieren? (Kur#-schrift). 5. Er schreibt schnell (langsam, sauber, undeutlich usw.) e. Ich brauche ein neues Farbband fur meine Schreibmaschine. T. Darf ich Ihnen einen Brief in die Ma-schine diktieren? 8. Vergessen Sie die Satzzeichen nicht! 9. Soil ich engzeilig oder doppelzeilig schreiben ? 10. Sie haben hier einen Satz Ubersprun-gen (ausgelassen)! 11. Bitte sehen Sie das noch einmal durch und verbessern Sie die Fehler! 12. Brauchen Sie einen harten oder einen weichen Radiergummi? 13. Hatten Sie vielleicht ein Loschpapier? 14. Bitte spitzen Sie mir den Bleistift! 15. Machen Sie von diesem Brief drei Durchachlagej — Nekaj o pisanju. Njegova pisava je čitljiva (nečitijiva). Pri pisanju in branju moram natakniti naočnike. Ali radi berete ? Da, strastno rad berem. Ali znate stenografirati? (tesnopis) On piše hitro, (počasi, lično, (snažno) nerazločno itd.). Potrebujem nov barvni trak za svoj pisalni stroj. Ali vam smem narekovati pismo v stroj? Ne pozafue ločil! Ali naj pišem v ozkih ali širokih vrstah? Tukaj ste preskočili (izpustili) stavek! Prosim preglejte to še enkrat in popravite napake! Ali potrebujete trdo ali mehko radirko? Imate li morda pivnik? Prosim, priostrite ml svinčnik! Napravite od tega pisma tri kopije (pre-pise^ Lied der deutschen Bauem. Wir aind die M&nner vom Bauemstand, halten zur Heimat, zum Herde, roden das Feld tmd pfliigen das Land und senken die Saat in die Erde. Wir bau'n das Haus auf dem festen Grund. und schlieQen aufs neue den alten Bund« den Bund zwischen Menschen und Erde. Wir sind die Bauem, wir schaffen das Brot fUr unseres Volkes Genossen, Uns hat des Volkes, des Landes Not auf ewig zusammengeschlossen, Wir bau'n das Haus auf dem festen Grund. Wir bau'n auf dem starken, dem m&chtigen Bund, den St&dter und Bauer geschlossen. Und kommt uns der Femd ins Land herein, will uns den Boden entreiBen, dann woll'n wir des Landes Soldaten sein und wehrhafte Bauern heiJJen. Was wir geschaffen in Frieden und Ruh, Kein Teufel soil haben die Macht dazu, es unserer Faust zu entreiBen. Konrad LiQ 1) Bauemstand, der — kmečki stan 2) zu etwas halten — biti nečemu zvest 3) Herd, der — ognjišče, (Jom 4) das Feld roden — polje, njivo trebiti 5) das Land pfliigen — zemljo orati 6) die Saat in die Erde senken — v zemljo posejati 7) auf festem Grund — na trdnih tleh 8) einen Bund schlieSen — zavezo (vez) skleniti 9) das Brot schaffen — ustvarjati, delati kruh 10) Genosse, der — tovariš 11) zusammenschlieBen, ich schloB, Ich habe geschlossen — združiti, skleniti 12) entreiBen, ich entriB, ich.habe entris-sen — iztrgati, ugrabiti 13) wehrhaft — bojevit, sposoben za orožje 14) die Macht dazu haben — moč za to imeti 15) Fausty die — pest £7o sreiu Časopisje prlna&a po nedavno Izvršenem ljudskem štetju v Kairu eledeC nenavaden pregled; statistika ugotavlja, da se nahaja v Kairu približno 200.000 za ženltev oz. možitev doraslih, toda neporočenih oseb In sicer 150.000 moških in 50.000 žensk. Poročenih je približno pol milijona. Torej je proti trem četrtinam za ženltev doraslih moških ватх> ena četrtin* žensk, ki imajo može. Zato pa so zopet od četrt milijona ločencev tri petine žensk. Tudi število obvdovellh je pri ženskah mnogo višje In sicer 65.800, dočlm je vdovcev samo 12.000. Ta nenavaden pojav je posledica mnogožen* Btva. Pri poročenih je namreč 6000 z več ženami; od teh jih ima 450 po tri In približno 100 po štiri žene. Svizec je bil v obširnih predelih Alp popolnoma Iztrebljen. Vendar so že večkrat pol2>> kušali to divjad zopet naseliti. Tako je uspelo v začetku tega stoletja v skupini Kreuzeck v K&rntnu z izpostavitvijo nekaj eksemplaroT zopet zaredltl svizce v precejšnem številu, dočlm so je udomačitev v predelih Relskofeln* ponesrečila. V maju 1940. 1. so potem nab»» vili dva para Iz Kolbnltza In že v začetku j№ Uja so opazili prve mladiče.' vseh skupaj pet. V letu 194i2. eo jih našteli že 12, medtem ko* je naraslo število v tem letu že na 22. S tem se je pesreAQo zopet udomačiti eno Izmed najznačilnejših alpskih živali v predelih Greben-eCSXa * y stran 8. — St«v. 95. K,ARAWANKE> BOTE Sreda, 1. decembra 1943. Mikroskope, daljnoglede, fotoaparate in optične instrumente Vam popravi precizno optik I.Sdilebnik, Domsdiale Haufkauh H€RBST HCagenfuti Kinderbelten KNETIISKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krainburg, Laak Wir bei Domsdiafe, Stein SENF Fahrik C Weneer, RIasenfurt OS ins Meh/, dann ^tfrh eferKuchtn ^nltmals fehl! fHaU oftaU Službo dobi Mlinar, ki zna dobro brusiti naravne kamne in sodar, dobita stalno mesto. — Strnischa, Krainburg, Habicht-gass^J. M75-I Mlinar, kateri zna naraven kamen dobro brusiti dobi me sto pri: Fabrik Wenger, Kla-gcnfurt, Hermann ' Goring-Platz 6. 1428-1 »INTEXci TEXTILWERKE HORAK KOMMANDITGESELLSCHAFT KRAINBURG SPINNEREI, WEISS- UNO BUNTWARENWEBEREI, FAR-BEREI, BLEICHEREl, DRUCKEREI, RAUHEREI UND APPRETUR umitmi Fabrik C. Wenget. RIagenfurt Fabriki^n Brauchbare Masdiinen kautt kURT PRICK К1ацеп1иг1 Salrastralie Fernrul I486 ESSIG Fabrik C Wenjier Klagenfurt inserirajle v našem listu! la Kobaltsch, Wisotsdie 4. p. Bresiadi. 1444-1 Službe iščp Dekle pohena in pridna želi dobiti službo, kjer bi se tudi lahko učila ?i-Hudina TSfe «e za nakupTudi vdove n^o nekaj vat;onov izključene. Taj-smrekovesi, iel-|nost zajamčeni, kovega. borove- Dopise na K. B. ga lesa, 19, 24 :n;Krainburg pod 26 mm. 8 do i7|„Max" cm, pararelno ili konično, IZ žage! ' П1|ћ11рП0 all trgovine " vseh kakovostnih Dne 16. 11. I943-razredih. Visoka »rm zgubila od Krainburga 00 stopnja nuinostL l'.>nudbe na Hans Г raninger, Holz groehandel, K.la yicnlurt, Volker-jmarktcr Stralie, Anna bci Kr-Bahnuberserzun^. sdian. Johinn Soibenberg, Videm bei Gurk-feld., Steiermark. Več prebivalk (Steparic), sprejmemo, damo delo tudi na dom. Sdiuhfa-brik Obereder, Krainburg, Vel-deserstraue 41. __M39-I Kuharica, pridna in poUcna, vajena samostojnega gospodinjstva, iSče službe za ta-, koj. Naslov pri K. B. Krainbur; pod 1472-2. Sprejmem fanta od ii let naprej in eno služkinjo na dobro kme tijo. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1434-1 BoljSe posestvo na deželi, brez ■otrok, sprejme dve kmetski dekli in hlapca, Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro ravnanje" 1449-1 Učenca za ko-larsko obrt takoj sprejmem. Vsa oskrba v hili. Ponudbe na J. Logohder, Saf-nitz bei Krain-burg. M47-1 Žensko za pomoč gospodinji iSčem na kmetijo, lahko rudi starejša ali z 1 otrokom. Ponudbe na Ange- Prodam Prodam vola, dve leti in tri mesece starega težkega 400 kg. Informacije daje K. B. Krainburg pod „Jako lep' 1448-6 Kupim l"8)-7 Pi mlekirico, viso ko, brejo ali z teletom. Kupim tudi večje Število ovac, skupaj ali posamezne za rejo. Ponudbe na: Anton Ko-baltsch, Wiso tsdie 4, Bresiadi Radmannsdorfa 7 Kleiderkart in 3 tobačne karte in i legitimacijo na ime Pere Pavla. Poštenega najditelja prosim, da odda najdene stvari na K. Bote, Krainburg proti ' primerni nagradi pod „Zgubljeno". 1471-1» v petek, dne 16. nov. popoldne sem na cesti od Krainburga, Vel- _____;_'445'7l deserstraSe, Kupim llcopo- jHorst Vessel-reznico na ročni Platz, Vogelwei-pogon. Joh Kri- degasse, preko stan, Strohain yi.jmostu na Fal-Naklas. 1419-7 kendorf zgubil črno denarnico s cca 1800 RM Menjam I gotovine. Najdi-Zamenjam pie- v |. • tilni stroj št 8.1'="" P"""'""' 4 za dobro ohra-1''®"" ^г"' P'"" Kupim nov, ali dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Ugodnost" 1462-7 njeni šivalni stroj. Naslov se izve pri K. B. Krainburg pod „Zamenjam". nagradi na K. Bote, Krainburg. pod 1476-1%. Kupim dober gramofon. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Gramofon" 1440-7 Sobno opravo, novo ali rabljeno, kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg pod '443-7 IfseUtfudike iHoteU vtusošoU! uldll OUldS 10 more.Гакв) desete ш.к1 sezanlnaK za taSe ponudbe ali prošnie. Ogla&a|le v Karawanken Bole! Splača se! Oglas« iprejamale do ponedeljka in sradas NS.'Cauverlag Karnlen, KlagenKjri, Bismardcring 13 in NS.'Ceuvarlag Karnien, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6 Die Sladlqemefnde Assling (Sawe) skill soforl ein 1 perfekte KBchln und 1 Dlenstmadchen fUr das gtildtische Altersheim, I Zum 1. 4.1944 sind zu beseizen 1 Hausmelsterstelle Im AmtsgebSude, 2 Hausmelsterstellen In den Schulen. Sofortlge Bewerbungen slnd zu richten an BUrgermel-steramt Assling. V ponedeljek, 22. nov. sem od 1426-15ji. postaje Krain-tbur?. do Duplidi no enosobno denarnico novanje s pečjo'' cca 60 RM ro-V Krainburgu za Naj- enako v Krainburgu ali bližnji okolici. Dopisi na K. B. Krainburg pod 144^15 ____ Zirovske čevlje nove, štev. 43 zamenjam za enake, itev. 41. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Čevlje štev. 1473-1;. Zamenjam par moških visokih novih čevljev, St. 41 zrn gojzerje iste številke. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1464-1;. ditelja prosim, _ da mi isto proti nagradi тгпе na K. B. Kreinburg pod št. 1460-11. 11. novembra sem izgubile ni poti iz Krainbur-g« v Falkendorf žensko kromano zapestno uro znamke „Iko" 1 temnomodrim jermenom. Poštenega najditelja, prosim, da jo proti visoki nagradi odd« n* R. B. Krainbnrg, pod 1463-11. lenftvT Državni nameščenec, iedne zunanjosti, 34 let, želi poročiti pri-prosto, simpa-jtično gospodično od ij do 30 let. Razno Čevlje, damske in moSke (Stra-Genschuhe) na Bezugsdiein I. izdeluje po meri Maria Peklenik, Krainburg, Berg-straCe if. 1404-ij TD I A SCHUHFABRIK I I oes. NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFTi TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 Zahvala Vsem, ki 8t« našega očeta Johanna Paplera Iz Oberwesnlz it. 81. V bolezni obiskali, kropili In ga dne 27. novembra od blizu In daleč prišli spremljat na njegovi zadnji poti, Izrekamo prisrčno zahvalo. Prosimo, molite zanj In ga ohranite v lepem spominu. Oberwesnlz, 29. novembra 1943. žalujoči ostali. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalpstno vest, da< nas je za vedno zapustil naS ljubljeni soprog, predobri očka) brat tast, svak in stric, gspod Anton Stefe, trgovec In posestnik v Krainburgu. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v torek, dne 30. novembra 1943. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Krainburg, 30. novembra 1943. Žalujoča soproga z otroci In ostalo sorodstvo. * Zgubili smo našega srčno dobrega šefa, gospoda Antona mtefeta, trgovca In posestnika v Krainburgu.^ Za nas bo ostal nadvse ljubljeni šef v večnem in najlpp'em spominu. Uslužbenci tvrdke Ant4>n Atefe.