Uredništvo in npravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste fuserati: finostopna petit vrstica 30 v ; po-R°jem prostor 50 v; razglasi in poslano 7r»tica po 60 v; večkratni objavi po do-===== govoru primeren popust ===== Izhaja razen nedelj in piaznikov vsak ———dan opoldne. -......................... — Naročnina po pošti z dostavljanjem na do:n /.a celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48. ===== Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. hi Posamezna Številka 14 vin. an Št. 116. V Ljubljani, petek dne 24. maja 1918. Leto II. ki Da se razumemo! Precej časa sem se vrše po slovenski zemlji shodi, . Ma' *odo manifestacije »za našo jugoslovansko mi-f *■ Slovenec« in »Slov. Narod« obširno poročata o fljill govore na njih po navadi poslanci jugoslovanskega kluba, pa tudi drugi možje. Soc. dem. govorniki dosedaj niso bili povabljeni; jugoslovanska socialnO-demokratična stranka je bila povabljena na sodelovanje še-le za mnifestacijskis hod v — Trbovljah! Te dni se Vfše shodi: 26. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano, 30. t. ni. v Družmirju pri Šoštanju, 2. junija na Vrhniki. Na te shode naša stranka ni vabljena. Na že izvršenih shodih S0..*e sPrejele resolucije, ki jasno kažejo, da pri-Ifti1 6 Jem na tern’ k' b‘li shodi manifestacija tga naroda. V Trbovljah se je pač hotelo dati na ■ ovanje te tako resolucijo, ki jo lahko sprejme vsak 2£"££L* ^ Strank^nn ,Vl°KSra Slovenska Ljudska v tranka pod vodstvom prelata Kalana. Zato moramo pribiti njene temeljne misli, če hočemo razumeti dosedanje resolucije mamifestacijskih shodov, in če hočemo, da se doslej izvrši ono, kar je Potreba, če hočemo, da bodo ti manifestacijski shodi res — manifestacije za našo jugoslovansko misel! Ob-enem je treba, ^la registriramo razne važne izjave v t(sm pogledu. V »Slovencu« št. 115 z dne 22. maja je poročilo o Seli načelstva S. L. S. Tu se pravi jasno in precizno: “S. L. S. ostane zvesta svojim načelom, stoji neo-jnajno na stališču majniške deklaracije, ki ji tudi naj-k f^vražniki ne morejo odrekati zvestobe do cesar-e hišo in lojalnosti do Avstrije«. isti številki uredništvo polemizira s prelatom dr. - cheicherjem, drž. posl. nemškim, ki je v časopisu nemške duhovščine razlagal deklaracijo tako, da hočemo ujedinjenje i s Srbijo. Citira pisanje celovškega »Mira«, ki piše: »Saj si težko mislimo, da bi uredništvu takega lista bila neznana deklaracija .Jugoslovanskega kluba z 30. maja 1917, ki vendar ne govori o Srbiji, ampak o Slovencih, Hrvatih in Srbih pod habsburškim Žontom! Da bi list ne vedel, da je v avstro-ogrski mo-ttarhiji 2,107.00(1 Srbov avstro-ogrskih državljanov, ki s® z velikim, neprimernim junaštvom borijo na bojišču, s* vendar ne moremo misliti! Saj najde to lahko v vsakem leksikonu, če nima pri roki podatkov državnega ljudskega štetja. Ko bi kak slovenski list o Nemcih kaj Podobnega napisal, bi bilo pri njih vse pokonci, od naj-^ie inštance do zadnjega gospoda. Če pa se o Sloven-^ širijo take lažnjive vesti, bo pa vse prav in mirno. n'I!o Pač uboge pare! Vse to pa kaže le, kako potreb-a je ločitev od Nemcev! Če piše tako duhovniški list, se bomo li čudili potem še lažem in izbruhom nemško-nacionalnih listov?« Tedaj S. L. S. stoji še vedno na stališču državnozborske majniške deklaracije in se z vso močjo bran) proti drugačnemu razlaganju, naj si bode od te ali one strani... Tabor na Rakovniku, kjer je bilo glasom poročila »Slovenca« navzočih do 10.000 liudij »brez razlike stanu, brez razlike spola, brez razlike strank« — je sprejel na predlog župnika Bajca sledečo resolucijo: 1. Ljudski tabor na Rakovniku pri Št. Rupertu izraža Jugoslovanskemu klubu — zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu neomajano zaupanje in mu naroča, naj se z isto odločnostjo še nadalje bori za politično svobodo in gospodarsko rešitev jugoslovanskega naroda, ki mu preti lakota in smrt. 2. Z vso odločnostjo protestira, da je vlada v tako kritičnem trenotku, ko se pripravljajo tako dalekosežne ustavne izpremernbe, odgodila državni zbor iti s tem preprečila vsako sodelovanje državnih poslancev kot ustavnih zastopnikov našega uit.i11 jočega naroda. 3. Ljudski tabor prisrčno pozdravlja češki narod in njegovo zastopstvo Češki svaz s trdnim zaupanjem, da se vez, ki 'strinja Krkonoše in Adrijo nikoli ne poruši. 4. Ljudski tabor na Rakovniku, kjer je zbranih do 10.000 ljudi, Vam, Presvetli, izreka najtoplejšo zahvalo za Vaše požrtvovalno delo v prid slovenskega naroda 6er Vam zagotavlja svojo udariost in ljubezen. 5. Tisoči zbranih na ljudskem shodu na Rakovniku pri Št. Rupertu najudaneje izražajo cesarju in cesarici vročo zahValo za vsa mirovna prizadevanja ter z veselim prepiranjem pričakujejo, da bo slavna vladarska hiša ustvarila svobodno jugoslovansko državo. V Trbovljah pa je po poročilu »Slovenca« (št. 115) dr. Benkovič kljub temu, da ni bil shod dovoljen, stopil na govorniški oder »pred nešteto množico in s kratkim jedrnatim govorom označil pomen nameravane manifestacije, ob burnem ogorčenju razložil vzroke prepovedi, s protestom zoper samovoljo birokracije in vmešavanje vojaških činiteljev v politične zadeve. Dotaknil se je zahtev celokupnega jugoslovanskega naroda: mir, sprave, več kruha in svobodna, samostojna zjedinjena Jugoslavija ter zaključil, da se bode zborovanje v Trbovljah v kratkem vršilo, kljub nasilju, kljub spletkam. Vihar ogorčenja je odmeval iz ljudstva. Sodrug M. Čobal je nato v imenu socialdemokratke stranke jedrnato označil stališče svoje stranke k zahtevi po samostojni, svobodni državi vseh Jugoslo-canov, ter povdarjal, da se socialdemokrati hočejo boriti za ta skupni narodni cilj skupno z drugimi slovanskimi strankami.« V e r u S. Agitirajte za „Naprejtt! Pošiljali© ga vojakotu \ Razpoloženje v Avstriji, Kakšno je razpoloženje v Avstrii1' dokazuje članek dunajske »Sonn- und Montagszeitung«, v časopisu, ki ima tesne zveze z vsakokratno vlado. V zadnji čitamo: »Da, v Avstriji vlada zelo pereča mrzkost proti državi. Stranke, — najsibodo že na nacionalni, socialni ali čisto politični podlagi — se čutijo kot deli v nasprotju s celoto. Hude so na državo, ker jim je od leta do leta tesnosrčnejša in neodkritosrčnejša. Opomin rimskega političarja, ki ima tendenco drž. delov, ki bi hoteli zanikati državo celoto, za tako brezmiselno, kakor upornost udov proti skupnemu organizmu (od katerih blagra in zdravja zavisi vendar njihovo), bi prt naših strankah ne našel odmeva, zakaj te pravijo, da so krvne žile države zamrle, njen organizem pa ne deluje pravilno ter so posamni deli pred nevarnostjo brezbriž-enosti in izumi ravan ja. Ako je temu v resnici tako, ne bomo tukaj danes preiskovali. Menimo pač, da blagor in življenjska zmožnost kake države niti najmanj nista odvisna od tega, da vse stranke v državi mislijo na njen blagor in življenjsko zmožnost. S tem ni še povedano, da enaj S6 politične bolezni prepuste kar zdravilni moči narave, pač pa, da je prvi in bistvenejši predpogoj k blagru gotovost, da se izplača, ozdraveti! Naše stranke mrze državo, ker je vera v bodočnosf države pričela pešati. Vidno se spoprijaznjujejo z mislijo, da je sedanja Avstrija neozdravljiva. Kam mora zavesti tako domnevanje in taka od njih zahtevana strankina politika, ni treba še posebej razpravljati. Naravnost v prepad! Kronična mrzlost do države W bilo najnevarnejše stanje, ki bi moglo zadeti državo. Če se mu hočemo ogniti, mora dobiti pojem Avstriji nove, vabljive, vesele pritrditve vredne vsebine. Poudarjanje potrebe patriotizma in iz njega izvirajočih dolžnosti ne zadoščajo več, da bi naučili narode in njih politične voditelje pozitvnega avstrijanstva. Strankini poudarki, zlasti nacionalnega kova, preglasujejo danes spoznavanje pripadnosti k skijpni državi. Narodom in strankam se naj kaže Avstrija dobra in imeli bomo dobre Avstrijce. Prebivalcem te države se naj da občutiti vrednost, katero ima država kot taka za njihov blagor in bodočnost, pa sc bodo naučili, dati prednost državnim interesom pred lastnimi. Možnost naj se jim da, da bodo ljubili vso veliko Avstrijo kot domovino, pa bodo nehali zagovarjati z dušo in telesom svojim partikularističnim idejam. Naj se jim predstavlja čut državne pripadnosti ponosno, upanjapolno j n osrečujoče — in mrzkost proti državi bo izginila.« Tako piše neki znani patriot! Toda, žalibog, pozablja povedati, kje dobiti moža, ki bo delal čudeže! Morda z 'oglasi?! LISTEK. Ivanka Sredi na cesti je stal, ko je dež lil neko jesensko noč, s težkim nahrbtnikom na hrbtu, zelo utrujen po dolgi vo/.tlS s Ironte — pa nikjer ni dobil sobe — straž- niojster Anton Onidovec In malce prepaden zmajeval z KI3.VO. Štirje hotelski vratarji so mu že izražali svoje naj-Elobolcejše sočutje. Presneto! Kaj je storiti? Hotel Union! mu je naglo Mnilo v glavo. Tedaj zadnji poizkus. Gnidovec se je zganil in štorkljal z okovanimi gor-čevlji po slabo razsvetljenih ulicah proti hotelu. , Kar stoji pred zaprtimi steklenimi vrati. Pozvoni, -'ektrična luč se zablešči. Drsajoči koraki se bližajo ^lomarno in ne posebno hitro. Vratar je, ki postoji, zdeha in obrača zveženj ključev. Nato odpre vrata. »Vse zasedeno, prosim!« pravi zapirajoč vrata, in obrne zopet sveženj ključev — drsajoči koraki, i„č ''Zasne. Stražmojster Gnidovec vidi, kako drobne nitke elegične luči rdeče zgore in ugasnejo. Potem stopa zopet v dežju po mestu, ne da bi ve-*•< kam. N«kje v stranski ulici *a«li4i korake. Da bi bil vendar kak stražnik ali tuj človek, dijak ali kdo drugi, ki bi prišel mimo — stražmojster Gnidovec bi ga nagovoril Rekel bi mu: Presodite enkrat gospod moj, moj položaj je vreden vašega ozira. Viti.tc. kaj takega se more namreč vsakemu človeku pripetiti v velikem času, v katerem živimo. Domovina, a katero zastavljamo svoje življenje, zapira mi pred nosom vse duri. Če se vrneš v domovino, pa ne najdeš nobenega domovja. Zunaj na fronti imaš streho, pod katero moreš splezati. Ako se pa za par dni živ povrneš, da bi zopet videl žene, prijatelje, otroke, hiše, svit metalcev luči — tu te sprejme kvečjemu jesenski dež na zapuščeni nočni cesti, nihče drugi. Da, tako hoče stražmojster Gnidovec nagovoriti neznanca. Posluša, pa se mora smejatii samemu sebi, ker si ne ve pomagati. • Koraki so ■ utihnili. Neznanec si je premislil, da se izogne nagovoru brezdomovinskega branilca domovine. Gnidovec stoji na kažipotu, ne vedoč kam. Kam sedaj? Vseeno. Kar naprej. Tu je začul, da ga nekdo ogovarja. »Ti, mali!« Zenski glas. Svež in odločen. Pa vendar nekako obupan. Gnidovec se je stresel. Najrajše bi se bil make nasmejal. Vraga! To je pač popolnoma pozabil. Saj vendar ni pravilno, da se ne misli lia nas. To je vendar sprejem! Vojaka čaka ljubica. To je znamenje časa. »Pojdi z menoj!« začuje glas že poleg sebe. V tem trendtku sta stopila v obsoj tamkaj stoječe svetilke. »Pojdi, mali!« sili deklica in že prime Gnidovca pod pozduho. Pogleda jo. Precej visoka postava je bila zavita v ogrinjalo. Njena glava je tičala v ogrinjalovem nagiav-ni^u. Le fini obraz s širokimi očesnimi obrvmi, modrimi, milimi pogledi lepo zaokroženim nosom, malimi ustnicami je gledal iz njega vprašujoče. »Motiš se, ljuba moja!« opomni počasi in prijazno Gnidovec. »Zakaj se motim?« vprašuje ga z razposajeno odločnostjo. »Ali ne vidiš mojega nahrbtnika? Moje težke čevlje? Mojo vojno čutaro? Moje lopatice?« »Vidim jih.« »Tedaj?« »Vidim še več!« Njen glas se razlega gorko in določno. Gnidovec jo pogleduje. »Le glej me, mali! Povem Ti: vidim v Tebi še več. Mnogo žalostnih dogodkov, mnogo prestanih nevarnosti, mnogo utrujenosti, mnogo želja po počitku, po tihem miru —• vse to Vidim v Tebi. In sedaj pojdi z menoj! Dežuje!« ttnidovec se je med pr*mi«lii. Politični pregled. — Avsrtijska nemška socialna demokracija sklicuje na četrtek dne 30. maja v zmislu organizacijskega statuta državno konferenco v Železničarskem domu na Dunaju. “ Zborovanje poljske socialnodemokratične stranke se je vršilo v binkoštnih dnevih v Krakovu. Navzoči so bil delegatje iz vseli poljskih pokrajin. Cehe so zoastopali poslanci sodrugi Nčmec, Soukup in Pro-keš. = Češki protest proti razdelitvi Češke. CasJcv sviaiz i.ie bllvšarmi imnitiiilsitau iposilainau dr. Fiiadfeirju poverili .najlona, dia izidieila protest piro-tii ustanovitvi olkirožnlili giliavairistov na Češkarn. Sviaz se bo v posebni seiii baiviil s spoimismiao' ter jo bo potem izroaiil imimlistrskerniu predseidinii/Icii, = Volitve na Hrvaškem. Nadamiasrtna volitev v Srbu, kateri iviotliiilnli okiraii je iizipratztnjien vsled simirti poslanca Krajna vica, ije razpisana na dan 10. junija. Hinvatsltp-srbsika ikoaliioitia je postavila kat svojega kandidata znanega bosenskega politika Danila Oiimoviiiča, ki se je preselili -v Zagreb. = Gospodarski dogovori z Nemčijo. Iz Berlina se poiroiča, da so biilii gospodarski dogovori med Avstro-Ogrslvio tim Neimičiftoi o binko-štniih praznikih končani. Na biinkoštno nedeljo je bila sestavljena pogodba. Najvažnejše določilo pogodbe je ono,, da prevzame Nemičija vodstvo nabave in repviziciiie živil v Ukrajini, Nemčija pa jannči za to, da dobi Aivisiiro-Oginslka določeno množimo žita. Da se odškoduje Nemčija, zaveže se Avstro-Ogrska za dobavo gotove količine živine Nemčiji, zlasti se zaveže, da se bo žiMima, katero dobavi Rumnuniiia Nemčiji, pred oddajo Nemcih pasla nekaj čaisa na ogrskih ipašnlilkiih: Poigodlba obsega trdij v i . v glede dobavo prešičeiv. = Namesto krone — marka. Ndmiški listi poročajo, ida se na imerodajnem mestu bavlijo z namero, odpraviti v Avstro-Ogrski kronsko veljavo tar mesto nje lUipeljati nemško unarfco. — Nemci zahtevajo vojno odškodnino. Saški državni minlistar pl. Sevdewliitz je izjavil koncem zasedanja deželnega zbora, da bo 'zahtevala Nemičija od zapadinih velesil voljno odškodnino, katero bo tudi dosegla. = Poljsko vprašanje. V nasprotju s poročilom, da se je povodom razgoivora v nemškem glavnem stanu (Opustila avstro-poljska rešitev, je ipoiljska tiskovna laigentuira izvedela oid zanesljive strani, da ito iporočiilo nii utemeljeno im da Avstro-Ogrska nima nioibenega povoda, da bi se odpovedala avstro'-poiljski rešitvi. Pogajanja glede bodočnosti Poljske se bodo v bližnjem času nadaljevala in sicer o priliki obniove lin poglobitve zveze med Avisitro-Ogrsko in Nemčijo. Nii dvoma, da se bo poklicanim faktorjem poljskega naroda dala prilika, da primerno zastopajo svoje želje in zahteve. _ = Položaj v Rumuniji. Povodom novih volitev zia ruimiunski iparlamient je ministrski predsednik Mairgliilloimam na velikem shodu v Bu-karestu govoril o čilijih nove zbornice, ki so: Odobritev mlirovne pogodbe, ugotovitev odgovornosti za ruimunsko vojno hi notranje reforme. Glede 'Ugotovitve (odgovornosti se je Miangniiloimam sdtlioevail na izjavo poveljnika prvo ruji minske armade, ki je nedavno v javnem govoru uigotovil, da armada za vojno ni bita pripravljena. Kot glavnega krivca je iVtaingbi-lomnim označili bivšega iminisitrskega predsednika Bratianiu, ki je z ententa iskleniil vojaško koniveniciijo, me da bi (bil koga vprašal za .mnenje. Roka pravice — iie iizijarviill konono misimiisiter — pa maj doseže tudi one ki so izkorilščaiH vejmo v lastne majmiemie in tudi one, ki so zakrivili, da je bito zaprtih in (obsojenih na tisoče oseb! ker miso soglašali z voiinimli hujskači. - Kad,‘iti v vladi. Na zborovanju kadetov, ki se je vršilo v Kijevu zadnje dpi, je bilo s 70 proti 13 glasovi sklenjeno, da ostanejo k ude ti o v ukrajinski vladi. Kongres je sprejel naslednjo resolucijo: 1. Kadet je ostanejo v vladi z ozirom ina nevarnost, da nastane v deželi anarhija tim vzdržujejo potrebno organizacijo vojske ter ohranijo (Strankine ideale in njen program. 2. Enakopravnost ruskega in ukrajinskega jezika. 3. Ločitev cerkve od države in prepoved verske agitacije v politične namene. 4. Narodne manjšine so upravičene, da ustanove za svpje kulturne namene samopravine institucije. Da se to vprašanje uredi, maj se sklene posebni zakon. 5. Glede delavskega vprašanja: Svo- boda strokovnih orgianiizaciij, v kolikor ni v nasprotju z upravo, osemurni! delavnik, v kolikor se s tem ni voiraina produkcija. = Nova pogodba entente z Italijo. Londonski poročevalec lista »Manchester Guardian« poroča, da je bila preklicana tajnia pogodba z Italijo in da je bita sklenjena med en-tento (In Italijo' popolnoma nova ipogodba. = Anglija in finska. Anglija je -obvestila finsko vlado, da smatra vsak ukrep proti mur-m/onski ž‘eleznii.ci za kršenje nevtralnosti). Francija 'in Amerika .se temiu stališču pridružujeta. = Gibraltar in Tanger. GlasM-o španske vojaške jednote »Gonrespondencia .miiliitare« pliše -o vprašanju Gibraltarja in Tangerja: Če se Gibraltar lin Tanger ne vrneta Španiji, se bo Španija po vojni pridružila cen-tralnim 'državam. = Amerika v vojni. Predsednik Wiilsoin je govoril v Newyoirku pri manifestaciji za Ru-deči ikniž. Izjavil se je iproti temu, da se omeji število ameriške vojske na pet raiiljoiiov mož. Amerika umora zmagati v tej vojmli z vso svojo veličino, zato im/ona vsaka ladja, iki gre v Evropo, vzeti s seboj toliko mož in toliko bojnega materiijala, kakor imoire sploh miasiti. Slava te vojne je, v kolikor je udeležena Amerika, da je to prvikrat v zgodovini, da se bojuje popolnoma inesebična vojna. ».Ponosen isemi, da se bojujem za človeštvo«. = Ameriška dobava ladij. Ladijski komisar Coitbv je sporočili ameriški vladi, da je naročenih za mesec junij že 50 ‘ladij in da jih bo spuščenih julija in avgusta večje število v morje. Pravkar je zgrajena velika ladjedelnica ob Dallavare. ki ho mogla zgradita več ladij, kakor pa jih je zgradila Ansglja .v celoti pred vojno. — Ameriški milijonar Sohwab fe iskileniit z ‘ladijskimi družbami kupčijo rim se pogodli!, da mu zgraide omieujene družbe 130 ladij za ceno 100 'milijonov dolarjev. Ladje bodo imele okalo 4200 registrskih ton lin bodo zgrajene do je-senli 1919. = Edini socialist v ameriškem kongresu — prejet kot vohun. Viktor Berger, edini (socialist, ki ije bil (izvoljen v ameriški kongres, je bil prijet v svojem biivalhšču Miilevaulkee, obtožen vohunstva. Njegov (prestopek obstoji v teni, da je sporočit svojemu redakcijskemu tovarišu v Mdlvvaukeie vojne vesti iz Avstrije. Berger je rojen Avstrijec z Nižjega Avstrijskega, ki je po svojih končanih študijah odpotoval v Ameriko* kjer je delovali ‘najprej kot profesor, pozneje pa kot urednik imiilwanškiega »Naprej®«. Pteu kratkim je-,prevzel uredništvo !mliilwanškeigu »H-eralda«. Bergea* je znan v Evropi1 kot ameriški tajnik mednarodnega socialističnega urada v Bruslju. Društvo ,Svoboda* v Ljubljani priredi v soboto dne 1. junija t. 1. ob 8. zvečer v „Mestnem Domu“ :javno predavanje: Predaval bo pisatelj Ivan Cankar o predmetu: Slovenska kultura, vojna in delavstvo. Vstopnina za nečlane 40 vin., za člane prosta. ODBOR. , Dnevne beležke. — Pojmi in aktualna vprašanja. Cas in razmet j spravljajo posamezna dnevna in večja problematična vprašanja na dnevni red. Z vso silo bruhnejo v svet dostikrat s tako silo, da zamore vso trezno sodbo, vsa’. kršno stvarno razpravo o dotičnem vprašanju. Seda! je aktualno v Avstriji in Ogrski narodnostno vprašank* j ki mori monarhijo že mnogo desetletij Iu če pregledamo vse to gibanje, nas naravnost užalosti ena stvar Prl njemu. »Naprej« je prinašal popolnoma stvarne razpra- | ve o aktualnih problemih. Razpravljal je o gospodarskih | in političnih vprašanjih bodoče narodnostne ureditve, i toda za take razprave naša domača javnost ni imela zmisla. Propaganda je dobivala polagoma obliko »fraz«. V čeških listih in v nemških čitamo razprave, ki so popolnoma stvarne, dasi politično pobarvane o vseh teh vprašanjih, v slovenskem časopisju pa, razen v enem listu, nismo čitali niti ene razprave, ki bi o njej smeli trditi, da je bila stvarna. In vendar je sedanja doba politično bolj važna, kakor da bi jo mogli opraviti le s frazami, le z navdušenjem. Taka doba, kakršna je sedanja, potrebuje stvarnega obravnavanja, potrebuje pojašnjevanje problemov, s čemer dosežemo med ljudstvom razumevanje sedanjega položaja in nem tudi načrte in pota, po katerih hočemo hoditi. emancipacijo naroda ne zadostuje le navdušenje, treba je tudi jasnosti v namenih in načinu, kaj pravzaprav hočemo in kako dosežemo svoje cilje. Za vse to treba politične zrelosti; popolna jasnost je potrebna v pojmih, taka jasnost, da ljudstvo iz ljubezni do stvari same m ob popolnem poznanju stvari nastopa za svoje ideale. Zato in edino zato smatramo, da je že skrajni čas, d*> pričnemo tudi pri nas razpravljati o narodnem in gospodarsko socialnem vprašanju z iskrenostjo, ki naP' jasno pokaže, ne le, kaj hočemo, ampak tudi kako ho- »Kako 'se zoveš?« jo vpraša. »Ivanka«. »Tedaj poslušaj, moja ljuba Ivanka. Hočem s Teboj govoriti odkrito in pošteno«. »Dežuje. Pojdi!« »Poslušaj najprej!« »Zgoraj«. »Imaš lično sobico, snažno, mirno?« »Poglej jo!« »Ne zbijaj šale! To zavlačuje«. »Moja sobica je resnično taka, kakršno želi moj mali«. »Dobro. Hočem iti s Teboj . . . »Vendar enkrat. Pojdi že!« »Pusti me izgovoriti. Grem s Teboj, toda jaz nočem ničesar drugega, kakor le spati, čuješ me, le samo spati«. »Cujem«. »Greva k Tebi in Ti me pustiš lepo v miru, pustiš me spati. Zjutraj Ti dam poljubček. Na mizi dobiš toliko, kolikor bi sicer zaslužila ponoči . . .« »In nazadnje sem se tudi izpočil!« Smejala sta se in se slednjič vendarle premaknila z mesta. * * * Nekaj trenotkov pozneje je stal Gnidovec v Ivan-lcini sobi. V peči je gorel miren ogenj, ki je razsvetljeval z žarečim svitom tmino. Ivanka je pristopila k mizi in prižgala plinovo sve-tiljko. Bleda luč je svetila izpod zelenega senčnika in iz-preminjala različne barve. Okrog mize so stali trije skromni, široki stoli, levo na steni stara, lepa, črna polica, poleg nje majhna pisalna miza, v kotu omara za obleko z visokimi steklenimi vrati, ob drugi steni je stala postelja z lepo odejo, poleg njte pa umivalnik z različnimi steklenicami, lončki in gobami. Po steni so bile razvrščene razglednice. Ivanka je odložila dežni plašč in naglavnik. Popravila je pred ogledalom svoje goste, temne lase, pogladila bluzo in namežikovala zapeljivo Gnidovcu. »Mali, koliko časa hočeš še nositi na hrbtu nahrbtnik?« Stražmojster Gnidovec je stal nepremično in zamišljeno. Zdi se mu vse tako lepo, tako mainaljivo. Soba! Gorkota! Svetloba! Počasno prasketanje peči! Lepa, mlada, visoko zraščena deklica, ki se mu zdi sedaj znana kakor od mladih let sem — ali niso to sanje? Ali naj se premakne z mesta? Mahljaj z rokg in že morda vse 'izgine, žameten in zapuščen se vidi stražmojster Gnidovec zopet na umazanih deskah v podrti baraki ob Vojuži v Albaniji. Tedaj stopi Ivanka k njemu z lahkimi, plavajočimi koraki, postavi se predenj in mu gleda v njegove ru-jave oči. On vrača poglede in zre v morje čudežev — tako dolgo že ni videl nobenih ž.enskinih oči. In naenkrat je začutil njeni svilenomehki, gorki ustnici na svojih. »Tako, moj ljubi!« Obenem mu sname nahrbtnik. »Oh! Kako težko nosite!« Gnidovec stoji še vedno brezmiselno, Prime ga z*1 roko in ga pelje k svetli mizi. V tem trenutku se spomni na svojo mladost, "a svojo deško dobo. Tako ga je peljala njegova mati k božičnici, k mizi o priliki njegovega godu. Vse, kar sc mu je zdelo lepo in dobro, je gledal u» svoje mladosti z neko redko bojazljivostjo. Nikdar ni se hotel oprijeti sreče. Naj čaka nanj. Peljati ga moralo tja, kakor kralja h kronanju. Njegova mati ga je pač razumela. In sam je mislil pri sebi tiho in veselo: ta deklica ima nekoliko duha kake dobre matere. Ivanka mu ponudi stol, potisnivši ga predenj: »ako! Sedi! In povej mi vendar: ako tu nosiš po svetu toliko težkih stvari, ali imaš v svojem nahrbt-^ niku tudi kaj sladkorčkov?« »Da, sladkor imam!« Gnidovec je bil vesel, da je mogel izpolniti deklici željo. »Dobro!« je zaklicala in plosknila z rokama. Odvezal je nahrbtnik in vzel iz njega kruh, sirovo malo, kos prekajenega mesa in sladkor. Ivanka je skočila po samovar, nažgala špirit v sa-movaru in pripravila čaj. Preden je pogrnila mizo in prinesla skodelici, si ie še hitro umila roki. Kmalu sta sedela ob svetljkinem svitu in jedla ter pila. Ivanka je pridno in brezskrbno segala po jedilih-(Konec jutri.) Štev. 116. NAPREJ. Stran 3. čemo rešiti ta važna vprašanja. Uspeli je le tedaj zajamčen, če bomo jasni v načrtih, jasni v načinu rešitve. V ta namen je treba v teh vprašanjih več stvarnega razmotrivanja, da zavladajo jasni pojmi, ki jih fraze ne morejo nadomestiti. — Zopet nereča z ekratzltom. V sredo po-Doildne se je zgodila v Sp. Šiški ma VodovOdni cesti zopet nesreča z ekraiziiitoim. Oitinoeiso se •KfnaiLi: dialli v pesek efcrazit liin smioidmiitk, M ga je Pfin.eis.eJ ri'etk deček z Gorišk., miapeliiaili so sko-iDeseik vžigallinio 'vrviico, jo prižgali 'ter čakali lltaiv bo. Eikrazit liin simodnilk sta elkspiodirata im ^^adiorvalla zraven istoječc otroke: neki Ot. ^vseie je dobil mioione poškodbe ma ©lavii iin no-®ah (fcer !miU je začela goretii oblctka), ncik dru-M ffiočne poškodbe ma očeh, ifcakio da iie nevarnost, da oslepi. Več drugih otrok ije bito la®j e ^Oškodovanih. — Ciim dalije več se dodaja mc-mesito innanj. Vstal toga poniolvtnio lajpeii-taifto na staniše, da naii pouče svoje otroke teir a Mm iadvz.ame.iiio vise eksplozivne sinovi. n — Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. useimimafctiletin:i Prane Malmar (je lbi'l trgovski vaflenec pri Ivanu Modiču v (Niorvll vasi. kateremu je uikiradei 7750:10 K gotovine iin Maigia iv ^rednosti 120:49 K. Ukraden denar de nosili '^raivljati k posestnici Mairliji Cvetko, za kate-J> uslugo ji je dal 200 K, njenemu siiniu pa 140 K. ' obtožeiniaevem. kovčeku so našli 3757:10 K, Ari G ve tikovi pa je limcil shiranjoroeigia 3500 K. vihtjoženec se zagovarja, da ga ije ugodna prilika zapeljala ik itaitviimi. Mislili je, 'da bo vottalk, se je hoteli preskrbeti z denarjem Obso-•!eiri ie bil ma eno leto ječe. — Posestnikov sin. 'r^c Kuralt iz Šenčurja, 23 let star, 'je pri tir- Urad, š Pl ^0|vkji Miamitili Gašper! imoivi, kjer je poznal do-t irlaz'miere, odnesel veiafo iminožiinio (rmamu-v i rne^a blaga. Nekai ga je slkiriiil med tatare ,_ ®nači šuipi, drugo pa je inazpelčall v Ljmiblja- 3. Kuralt je priznal itatvinio, vendar so pomot-•ki z osmiiimi proti štliiriim glasovom zamika-niiegovo krivdo* itn ije biil 'nato oproščen. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od llo 18. maja 1918. Novorojencev je bilo 16, mrlvo-!°ietlca 2; itnirlo je 19 oseb, 15 domačinov in 4 tujci, 1,1 sifer za jetiko 7 (1 tujec) oseb, za mrtvoudom 1 ose-l>a (er za različnimi boleznimi II. Za nalezljivimi bolez-in sicer za tifuzom sta obolela 1 tujec in 1 vojak. — Mestna hranilnica v Ljubljani je darovala fondu sirotc c. kr. črnovojniškega poveljstva št. ' '-i1*'lani znesek 1000 K. »Akadesalja« priredi prvo javno predavanje v ponedeljek, dne 27. t. m., ob ošinili zvečer v veliki dvo-'ai|i »Mestnega doma«. Profesor dr. Pavel Grošelj pre-?ayra o lakoti. Vstopnina 40 vin. Delavstvo in dijaštvo Je vstopnine prosto. — Mati i da je gnala miatar (im nje »tiroka v tragično smrt preveililka nevščiiraa. “Olinnec pri Trstu, dne 21. maja 1918. Na notico ^ tcm naslovom z dne 17. maja t. 1. ki je polna za- lj!,ani ‘n nepoštenih podtikovanj, ne bi odgovorila, če SljJ16 v njej os proti moji osebi — ker sem žen-Sov ^ ^ofo1 'n vsi oni, ki sc boječe skrivajo za nje-« tu g. Sancin Andrej, in ki io je zakrivil občinski » kaj očitati, so vsi navzoči možje molčali razim »in .°7'lne’ ie želel, da bi se tudi v Boljuncu uvedli ^dzorniki« kot v Ricmanjih. Ko sem zjasnila, da ni bor k ni Vasi nadzornikov, ki jih ni določil srenjski od-C). j i° Poročal g. Kofol, ampak občinski odbor dne p;if| 1917., kar pa je aprovizacijska komisija z žu- n' °m vred, kot edino juridično osebo, ki je odgovor- klrZa aprovizac‘jsko delovanje, odklonila kot žaljivo, (je, le tlotii;ni slflep slonel na podtlkavaniu In potvari apr ' 1e da bi predsednik kot odgovoren organ vse to ^v'- uc|ie napram občini, bil sploh zaslišan. Za vse da h- Kofolu dokazi na razpolago. Umevno je zame, trebni m,°rali biti nadzorniki’ če b' bili aprov. kom. podalo | 1 P°trcbni bi i' ni°Kl' b'ti le, če bi se ji doka- vizac e,en° Koljufijo ali zlorabo) poučeni o vsem apro- sebti m delovanju o delitvi, naročilih blaga in- po- 0 knjigovodstvu, za kar računica ljudskih šol ne more zadostovati. Zavijanje g. Kotola je pa, če pravi-zlobno, da sem se izrazila, da bi »preprosti kmetje n= mogli biti nadzorniki«, ker se o kmetskem stanu nikjer in nikoli nisem zrazila razžaljvo in ga spoštujem morda bolj kot g .Koiol sam. Glede dvojnih deležev uradnikom je vsem v občini znano, le g. Kofolu ne, da se onih par kilogramov, ki jih uradništvo prejema na mesec več, ker bi sicer poginilo, ne odtrga nikomur od ust, ampak prejema aprov. kom. za toliko oseb več živil, kolikor znaša število članov uradniških oseb in to ne le naša občina, ampak vse aprov. kom. Istre. Da pa znaša to število 300, je laž in obrekovanje. Glede zadeve v Dolini, naj pripomnimo to, da je ljudstvo upravičeno laz« burjeno edino le radi tega, ker prejemajo reveži isti odmerek kot posestniki, krivica, proti kateri se je aprovizacijska komisija doslej, zaman borila. Vse druge pritožbe pa izvirajo iz hujskanja gotovih elemnetov.k, bi radi ravno tako »paševali«, (kot se ie izrazi g . - kakor so to delali pod l^ngerčevirn zupanovanje , izginilo iz občinske blagajne približno četrt milijona krc n Kje so bili takrat tako kruto potrebni, zdaj s tak. vnemo zahtevani »nadzorniku?! Na očitanj. Prcdsed uiku aprov. komisije, da je enostavno odstavil nadučitelja Bertoka samo zato, ker mu ni ljub«, bo odgovoril bolje od mene predsednik sam; kot tajnica naj omenim le, da je zlobna laž, ker je g. Bertoka odstavil na utemeljeno željo ogromne večine Osapcev župan sani In ne predsednik, ki nima v to nikake pravice. G. Kofol pravi nadalje, »da je imel Lovrenc Ota popolnoma prav, da se je pritožil, le škoda, da ga ni sedaj dotna.« Ne Ota, jaz sem se pritožila in uvedla proti njemu kazensko preiskavo, ker ie kot bivši odbornik aprov. kom za Boljunec navajal k tatvini (n. pr. Žerjal Marijo st. 33) in sleparil. Ali morda želi g. Kofol, da bi sc tako »delo-vanje-< g. Ote ponovilo?! Veseli me, da bo g. Kofol »povedal kasneje še o drugih nerodnostih,« le to bi mu v njegovo korist svetovala, naj ne obrekuje brez dokazov kot v zadnji notici. Morda bo zna! tudi kaj pojasniti o »nerodnostih«, ki se baje gode pri razdeljevanju vojaških podpor v Boljuncu in o katerih se ljudstvo odkrito pritožuje. Gizela Ferjančič. - Pripomnja uredništva- Dopis priobčujemo tak, kakor ga je poslala gospa Ferjančičeva. Dostaviti pa moramo, da je nadzoistvo potrebno tudi, če je vse v redu. Ta dopis potrjuje, kar se dogaja marsikje, da se zaseženo blago ne deli enakomerno. Kaj takega se pač ne da opravičevati. Ce je »vztrajanje« dolžnost, potem velja ta dolžnost za vse v enaki meri. Sicer pa čitatelji sami lahko primerjajo vsebino zadnjega dopisa in današnjega. Besedo ima dopisnik.) slovensko šolo v Alariboru se je osnoval šolski odsek, ki objavlja naslednji oklic: Jugoslovani! Mariborsko mesto ima na poti do Adrije in kot križišče važnih železnic največji pomen za ohranitev štajerskih Slovencev. Skrbeti moramo torej, da naša mladina na tej važni točki ne ide v pegubo, ampak ima priliko se v svojih šolah narodno ohraniti. Ker so dosedanji poizkusi doseči javno šolo vsled nasprotne avtonomne mestne občine ostali brez vspeha, hočemo sami svoje šole najprej v mestu in potem v okolici ustanavljati. Zato sn se Voraii v znaneniu narodnega zedinjenja podpisani zastopniki mariborskih Slovencev in sklenili delati z vsemi silami nato, da ustanovijo že letos v Maiiboru slovensko šolo. Kor pa so v da ia*i jih razmerah stroški za taka podjetja nenavadno veliki, se obračajo podpisani na ves jugoslovanski narod z nujno prošnjo, da ji priskočijo posamezniki in korporacije z denarnimi doneski na pomoč ter pomagajo rešiti slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraščaj. Prispevke prevzema mariborska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond izključno za slovensko šolo v Mariboru. Kdor daruje 1000 K, je pokrovitelj, kdor daruje 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100 K, je dobrotnik slovenske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v svoječasnem šolskem poslopju v posebne spominske plošče, imena ustanovnikov pa sc vpišejo v zlato knjigo slovenske šole v Maiiboru. Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih. Največje zadoščenje pa bo imel vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom ohraniti jugoslovanskemu narodu slovensko kri. — Iz Maribora. Ttijec. ki pride iv Muri/boir, se mora začudit®, ako sliši, da prfiim&njfouije v tem imestu tudi živil in da iie mogoče, da del prebivalstva strada, dočiimi mei trpii večna ded, predvsem' meščanstva, prav nikakršnega pomanjkanja. Ko ie zboroval v Mariboru »volks-taig« TLicnriiških aineksnomlistov, si laliko bral na vsakem icigallu ma 'lepakih, da se vrišfi v Kazinu velilk koncert in .da »bo za liediiila in piii.iatoo preskrbljeno v bogaitoi izberi«. Koko je potem mogoče, 'da ma emi strami mliima pirebilvaflsitvo miti niajpotreibineišega živeža, na dmuigi sitrani pa se ponujajo ma kiomcertiih vse mogoča jedila? Se-veidat, 'gospodje, kli so se predstavili ma »volks-taigiu« prebivalstvu našega mesta kot »zastopniki metmišikega naroda«, se ni(so> mogli zatdo-voJflitfi z racijami, ki so predpisane za 'ldndske siloie, katere ti gospodje doizdleivno zastopajo, tenruveč za nje ie unorallo biitli preskrbljeno prav posebej m Jedla in pijačo. Pa tudi drugače bi se miorai! t/ujec, kli ne poizma naših razmer ču- diti, ee 'bi zveldel, da skirfoe ma emi strani za ži-i vino tako silaibo, da se 'Skoro vsak dan zgrudi ! kaka uboga živali vsled nezadostnega 'krmljenja ma mestni ulici, ma drugi sitranii bd pa bral razglas, da se priireidli o bimkeštih v Mari-I boru, velika konjska dirka. In če miois-i ta tujec j v sebi topfo' srce, mlora vzkipeti v njem1 zbog I teh 'nepravičnosti. — Privezovanje in »špange« zopet v rabi. Cesar Karel je odpravil 6. marca 1917 v armadi kazen privezovanja, dne 1. julija 1917 pa tudi kazen »špang«. Vojaško poveljstvo v Gradcu je pa razglasilo odlok vojnega ministrstva sporazumno z ministrstvom deželne brambe, naj se zopet uporabljajo kazni privezovanja in. poostritev kazni s »špangami« po prejšnjih navodilih službovnika. — »Arbcitervville« pripominja k temu: »Kljub cesarjevemu povelju in lastnoročnemu povelju so izvedli v Avstriji zopet »privezovanje« in »špange« po skoro štiri leta trajajoči vojni.« — Bilanca avstrijskega Llcyda. V seji upravnega sveta avstrijskega LIoyda je predložil generalni ravnatelj dvorni svetnik Frankfurter bilanco za poslovno leto 1917. Obratni prebitek znaša 6,233.141 K. ta prebitek pa mora kriti še naslednje stroške: Obresti posojil 1,118.355 K, zavarovalni fond 968.489 K, pokojninski fond 881.271 K. Tako znaša izguba celili 1,909.434 K. Od te se prenese 1,870.171 K na novi račun. — Budinipeštanskim čevljarjem ie draginja še premaihna. Iiz Budimpešte poročajo: Me; to je bilo v torek dopoldne prizorišče nenavadne deimiomistraeije. V pomdeljek so iimeili mestni čevljarji shiold, na katerem so sklenili, zapreti v torek vse trgovine im delavnice im usitaviti delo. Tako se je tuidli zgioidio. Čevljarji, okodo tisoč jih ie bilo, so se prehajali v sklenjenih vrstah po cestah im so demonstrirali proti novi vladni odredbi. Proti čemu pa so de*nomstri-rali gospodje čevljarji? Proti odredbi trgoviin-skeiga imimistrstva, ki 'ie nastavila za čevlje maksimalne cene 165 krom! Ceš, da miorajo poginiti ! Popoidme iie sprejel trgovinski imimister Szteremvi deputtacijo »stavkajočih«. TTOoviin-ski mirnister je oimeniil, da je bila izdana iodred-ba s privoiliibvljo strokovnjakov. Izjavili je, da je v imteresu ljudstva, da se uvedejo prilmeirne maksimalne cene. Državna oblast tu me more popustiti im odredba se izvede. Če čevljarji im čevljarski trgiovci me bodo vršili do občinstva svojih dolžnosti, bo vlada sama ukrenila vse jx>trebmo. Minister bo izivedel odredbo, pri tem pa miikakor ne namerava uničiti malo oibrt. zato odreja revizijo cen, v kolikor se zdi upravičena. — Ogrski financar obstrelil avstrijskega ■vojaka. V pomdeljek so pripeljali na Dumai korporaila pešpolka št. 72, Štefana Oogdaleka. 'ki je izpovedali, da ga je ustavil v Suhih Krutih 'Ogrski fiinancar, ker je mase! čez mejo živila. Zahtevi, naj odda žlilvilla, voja)k mi hotel ugioditii im se iie iizigovarjail, da Sima s seboj le nujno potreblna živifla. Rinamear ie nato sprožil! vanj svoifo puško iin .ga ranil v trebuh. — Ta dogoidek na ogtrtslki rnieji vplije po škandalu. Vojna. Dunaj, 23. maja. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti je vsled živahnega izvidnega delovanja prišlo tudi včeraj v mnogih odsekih do manjših bojev. -Šef generalnega štaba. Berlin, 23. maja. Iz glavnega stana se poroča: V ozemlju Kemmela ljut tartiljerijski ogenj. Na ostalih bojnih frontah še le proti večeru v posameznih odsekih bojno delovanje. Po noči živahen topovski ogenj na za-padnem bregu Avre. Na bojišču ob Lysi smo sestrelili 3 ameriška letala. V zadnjem času množeči se zračni napadi na belgijsko ozemlje so povzročili prebivalstvu veliko škodo. Vojaške škode pa ni. Zapadno Abbeville smo z bombami uničili velika municijska skladišča. Naši letalci so bombardirali Pariz. — Ludendorff. Zadnje Cesar v Belgradu. Bel grad, 23. maja. Na povratku iz Carigrada je cesar danes ob treh prispel v BeJ-girad. Na kolodvoru je cesarska dvojica lizsto- pita. Cesar je .pregledal vtojaisfce lodidetlike ter ,o-sehno nazidelil irrmoKio iddllilkoiviainii častoniilkoim itn moštvu. Poteim se ,fe d)vctmli vtak odpeljali proti Duinaini. Grof Burian potuie v Berlin. D u n a j, 23. maja. S poučene strani se poroča, da odpotuje vnanji minister grof Burian te dni v Berlin, da obišče nemškega državnega kanclerja. Pri tej priliki se uvedejo razgovori o poglobitvi zveze med Avstro-Ogr-sko in Nemčijo. Nova dvozveza. Dunaj, 23. imiaiia. Kafkotr porcičiaipo večerni listi iz (pouičeme stran«, nastopit zunanja minister graf Buiriiiatn v kratkem svoje potovanje v Benlin. Pri tej prliliiki bo šlo za. iraizigioMore; glede poKtloibitve in povečanja dVozveze. Seidler se boji parlamenta. D u n a j, 23. maja. V parlamentarnih krogih se da-?ies zatrjuje, da državni zbor meseca junija še ne bo sklican na zasedanje. Po pražkih dogodkih vitez Seidler baje niti ne bo poskušal, v bližnjem času otvoritl parlamentarno delovanje, marveč se bo omejil na prizadevanje, da skuje večino za proračunski provizorij. Proti jugoslovanskemu gibanju. Dunaj, 23. maja. Vladne odredbe proti jugoslovanskemu gibanju, o katerih je ministrski predsednik Seidler govoril na zadnji seji načelnikov strank, so že izSle. Te odredbe naj — kakor pravijo nemški listi — napravijo konec agitacijam slovenske duhovščine in uradništva. Meso na papirju. D u n a j, 23. maja. Urad za ljudsko prehrano je z ozirom na težavni položaj glede ostalih živil odredil, da se kvota mesa za dobo od 23. do 27. maja, kvota mesa za ubožno akcijo pa do 29. maja zviša na 30 dekagramov za osebo. (Kje se bo zvišana kvota dobila, pa, žal, ni povedano. Op. uredn.) Nadomestne volitve na Hrvatskem. Zagreb, 23. maja. Včeraj so se vršile nadomestne volitve v volilnih okrajih Delnice in Selce. V Delnicah si je hrvatsko-srbska koalicija mnogo prizadevala, da pribori zmago svojemp kandidatu Juriči Gašparcu, a izvoljen je bil starčevidijanec dr. Ivo Kernic, ki je kan-diciiViu 'na programu jugoslovanske deklaracije, z ogromno večino 1027 glasov proti 339 glasovom. V Selcih je bil izvoljen kandidat hrvatsko-srbske koalicije dr. Ml-ljutin Mažuranič, proti opozicijonalnemu kandidatu župniku Božičeviču. Prva ženska v angleškem parlamentu? London, 23. maja. Delavska stranka je v volilnem okraju Stourbridge postavila za kandidatinjo gospo Mary Mararthen. Ce bo izvoljena, bo gospa Mararthen prvi ženski član angleškega parlamenta. Aprovizacifa« Petrolej na 3. odrezek izkaznice A se'bode dobil od 27. do 31. maja. Na vsak 3. odrezek A karte se dobi jeden liter petroleja. Odrezka 1. in 2. A kart sta neveljavna. Po 31. maju se tudi na tretji odrezek A kart ne bode dobilo več petroleja. ■ Ostanek petroleja morajo trgovci naznaniti zanesljivo dne 1. junija, ker se jim bode sicer naložila globa. Petrolej se dobi v sledečih trgovinah: V I. okraju: št. 1—125 pri e. Ojstrižu, Poljanska cesta; št. 125—300 pri g. Ravhekarju, Pred škofijo; št. 300—420 pri g. Perdanu, Cesarja Jožefa trg; št. 420—500 pri g. Jermanu, Poljanska cesta; št. 500 do konca pri g. Perdanu, Cesarja Jožefa rg. — V IS. okraju: št. 1—35 pri g .Kavčiču, Sv. Florijana ulica; št. 35—75 pri g. Schefferju, Mestni trg; št. 75—200 pri g. Zetku, Sv Florijana ulica; št. 200—370 pri g. Jerančiču, Sv. Florijana ulica; št. 370—1000 pri g. Schifferju, Mestni trg; št. od 1000 naprej pri g. Trdini, Stari trg. — V III. okraju: št. 1—50 pri g. Pocku, Opekarska cesta; št. 50—125 pri g. Tenenteju, Gradaška ulica; št. 125—450 pri g. Sokliču, Pred konjušnico; št. 450—800 pri g .Jelačinu, Cojzova cesta; št. 800 do konca pri g. Jelačinu, Rimska cesta. — V IV. okraju: št. 1—100 pri g. Ješetu, Rimska cesta; št. 100—200 v konzumu, Zvez- da; št. 200—350 pri g. Staculu, Šelenburgova ulica; št. 350—750 pri g. Leskovec & Meden, Jurčičev trg; št. 750 do konca pri g. Elbertu, Zvezda. — V V. okraju: št. 1—50 pri g. Svetliču, Dunajska cesta; št. 50—125 pri g. Fabianiju, Prešernova ulica; št. 125—200 pri g. Zorcu, Dunajska cesta; št. 200 do 600 v konzumu, Sodna j ulica; št. 600 do konca pri g. Holzerju, Dunajska cesta. ! — V VI. okraju: .št. 1—100 pri g. Štravsu, Škofja ulica; št. 100—225 pri g. Simončiču, Sv. Petra cesta; št. 225—325 pri g. Omanu, Radeckega cesta; št. 325—425 pri g. Zorčiču, Kolodvorska ulica; št. 425 do konca pri g. Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta. — V VII. okraju: št. 1—100 pri g. Tušarju, Spodnja Šiška; št. 100—200 pri g. Glaviču, Spod., Šiška; št. 200—260 pri g. Zormanu, Spod. Šiška; št. 260—350 pri g. Pretnarju, Spod. Šiška; št. 350—390 pri g. Mlakarju, Spod. Šiška; št. 390—550 pri g. Simončiču, Spodnja Šiška; št. 550 naprej pri g. Zormanu, Spodnja Šiška. — V VIII. okraju: št. 1—200 pri g. Šarabonu, Martinova cesta; št. 200 do 300 pri g. Kugovniku, Vodmat; št. 300 naprej pri gosp. Šarabonu, Zaloška cesta. — V IX. okraju: št. 1—250 pri g. Klemencu, Dolenjska cesta; št. 250—450 pri g. Foj-karju, Dolenjska cesta; št. 450 do konca pri g. Maren-četu, Dolenjska cesta. Petrolej za obrt in samce. 1. Petrolej za obrt (na 3. odrezek C kart) se dobi od 1. do 3. junija t. 1. Na vsak 3. odrezek se dobi en in pol litra petroleja. 2. Petrolej za samce (na 3. odrezek B kart) se dobi od 4. do 7. junija t. 1. Na vsak 3. odrezek B kart se dobi če-I trt litra petroleja. Po preteku tega časa se petrolej ne dobi več na 3, odrezek B in C kart. Petrolej se dobi v sledečih trgovinah: v I. okraju pri g. Perdanu, Ces. Josipa trg, v II. okraju pri g. Tavčarju, Staritrg, v III. okraju v konzumu, Krakovo, v IV. okraju pri g. Jemecu, Tržaška cesta, v V. okraju pri g. Stupici, Son-na ulica, v VI. okraju pri g. Ant. Mencingerju, Sv. Petra cesta, v VII. okraju v konzumu, Sp. Šiška, v VIII. okraju pri g. Mencingerju, Martinova cesta, v IX. okraju pfi g. Češnovarju, Dolenjska cesta. Prodajalci sladkorja se viaibidlo, da se takoj zgiase v sladkorni centiralii pri g. raivrnaiteilju Lffiegu radi nakazili a silaldkoinja. Krompir za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 25. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 1. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do 3. šev. 201 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 600, od 4. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do 6. štev. 801 do .konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Kdor se izkaže z izkaznico ubožne akcije s črko A, ali B, ali C, ali z izkaznico prve, ali druge uradniške skupine, prejme krompir kilogram po 1 krono, vsi drugi ga plačao kilogram po 2 kroni. Telečie meso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki: ki leže in so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskem i uradu na Poljanski cesti do dne 23. t. m., dobe telečje [ meso v soboto, dne 25. t. m. dopoldne na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. ure. S seboj je treba prinesti tis‘ izkaznice, na katere dobivajo bolniki sicer meso. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala inozemsko nieso v cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek, dne j 27. t. m. od 7. do 9. ure dopoldne. Prvovrstno meso! stano 20 kron kg, drugovrstno 14 kron kilogram. Meso na ztSfene izkaznice B štev. 1201 do koitc3. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1201 do konc* dobe meso po znižani ceni v soboto, dne 25. t .m. P0'i poldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od 2. do pol 3. štev. 1201 do 1350, od pol 3. do 3. štev. 135jj do 1500, od 3. do pol 4. štev. 1501 do 1650, od pol 4. de 4. štev.1651 do 1800, od 4. do pol 5. štev. 1801 do 195°' od pol 5. do 5. štev. 1951 do 2100, od 5. do pol 6. štev' 2101 do 2250, od pol 6. do 6. štev. 2251 do konca. t , - ,■».cia^.'ii.. tjuguvoiiu uifeouik. Josip P e t e j s n. Tisk „ Učiteljske tiskarne'1 v Ljubljani, Išče se raznašalca za raznašati „Arbeiterwille“ v Spodnji Šiški. Gotov zaslužek 50—60 kron mesečno. Zg^s,il se je pri upravi „NAPREJA“. Čevljarskega pomočnika in valenc* sprejme takoj Karl Boiha, čevljarski mojster v Ljubljani, Radeckega cesta št. 2. Novo presenečenje v Kino Central tlli Sobota 25. ob pol 6., 7. in 9. zvečer. Nedelja 26. ob pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. Ponedeljek 27. maja ob pol 6., 7. in 9. zvečer: Najslav. igralec Nemčije Albert Bassermann v šlirid. krasnem igrokazu: Železna volja. Vesela Pepi Glockner v veseloigri: IComlesa kravla dekla. Hi za mladino. Nov® predstave zsa otmk® v soboto 25. maja ob 4. popoldne, v nedeljo 26. maja ob pol 11. dopoldne in 3. popoldne, v ponedeljek 27. maja ob 4. popoldne. — Delniška gHavnica — K 10,$00.300. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. M v Ljubljani. Poslovnlca c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju StitiS2ti3ii353BH Rezervni fondi steogio K 2,090.003. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovlzacijske kredite -—