Stev, 49,_ Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškegs št. 20, L nadatr. — Vil dopisi na) ac pošiljajo uredništvi Usta Nefranktrana pisma se m »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Edinosti*. — Tisk liskame .Edinosti", vpisane zadruge s ofrejeniin poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asijkega 3L 20L Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za pol leta................ 12-— za tri rr esece................. G*— 7» nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20 za polleta ............... , 2"60 ¥ Trnu, v toru. dw 13- omoor« iai*. VEČERNA _Letnik I. Posamezne Hevllke se prodajalo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Urok osti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali ogi«l po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema «r, se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. P'ačuje se Izkljućno le upravi .Edinosti*. — plaća in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.ČlSkm Asiikega — PoStnohranllnlinl račun 5t 841.65Z in (topna. - Razprava groti sarajevskim Z bojišč niliakrinih poroči - Italijanski minister Di San Giuliano nevarno obolel. Po podu Antverpno. LONDON. 12. (K.) Zasedanje Antwerp-r.a ie napravilo na Angleškem vidno velik utis. Londonski »Times« piše: Padec Antu erpna se je v Londonu obžaloval ket neizogiben. Vest se je sprejela mirno Mo-ralični utis je velik, posebno pa zato. ker je vlada popred zamolčala strašni značaj ger« poroča iz Aachena: General Guise. bivši poveljnik Antwerpna, je vjet. Odpeljali so ga kot vojnega vjetnika v Koln. Francozi naturalizirali bivšega župani mestu Kotni ar. FRANKOBROD ob Meni 12. (Kor.) List »Frankfurter Zeitung« poroča od francoske meje: Francoski ministrski svet je ..emikega napada Posest Antverpna naturalizacijo bivšega župana me- .laf lF-' l ' Ž Nj i - »»ar. i iumenthala. bi jih izpodili iz rrancjie. mesto v Nem- čiji v Franciji nadaljevali vojno. Končni usoda Antvverpna je odvisna od sreče angleških čet na bojišču. LONDON. 12. (K.) Poročevalec lista » ^orningpost« v Antuerpnu poroča: Belgijci so videli že dne 20. oktobra.da je predaja neizogibna; dobili pa so novega poguma. ko jc dne oktobra došla vest. da je na potu angleška p^moč. Angleški mornariški vojaki, ki so dospeli dne 4. oktobra. so tako zavzeli stališča na najbolj o-groženih točkah. Skupno s pozneje doš-limi ojačenji so se upirali najhujim napadom. ki so bili izpsotavljeni najstrašnejšemu obstreljevanju topništva. Nemci so prevarili Belgijce z lučmi in jim je bilo tako omogočeno, da so obšli pozicijo pri Li-erre. vsled česar je bila umaknitev iz te pozicije neizogibna. DUNAJ. 13. (K.) Avstrijska obrtniška zveza je odposlala povodom zavzetja Antvverpna cesarju Viljemu brzojavno čestitko. ki zaključuje z besedami: Veličina Nemčije je veličina Avstrije!« Danes je dospei občinskemu svetovalcu Steinu kot predsedniku nastopni brzojavni odgovor: Veliki vojni stan. 12. oktobra. Njegovo Veličanstvo nemški cesar sporoča avstrijski trgovski in obrtni zvezi zahvalo za prijazne čestitke na zavzetju Antwerpna. Na najvišje povelje: Tajni kabinetni svetovalec pl. Valentini. Položaj v Antwerpnu. AMSTERDAM. 12. (Kor.) »Handels-biadet« javlja iz Antuerpna 10. t. m.: Ceste v ubožnejših in tudi imovitejših prede-j lih obrežja ob pristainšču so vse prazne in zapuščene. Le malo ljudi se upa na ulice. Plazijo se previdno ob hišah in se vra-j čajo kolikor mogoče hitro. Le v središču mesta, na trgu pred mestno hišo. je videti nekaj meščanov, ki jim je radovednost dala poguma, da so prišli Nemcem pred oči. Toda tako inalo jih je. da jih je lahko prešteti. Ceste so tako zapuščene, da vozijo nemški avtomobili po njih brez varnostnih znamenj. Vse trgovine so zaprte, odprtih je le nekaj majhnih kavaren na trgu pred mestno hišo. Požar, ki je nastal po obstreljevanju, se je zelo razširil, ker ni bilo nikogar, da bi gasil. To je vzrok več. da se obžaluje nepotrebna izselitev. Umijiva pa je, ker se je zatrjvalo, da se bo mesto branilo do zadnjega kamna. O tem pa ni bilo niti govora. V petek ob 9 dopoldne je odšel župan Devost z belo zastavo v nemški tabor.da kapitulira.lsto-časno je odšlo tudi nemško odposlanstvo z belo zastavo proti mestu. Odposlanstvi ste se križali. Šele ob 3 popoldne je prišlo do sporazuma. Takoj nato so Nemci zasedli prazno mesto. Napravili niso nobene škode. Policijski uradniki ne smejo nositi orožja. Pri gašenju požarja so pomagali nemški vojaki. Prebivalstvo se noče vrniti. AMSTERDAM, 12. (Kor.) »Telegraaf« poroča: Pozivu nemškega antuerpenske-ga poveljnika, naj se prebivalstvo vrne v Antvverpen. se odzivlja prebivalstvo zelo malo. Za orožje sposobni moški se boje, da bi morali vstopiti v nemško službo, in delati pi ž obrambnih delih. Belgijci in Angleži na Nizozemskem. HAAG, 1?. (Kor.) Poluradno se poroča, da znaša skupno število belgijskih in angleških vojakov, ki so prestopili na nizozemsko ozemlje in so bili razoroženi, o- krog 22.000. Boji v Belgiji. AMSTERDAM. 12. (Kor.> »Telegraat« poroča iz Sar van Genta: V nedeljo so opazili nad Udmarden zeppelinski zrakoplov. Prišel je od Devnze. Devet ulanov je prišlo v Renai c, preiskalo kolodvor in odjahalo v smeri proti Kortrijku. Petsto Nemcev, ki so prenočili v Sottegenu, ie razstrelilo dva železniška mostova. AMSTERDAM, 12. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Sas van Genta: Močne nemške čete patrulirajo ob meji. da bi ujele razkropljene belgijske čete ali pa jih prisilile. da stopijo na nizozemsko ozemlje. Vntwerpenski poveljnik vjet. 12. (Kot.) List »Lokalanzei- Zuprte ruske luke. KRISTIJANI JA, II. (Kor.) Norveški po-s^-tnik v Petrogradu brzojavlja: Konzul iz Helsingforsa poroča, da so luke v bot-niškem zalivu, izvzemši one v Raumo in Mautyluoto, zaprte. Senat je poskusil iz-po.>lovati, da se luke odpro. Kakor poročajo listi, so zaprta tudi mesta Sebastopol, Okatschov in Kertsch. Višje poveljništvo ruske mornarice v Črnem morju je izdalo zapoved, da naj se na vse ij Ije, ki bi hotele priti v luke, ako se na i-vi opominjevalni strel ne ustavijo, iz utrdb strelja. Nemčija ne kupuje in ne dovaža pod tujimi zastavami petroleja in bencina. KRISTIJANIJA 12. (Kor.) List »Aften-posten« pravi, da je v listu »Morning Post« od newyorškega dopisnika priob-čena obdolžitev, da Nemčija pod norveško, švedsko in dansko zastavo v New-yorku na skrivnem kupuje in vozi velike količine petroleja in bencina, popolnoma neosnovana. Kemiki aeroplan nad PorizoEL PARIZ. 12. zvečer. (Poročilo Agence Havas). Aeroplan golobjega sestava je danes dopoldne proti 10. uri letel preko Pariza in je vrgel šest bomb. Ena je padla na severni kolodvor, kjer je prebila stekleno streho in padla med dva vozova. Druga je padla na tla, ne da bi bila napravila kaj škode. Pet francoskih aero-planov se je dvignilo, da bi zasledovali nemški aeroplan. Postavi se v službo novo zračno brodovje, ki bo zasledovalo »golobe« v slučaju ponovnih napadov. Movnild v voinL DUNAJ, 13. (K.) »Korrespondenz Wil-helra« je prejela od avtoritativne strani glede dušebrižništva nadaljne vesti, po katerih so prišli v vjetništvo trije vojaški duhovniki, med temi državni poslanec Drexl, ki se je bil dobrovoljno priglasil kot vojni duhovnik k 2. polku tirolskih cesarskih strelcev. Vse to daje izpričevalo za junaško vedenje in vestno izpolnjevanje dolžnosti naših duhovnikov na bojišču. Dosedaj je vpoklicanih nad 1100 duhovnikov. Nedavno jih je bilo vpoklicanih 96. ki opravljajo dušobrižniško službo na kontumačnih postajah in v transportnih vlakih. Tudi včeraj je bilo 20 duhovnikov mobiliziranih ter nameščenih v bolnišnice za nalezljive bolezni v Avstriji in severni Ogrski. Duhovnike, ki se dobrovoljno priglašajo za transportne vlake, more imenovati le apostolski vojni vikarijat, ako predlože dovoljenje svojega ordinarijata, oziroma višjega svojega reda. HreOe m gospodarskem polja. DUNAJ, 13. (K.) »VViener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo od 10. oktobra 1914, s katero se vlada pooblašča, da povodom izrednih razmer, provzročenih po vojnem stanju, izda potrebne odredbe na gospodarskem polju. Rusko križata potopljena. BEROLIN 13. (Uradno). Neko rusko oklopno krlžarko Bajanove vrste je 11. oktobra pred Finskim zalivom potopil torpedo. — Namestnik načelnika admiralskega štaba: Behnke. Bolezen italijanske«! RIM, 12. (Kor.) O bolezni ministra zunanjih zadev, markiza di San Giuliano, je bilo izdano ob polidesetih zvečer sledeče sporočilo: Ministra je v prvih dneh meseca septembra napadal protin, ki ga je spremljala pogostoma tudi mrzlica. V zadnjih dneh so nastopili resni znaki srčne slabosti. Danes zjutraj so po nemirni noči brez spanja, začele naekrat propadati bolniku moči, kar je potrajalo več ur. Vsekakor se je pozneje, dasiravno je stanje bolnika slejkoprej resno, kazalo napredujoče izboljševanje. Temperatura 36.8, 2ila 110, dihanje 24. RIM, 12. (Kor.) »Giornale dTtalia« javlja: Profesor Marchiafava je izjavil, da se da o položaju obelelega ministra di San Giuliana podati le zelo previdna prognoza; dasiravno je bilo ugotovljeno lahno zboljšanje. Kakor doznava list dalje, se boje zdravniki, ker le delovanje srca zelo slabo. Sicer se zdi, da je napad proti-na za enkrat premagan, vsekakor pa bi ponoven napad ob sedanjih razmerah povzročil smrt. Noč bo morebiti že odločilna. Člani diplomatskega zbora in mnogoštevilne druge osebe so povpraševale na Konsulti, kako se počuti minister. RIM, 12. (Kor.) Časopisje poudarja veliko moč volje obolelega ministra zunanjih stvari, ki vkljub svojega resnega stanja opravlja svoje uradne posle in sprejema posete diplomatov. Tudi danes se je bavil minister z važnimi spisi in je tudi zahteval časopisov. Popoldne je sprejel bolnik svete zakramente. Zboljšanje v njegovem stanju se vzdržuje. MM^AI itAAIlAilAAIllAlii Razpravo proti flientoiorjciii Pffliflpa h sodrngom. SARAJEVO 12. (Kor.) V obtožnici, ki obsega triintrideset tiskanih strani obdolžuje državno pravdništvo v Saraievem Antona Prinčipa in sodruge, skupaj 22 oseb, veleizdaje. To hudodelstvo se kaznuje s smrtno kaznijo, odnosno ječo od 10 do 20 let. Nadalje se obdolžujejo tri druge osebe hudodelstva soznanja in pa zato, ker so skrivale pisma, naslovljena na atentatorie. Obtožnica obširno razpravlja povod zarote, katero so zasnovali v resnici organi „Narodne obrane". Pripoveduje nadalje, kako so se razdelili browningi in bombe med zarotnika Prinčipa, Čabijjnoviča in Grabeža od aktivnih udov „Naroclne obrane" Cigano-viča, srbskega majorja Tankošiča in Pribi čeviča, ki s«) bili med seboj v tesni zvezi. Nadalje opisuje podrobno potovanje zarotnikov in vtihotapljenje orožja in bomb iz Zvornika v Bosno, pri katerem poslu so pomagali srbski carinski organi in bosniški kmetje Zarotniki so prišli na i prej v Tuzlo, Kier jim je bil ugledni meščan in tajni agent .Narodne Obrane" Miško Jovnnovič močan pomagač, kl je imel orožje skrito v svoji hiši in Id je potem odposlal zarotnike z orožem vred skozi Doboj v Sarajevo. Dalje pripoveduje obtožnica, kako so nabirali zarotniki v Saraievem vojaštvo, kako so si med seboj razdeli i orožje in kako so se v svrho, da izvedejo atentat razstavili po ulicah. Pri palači avstro-ogrske banke so stali zarotniki Mehmedbaiič, Popović in Cu-brilovič, oboroženi z brownmgi in bombami, na nasp' otni strani je stal na bregu Miljačke metalec bombe Cabrinovlč, med tem ko sta se < b latinskem mostu postavila Prinčip in Grabež, kier je Prinđp s svojim browningom ustrelil nadvojvodo in njegovo soprogo. Prindp je pri preiskavi priznal, da je hotel z drugim strelom zadeti In ubiti dežel nega šefa Potioreka In da je soprogo nadvojvode zadel samo slučajno. Kako so zarotnike in njihove sokrivce ujeli po atentatu in jim dokazali njihovo krivdo, se tudi v obt žnici obširno razlaga. Končno razpravlja obtožnica obširno o motivih atentata, ki je političen dogodek prve vrste. Obtožnica slika iredenti-stično gonjo, velikosrbskih krogih v Bel-gradu, ki segajo do kraljevega dvora, sistematično rovanje in hujskanje proti Avstro-Ogrski in habsburški dinastiji v Srbiji, na Hrvatskem in v Bosni, na zloben in zaviden način gojeno globoko mržnjo proti monarhiji in posebno proti prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu kot največjemu sovražniku velikosrbskih aspiracij, in propa-gandistično gonjo belgrajskega časopisja in srbskih sokolskih društev. Vse to leta in leta trajajoče rovanje in hujskanje je imelo edini namen, da bi se dežele Hrvatska Slavonija, Dalmacija, Istra, Bosna in Hercegovina ter južnoogrski provinci Bačka in Banat, kjer bivajo Srbi, odtrgale od monarhije m priklopile Srbiji. Vsi atentati na jugu imajo svoj izvod v Sfbiji in so sad velikosrbske propagande, ki ima za načelo, da se more edino le s temi sredstvi doseči smoter. Zarotniki Prinčip, Grabež in Cubrilovič so priznali, da so se v Belgradu nasrkali so-\ raštva proti monarhiji in velikosrbskega nacionalističnega mišljenja, da so vedno imeli v mislili politično združenje vseh Jugoslovanov in da je bil njihov ideal razpad Avstro-Ogrske in ustanovitev velikosrbske države Sledeč temu idealu so zasnovali atentat proti nadvojvodi Francu Ferdinandu in ga končno tudi udejstvili. QQ|M Z KDSL Poaovul vpad Rusov v Vzkodao Prusko. V listu »Tagespost« piše neki volni poročevalec. ki se sedal nahaja na ruskem o- zemlju, o vojnem stanju proti Rusom sledeče: Težko si je ustvariti doma pravo sliko o težkočah vojskovanja v obče in o posebnostih onstran ruske meje. Raztegnjene, raznolične poljane se menjujejo z neskončnimi gozdovi in močvirji. Malo potov in stez, ki so četam navadno nepri-stopne, veliko rek in drugih zaprek. Poljsko in židovsko ljudstvo, ki sta nam prijazni, je pomešano z nezanesljivimi elementi, ki pouče sovražnika fnkoj o vsakem premikanju naših kol armadnih zborov, ne glede na poizvedovalno službo ruskih aeroplanov in pa češčo izdajo. Povrhu vsega imamo povsod posla z jako močnim sovražnikom, ki ga ni smeti podcenjevati. Že v nekem prejšnjem poročilu je bilo omenjeno, da je armada, ki jej zapoveduje general Rennenkampf, zbrala svoje rešene sile, ki so gotovo večje, kot se je svoječasno mislilo, na Črti zaščiteni po utrdbah Kovno. Alita in Orodno. Isto je storila tudi armada, ki jo je prvotno vodil Samsonow, s svojimi pri Tannenbergu rešenimi ostanki na črti Grodno — Osoviec — Bjelostok. Obe vojski, ki jih iz lahko umljivih vzrokov ni bilo tako lahhko zasledovati, kakor bi bilo to rado storilo vojno vodstvo, in ki sta še povrhu dobili zaščito v močnih utrdbah, sta se sedaj zbrali, opremili ter nadomestili svoje izgube na orožju in municiji iz neizčrpnih shramb v Kovnem in Vilni. Dobili sta tudi sveže moštvo, aktivno, nadomestno in brambovce. Naše čete pa so nasprotno v nepretrž-nem premikanju in le malokedaj jim je bilo dano počivati. Trpele so zelo veliko vsled slabega vremena zadnjih tednov; napora in pomanjkanja je bilo v izobilju Nič bi ne bilo torej tako napačno, kot misliti, da vdremo samo tako — rekel bi — za igračo — globoko noter v rusko ozemlje, podeč sovražnika pred seboj, dokler se lepo komodno ne vgnezdimo v Petrogradu in Varšavi. Obratno, mogoče, da, gotovo je, da se bomo morali večkrat iz tako vspešne ofenzive povrniti k defenzivi. dokler tudi mi ne dobimo novih ojačan j, da pomašimo vrzeli, k i so nastale v zadnjih mesecih. Kljub večmesečnim bojem so hrabrost, odločnost in vztrajnost naših pridnih čet še na isti stopnji, kot prvi dan vojne. O tem sodimo tukaj zunaj najlažje in najboljše. Kake zahteve so se n. pr. stavile na vojake, ki so oblegali neko manjšo, pa dobro zavarovano in branjeno rusko trdnjavo! Štiri dni in štiri noci se ni spalo, ker so bili jarki od dežja vsi polni vode in blata. Nepretržno smo morali streljati iz naših možnarjev in topov, da smo varali sovražnika glede naših neznatnih moči. Ne gre toliko za to, da se vzame trdnjava, temveč veliko bolj zato, da se sovražnik nedleguje in ovira, da bi spravljal skupaj svoje čete. Slabo in oblačno vreme, ki ga nekateri tako preklinjajo, je bilo tu naš izboren zaveznik, kajti ob takem vremenu se le težko kaj zapazi z aeroplanov. kaj se godi spodaj. Kljub temu so streljali Rusi. ki so imeli med drugim na razpolago tudi dva velika ladijska topa. zelo dobro in nam povzročili znatnih izgub, požigali pa so namenoma z granatami tudi svoje lastne vasi, da bi onemogočili našim četam dobiti streho in živež. Nemške čete pa tukaj niso trpele pomanjkanja, za to so skrbele naše provijantne kolone in pa rekviriranje, kakor so mi pripovedovali vojaki. Kontroverze Slede kršenja belgijske neutralnosti. NVolffova pisarna javlja: V nekem članku pod naslovom »Kršenje belgijske nevtralitete« dokazuje »Nordd. Allg. Zei-tung« — sklicevaje se na nevzdržljivo trditev sir Edvarda Greya — na podlagi dokumentov,ki jih je nemška vojna uprava našla v arhivih belgijskega generalnega štaba, da je trosporazum že v letu 190fi za slučaj vojnih zapletljajev med trospo-razumom in Nemčijo določil, da odpošlje en angleški ekspedicijski kor v Belgijo Glasom pisma od 10. aprila 1906 tedanjemu belgijskemu vojnemu ministru, je šef belgijskega generalnega Štaba s tedanjim angleškim vojaškim atašejem v Bruslju, podpolkovnikom Barnadistonom, izdelal temeljit v vseh podrobnostih določei. načrt za skupne operacije enega angleškega operacijskega zbora 100.000 mož skupno z belgijsko armado. Ta načrt je šef angleškega generalnega štaba Griersen odobril. Izkrcevanje angleških Čet bi se bilo imelo vršiti v francoskih pristaniščih, kar do- kazuje, da so se vršila pogajanja tudi med angleškim in francoskim generalnim štabom. Te tri vlasti so natančno določile načrte za sodelovanje »zvezanih armad«, kakor je rečeno v spisu. Poleg vojaških dokumentov se je našlo tudi neko poročilo svoječasnega belgijskega poslanika Greindla belgijskemu ministru za vnanje stvari, v katerem sc opozarja na dvomljivost situvacije, v katero je zašla Belgija po enostranskem za-posadk_jjd vzemanju za trosporazum. To iz decemb-~ —■■»""i ra datirano poročilo opozarja na to, da se priobčeni načrt belgijskega generalnega štaba bavi le z vprašanjem kršenja nevtralitete Belgije od strani Nemčije ter dokazuje podrobno, da imajo hipoteze francoskega napada preko belgijskih tal ravno toliko verjetnosti. Poslanik izjavlja končno v svojem poročilu, da se vojni načrt za belgijsko armado v naprej določi tudi za to poslednjo eventualnost. Kajti to zahteva toliko interes vojaške obrambe Belgije, kolikor tudi potreba belgijske vnanje politike v slučaju vojne med Nemčijo in Francosko. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« na-glaša, da je iz teh podatkov od tedaj nepristranske strani na prepričevalen način ugotovljeno dejstvo, da je Anglija, ki se ponaša sedaj kakor zaščitnica belgijske nevtralnosti, že tedaj prisilila Belgijo, da se je enostransko zavzela v prilog vla-stim trosporazuma ter da je Anglija mislila celo na kršenje holandske nevtralitete. iz tega pa izhaja tudi, da je belgijska vlada težko kršila dolžnosti, v katere je bila obvezana kot nevtralna vlast. Kajti morala bi bila v slučaju kršenja belgijske nevtralnosti po Francoski skleniti analogne dogovore tudi z Nemčijo, kakor jih je s Francosko in Anglijo. Najdeni spisi opravičujejo — tako zaključuje »Norddeutsche Allg. Zeitung« — vojaško postopanje Nemcev ter potrjajo informacije, došle vodstvu nemške armade o francoskih namenih. Naj odpro oči belgijskemu narodu, komu da se ima zahvaliti na katastrofi, ki je prišla sedaj nad nesrečno deželo. Sličice iz vojne. Ranjenec v gozdu. Neki vojak, rodom iz Merana na Tirolskem, opisuje takole dogodek, ko je bil ranjen: .... Sovražnik je nastavil podvržene cilje, provizorično napravljene topove, na katere je streljala naša artiljerija, dokler ni odkrila sovražnikove zvijače. Končno smo naskočili sovražnika z nasajenim bodalom, česar Francozi ne morejo prenašati. — »Naprej, naj stane, kar hoče!« je zaklical major in tako smo udrli po nekem hribu navzgor in smo ravno hoteli zavzeti neko baterijo, ko nas je naenkrat od vseh strani začela strahovito obstreljevati sovražna artiljerija. Sovražnik je moral natančno vedeti, kje stojimo. Precej veliko število tovarišev je bilo ranjenih. Eden njih, ki sem ga imel posebno rad, je ječal tamkaj v ov-sišču. Splazil sem se po vseh štirih do njega. da bi mu obvezal glavo, in kroglje so žvižgale okoli naju. Naenkrat se je razletel prav nad mano šrapnel, in bil sem zadet. Negiede nato sem se takoj splazil nazaj iz ovsišča, ob grmovju, in sem hotel v bližnji večji gozd. Ko pa sem prišel do ozar, je priletelo za menoj zopet leštevilno kro-gelj. Skoraj čudežno sem dospel do gozda in zdrknil sem nekoliko na levo v neko majhno globe!. Sovražne infanterijske kroglje so še vedno žvižgale nad mano, toda bil sem toliko zavarovan, da sem se mogel pobaviti s svojo rano. Tedaj sem videl šele, kako mi je kri vrela iz škornja in koliko sem jo že izgubil. Prerezal sem takoj škorenj z žepnini nožem od zgor pa do prstov in vzel nogo iz njega. Nogavica, spodnje hlače, hlače, vse je bilo namočeno s krvjo. Poizkusil sem z obvezilom, ki sem ga še imel, kolikor mogoče trdno zavezati okoli noge. da bi tako vsaj nekoliko ustavil krL Toda komaj sem bil gotov, je bilo tudi že obvezilo vse rdeče; drugega pa nisem imel več. Telečnjak, v katerem sem imel nogavice, robce. Čevlje in druge stvari, pas s patronsko torbico, kruS-njak, puško in bodalo sem moral pustiti tamkaj, kjer sem bil ranjen, ker nisem mogel ničesar vleči s seboj. Tako sem to rej sedel v globeli! Noga mi je začela zatekati, mrzel znoj mi je stopil na Čelo, zebsti me je začelo in grom topov je postajal vedno močnejši. Cim dalje tem pogosteje so začele udarjati težke kroglje v gozd, vedno bližje mene. Bila je namreč Specijaliteta francoske artiljerije, da je kar po vrsti obstreljevala vse gozde. Zato sem se splazil tako daleč v gozd, kolikor sem Stran IT. „VEČERNA EDINOST* St. 49. V Trstu, dne 13. oktobra 1914. raC iiiogel. Kar naenkrat je strahovito po-j splazil nazaj v jarek. Rusi niso niti opazili čilo. kakor b: se potresla zemlja. Z drevja i vsega tega. je začelo prasketati, in prs-t in ruševina j V zadnjem spopadu so pustili kolesarji, je začela padati po meni. bil sem ves za-j ko se je stotnija morala umakniti, svoja vit v dim. Seie po preteku ene ali dveh j kolesa v strelnem jarku; ne pa tudi Pu- minut. aii pa se mi je le zdelo, da je bilo tako dolgo — so začele padati svinčene kroglje. kakor drobno kamenje, ki pa posreči niso imele več dosti prebojne sile. Zadeli sta me dve: ena v desno ramo, druga pa nekoliko huje na desni nadlaket. Storili pa mi niste nič zlega, ker sta se najbrž že prej odbili od drevja. 2e drugič sem hotel skleniti življenje, pa sem vendar še srečno ušel. Kroglje so padale odtlej vedno dalje proti levi, zrak se je polagoma očistil in mračiti se je začelo. Noga me je začela zopet boleti in me je tako spomnila, da mi rana še vedno krvavi. Zavezal sem robec, ki sem ga imel v žepu, trdno okoli noge, toda tudi to ni pomagalo. Sanitetnega moštva ni bilo v bližini, vedel tudi nisem pravzaprav, kje setn. in bil sem preslab, da bi mogel dalje. Tako sem moral. hočeš, nočeš, moraš, ostati vso noč v gozdu, s strahom pričakujoč, da me ne najde sovražnik. V takem položaju človek šele ve. kaj pomeni beseda sila, ki jo tolikokrat zlorabljajo v življenju. Kako sem bil vesel, ko seni sc prihodnje jutro privlekel do roba gozda in tamkaj zagledal šest iicranjenih tovarišev, ki so se izgubili od mojih stotnij. Poklica! sem jih in dva sta me posadila na puško in rne zanesla do prve pomožne postaje. Kakor v peklu. S francoskega bojišča je pisal neki nemški vojak:..... Ne mo-( rete si niti misliti, koliko moramo prestati. Leži nas šestdeset mož naše stotnije, z našo zastavo, brez častnikov v gozdiču, sedaj že šestintrideset ur, iti venomer strelja na nas francoska artiljerija. Zašli smo na artiljerijsko strelišče, ki je široko petinštirideset kilometrov, in smo v gozdiču popolnoma odrezani od svojih. Kakor hitro se pokaže le ost šlema. nas obsipljejo Francozi s strahovitim ognjem. Prav tako je, kakor v peklu. Poleg tega pa nič jesti bi niti kapljice vode. Pravkar sem pojede! zadnje, kar sem imel. nekoliko grahove moke. Radovedni smo, kako se konča vse to. Vojna kuhinja ne more do nas, ker bi jo razstrelili. Drugega nam ne preostaja nego suho brinje. To je moj zadnji ko-i papirja, pa saj je tudi vseeno. Upali. še vedno, da se rešimo nekako, če se pa ne. pa tudi ne moremo drugače . . . £aljivcc v vojni. Skoraj vsaka stotnija ima po kakeša šaljivca, ki skrbi za dobro voljo, kakega predrzneža, ki se mu po-sreča vse, sploh človeka, ki je. kakor pravimo, namazan z vsemi *žavbami«. Pri deveti stotniji nekega polka je tudi tak možakar in se imenuje Pušinski. V vojašnici je bil največji prefriganec. Njegovih pustolovščin ni bilo nikoli ne konca ne kraja. In če so ga ujeli, ko je zopet naigral kako, tedaj je stal pred stotnikom, kakor bi ne zna! do pet šteti. Pušinski se je moral več' at pokoriti za svoje grehe, ki pa jih je zagrešil vedno s takim humorjem, da se je smejal ves polk. V »luknji« je bil torej Pušinski eden najstalnejših gostov. Hudoben pa ni bi!, temveč mu je bilo le za šalo. Ko se ie začela vojna. Pušinskega niso vzeli k polku, ki je odhajal na bojišče, temveč so ga vtaknili v nadomestni bataljon. Tamkaj pa mu ni ugajalo in bilo ga je nekoliko sram. ko ni smel s polkom na bojišče. Nekega dne pa te kratkomalo pobegnil. I-kali so ga in isakli. a ni ga bilo. Par dni pozneje pa se je Pušinski prijavil pri svoji stotniji na bojišču in sicer se je pripeljal s kolesom. — Človek božji, odkod pa prihajate? — je zakričal nad njim narednik. šinski. Splezal je s kolesom iz jarka in ga potem porival pred seboj po njivi, ne meneč se za kroglje, ki so žvižgale okoli njega, niti za to. da je prihajal sovražnik vedno bližje. Kakih dvajset Rusov je teklo in streljalo za njim ter ga je skoraj dohitelo. V tem pa je Pušinski že dospel na vrh grička. Na drugi strani je bil pašnik. Pušinski je skočil na kolo in udri po griču navzdol. Medpotoma se je obrnil na kolesu, potegnil čepico z glave in žnjo porogljivo pozdravil sovražnike. Takih jih je Pušinski »nakuhal« že bogve koliko. V kratkem bo povišan. Rožne politične vesti. Izvor imena mesta Antwerpen. Postanek mesta Antwerpna, te najmočnejše trdnjave, ki je oni dan p dla v roke Nemcev, je legendaričen. Pravljica o mestu Antwerpnu pripoveduje sledeče: Živel je nekjč ve likan. ki je bil visok petnajst komolcev in ki mu je b lo ime Druon ali Antigon. Ta velikan je imel svoj brlog nekje ob reki ^eldi in tam je ustavljal trgovce, ki so z ladjami vozili po Šeldi, ter zahteval od njih davek za blago, ki so ga vozili. Če ga je pa kak trgovec skušal oslepariti, da mu je napovedal manje blaga, nego ga je v resnici imel na svojih ladjah, tedaj mu je Druon ne le vplenil vse njegovo blago, temveč mu je tudi odsekal eno roko in jo vrgel v rek . Prišel je pa slednjič rešitelj v osebi Salvija Brabanta, ki je velikana Druona ujel in mu odsekal obe roki ter ju vrgel v Šeldo, na kar je Druona umoril. Dru:>nov brlog je od tedaj dobil ime Antwerpen, in sicer iz flamskega Ant (Hand) = roka, in werpen (werfen) = metati. Spomin na tega Itgen-daričnega vel kana je še dandanes živ m« d antwerpens!'im prebivalstvom, ki o razi ih slavnostih vozi po mestu lesen kip, ki predstavlja velikana Druona. Pa tudi na antwerpenskem grbu nahajamo dve odsekani roki, poleg trosto pega gradu. Patrijotičen apel nadvojvodinje Elizabete. Iz Budimpešte javljajo: Nad vojvodin ja Elizabeta je priobčila v »Alkotma-nyju« poziv, v katerem je rečeno med drugim: Sedaj, ko se naši očetje in bratje bore za pravico in svobodo, zadevlje nas, ki smo ostali doma, ne manje važna resna in težka dolžnost, da pridemo do izpoznanja, da izločimo vse vnanjosti in lahkomiselnosti, ki niso združljive z resnimi težkimi dnevi. V oblačenju, v svojem vedenju in v svojih besedah odpravimo vse, kar je izzivalnega, posebno pa vsako zabavo in pohlepnost po uživanju, ki je moramo zaničevati že v miru. Učimo se moliti, ker tako bo vez, ki nas spaja z nebeškim očetom, še tesneja in se ne razveže nikoli. V zaključku naslovlja poziv topel apel na starše, vzgojitelje in učitelje, naj ne zanemarjajo vzgoje otrok in naj jih ljubijo ter naj delujejo smotreno. Prehitro smo se veselili! Po drugih listih smo bili priobčili tudi mi, da se otvori na Dunaju češki gimnazij. Menili smo, da moremo to dejstvo pozdraviti kot ugoden znak za bodoči kurz narodnostne politike dunajskih občinskih mogotcev. Prenaglili smo se, kajti sedaj javljajo listi, j da je državni poslanec Reinossl izjavil na" nekem krščansko - socijalneni zborovanju na Dunaju, da je dobil od oblasti zagotovilo, da o kakem takem dovoljenju v sedanjih časih sploh ne more biti govora. Menda se ne motimo, ako pravimo, da Ugibanja o posledicah pada trdnjave Antwerpen. Belgija, ta mala kraljevina, je obrnila sedaj na-se oči vsega sveta. 2e nad 2 meseca se upira nemški premoči. Upira se junaški, kakor jej to pripo-znavajo tudi nemški strokovnjaki. Nemci bombardirajo trnjave okolo Antwerpna in ravno sedaj prihaja poročilo, da je Ant-werpen padel. Sedaj je vprašanje, kam se obrne antwerpenska posadka, ki šteje preko 100.000 ljudi. Nekateri nemški listi mislijo tako-le: Tudi pad Antwerpna ne spremeni mnogo splošne situvacije na zapadnem bojišču. Nemška vojska, ki je bila dosedaj pred Antwerpnom, bi mogla sicer v tem slučaju ojačiti nemške pozicije na Aisne. Ali tudi belgijska posadka, ki zapusti Antwerpen, bo prenešena na angleških parnikih v Calais, odkoder poj-de preko Arrasa v fronto. Italijanski časopisi pa javljajo, da bi bila taka operacija spojena z velikimi težavami, ker bi prinesla s seboj kršenje nevtralnosti Nizozemske, ki bi se potem stavila pod protektorat Nemčije. Odprava avstrijskih poštnih uradov v Turčiji. Z odpravo kapitulacij, ki jo je turška vlada dekrecirala. se imajo sedaj odpraviti tudi v«i kiji poštni uradi. Dunajska skupna vlada'je v pogodbi od fe-bruvarja 1909, s katero je Turčija pripc-znala dne 4. oktobra 1908 izvršeno aneksijo Bosne in Hercegovine, izjavila, da se avstrijski poštni uradi v Turčiji odpravijo, če store to tudi druge države, ki iinajo tam svoje poštne urade. Med tem, ko je Avstrija v smislu tega dogovora od | leta 1909 nekatere svoje poštne urade od-! pravila, je pa Italija, zasledujoč svojo balkansko politiko, ustanovila v Turčiji še novih uradov, ki iih turška vlada ni hotela pripoznati. Avstrijski poštni uradi v Turčiji, ki uživajo tam posebno zaupanje tudi pri pripadnikih drugih držav, izkazujejo po cislajtanskem proračunu potrebščino 744.100 K, kateri stoji nasproti pokritje z 1,354.300 K. Od teh spada kron 1,350.000 na poštne pristojbine. Ti poštni uradi niso imeli brzojavne službe. Nameščenih je bilo pri njih: en dvorni svetnik, en višji poštni svetnik, en višji poštni komisar, en poštni koncipist in 75 prometnih uradnikov, ki so dobivali skupno na plačah 352.620 kron. Zlati Jubilej nadškofa Symona. V Kra-kovu je slavil 11. t. m. nadškof Symon svoj zlati svečeniški jubilej. Nadškof Sy-mon je v letu 1897 kot škof v Plocku do-šel z ruskimi oblastmi v konflikt radi u-vedenja ruskega mesto poljskega jezika v cerkvi ter je bil prognan v Odeso, kamor so ga eskortirali ruski orožniki. V letu 1901 se je na predlog papeža Leva XIII. preselil na svojo škofijo in potem kot titularni nadškof v Rim. V lanskem letu je bit Symon na predlog knezoškofa kneza Sapiehe na t^odlagi cesarskega dovoljenja imenovan proštom Marijine cerkve v Krakovu. f Z2loga ddlmatlnsKesa ušns ■ 1 F12.IP IVANEŠEUe lastnega jiride.kp iz J£ssnic_pri Cmlia 0 K ferlln i r toči svojo vino prve vrste. K.. x . . . . . so — krščanski socijalci zahtevali takega — Nisem več mogel vzdrzati tam za- j DO;asnjia l» rt t« rt A rt / »-> rt M rt •• rt rl * " * Nadvojvoda Josip Ferdinand mestu Solnograškemu. Iz Solnograda. Povodom najvišjega odlikovanja njeg. c. in kr. I visokosti nadvojvode Josipa Ferdinanda dai. moral sem na bojišče. Gospod narednik. naj ostanem tu. Pušinski je ostal pri stotniji in sicer kot kolesar. Toda nekam čudovito je bilo njegovo kolo. Sedaj je bilo videti popolnoma novo. sedaj zopet staro. Danes je imel pri je žuPa,n , cesarski svetnik Ott v imenu biciklju dve sprednji kolesi, jutri zopet dve zadnji. Danes je imel kolo s prostim tekom, drugi dan pa je drvel po klancu navzdol brez prostega teka m brez zavore, zavirajoč le s podplatom." Pušinski sicer ni znal šteti do pet, toda bil je vzlic temu pravi umetnik na kolesu in v monterstvu. Bil je — kakor se pravi po vojaško — ves hudičev. mesta kakor rojstnega kraja njegove c. in kr. visokosti čestital istemu z brzojavko. na katero je došel ta-le odgovor: Svojemu ljubemu rojstnemu mestu izrekam najprisrčnejo zahvalo za čestitke, doposlane mi po županu povodom najvišjega odlikovanja. Vrle domače čete, ki stoje pod mojim poveljstvom, so s hrabrim vedenjem potrdile svoj sloves. Njim v pr- Stotnija je v ognju. Poročnik ima važno |V1 ^^ fse.irnam zahvaliti na vspehih in sporočilo za drugo krilo in vpraša: — Kdo hoče ponesti poročilo tjakaj? Seveda se je takoj prijavil Pušinski. Pokazali so mu. kako naj se plazi po tleh, da bi ga ne zadela kaka kroglja, s katerimi je sovražnik obsipal stotnijo. Pušinski pa se je posmeial, skočil na kolo in jo je odkuril. Takoj so začeli streljati nanj. Kroglje so žvižgale oko!i njega, zadevale v koio in mu zbile čepico z glave. Klicali so mu: — Pušinski, s kolesa, ustrele te! Pušinski pa je zavriskal veselja in za- vpil: — Mene ne zadene kroglja! — ter vozil dalje. Rusi so besno streljali nanj, toda Pušinski je prispel nepoškodovan na drugo krilo, oddal tamkaj sporočilo in se potem odpeljal nazaj na svoje mesto, dasiravno bi bil lahko ostal na onem krilu. Zopet je pokalo in kroglje so žvižgale okoli njega, toda Pušinski se je smejal in prišel nepoškodovan na svoje mesto. Ko so ga grajali, da je tako predrzno tvegal svoje življenje, je odgovarjal: — Mene ne zadene kroglja! — In res fe menda tako. V neki drugi bitki je stal sovražnik na nekem griču, ali pravzaprav za njim. De-»eta je ležala dobro zakrita v strelskem jarku. V strelni črti, po obronku griča so se pasle krave. Naenkrat se splazi Pušinski iz jarka in tja proti kravam. Tam si je namolzel polno čepico mleka in sc zopet Zeitpng« najmilostnejem pripoznanju od strani našega ljubljenega cesarja. Nadvojvoda Josip Ferdinand. Kako piše angleško časopisje. Za zgied, kako obrekovalno pišejo angleški listi o nemškem vojaštvu, navaja »Arbeiter Zei-tung« sledeči primer iz največjega angleškega lista »Times«, ki pravi: »Brezdvom-no se Hunom cede sline po ličnem pre-slegastem stolpu antwerpenske stolnice in lepi cerkvi sv. Jakoba. Mesto Antwer-pen daje Nemcem toliko neprimerne možnosti, da tamkaj pokažejo pokonču-jočo stran svoje takoimenovane kulture. Lahko si mislimo pretveze, ki si jih sproti izmišljujejo, da brizgajo petrolej v plan-tinski muzej. Vsak nemški polk v Belgiji ima očividno sedaj brizgalnico, s katero brizga petrolej v poslopje; vsak polk ima očividno tolpo poklicnih požigalcev, ki so se v teh posebnih znanstvenih strokah nemške višje naobrazbe izvežbali na be-rolinski univerzi. Poleg tega pa ima očividno vsaka nemška armada pri sebi mobilen oddelek poklicnih kinematografskih igralcev, ki morajo ob vsaki priliki igrati ulogo civilistov, ki streljajo na vojaštvo. Drugače si ne moremo razlagati stvari, ki so zagotovile nemškim vlomilcem v Belgiji neizbrisno zaznambo v zgodovini. Po sreči pa izmeček »vojakov današnjih dni« at more priti bliže Antwerpna, nego je «uies že prispel.« — In to Je oni slovitf svetovni list! — pravi »Arbeiter Comofe vesti. Sestava porotnih list za leto 1915. Sestava prvotnih in letnih list porotnikov se ima po zakenu od 23. maja 1873 izvršiti v jeseni in v začetku zime. Ker pa je sedaj delovanje oorotnih sodtšč do meseca julija prihodnjega leta zaustavljeno, bi mogle v tem času nastopiti izpreirembe v k< ogu • seb, ki so poklicane za poromiško službo, kar bi škodovalo porabnosti list. Zato sta ministrstvi za notranje stvari in justico s posebno naredbo določili meseca aprila in maja za sestavo in popravo porotnih list po občinah in političnih oblastih, a za se tavo letnih list mesec juni. V kolikor pa so občine že predložile ali vsaj izložile prvotno listo na splošni vpogled, naj se ta dela ne začno iznova, ampa* naj se na spomlad prihodnjega leta prvotne liste le še enkrat pregledajo in popravijo s postopanjem v ožjih mejah. Inskripcija na univerzi v Gradcu traja do 26. oktobra. Do 3. novembra lahko da dekan dovoljenje za naknadno inskripcijo, za poznejši Čas pa je treba vložiti prošnjo na akademićni senat (I K kolek). Prošnje za oproščenje kolegnine se morajo vložiti najpozneje do 26. oktobra. Pozneje vložene prošnje ali prošnje, ki niso zadostno d ku-mentirane, se ne sprejemajo pod nobenim pogojem. - Umrl je. Oni nesrečni kolesar, imenom Fran Vežovnik, ki je stanoval v ulici Sv Socerba m o katerem, smo poročali, da je včeraj popoldne zad£i v tramvajski voz, vsled česar je bil potem prenesen v mestno b lnišnico, ker si je bil pretresel možgani, je snoči v bolnišnici umrl. Nesreča, vsled katere je moral v grob komaj 13Ietni dečko, se je zgodila na ulici Giulia nasproti Dre-herjeve pivovarne. Mali Vežovnik se je s tremi svojimi prijatelji, ki so tudi imeli vsak svoje kolo, vozil navzgor, proti Bošketu. Vozili so, kakor zahteva nova tozadevna odredba, po levi strani ceste. Tik nas roti Dreherjeve pivovarne je pa stal tramvajski voz in, dočim so njegovi trije tovariši šli po levi strani dalje mimo tega voza, se je pa hotel Vežovnik ogniti idoč na desno. Nesreča je pa hotela, da je ravno v istem hipu po drugem tiru pridirjal od BoŠketa doli drug tramvajski voz, v katerega je zadel nesrečni Vežovnik. Dečka je vrglo par metrov daleč na tla, kjer je obleci brez zavesti na kar so ga prenesli v mestno bolnišnico, kjer je par ur kasneje umrl _ Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (B'v>io> j PODRUŽNICE: Ulica Sette Fontane 215 Ca bola zgornja 386 (stara smodišnlca) Velika izbera k ram en.'j, barv, šip, žebljev, petroleja i. t. d. Redil ni pr*£ek za pita je svinj, krav, konj. itd Itd. lekarn* ij a dr T Nwlo('ZY j« v Ljubljani. P>-od ja na drobno In dten □ I BtlffET, kj-r se prudijajo mrzla je-n I diia vino in Divherje o pivo, Spreiem* □ | pe naročil* na dom. Priporoča se udani □ I Franjo Abram, lastnik pl_/r^riasiit.__^ □□□□□□□ L lu id. L, L. iJ □□□□□□□ Jus-si Harsmam Trst, ulica Fonderia štev. d pnporoča sv jo zalogo dalmatinskega vina iz Otniša In sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria šlev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št. 40. ^isce In za gorivo pttja is M. rcatirimla Jesik? Niceu \ Trst, sina i Ciliioo l (Sv. Ivaa) Tel 2332; NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem cdprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blag« m. Kruh vedno sv^ž. Najf nejše vrsti moke. Prepečenci, sla-sčice, mrzle pijače, kakor t"ei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzj Gulj, prej na trfn' Caserma.) Veliko skladišče šivalnih stroje*' in koles LUIC GRAMCeiHI Trst, ulica barriera vecciiia štv. 2c 'bob dogovor. = Plačilo na oirn'fs Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. v« Ivan K rže Trst, Piazza S. Giovanni 1 ■Pn" a^b a kohicjt^ih 111 Mietaraiah pot cb-mQKv9h d6io od les« in pl«t*nin, Škafov vre.ii, ćebiuv in kad, -oičekov, lopa/-, re^efc, sit in bftikoTrttaih k<<6e