S|ev' 68»	JWM i sredo, dne 25. marca 1925. Posamezna Ua slanB 2 om. LelO LE
Naročnina
sa državo SHS:
m mesec......Din M
ta pol leta.........
m celo leto .... . 248
za inozemstvo: mesečno.......Din 39
Sobotna izdaja: celoletno
V	JngoslavlJl .... Din 60
V	Inozemstvu. ... » 80
Cene Inserolom:
Enoatolpna petltna vrsta mali oglasi po Din t*50 ln Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 5-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutrai
Popolna Dlsčana v colcviuL
S tedensko prilogo ,, Ilustrirani Slovenec"
Uredništvo je v Kopitarjevi ullcl 6 III. Rokopisi se ne vračajo: neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.^4^ (za in-orale) :>!\rn-ievo 7.563, Zaireb 39.011, Praga in Dunai 24,797.
Katoliške zadeve.
Na odredbo francoske vlade, da se mora uvesti v vseh šolah v Alzaciji in Lotaringiji medverski pouk, so odgovorili katoliški starši s šolskim štrajkom. Štrajk je popolnoma uspel.
Proti odredbi francoske vlade so sklicali katoliki v Kolmarju veliko protestno zborovanje, katerega se je udeležil tudi strassburški škof Ruch, ki je bil že prej znan kot velik francoski nacionalist. Škof Ruch se je udeležil svetovne vojne na strani Francije in se je na bojišču tako izkazal, da jc bil odlikovan z najvišjimi franc. vojaškimi odlikovanji. Na protestnem zborovanju proti medverski šoli pa je rekel škof Ruch: »Mi medverske šole ne moremo sprejeti, ker je medverska šola samo prehod k brezverski šoli. Če Alza-žani danes sprejmejo medversko šolo, bodo doživeli to, kar se je zgodilo v Franciji pred desetimi leti, ko so križe metali iz šolskih sob, jih razbijali in metali v stranišča, in ko so Boga izbrisali iz šolskih knjig. Vlada obeta, da se bo verouk poučeval tudi v bodoče po 4 ure na teden. Toda, kdo jamči Alzačanom, da ne bo prihodnja vlada izjavila: Kaj pa me briga obljuba mojega prednika?« In nato je zaklical škof Ruch: »Mi smo danes tako daleč, da moram s solzami v očeh izjaviti, da noben katoliški Alzačan ne more več verjeti nobeni besedi zastopnikov Fran-jcije!« —
Štrajk v Kolmarju se je začel v ponedeljek teden dopoldne in bi se moral raztezati pred vsem na ljudske šole. Da moremo rezultat prav razumeti, moramo pomisliti, da je prebivalstvo Kolmarja versko zelo pomešano in da je katolikov !e dve tretjini. Mestno upravo imajo v rokah levičarji. Katoliki v občini splob niso zastopani. Pokazalo pa se je, da so se uprli protiverski vladni politiki celo starši, ki so organizirani v levičarskem bloku, a kljub temu drže na versko vzgojo svojih otrok.
V	Kolmarju je štrajkalo na deških Šolah 60 odstotkov šoloobveznih otrok, na dekliških šolah pa 70 odstotkov. Privatne šole so popolnoma počivale. Celo na medverskih licejih sc ena četrtina učenk ni udeleževala pouka.
V	vsej deželi je štrajk sijajno uspel. V mnogih občinah na deželi ni prišel v šolo niti en otrok, v drugih občinah jih je ostalo doma po 90 odstotkov. Tudi v malih mestih so bili rezultati jako lepi. V Rapportsvveilerju je ostalo od 265 otrok doma 212, v Hagenauu in v Weissenbur-gu pa po 80 odstotkov. Celo v socialistični trdnjavi Huningenu jih je ostalo doma nad 66 ostotkov.
V	Strassburgu, kjer so bili pogoji za stavko jako neugodni, in kjer so zlasti uradniki prebivalstvo zelo terorizirali, je štrajkalo okoli 40 odstotkov učencev in učenk. Splošno je štrajkalo v deželi okoli 78 odstotkov otrok. Prav zagrizeni socialisti so se sicer štrajku upirali, njihova agitacija pa je imela prav malo uspeha.
V	Parizu jc napravil štrajk velik vtis, ker se vlada takega rezultata ni nadejala. Ta štrajk pa je bil le začetek velike akcije, ki jo nameravajo izvesti francoski katoliki za versko šolo.
Sploh so se začeli katoličani v Franciji prav živahno gibati, kar dokazujeta veličastni katoliški manifestaciji v Mar-seju in Anžeru. Povod je dal levičarski blok, ki iz strahu pred probujajočim se ka-tolištvom skuša razvneti v Franciji zopet antiklerikalne instinkte in bi rad dal fra-masonstvu po vsem svetu signal za ponovni naskok na katoliško Cerkev. Znamenja časa pa so taka, da framosonstvo ne more upati na velike uspehe, ker so katoličani danes vse drugače organizirani nego so bili n. pr. pred petdesetimi leti. Naravno, da protikrščanski elementi skušajo reagirali na katoliško obnovitveno gibanje in njega naraščanje po vsem svetu. toda oni nimajo danes za seboj nobene moralne sile. nc pravega člana. Prolivcrska znanost je skrahirala, religiozne sile sveta sc vnovič budijo in človeštvo želi zaslombe in poživitve v krščanstvu ter mogočni organizaciji Cerkve,
Belgrad, 24. marca, (Izv.) S svojim včerajšnjim nastopom v obrambo dr. Žerjava in korupcije sploh je Svetozar Pribičevič doživel velik moralen polom. Že sam njegov govor ga je pokazal v najgršf luči, da so fe nad tem zgražali enodušno tudi dovčerajšnji njegovi prijatelji.
vsi
Radi takega neuspeha se jc v zbornici pojavil na današnji seji sam dr, Gregor Ž e r -j a v. Takoj po prehodu na dnevni red je prosil za besedo in v začetku izjavil, da v Sloveniji nikjer ni bilo volivnega terorja in da je to dr. Korošec sam izjavil. (Dr, Hohnjec: »To je samo relativno,«)
Minister Žerjav se pere.
Nato je dr. Žerjav prešel na obrambo. Bil je v vidni zadregi, ko je poskušal dokazati in se braniti cčiika, da je minister brez kvalifikacije. Izjavil je, da ni res, kar je trdil poslanec Fr. Smodej, češ da je Čiro Kamenaroviča, ki mu. je očital razne pregreške, tožil po g 104. srbskega kaz. zakonika, ne pa radi stvarnih očitkov. Enako ni res, kar so trdili glede vtiho-tapljenja kron (medklie posl. Smodcja: »Ni res, kar govorite! Eto vam sodnega akta!«) Smodej pokaže, tozadevni akt, kar je postalo Žerjavu neprijetno, da se je ponovno zaletel. Njegovo lice je obiedelo sramu in povesil je svoie oči. Še slabše pa je bilo, ko je govoril, da je bil po kazenskem zakoniku obsojen radi lahkomiselnega bankrota in da je bil šele na prošnjo dr. Kramerja pomiloščen.
Te trditve ni poskušal ovreči kot neresnične, pač pa je pripovedal z jokavim glasom, koliko je trpel vsled te obsodbe. Vtis njegovih besed je bil porazen za poslance SDS. Opazilo se je, da so v neprijetni zadregi, ker je moral dr. Žerjav priznati, kakšno ministrsko kvalifikacijo da ima, V svojem govoru je porabljal staro taktiko, da bi si pridobil v skupščini sočutje in je pričel mlatiii staro slamo o kulturnem boju in klerikalizmu, o verskem pritisku in vplivu duhovščine na politiko,
Dočim jc dr. Pivko imel ta uspeh, da se mu je skupščina smejala, je bil dr. G. Žerjav predmet splošnega pomilovanja. V svojem govoru je izvajal sledeče:
»Kar se tiče naših pritožb, so imele namen opozoriti c.clo državo na strašen teror, ki se je vršil v Sloveniji in na teror, ki se je izvrševal z zlorabo vere in verskih institucij. O tem je dovolj dokazal in jih je v svojem govoru navedel dr. Lj. Pivko. V ministrstvu za notranje zadeve je o tem uraden akt. (Medklic: »Zakaj jih ne objavite! Objavite jih!« Posl, Smodej: »Ali imate tudi v tem uradnem aktu po-tvorjeno pismo kardinala Gasparrija?«) V Sloveniji je bila duhovščina dirigirana od zgoraj, da v cerkvi zlorablja vero, (Medklic: »Kdaj pa ste bili zadnjič v cerkvi?«) V Sloveniji je to tako znano, da se to splošno ne taji. Zakaj pa tajite vi? (Medklic: »Govorite o Turn-Taxisu!« — »Vi pa o cipelima!« — se je vmešal Svetozar Pribičevič, nakar je dr. Korošec zaklical: »Ako trdite, da sem zaslužil eno samo paro, lažete!« Pribičevič je nato lepo utihnil in se ni več javil s svojimi neslanostmi.)
Dr. Žerjav nadaljuje svoj govor o »klerikalizmu«. Ko je razlagal njegovo nevarnost in potrebo kulturnega boja, mu je dr, Hohnjec zaklical: »Vi pigmejec, nc domišljajte si, da boste tako stavbo zrušili. Večji ljudje so bili, ki je niso in je ne bodo zmagali!« Govoreč o vplivu duhovščine, se je dr. Žerjav spozabil tako daleč, da je slovenski narod orisal kot nezaveden in naiven. Vsled teh besed jc nastal hrup. Padali so medklici: »Sramota! Vi blatite slovenski narod! Škandal! Sramujte se!«
ki mu edina more prinesti zaželjeni mir, socialni red in moralno povzdigo. Boj pa j nas čaka, toda izvojevali ga bomo z zmago ^ — iudi pri nas, kjer je zatrobil v Herri- ; otovo trobento gospod Svetozar Pribičevič, opogumljen po kongresu srbskih framasonoV 20. in 21. marca t, 1. v Bel- • gradu. Izzivu bo sledil odgovor.
Od vsepovsod so poslanci glasno protestirali. V tem smislu je dr. Žerjav nadaljeval še par minut svoj govor, ki je ostal brez vsakega vpliva v zbornici.
Posl, Smodej savrača Žerjavove trditve.
Na njegova izvajanja sc je oglasil poslanec Smodej in je zahteval besedo, da da osebno pojasnilo. Skupščinski predsednik dr, Subotič, ki se sploh ponaša skrajno pristransko, pa, videč slab uspeh dr. Žerjava, ni hotel dati besede poslancu Siaodeju, ker je bil prepričan, da se bo dr. Žerjavova blamaža s Smodejevim govorom še bolj jasno pokazala. Poslanci Jugoslovanskega in Hrvatskega seljačkega kluba ter musiimanskega in demokratskega kluba so proti takemu postopanju naj-ocilečneiše protestirali, nakar se je moral predsednik udati in je posl. Smodeju dal besedo. Poslanec Smodej je z ozirom na kratki čas, ki mu ga je dal predsednik na razpolago, izvajal sledeče:
Dr. Žerjav je trdil, da je načelnik SLS ob svojem prihodu v Belgrad rekel, da v Sloveniji ni bilo terorja. To prvič ni res, drugič pa je teror relativen. Ugotavljam, da je vse, kar sem včeraj navedel, res v aktih. Kar je govoril dr. Žerjav o verskem terorju, ki da je bil edino v Sloveniji, ugotavljam, da če se je sploh poskušalo z verskim terorjem, se je to gotovo vršilo s strani SDS. (Ploskanje, pritrjevanje.) On pravi, da ima notranje ministrstvo cel kup takih aktov. Zakaj jih ni objavilo? (Medklic: »Ven z njimi!«) Prosil bi ga, naj bi ne pokazal samo teh aktov, ki jih je napravilo tajništvo SDS, ampak vse, (Ploskanje.) Naj prinese potvorjeno pismo kardinala Gasparrija, (Pribičevič: »Pokunite ga!« — Dr, Hohnjec: »In afera Turn-Ta-xis!«) Jaz zavračam njegove sramotitve, da je naš narod naiven. Ugotavljam, da je zelo visok kulturni nivo, na katerem stoji naš narod. (Ploskanje in glasno odobravanje.) Vsak naš človek bere knjige in časopise. Ni nam treba take agitacije, kakor so to delali na shodu Žerjavovci s či-tanjem sv. pisma. (Medklic: »Ni res!«) Je res! Bil sem osebno priča.
Kako more minister govoriti, da je katolicizem drž. problem, ako člani vlade v istem času ustvarjajo konkordat! S tem žali katoličane. (Ploskanje.) S tem je pokazal, da on operira z verskimi stvarmi, ne mi, (Ploskanje.) Ugotavljam, da je on nam očital, češ, da dobivamo navodila od svojega cerkvenega predstojnika, na kar ugotavljam, da nismo nikdar prejeli nika-kega navodila niti od Vatikana, niti od škota. Ugotavljam, da sem bil in sem še glavni urednik »Slovenca«, da pa nisem prejel nobenega navodila od škofa Jegliča. Konstaliram nadalje, ako želi škof Jeglič kako stvar objaviti v »Slovencu«, jo podpiše in prosi za sprejem ravno tako kakor vsak drug človek.
Kar se tiče ulihotapljenja šestih milijonov avstrijskih kron v našo državo, ugotavljam, da je bila cela zadeva pred sodiščem in ugotavljam, da ni dr. Žerjav tožil nikogar, ki je spravil to stvar v javnost radi stvarnih očitkov, marveč se je branil po § 104. srb, kaz. zak., češ, da je bil žaljen kot minister. (Dr. Žerjav: »Zopet lažete!«) Ne lažem! Tu je dokument za mojo trditev. (Pokaže tozadevni akt. Dr. J. Hohnjec: »Čitajte ga!« Stanič: »To nije lično objašnjenje!) Dr. Subotič: »Ne prekinjajte govornika!«)
Kar sem rekel glede Agromerkurja, ne morem preklicati, ker so vse stvari sod. ugotovljene. Ugotavljam, da se dr. Žerjav, ko sem ga vprašal radi strankarskega fonda v zadevi s Knezom, ni upal izjaviti, da ni nič dobil. Poznam dobro vašo prakso, (Žerjav: »Vi lažete!«) Da, to je vaša praksa! Pri vseh vaših aferah gre za strankarski fond, za napolnjevanje strankarske blagajne. To je poleg klevet vaše glavno opravilo. Zavračam vse klevete, ki jih je izrekel dr. Žerjav in Pribičevič z medklici. Odklanjam vse take izjave, ker nas iste ne morejo do»«4L« (Pritrjevanje in ploskanje.)
K temu osebnemu pojasnilu poslanca Smodcja se je ponovno javil k besedi min. dr. Žerjav in po kratki, popolnoma neuspeli repliki se je bled in tresoč se, pedel. Dokazal je s tem, da svoje afere ne more braniti. Vsa zbornica je stala pod vtisom, da se je sam diskvalificiral in da bi bilo bolje, ako bi sploh ne bil prosil za besedo. Od radikalov ga ni nihče branil, razen Stjepana Kobasice, ki pa ni uspel in je moral na zahtevo poslancev Jugosl. kluba na svoje tajniško rnesto, nakar je popolnoma utihnil. Dr. Žerjav je videl, da ga niti lastni pristaši, samostojni demokrati niso podpirali. Omeniti je treba, da v začetku njegovega govora ni bilo v skupščini nobenega radikalnega ministra. Pozneje jc pričel minister Uzunovič, za njim pa je prišel ministrski predsednik Nikola Pašič, ki se je smehljal.
Razprava o volitvah v bregalniškem okrožju.
Po govoru ministra dr. Žerjava jo skupščina razpravljala o volitvah v bregalniškem okrožju. Prvi je govoril dr. Ilija Šumenkovič, ki je predložil razne dokumente. Tako je nek tak dokument poslal 20 dni po volitvah v Belgrad. Citira brzojavko okrajnega glavarja v Kočanili, ki izraža mnenje, da so se volitve izvršile pod vplivom makedonskega komiteta. Kajti do volitev je biio glavarstvo radikalno. Dr. Ilija šumenkovič je v svojem nadaljnem govoru pobijal trditev, da bi imeli v južni Srbiji glavno besedo komitaši in pravi, da je tako dokazovanje nevarno za našo državo, ker je jasno, da bo prišlo inozemstvo do prepričanja, da v južni Srbiji ni Srbov, ampak da so tam sami Bolgari, kar mi ravno zanikamo. Nato preide na agitacijo radikalov, ki so govorili, da bodo dali ta-mošnjim ljudem avtonomijo, da bodo odprli bolgarske šole in bolgarske cerkve. Zahteva, da se pritožba proti volitvam v bregalniškem okrožju, da so se vršile pod vplivom bolgarskih komitašev, odbije.
Za njim je govoril radikalni poslanec T r b i 6, ki ie zopet ponavljal trditev, da so se volitve vršile pod vplivom bolgarskih čelašev.
Demokratski poslanec Agatonovic je v svojem govoru pobijal trditev vlade in obenem pokazal šo na nekatere primere vladnega terorja. Za njim je še polemiziral radikal L e o v a c. Predsednik dr. Subotič je po tej razpravi zaključil sejo in sklical prihodnjo za jutri dopoldne ob devetih.
Odločitev v petek zvečer.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Jutri se bo pričela debata o Radičevih mandatih. Z ozirom na to je Hrvatski seijački klub imel danes sejo, na kateri je sklenil, da se bo klub debate zelo aktivno udeleževal. Kot prvi govornik bo nastopil dr. Polič. Razen njega je določenih dvajset govornikov. Med njimi sta dr. Trumbič in Pavle Radič, ki bosta govorila v petek zvečer pred glasovanjem.
Vladna večina se je glede glasovanja postavila na novo stališče, medtem ko je bil dosedaj običaj, da se je glasovalo takoj po debati o vsakem okrožju posebej. Sedaj je vladna večina sklenila, da se bo glasovalo za vsa okrožja po končani debati. Ta debata bo trajala do petka in v petek zvečer bo padla odločitev.
MINISTER DVORA PRI PAŠIČU.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Danes popoldne je bil minister dvora Jankovič delj časa pri Nikoli Pašiču.
DR. ŽERJAV PRI PAŠIČU.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Proti večeru je Nikola Pašič dr. Žerjava poklical k sebi v predsedništvo vlade. V nekaterih krogih se jo smatralo, da je to v zvezi z javnim mnenjem, da mora dr. Žerjav odložiti svoj ministrski porifeli, ker je dokazana njegova diskvalifikacija. To je občo mnenje, kateremu so dali tudi radikali duška. Zato se smatra, da je z ozirom na to mnenje poklical Nikola Pašic dr. Žerjava k sebi, da se z njim dogovori o zadevi.
POSLANEC MARKOVIC PONESREČIL.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Danes zjutraj okoli pol sedmih je vsled nesrečnega slučaja padel s prvega nadstropja hotela Petro grad demokratski narodni poslanee Pera Markovic. Že dalj časa boleha vsled težke želodčne bolezni, katera se je zadnje čase precej poostrila, vsled česar je moral oditi v nekatera zdravilišča. Pred par dnevi se je vrnil v Belgrad. Bolezen mu še ni prešla. Danes zjutraj so ga napadle hude bolečine, vsled česar je vstal in šel k oknu, da vdiha svežega jutranjega zraka. Hitra izprememba zraka je delovala na dr. Markoviča iako, da se je onesvestil in padel skozi okno na tla. Zahvaliti se je precejšnji nižini, da je ostal živ, vendar se je težko poškodoval. Zlomil si je roko in nogo in na glavi je dobil težko poškodbo. Takojšnja zdravniška pomoč mu je rešila življenje. — Dogodek je vsepovsod izzval veliko sočutje, ker je Pera Markovic znan kot zelo ljubezniv in simpatičen človek. V kabinetu Ljube Davidoviča je bil minister za pošto in brzojav.
ftepad oroana radikalne stranke na čehoslovaško.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Današnja »Samouprava«, glavni organ radikalne stranke, prinaša ponovno napade na češkoslovaško državo in na češkoslovaško časopisje. Pod velikim naslovom: »Nov napad češkoslovaškega časopisja. Organ predsednika vlade »Venkov« si dovoljuje neresnično poročati o naših notranjih razmerah in se vmešavati v naše notranje razmere,« prinaša izpod peresa dr. Markoviča oster napad na češkoslovaško časopisje in na češkoslovaško državo sploh. Tu očita, da se češkoslovaško časopisje preveč vmešava v naše notranje razmere in piše:
»Pred seboj imamo »Vcnkov«, glavni organ predsednika češkoslovaške vlade Švchle, V članku: »Konsolidacija razmer v kraljevini SHS« se z mnogimi pogreše-nimi kritikami postavlja na politično smer, ki se v naši državi razvija na živahno veselje vseh sovražnikov naše države. Tako je organ predsednika češkoslovaške vlade stopil v isto vrsto z vsemi našimi separatističnimi in defetističnimi listi. Z dunajsko »Neue Freie Presse«, z vsemi šovinističnimi mažarskimi listi, končno z listi boljševiške Rusije, se je postavilo proti naši državi.« V nadaljnem pisanju se član-kar ostro izraža proti temu članku in pravi, da je naša ljudska in narodna monarhija čvrsta in nerazdeljiva celota, ki jo pobožno varuje duša našega ljudstva. Končno preti z izrazom, da naj Češkoslovaška razmišlja o prijateljskih odnošajih in da naj prouči, ali so prijateljski odno-šaji bolj potrebni Češkoslovaški ali naši državi.
Citiramo ta članek, ker je pisava značilna za mišljenje nekaterih radikalnih voditeljev, da je njihova dolžnost ne samo vplivati na pisavo inozemskega časopisja, ampak mislijo, da mora inozemsko časopisje pisati po njihovem diktatu. Da si s takim diktatom ne bomo pridobili simpatij pri inozemskem neodvisnem časopisju, je več kot jasno, Čemu so potrebni taki napadi na bratsko Češkoslovaško republiko neposredno pred sestankom Male antante?
NOVA PREISKAVA PROTI DR. MAČKU IN TOVARIŠEM.
Zagreb, 24. marca. (Izv.) Danes je državni pravdnik izročil novi preiskovalni predlog v zadevi dr. Mačka in tovarišev preiskovalnemu sodniku dr. Korblerju, ki bi v smislu tega predloga moral začeti z zaslišavanjem. Bodo ii dr. Maček in tovariši ostali v internaciji ali bodo prepeljani v sodne zapore, še ni odločeno.
ITALIJANSKA PONUDBA.
London, 24. marca. (Izv.) »Daily Chro-mcle« poroča, da je Mussolini ponudil angleški vladi svoje zavezništvo. Anglija se sicer na to ponudbo ne bo ozirala, napravila pa je posebno v Franciji velik vtis.
BOLGARSKI PRORAČUN.
Sofija, 24. marca. (Izv.) Finančno ministrstvo je dogotovilo novi proračun. Izdatki znašajo 6 milijard 840 milijonov
levov, za 244 milijonov več kakor v preteklem letu.
FOCH NE BO ODSTOPIL.
Pariz, 24. marca. (Izv.) Vse vesti, da bo maršal Foch dal ostavko na svoje mesto v glavnem vojaškem poveljstvu, so bile danes demantirane.
NAPAD ČEŠKIH FAŠISTOV NA NEMCE.
Praga, 24. marca. (Izv.) V soboto dopoldne je okoli 50 čeških fašistov, ki so bili oblečeni po italijanskem vzoru v črne srajce, napadlo v »Nemškem domu« zbrane nemške dijake. Fašisti ko vdrli v notranje prostore in več nemških dijakov pretepli do krvi. Policija je le s težavo napravila red. Aretirala je 3 fašiste.
ELITNI KINO MATICA, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 9
Teleion 124	Dan«« »c začna predvajanje popolnoma norega veličastnega filma:	Telefon 124
	i I. N- R. I.	
	Kristusovo trpljenje	
	(Rojstvo, življenje ln smrt).	
	Ker jc interes za ta prekrasni film od vseh strani zelo velik, priporo-	
	čamo Vam rezervirati si vstopnice. Predstave se vrše danes na praznik ob:	
Telefon 124	Vali. 3, >/25, 6, i/28, 9; ob delavnikih 1/2 4, 5, 1/28, 9.	Telefon 124
Hitite-, dat ne zamudile! "IB® "T8S® Ki
IGLAVA — ČEŠKA.
Iglava, 24. marca. (Izv.) Pri zadnjih občinskih volitvah v Iglavi na Moravskem so dobili Čehi 25, Nemci pa 17 občinskih zastopnikov. Iglava je bila doslej znana nemška trdnjava na Moravskem,
TURŠKE ČETE NA MOSULSKI MEJI.
London, 24. marca. (Izv.) »Chikago Tribune« poroča iz Angore, da je turška vlada zbrala na mosulski meji 78.000 mož močno armado. Po francoski železnici v Siriji prevažajo vojake in municijo. Tudi iz Rusije prihajajo pomožne čete. Francoski poslanec Franklin-Bouillon, ki je te dni prišel v Carigrad, odkoder potuje v posebni misiji v Angoro, je bil v Carigradu svečano sprejet z vojaškimi častmi.
OTVORITEV EGIPTOVSKEGA PARLAMENTA.
Kairo, 24. marca. (Izvirno.) Včeraj je kralj Fuad otvoril novo zasedanje parlamenta. V prestolnem govoru je naglašal, da se je zaradi umora angleškega guvernerja precej napeto razmerje med Anglijo in egiptovsko vlado zopet ublažilo. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen Zaglul-paša s 125 proti 85 glasovom.
London, 24. marca. (Izv.) Zaradi izvolitve Zaglul - paše za predsednika parlamenta je vlada odstopila. Kralj Fuad de-misije ni sprejel. Ministrski predsednik Ziwar - paša je nato parlament razpustil.
VZNEMIRJENJE NA JAPONSKEM.
London, 24. marca. (Izv.) Izjava angleškega vojnega ministra, da bodo Angleži utrdili pristanišče Singapore, je vzbudila na Japonskem veliko vznemirjenje. Japonski listi pišejo, da pomeni ta korak izzivanje Japonske in da bi bilo v interesu svetovnega miru bolje, če bi Anglija svoj načrt opustila. Sicer bi bila Japonska prisiljena, da znatno pomnoži svoje brodovje in pojača svojo armado.
RAZBIT SHOD.
Berlin, 24. marca. (Izv.) Socialna demokratska stranka je sklicala včeraj v Walsumu pri Hambornu zborovanje. Na shod so prišli komunisti ter ga razbili Vsled spopada med obema strankama je nastala velika panika. Ranjenih je bilo več oseb. Zborovališče je podobno razvalinam. Med pretepom so razbili vse pohištvo in ga popolnoma uničili.
i . m.
Tta veliko
Ha malo
Najbolj« Mvalnl HtToJ \e edino lo
iibii&f !I Kil
na rodbino, obrt in industrijo
1 Mm
ll^lieu Prešernovega F spomenika Pouk v veren,ju brezplačen. Večletne garancije.
Delamica za popravila.
+ Odgovor Ljube Jovanoviča glede sarajevskega atentata. Kakor smo že poročali, je vzbudila izjava Ljube Jovanoviča, da je članom vlade povedal Pašič že koncem maja ali začetkom junija 1, 1914., da se nekaj pripravlja, po Evropi precej senzacije. Na podlagi te izjave so začeli tudi gotovi angleški krogi člane tedanje vlade bivše kraljevine Srbije ostro napadati in jih dolžiti, da so oni dali povod za svetovno vojno, zlasti Seton Watson, ki je v »Ti-mes«-u pozval Ljubo Jovanoviča in Pašiča, naj stvar natančneje pojasnita. Temu pozivu se je Ljuba Jovanovič odzval s člankom, ki ga priobčujeta revija »Novi Život« in »Politika« istočasno. Lj. Jovanovič pravi v svojem odgovoru, da je njegov rokopis za knjigo »Krv Slavenstva« bil zbirka raz-, nih starih beležk, ki jih je on napisal za sebe in za one, ki bi se utegnili kdaj zani-1 mati zanj in za dogodke, ki jih je doživel, ni pa mislil na druge bravce, najmanj na današnje. Zato se je brigal, da v njih napiše le resnico, seveda kolikor mu je bila znana. Takoj po tej ugotovitvi prehaja Lj. Jovanovič na Miss Durham (ki je vlado bivše Srbije napadla v »Manchester Guar-
diana«) in ugotavlja, da je njegovim besedam dala smisel, ki ga nimajo, o g. Se-tonu Watsonu pa pravi, da njegovi citati niso vedno točni. Nato opisuje Lj. Jovanovič obširno svoje življenje in dokazuje, da on osebno ni nikdar imel nikakih zvez s teroristi, ampak da je vedno pričakoval osvobojenje vseh Srbov od srbske armade oziroma od vojnih dogodkov.
-f- Petdesetletnica smrti Svetozarja Markoviča. V Belgradu so slavili v nedeljo 50 letnico smrti velikega srbskega sociologa reformatorja in duševnega ustanovitelja današnje radikalne stranke Svetozarja Markoviča. Slavnostni govor je imel član belgrajske akademije znanosti Žujovic, ki je obsežno opisal duševni razvoj slavljenca. — Današnja radikalna stranka, koje prvaki so vsi izšli iz Markovičeve šole, so Marko-vičeve svobodoljubne nauke že zdavnaj opustili in so postali tipični reakcijonarji, čim so prišli na vlado.
|a annleški dežni plašči
iz najnovejše poSiljatve po neverjetno nizkih cenah se dobijo pri tvrdki
SCHWAB - Ljubljana.
CERKVEN KONCERT.
Ljubljansko Cecilijino društvo je priredilo v pondeljek 23. t. m. v stolnici orgeljski in vokalni koncert. Voidl ga je S t a n k o Premrl, ki je izvajal tudi orgeljske točka; vokalne skladbe je odpel stolni pevski zbor.
Orgeljske točke so bile sestavljene iz baročnih in modernih skladb Fresoobaldija, Bacha, Springerja, Bossija, Rousseaua, Chiese in Guilmanta. Izvajal jih je g. Premrl, ki ne slovi zastonj za izvrstnega orgeljskega virtuoza. Koncert je otvorila Frescobaldijeva Passacaglia s kratko, iz treh not obstoječo temo, ki je izredno invericiozno prepletala vso skladbo, in jo završila v bučnem ple-no. Nato je prišla ena izmed obeh najjačjih emocij v.ečera, Bachova orgeljska f u -gavCmolu, z ljubko padajočo temo, katere konec tvori čivkajoč staccato. G. Premrl je s pravim elanom izvel oni baročni fugato in povdaril bežno kontrastiranje >luči in senc« s spretnim menjavanjem manualov; drama-tično-patetično izzvenenje te fuge, ld po imitacijah konča v orgeljskem plenu, je pač tako zelo pristajalo v prostor stolnice in se vzporedilo Quaglijevim freskam, kjer gigantski ljudje kakor Ilirije drve po zraku, da se je človek nehote znašel v čustvenost tistega časa nazaj in odnesel silen dojem. Ti.prvi dve točki sta veli s tako zdravo silo, da so moderne skladbe za njima, če izvzamemo Guilmanta skoroda zamedlele: B o s s i j e v a lirična Molitev, Springerjev Preludij s koralnim uvodom v pedalu ... niso napravile tolikega vtisa, Chiesov Pastorale je z imitacijo rogov in staccatirano spremljavo, impresionistično dražljivim koloritom učinkoval kot sijajno zveneč nič. Ali ni v današnji ljubezni do stare renesančne in baročne umetnosti nekaj zdravega, sodobnega? Spričo stare se zdi naša umetnost bolehava, loveč se za nevraste-ničnirni efekti, ld so nekam poceni... Za prvima dvema točkama je bila najjačja emo-cija večera Guilmantova sonata. Moderen človek je iz entuziazma za barok — no, pošteno je prodrl vanj! — v moderni vertikalni muziki rekreiral nov barok, z novim gibanjem in malone Bachovsko široko koncepcijo in veličino. Še bolj kakor markantni Al-legro je vnel deroči Vivace v finalu, ki je, bravurno izvajan, dostojno zaključil večer. Ali bi ne bilo mogoče pogosteje prirejati orgeljske koncerte, morda vsaj tako pogosto, kakor v Zagrebu?
Na vokalnem programu koncerta so bile večinoma postne pesmi, s stariztiano Trav-novo >0 vi vsi« na čelu; g. Premrl je, mislim, hotel s tem pokazati, da je v dobri izvedbi še vedno lepa. Sledile so mnogo po-rabljane Foersterjeve >Lamentaci-j e«, potein en K i m o v č e v in štirje Premrlovi postni mešani zbori. Učinkoval je Premrlov moderno ekspreslvni unisono >Glej o grešnik«, z rafinirano rastočo basovo linijo v spremljavi — bilo je nekaj specifično Premrlovega, v stilu zadnjih let. Velik vtis je napravila skladba >Jezus je majhen« z igrivo naivnim začetkom, pa pre-resnim viškom v koncu kakor jo zahteval smi-
sel teksta. Mavova skladba je sicer zelo melodična, pa ni umetniški občutena, česar ne more zakriti niti oni ponarejeni patoa; lahko bi bila izostala. Pevski zbor zelo izrazito deklamira, dalje razpolaga z dobrimi močmi. Mislim, da je Premrlovo delo, da vodita zborovo sozvočje ravno sopran in bas, dočim sta navadno srednja glasova sordinira-na. To je precej v okusu Premrlovega kompo. niranja.
Koncert je bil dobro obiskan. Ljubljanski glasbeniki so ga obiskali, potem so bila tu pevska društva, del stalne ljubljanske koncertne publike, z dežele so prišli številni pevo-vodje in cerkveni pevci, ki ao gotovo odnesli seboj hvaležna srca, nauke in vzpodbude.
V,
* * •
pr Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbone Matice se vrši v četrtek, dne 2. aprila v veliki dvorani hotela Union. Vse ljubitelje orkestralne glasbe opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice na razpolago v Matični knjigarni.
pr Pevski koncert z 18 točkami mešanega, moškega in ženskega zbora a capella se bo vršil v Radečah pri Zidanem mostu 25. t m. ob 8. zvečer v Narodnem domu. Na sporedu skladbe bolj lahke vsebine. Vstopnina 8 Din.
pr 15 velikonočnih pesmi (Vilharjevi in drugi napevi) za mešani zbor zbrala in uredila Jos. Sicherl in St. Premrl. Part. 30 Din, glasovi po 4 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V tej zbirki so zastopani sledeči skladatelji s svojimi deli kakor: Cvek (skalovje groba, velikanoe se zasvetli), Rihar (Zveličar naš je vstal iz groba, današnji žarki zarje mile, Jezus je vstal od smrti), Vavken (dan pre-sveti, zapoj veselo o kristjan), Premrl (Zveličar gre iz groba, Jezus premagavec groba), Adamič Fr. (skalovje groba), Gerbič (Zveličar naš je vstal iz groba, srce zapoj, Jezos premagavec groba, srce zapoj), Pogačnik vodprl se grob). Sami naši stari znanci in prijatelji so torej zastopani po svojih izbranih napevih v tej zbirki, katera vsebuje najlepše in najveličastnejše velikonočne pesmi. Najboljši tolmači veličastnih velikonočnih praznikov so ti napevi. Nekatere smo poslušali že kot otroci. Mlado in staro je bilo ginjeno pri teh napevih in to tudi sedaj, kjerkoli bodo doneli, bodisi na kom v cerkvi ali pa na prostem pri procesiji. Prva-čijo najbolj št. 1, 2, 3, 5, 7 še posebno pa nad vso veličastna in mogočna Premrlova št.. 9, ki poslušalcu kar srce užge. S tem pa ni rečeno da so ostale manj vredne. Nikakor ne, posebno Gerbičeve so pravlle$#»ift moramo biti g. Premrlu hvaležni, da jih sprejel v to zbirko in rešil pozabnostii^d-več bi bilo to zbirko še posebeflp^poročati, saj je vsaka pesem sama na sebi najboljša in najzanesljivejša reklama in najlepši kinč velikonočnim praznikom.
pr Mladeničem, ki odhajajo ta mesec k vojakom, priporočamo sledeči knjižici: Srbska pofetnica. Za Slovence priredil dr. I. P. Cena 12 Din. Velike važnosti za vsakega Slovenca, posebej za slehernega vojaka je, da je zmožen cirilice v pisavi in branju. To mu nudi knjižica, ki ga seznani obenem s posebnostmi srbohrvatskega jezika. Šta treba kao voinik da znam. .Kratka razlaga vojaške službe, Uredba vojne discipline. Opis orožja in muni-cije, Služba v vojni itd. Prepotrebna knjižica za vsakega vojaka, da se seznani z vojaškimi dolžnostmi. Cena Din 26.50. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Narodno
DRAMA: Začetek ob 29 zvečer.
Sreda, 25. marca: OTHELLO. — Izven. Četrtek, 26. marca: PEPELUH. — Red D. Petek, 27. marca: VDOVA ROŠLINKA. -Red A.
OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer.
Sreda, 25. marca ob 15."uri pop.: GORENJSKI SLAVCEK, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Četrtek, 26. marca: zaprto. Petek, 27. marca: DON JUAN. - Red C.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 29. marca ob 3. uri popoldne, soboto, 4. aprila ob 8. uri zvečer: PASIJON ali KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT. — Predprodaja vstopnic vsak delavnik od 5.-7. ure popoldne v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom, I. nadstr.).
Slov. marijonetno gledališče
»ATENA« v Mladiki
Sreda, 25. marca. — Ob pol 3. in ob pol 6.:
OBUTI MAČEK (Pocci). Nedelja, 20. marca. — Ob pol 3. in ob pol 6.: DOKTOR FAUST.
»Doktor Faust«. Upravo marionetnega gledališča moramo pohvaliti, da se vsestransko trudi, kar najbolj ustreči svojim mladim obiskovalcem. Preuredila je dvorano tako, da .io zvišala zadnja vrsto sedežev. Predvsem pa jo zadovoljila oblskovnlco nedeljska predstava sdoktor Fausta«. Nnd vso okusna jo bila sccnorija. S svetlobnimi učinki jo bil
dosežen popoln uspeh. Igra sama vsebuje polno globokih misli in resnih scen. Prepletena pa je vse skozi z ljubkimi in težko dočakan imi prizori in nastopi malega Gašpor-čka. Dobro izdelane lutke tako naravno gesti-kulirajo, da kar pozabimo na les in platno: kakor da bi imeli pred seboj žive Liliputance. 2ivl in pravi polagalci besedi v usta lutk imajo precej težaven posel. Ker jih je premalo, si morajo pomagati s spreminjanjem glasu za razne vloge. Najbolj naravno glasove imata Gašperčok in njegova partnerica. Svojo vlogo podajata s tako živo resničnostjo kakor da bi bili med razposajenimi in nagajivimi ter življenja-polnimi nagajivci. Kako dobro je igranje, pa so zadostna priča mladi obiskovalci. Z vso dušo in telesom slede Igranja. Vsak vesel, žalosten in napet prizor na malem odru se odigrava na obrazih po dvorani. Našim ljubljanskim ln okoliškim malčkom pač ne moremo najti boljše duševne zaposlitve, kot jo nudi Marionetno gledališče.
Narodno gledališče v Mariboru.
Repertoar:
Sreda, 25. marca, ob 15.: PETERCEK. - (Kuponi.)
Sreda, 25. marca, ob 1.91/2: TRAVI ATA. — Ab. A.
KOLESA J. GOREČ
kupite NAJBOLJE in NAJCENEJE pri tvrdki palača »Ljubljanske kreditne banke« in Gospo-svetska cesta 14. V«i DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Norice i« Trbovelj. (Najdeno orožje.) Večja množina vojaškega orožja je bila zaplenjena predsedniku tukajšnje demokratsko stranke Goropevšku; izdalo ga je, da je orožje tudi prodajal. >Jutroc je seveda stvar zavilo drugače, kot da bi G. prostovoljno oddal orožje. Radovedni srno, če bo sodba za predsednika demokratske stranke ista, ko za nekatere delavce, ki so obtoženi istega prestopka in se jim najhujše obeta. — (Pretep.) Zadnji četrtek so se sprijeli v Goro-pevškovi gostilni demokrati med seboj. Gerent je bil oklolutan, predstavnik demokratske skrinjice na občini T. pa ves opraskan in krvav, nazadnje so se vsi valjali po tleh in namesto dekle pobrisati prah in smeti. — (Nagrada xa »državotvorno« delo.) Dopisnika > Domovine« in njena kolporterja, učitelja Kuhar in Jesjh, sta dobila od občine izredno podporo po 800 kron. Ali je bilo za to potrebno naknadno zvišali občinske doklade od 20 na 83 odstotkov, — (»Državotvorne gostilne«.) Sokoli so prosili za svoje domove
V Trbovljah in Hrastniku za gostilniške koncesije. Svoje prošnje utemeljujejo s tem, da morajo imeti državotvorni elementi svoja zbirališča in le sebe podpirati. No vemo, kako bodo gledali gostilničarji, katerih jo tri četrtine demokratov in so vsi lepe vsote darovali za nove sokolske domove, ker se jim je tedaj sveto zatrjevalo, da ne bo gostilne v njih. —• (Proti ločitvi Hrastnika). Tukajšnji obrtniki zbirajo podpise proti ločitvi Hrastnika od Trbovelj. Ker so večinoma pristaši »Jutra« in sta bila njih tovariša Goro-pevšek in Treo v deputaciji pri velikem županu, da se Hrastnik loči od Trbovelj, bodo gotovo znali najti prave krivce in prošnjo nasloviti na pravo ime. — (S t a r e Tr b o v 1 j e). Pri kopanju temeljev za novi društveni dom so delavci naleteli v globočini enega metra na močno aridovje. Nihče se ne ve spominjati, da bi kdaj tam stalo kakšno poslopje. Nasproti temu kraju, na drugi strani potoka pa stoji znana Škofcatova hiša, ki velja za najstarejšo v Trbovljah, o kateri gre govorica, da so jo postavili še celjski grofje. — (Labour P a r t y v Trbovljah?) Strokovne organizacije bivših komunistov, socijalistov in narodnih socijalcev so se združile po zgledu angleške delavske stranice, katera je pa Sla dalje, ko njih trboveljski posnemovalci in pritegnila k sebi sploh vse delavske skupine, ne pa samo gotovih skupin. V javnost pa še s svojimi načrti niso stopili.
Boštanj. Našo graščino je kupil znani JakiL Oskrbniki ae menjavajo kot aprilovo vreme. Vsakdo toži o gospodarjevi strogosti ln sitnosti. Hlapcem, ki so imeli svoje dni malo zemlje, da so pridelali par kil krompirja, je odvzel sedanji lastnik vso zemljo. Cndno je, da sploh kdo še vztraja pod danimi razmerami. Boštanjčani smo bili tudi prisiljeni vložiti kar 64 tožb pri g. Jakilu. Koln-verski posek, s katerim je poplavila Mirna naše travnike, je povzročil velikansko škodo. Hoteli smo se z g. Jakilom poravnati mirnim potom, pa je bil vsak poizkus brezuspešon, ker noče na noben način poravnati storjene škode. LTpamo pa, do bo strogo objektivno sodišče drugačnega mnenja. Ko bo stvar končana — npamo, da bo hitro šlo, četudi se g. Jakil hvali, da bo trajala tožba dve leti — bomo o vseh podrobnostih natančno poročali, če bo to komu ljubo ali ne. Za javnost bo zadeva gotovo zelo zanimiva, zlasti še zato, ker bo Imel marsikdo o gotovih ljudeh drugačno sodbo, kot jo ima danes. Kaj bo pa z vodo? Mi imamo v Mirni starodavno pravico ribolova, rabimo pa vodo tudi zase in za živino. G. Jakil je pa napravil na Krmeln pralnico za premog, pa nam je popolnoma izkvaril dosedaj tako čisto vodo. G. župan,
kateri jo pričel tožbo z g. Jakilom radi travnikov, ali bi ne bilo pravilno, da greste tudi tu prvi v boj za svojo občane? Prepričani smo, da bo g. župan izvršil svojo dolžnost v polnem obsegu — in da bo tudi politična oblast branila našo starodavno pravice in poskrbela, da bo po naši Mirni tekla zopet j taka voda, kot je tekla od nekdaj.
Gorenji Logatec. Na praznik sv. Jožefa je priredil naš orlovski odsek svojo prvo telovadno akademijo v dvorani kat. prosvetnega društva. Akademijo je otvorll domači g. župnik, ki je v svojem govoru razjasnil občinstvu pomen praznika sv. Jožefa za Orlovstvo, člani so zapeli orlovsko himno, nato so sledile vaje naraščaja in članov za 1. 1924 in 1925. Člani so nastopili tudi v lahki atletiki in zaključili akademijo s skupino in živo sliko. Kaj naj rečemo k tej prireditvi? Mlad je naš odsek, ustanovil so je šele lansko jesen, toda poln poguma in krepko volje, kar kaže ravno omenjena prireditev. Vsi telovadci, naraščaj in člani, so izvrstno izpolnili svojo nalogo, če pomislimo kako malo časa se šele vadijo. Skoro drzen, lahko rečemo, je bil ta nastop, a posrečil se je vrlo dobro, kar so priznali celo navzoči telovadci nasprotnih organizacij. In prva pohvala zato gre nad vse požrtvovalnemu br. načelniku Remigiju Jermanu, a tudi ostalim telovadcem, ker so tako pridno posečali telovadno j ure. Ta akademija je pokazala, da orlovska i misel vedno bolj ln bolj prodira tudi v našem Gorenjem Logatcu, zato pa bratje Orli, le vztrajajte na poti, po kateri vas vodita vaš duhovni vodja in br. načelnik, čaka vas letos še veliko dela za okrožno prireditev in za III. orlovski tabor. Naj bo vaš odsek eden prvih v okrožju!
Tržič. Težka rešitov. Obrtna zveza ni na jasnem glede nekaj stvari pri odboru obrtne nad. šole v Tržiču, zato jo poslala vlogo na odbor obrt. nad. šole, da imenovani odbor to zadevo reši. Dandanes pa mora biti vse kolkovano, zato je odbor obrt. nad. šole vlogo vrnil z zahtevo, da se kolekuje. To je O. Z. storila in odposlala v rešitev dne 23. X. m. 1. Sedaj čaka že 5 mesecev na rešitev, čeprav je že trikrat opomnila in prosila za takojšnjo rešitev. Gotovo je stvar precej neugodna zamotana, da se niti s koleki ne more rešiti. Kdor ima čas čaka, če pa bomo morali mi le predolgo čakati, bomo kaj več povedali.
Tržič. Pred par meseci se je vršila volitev zdravstvenega odseka v prisolnosti okrajnega glavarja iz Kranja v Tržiču. Zavedni župani in svetovalci is Kovorja, Križev in Sv. Katarine so volili sporazumno skupno zastopstvo za cel okraj tržiški. V imenovani odbor so tudi vzeli trškega župana lončarja, tako da so bili zastopani sledeče: 3 člani iz Križev, 2 iz Kovorja, 1 iz Sv. Katarine in 1 iz Tržiča, razen slednjega vsi SLS. Zupanu Lončarju pa se to ni dopadlo in se jo pritožil proti volitvi, obenem pa vložil prošnjo za razdelilev posameznih občin v zdravstvene odseke. S pomočjo velikega župana je dosegel sledeče: Voliiev je bila razveljavljena, čeprav je bila pravilno izvršena, obenem pa občine razdeljene tako, da trg Tržič tvori svoj samostojni odsek, ostale 4 občine pa skupaj en odsek. Zakaj pa ne tako, da bi tvorila vsaka občina sama zase svoj odsek, ako mora biti že decentralizirano? Ako n. pr. kdo zboli pri Sv. Katarini prav visoko v Lomu, mora bolnik, oziroma njegov odposlanec iti najprej k svojemu županu, potem šele k dotičnemu predsedniku zdravstvenega odseka, ki n. pr. stanuje v Kovorju ali v Križih, najmanj 2 uri daleč, potem šele moro k zdravniku iti po nujno pomoč. Med tem časom bolnik lahko umre. Vprašamo, kdo je prizadet tukaj? Ali ne ravno delavstvo? No, pa saj jo g. Snoj dober zastopnik delastva, menda za to dobro dela kot bivši predsednik zdravstvenega odseka. — Dne 21. t. m. s® je vršila ponovna volitev zdravstvenega odseka, pa samo za okoliške občine sod. kraja Tržič. Sedaj je župan Lončar drugič odlikovan, ker mu je kriško gerentstvo pomagalo. Drugič kaj več.
Dnevne novice.
Ravno sedaj, ko jc vse azrvano in nervozno je skrb za dobro razpoloženje dvojne važnosti. Izognete sc draženju svoj« telesne energije, po opojnih in razdražljivih pijsfsh 'n vzamete vr-lfd tega vsakb jutro v mleku 3 do 3 čajne žličke
OVOMALTINE
ni n vjk- n bo lw h /ja he » u r< i«m «i'j ^^
»OVOMALTINE« hrani in krepi, rasigura napetost duha. dobro razpoloženje telesa in zdravo spanje,
Dobiva se povsod v škatlicah od 100 g za Din 26-— I H 750 g za Din 4S'50 t \ 4 500 g za Din 84 25
JifSBl	1
RAZGLAS.
POZOR, STAVBENA PODJETJA 1
Sumska uprava v Kranjski gori proda takoj svojo napravo za ccntralno kurjavo, ki se jo iahko ogieda vsak čas na licu mesta. Tozadevne ponudbe naj sc vpoSljejo do 4. aprila 1923.
Šumska oprav«,
—	Svobodno zidarstvo v Jugoslaviji. Kakor poroča belgrajska »Politika«, so v soboto in nedeljo v Belgradu svobodni zidarji iz ccle Jugoslavije imeli svoje letuo zborovanje. Isti list prinaša o tej tajni organizaciji nekatere podatke: Svobodni zidarji ali frarmi-zoni izdajajo v Belgradu svoj list »Neimar«, namenjen širši publiki. V Zarrrebu izdajajo svoj uradni iu zaupni list išostar«, ki pa ukljub svoji zaupnosti zaide kedaj v kake nezaupno roko. Prva loža na ozemlju našo države se je ustanovila 1. 1769 v Glini na Hrvatskem (domovini Sv. Pribičeviča). V predvojni Srbiji je bila prva ustanovljena koncem 18. stoletja v Belgradu. L. 1848 je v Belgradu imela loža svoj sedež blizu Kali-megdana. »Svobodni zidarji delajo v tišini in brez hrupa.« Za časa vojske so jugoslovanski framazoni imeli svojo delegate v Londonu, Parizu, Ženevi in v Ameriki. To podatke prinaša belgrajski list »Politika« o priliki letnega zborovanja jugoslovanskih framazonov v Belgradu, ki se je vršil on dan prej, predno jo Pribičevič in za njim dr. Žerjav v parlamentu proglasil »boj proti kle-rikalizmu kot glavno točko vsega kulturnega sveta«.
—	Nasilje SKS v kmetijski dražbi. Večina odbora kmet. družbe je na včerajšnji seji dokazala, da si je osvojila brezobzirne metodo verifikacijskega odseka belgrajske narodne skupščine. Sklenila je namreč po konfuznem poročilu g. Ureka, da kratkomalo proglasi tisoče od obeh vladnih komisarjev sprejetih članov kmetijske družbe za nespre-jete in jim odreče pravice pravih članov in da občni zbor za leto 1924 sploh odpade. S tem nastopi v kmetijski družbi stanje izven zakona in nastane zmeda, ki je ne bo več mogoče popraviti. Saj so med zavrženimi lani stotiue in tisoči takih, ki so bili sprejeti že prejšnja leta, jih torej sedanji odbor, tudi če bi hotel ne bi mogel izključiti, ker so pravočasno plačali ndnino. Če bi ta sklep držal, bi nekaj podružnic sploh izginilo. Poskrbelo se bo na primeren način, da se zaščiti zakon in da samostojna drevesa no zrastejo v nebo.
—	0 Zvezi slov. srenj in sosesk smo dobili sporočilo, da je njen ustanovni občni zbor, ki bi se imel vršiti danes 25. t. m. odložen in se vrši samo zborovanje zastopnikov srenj.
—	Na naslov gospoda velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vlljka Baltlča v Ljub-ljanL Pred volitvami so nas uradnike na Vaš ukaz pošiljali okrajni glavarji kot vladne zastopnike na vse mogoče shode političnih strank ter nam dajali ukaze, kako moramo na teh shodih nastopati. Pri tej priliki je vsak izmed nas vršil službo na Vaš ukaz in živel in trosil denar iz svojega, upajoč, da se mu stroški v najkrajšem času vrnejo. Do danes pa nismo dobili teh stroškov povrnjenih, nasprotno ste se baje izrazili, da za te izdatke ni kritja. Prosimo Vas, da nemudoma izposlujete vrnitev teh stroškov,ker drugače bom v imenu drugih stopil v javnost z drugimi za Vas ne ravno prijetnimi razkritjL — Eden v imenu vseh.
—	Trboveljska premogokopna družba in Slavonska banka. Kakor se čuje v informiranih krogih, je Trboveljska premogokopna družba kupila absolutno večino delnic Slaven-ske banke ter s tem pridobila odločilni vpliv na to bančno podjetje; stopila je na mesto Centralno-evropejske deželne banke v Parizu (s podružnico Dunaj) in baje prevzame tudi velik del delnic jugoslovanske skupine. Udeležba cenlralno-evropske banke pri Trboveljski družbi osiane nedotaknjena. Kakor znano, ima Slavenska banka v svojem portfelju večji paket delnic Trboveljske premogokopne družbe. Ta transakcija, katere motivi so za javnost procej neprozorni, zasluži vsekakor veliko pozornost; s tem se je pozicija Trboveljske družbe v našem gospodarskem življenju izdatno ojačila. Prevzemni kurz, o katerem se čuje, ne govori zato, da bi eden ali dmgi pogodnik pri tem poslu velikega formata Bog zna kaj zaradil. Trboveljska družba ozir. C. E. deželna banka tedaj s to transakcijo zasledujeta druge namene, ki so še skriti v polmrak, ki pa se ne bodo dali zatajiti. Morda Trboveljski ni bila všeč patronanca Slavenske banke, ker jo je ta prepogosto zapletala v neprijetne situacije, katerim se mora družba izogibati. Baje se bo depolitizacija Slavenske banke končno izvedla. Ako je to res, sodili jo bomo v bodoče po istem merilu, kot vsako drugo pridobitno podjetje. Z druge informirane strani se čuje, da so domneve člankarja v zagrebškem »Jutarnjem listu« od nedeljo, posebno bančne konkluzije, povsem neosnovane in da o kakih pozitivnih vplivih političnega -načaja pri transakciji ni govora. Naše mnenje je, ia ima stvar sicer tako lice; bodočnost pa bo pokazala, ali je ta videz pravi. Za sedaj vede-remol
—	Državni uslužbenci ln izplačilo »razlik« med starimi ln novimi prejemki. Bo ali tie bo? Bo; no bo, bo — itd. Če še tako štejemo gumbe, pridemo do zaključka: ne bo. Ker vsi tisti gumbi, pri katerih bi imeli obstati z »bo«, so se nam med tem žo davno potrgali. Da nc bo nič, je jasno kot beli dan. — Smešno, če bi ne bilo tako kruto žalostno, je nač lo to, kako so noben živ krst in nobena organizacija prav cisto nič več no zmeni za to. Ali je to topa resignacija, ali bojazen pred žvižgnjočim bičom današnjih mo-goteov« — V var tednih Davidovičeve vlade
so vsi hoteli, da so jim razlike takoj izplačajo, dasi smo vsi dobro vedeli, da sta tej vladi pustila Pašič in Pribičevič prazne kaše. Danes, ko krmari državno barko zopel ta režim, molče val skupaj kot ribe. In vendar sem bil in sem šo danes prepričan, du bi bili ml vsi že davno irnoll v žepu vse razlike, eo bi bila ostala Davidovičeva vlada. — Kako tudi nc? Saj bi bili za to zadostovali vsi oni fondi, ki so jih požrlo volitve pod sedanjo vlado. In kaj nam prinaša ta? O preganjanju in premeščanju niti no govorimo. Prva dobrota, ki so nain obeta, je novi stanovanjski zakon, ki nam prinese povišanje predvojno najemnine. Da bi nam država povišala stanarino, tega pa nikari ne pričakujte. Tako boš, ljub moj državni nameščenec in sotrpin, lahko s celo družino vred vtaknil zobo v zid, čo boš hotel biti pod streho ln-plačevati stanarino, kajti jesti ne boš imol kaj, ker ti bo požrlo plačo stanovanje. — Živijo! — Državni uradnik.
—	Za Slovence v Macedoniji! Pred "eč kot tremi leli je vlada naselila več slovenskih družin na Kosovem in Ovčjem polju. Ijeto zit letom so imeli slabo letino, vedno bolj so ob-uboževali. Društvo »Dobrodelnost« jih je vedno podpiralo. Zadnje dni se jih je vendar usmililo ministrstvo za agrarno reformo in jih premestilo v Prekmurje, v selo Pinica. Sicer imajo prost prevoz, toda vsi skupaj ne premorejo nili pol kg moke, kakor nam poročajo v skupnem pismu. Zadnje čase so delali samo za hrano pri Macedoneih. Nimajo ne denarja, ne obleke, ne hrane, ne oprave, ne orodja, ne živine. Kar so vzeli pred tremi leti seboj, jim je vse pobrala lakota. Nujno je torej potrebno, da jim pomagamo, da se bodo mogli preseliti in začeli novo življenje. Vsa usmiljena srca prosimo, da blagovolite poslati prispevke bodisi v denarju ali obleki (tudi ponošeno obleko sprejmejo z največjo hvaležnostjo) na »Dobrodelnost«, Poljanski nasip št. 10. Cenjene naše gospe, ki so se že neštetokrat žrtvovale za človekoljubne namene, pa prosimo, da blagovolijo pobrati prispevke pri svojih znancih in jih poslali »Dobrodelnosti«. Nabiralne pole so na razpolago v pisarni »Dobrodelnosti«. Zadnje dni tega meseca pošljemo vse skupaj v Erdželijo, dosedanje njihovo bivališče.
—	Planšarska tečaja na Bledu in v Begunjah na Gorenjskem. Kmetiska družba za Slovenijo priredi s sodelovanjem urada za agrarne operacijo 2 dnevna planšarska tečaja v dneh 28. in 29. marca na Bledu (v Blejskem domu) in v Begunjah z običajnim sporetlom. Priglašenih je že na obeh krajili veliko število udeležencev. Vabljeni so pa k posameznim predavanjem vsi kmetovalci bližnje okolice, da upoznajo kmetijski obrat, primeren za naše gorate kraje, osobito živinorejski, mlekarski in sirarski, ter potrebne mere za povzdigo našega planšarstva.
—	Naredba ministrstva za agrarno reformo o postavljanju agrarnih veščakov. Z rešen jem gornjega ministrstva štev. 32.895/24 so bili razpuščeni vsi občinski agrarni odbori. Namesto teh sta se v smislu istega re-šenja o priliki revizij zakupodaje zaslisavala po potrebi po dva agrarna Interesenta iz; vsako občine. Ker so v praksi ta odredba ni obnesla, je minister za agrarno reformo izdal rošenje štev. 54.650/24, potom katerega se smatrajo vsi obč. agr. odbori kakor tudi omenjeni ad hoc izbrani zastopniki razrešeni svojih dolžnosti. Obenem se pa pooblastijo okrožni agrarni uradi, da morejo v slučaju potrebe iz vsake vasi z dekretom postaviti po dva agrarna veščaka izmed takih oseb, katere so uradu znane kot povsem nepristranske in nesebično osebe, katere osebo morejo in hočejo zastopati interese siromašnih upravičencev agrarne reforme. Te osebe bi bile posvetovalni organi agrarnih oblasti pri izvedbi agrarne reformo ter jih imajo uradi zapriseči. Njihova služba 'je častna in nimajo pravioe zahtevati kakršnekoli nagrade ali vrnitve stroškov za vršitev svojih dolžnosti.
—Osebne novice s pošte. Imenovani so: za pripravnika kategorije zvaničnikov v 3. skupino Maks Jereb na ljubljanski kolodvorski pošti, za pripravnico v 3. skupino kategorijo zvaničnikov Katarina Buta-lova v Črnomlju,' bivša poštarica Mira Šubičova na ljubljanski glavni pošti, Katarina Veharjeva pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, za pripravnika v isto skupino kategorijo zvaničnikov Vinko Poljak pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; za pripravnico oziroma pripravnika v 4. skupino III. katergorije Anica Blaz ni-kova v Zireh, Pavla Kurinčlčeva v Šmarju pri Jelšah, Frančiška Vose n jako va v Dolenji Lendavi, Ljudevit Tnrk pri tehniškem oddelku v Ljubljani in Milan K and aro na glavni pošti v Ljubljani. — Upokojeni so: uradnica II. kategorijo Vido-sava Lcskovškova v Celju in podurad-niki na ljubljanski glavni pošti: Anton Ra-dovan, Jožef P ris to v in Androj Senc g a č n i k.
—	Žone v sodni službi. Tajnica juslienaga ministrstva Smilja Jovanovič-Krikner jo ime-
| novari a za sodnega pri-tava 1. razreda na okrajnem sodišču v Zemunu.
—	Zaplenjen komunistični letak. Sarajevska policija je znplonila od komunističnega voditelja Triso Kacleroviča podpisani
letak, v katerem se pozivajo sarajevski komunisti, nnj glasujejo za radičevske kandidate. Zaplenjeni letak so poslali ministru za notranje zadeve, kjor bo služil kot dokaz za zvezo Badiča s komunisti.
-• Neuspehi aa srednjih šolah r Sarajevu. Ob drugem šolskem tromesečju so se izkazali na sarajevskih srednjih šolah strahotni neuspehi. V II. gimnaziji je po nekaterih razredih p.ullo 90 odstotkov dijakov; v enem razredu je padlo od 40 dijakov 38.
—	Železniška zveza med južnim Banatom iu Romunijo. Med jugoslovanskimi in romunskimi železniškimi oblastmi so je dosegel sporazum za uvedbo neposredne železniško zveze med južnim Banatom in Romunijo. Od Pan-čeva do Kikinde bosta vozila brzovlak in neposreden potniški vlak, ki bosta imela zveze z vlaki iz Romunije.
—	Itockefellorjeva delegacija v Jugoslaviji. V Jugoslavijo je dospela Rockelellerjeva komisija, ki ima nalogo, da pregleda antima-larične ustanove v naši državi. Najprej se jo ustavila v Sarajevu, nato prepotuje Dalmacijo, potem pa Južno Srbijo.
—	Stanovanjske in Bplošaozdravstvene razmere v Belgradu. V >Vremenu« se peča dr. St Z. Ivanič z zdravstvenimi razmerami v Belgradu in odkriva uprav pretresljivo sliko stanovanjske bede in drugih nedostatkov. Belgrad je popolnoma okužen z jetiko in tretjina vseh smrtnih slučajev ima za vzrok jetiko. Od tega odpada znatno višji odstotek na revnejše dele mesta. Glavni vzrok ternu stanju so obupne stanovanjske razmere, ki jih dr. Ivanič opisuje sledeče: Stanovanjsko vprašanje je življenjski problem belgrajskega prebivalstva. Strahovito visoke najemnine v Belgradu so prepodile vse srednjo premožne ljudi v manjša stanovanja. Delavci in reveži niso imeli več stanovanja niti na periferiji. Sem so prišli uradniki in častniki, ki so mogli vendar boljše plačati. In tako žive široki sloji delavcev v strašnih stanovanjskih okoliščinah: po kloleh, šupah, na podstrešjih, v utah iz vrb-lja, v kolibah iz desk itd. Povsodl, na vseh straneh Belgrada, kjer je kaj praznega mestnega sveta, rastejo preko noči taka primitivna bivališča, kakoršna so danes morda samo še v Centralni Afriki. Toda tudi drugi gospodarski odnošaji teh družabnih slojev niso boljši. .Vse to vpliva, da je Belgrad tuberkulozno mesto. Končno pa Belgrad že po svoji ureditvi ne varuje pred tuberkulozo. Ne le, da so ulico slabe, marveč so še slabši tlak, nesnaga, prah, slaba javna in zasebna higijena, nobenega nadzorstva nad živili, posebno nad mlekom — vse to in stotine drugih nedostatkov povzroča, da v Belgradu caruje jetika.« — Te strahovite socialne in zdravstvene razmere v Belgradu moremo umeti samo lako, da sta živeli Srbija in njena prestolica zadnjih sto let v neprestani politični in vojni mrzlici, tako da poklicani faktorji in narod sam ni našel prilike, da se posveti izboljšanju teh razmer. Vsekakor pa je manjkalo na obeh straneh tudi zmisla in volje za to.
—	Ukinjenje delegacije finančnega ministrstva v Splitu. Splitski listi poročajo, da je znova na dnevnem redu vprašanje o ukinitvi delegacije finančnega ministrstva v Splitu, ki naj se priključi sarajevski finančni delegaciji. Splitska trgovska in obrtna zbornica se je brzojavno obrnila v Belgrad z zahtevo, da delegacija v Splitu ostane.
—	Roparji v mlinu. Ko je odšel Jakob Sitar. posestnik in mlinar na Jeranovem v nedeljo zjutraj k maši v Mekinje, sta se nenadoma pojavila v veži dva mlada tujca. Ko je stopila Sitarjeva sestra Frančiška v vežo, je začudena vprašala mlada fanta, kaj želita. V tistem hipu pa jo je eden pograbil za ramena in jo pritisnil z vso silo k omari, obenem pa ji je nastavil na prsa samokres z besedami: »Povej, kje ima brat denar, ali pa te ustrojim!« Ta pa se je izgovarjala, da tega ne ve. Nato je ostal eden s samokresom pri njej, dragi pa je začel iskati denar. Pregledal je vse predale in se je nato spravil nad skrinjo. Ker je bila zaklenjena, je pograbil sekiro in je hotel razbiti pokrov. Ko se mu tudi to ni posrečilo, je šel ropar iz sobe na podstrešje. Med tem pa se je Frančiški posrečilo, da se je nekoliko izmuzala iz rok roparja. Skočila je v sobo jn je začela klicati skozi okno na pomoč domače služkinje, ki so bile zaposlene v blevu in na gospodarskem poslopju. Na njeno vpitje je nastal velik vrišč in roparja sta pobegnila. Bežala sta v smeri proti Kamniku. Odnesla nisfc. ničesar, dasi je bilo v skrinji res okoli 10.000 Din gotovine. Pač pa sta napravila nekaj škode. Oba roparja sta bila srednjo velika, okrog 20 let stara fanta, katerih pa Frančiška ni prav nič poznala. Eden je bil oblečen kot delavec, je bil bled, pristriženih brk, drugi pa je bil ogrnjen z dolgo pelerino. Mlada roparja, ki sta se lotila tako predrznega podjetja, imata gotovo že več drugih tatvin Da vesti.
—	Zobozdravnik povzročil smrt V Belgradu je umrl v sanatoriju »Vračar« na za-sl rupljenju krvi Mih. Alkalaj. Alkalaj si je bil dal pri zobozdravniku Stojkoviču izdreti zob. Le ia je ravnal tako neprevidno, da ae je Al-kalaju zastrupila kri ii je v najkrajšem času umrl.
—	Sirote dečko sprejme društvo »Pobro-ilolno.l«. Dosedaj priglašene sirote smo oddali /..•merljivim in poštenim družinam v brezplačno oskrbo. Zopet nujno rabimo štiri dočke-fcirote and 10 let stare. Ponudbe z natančno
navedbo starosti in dosedanje vzgojo naj se pošljejo društvu »Dobrodelnost«, Poljanski nasip 10, Ljubljana.
—	Uboga bolehna udova s 4 majhnimi otroci prosi blaga sroa mile podpore. Mož, vojni invalid, je pred 2 mesecema umrl na jetiki, ter zapustil ženo in deco v največji revščini. Nikogar nimajo, da bi jih tolažil in jim lajšal gorje. Darovi naj se blagovolijo poslati na Frančiško Kočar, Stari dvor, pošta Škofja Loka
-- Gojenke mostarskega »Gajreta« v Belgradu. Dne 8. aprila t 1. dospe v Belgrad večja skupina Gajretovega muslimanskega dekliškega zavoda v Mostaru, da si ogleda prestolnico. Tem povodom prirede gojenke dva koncerta.
—	PROTI 0DEBEL0STI deluje s kolo-salnim uspehom samo »V i 1! a n o v čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. — Proizvaja: Laboratorij Jlr. D. Villan, Zagreb, Prilai 71.	1591
—	Bluze najnovejše Krištofič-Bučar. 1447
—	Jeklene valčne zaatore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat na zadnji strani!
Zatorej m tisti,
tvrdke
kateri še niste po-setili maaufakturne
v Ljubljani
ne odhgajte in prepričaite se o ugo "nostih, katere se Vam nudi.
Iz štajerske.
š OrUški krožek na Teharjih priredi v nedeljo 29. t. m. ob 4. uri popoldne v društveni dvorani Kat. prosvetnega društva igro >Izgubljeni raj«. Nastopi tudi pevski odsek.
š Na praznik, dne 25. marca ob pol 4. uri popoldne v Narodnem domu v Celju A. Medvedova tragedija v petih dejanjih »Za pravdo in srce«. Priredi »Orel Polzela«.
Smrtna kos«. V celjski javni bolnici je umrl 20. t. 111. Franc Renier, posestnik v Podplatu, 67 let star. S petrolejko v roki je šel 18, t. m. pregledovat gospodarsko poslopje. Pri tej priliki je padel tako nesrečno, da se mu je petrolejka razbila. Vnela se je slama in njegova obleka. Vsled opeklin so ga takoj odpeljali v celjsko javno bolnico, kjer je hudim ranam kmalu podlegel. N. v m. p.!
š Tatvina. Francu Žoherju, gostilničarju in posestniku v Teharjih je pretekli teden odnesel neznan tat iz strešne sobe dve novi obleki, 1 kožuh in 1 par novih čevljev, Škoda znaša 24.000 kron.
š Oropana trafika. V Šoštanju je bilo pred par dnevi vlomljeno v trafiko invalida Josipa Skoruška. Vlomilec je napravil prav dober plen. Odnesel je olu-og 450 škatelj in zavojev raznega cigaretnega tobaka, mnogo 3inodk, cigaret in cigaretnega papirja, dalje čez 1000 raznih kolkov in pa 550 Din gotovine. V celem je oškodovan trafikant za 28.611 Din.
Iz Primorske.
p Poslanec dr. Besednjak za pravice slovanske manjšine na sodiščih. Povodom razprave o proračunu pravosodnega ministrstva v parlamentu je nastopil poslanec dr. Besednjak za pravice slovanskega prebivalstva na sodiščih. Predložil in utemeljil jc sledečo resolucijo:
Zbornica poziva vlado, da revidira sod-nijslco politiko napram slovanski manjšini v Julijski Krajini.
Posl. Besednjak jc izjavil uvodoma, da se ne bo bavil z vprašanjem cerkvenih posestev v Julijski Krajini, ker se je konstituirala posebna komisija in ker je vlada že izjavila, da se bo uporabilo kar je dobrega v starih zakonih novih pokrajin. Tudi se ne bo bavil z verskim čustvom v Istri, kjer mnogi državljani he morejo izpolnjevati svojih verskih dolžnosti radi pomanjkanja duhovnikov, ki bi poznali njihov jezik (hrup). Govornik graja prepoved ministra Oviglio, da se ne sme rabiti slovenščina pri sodnijskih razpravah in pri sodnijskem poslovanju sploh. Na ta način je nastal globok preobrat v socijalnem življenju in zmešnjava pri sodnijskem poslovanju samem (medklici); in to je toliko hujše, ker so sodišča v novih pokrajinah slabo upravljana. Tako se zgodi, da postane sodnik radi neznanja krajevnega jezika in ker mora rabiti tolmača, čisto postranska oseba, pri čemer zelo trpi njegov ugled. Na ta način se ni niti pospešilo prodiranje italijanskega elementa v nove pokrajine, niti državna avtoriteta se ni okrepila; kajti pri tem trpi upravljanje sodišč radi neizbežnih zakasnitev v odpravljanju sodnijskih zadev, pri tem trpi tudi prebivalstvo, ki ni samo moralno prizadeto, ampak trpi zelo pogosto tudi gospodarsko škodo (medklici). Poslanec Besednjak graja nadalje politiko prejšnjega pravosodnega ministra, ki jc odstranil iz novih pokrajin vse slovanske sodnike ter jih nadomestil z drugimi, ki nc obvladajo slovanskih jezikov. Radi tega ne morejo držati ugleda in avtoritete države na primerni višini. Govornik je zaključil z izjavo, da je govoril v obrambo pravih državnih interesov, pravne in moralne zavesti ljudstva, ki ga predstavlja. ?r 1 i. da bi se zakonita stremljenja tega prebivalstva uresničila v državi, ki je bila zibelka prava.
Posl. Besednjaku jc odgovarjal pravosodni minister, ki jc izjavil, da je italijanska država
▼ nasprotju z bivšo Avstrijo čisto narodna država. Zaradi tega na sodnijah v Julijski krajini ni mogoče rabiti slovenskega jezika. Nasprotno pa bo treba odpraviti veliko večji ne-dostatek; tako n. pr. Italijani na sodnijah v Zgornjem Poadižju ne morejo priti do pravice, ker ne znajo nemško. — Večina je seveda ministru pritrjevala.
Krasna obleka!
Ložar & Bizjak, Ljubljana, Sv. Petra c. 20
Iz Ljubljane.
Gospodu
Francu Štupicl, predsedniku gremija trgovcev
v
Ljubljani.
Čudno se nam zdi, da na zahtevo 375 članov gremija trgovcev v Ljubljani, ki so se v to podpisali, še do danes niste sklicali izrednega občnega zbora. Vprašamo Vas, ali smatrate pravila gremija trgovcev, katera Vam morajo biti po zakonu sveta, posebno pa še kot predsedniku, za veljavna za Vas ali ne?
Ponovno Vas opozarjamo kot predsednika gremija trgovcev za Ljubljano, da zaupanja, ki smo Vam ga izkazali kot svojemu izvoljenemu predsedniku, ne uporabljate v strankarske svrhe, ki nimajo s trgovstvom nič opraviti, ter da čimprej skličete občni zbor, drugače bomo primo-rani smatrati Vas za političnega eksponenta SDS in iz tega izvajati posledice, ki za Vas ne bodo, kakor mislimo, prijetne.
Ljubljana, dne 24. marca 1925.
Ljubljanski trgovci.
lj Odličen šolnik. G. Jakob Furlan, zadnji od starih mestnih nadučiteljev, je v soboto 21. t. m. zapustil šolo ter so je poslovil. Učitelji in učenci so mu priredili jako lepo odhodnico, kakoršne še ni imel noben ljubljanski vodja. To je tudi zaslužil v polni meri. Služboval je v Ljubljani 44 let, v zadnjem času na šesti mestni deški šoli v Sp. Šiški. S svojo znano pridnostjo, vestnostjo, jekleno vztrajnostjo in z lepim zgledom povsod, posebno še v cerkvi, jo jako povzdignil svojo šolo. Šiška ga bo prav pogrešala. Koliko najodličnejših mož je bilo v njegovih spretnih rokah! V šoli ni poznal nikdar ni-kalcoršne politike in nobenega stanu, vse jo enako ljubil. Prav mnogo duhovnikov nas jo učil. Ko smo odhajali iz ljudske šole, nam jo naš stan najlepše slikal. Starejši in srednji obrtniki tudi prav dobro poznajo svojega nekdanjega, dobrega učitelja, ki jih jo na obrtni nadaljevalni šoli v realki in na I. mestni šoli do svetovne vojne leto za letom najuspešneje učil njim potrebnih predmetov. Gospod je še danes prav krepak in zdrav. Kličemo mu: Bog naj Vam da živeti še prav mnogo let v mirnem res popolnoma zaslu-j ženem pokoju in naj Vam povrne, kar ste dobrega storili svojim učencem! Bog Vas živi!
lj Slovenska kršč. ženska zveza bo prodajala v soboto 28. t. m. in ves cvetni teden oljke na nastopnih prostorih: ob semenišču, ob Jugoslovanski knjigarni, ob Zmajevem mostu, na Pogačarjevem trgu in ob tobačni tovarni. Ker je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene, priporočamo nakup oljke na zgoraj navedenih prostorih, ki bodo označeni z napisom »Slov. kršč. ženska zveza«, p. n. župnim uradom, cerkvenim predstojni-štvom in vsem našim somišljenikom.
Družabni klub ima zopet svoj družabni večer na praznik dne 25. t. m, ob osmih zvečer v Akademskem domu. Prosi se obilne udeležbe. — Odbor.
lj Mesto cvetja na grob p. Placida so darovali za cerkev sv. Frančiška v Sp. Šiški: g. dr. L. Jordan 250, uršnlinski samostan v Ljubljani 200, g. dekan Lavrenčič 200, neimenovani 100 dinarjev.
lj Novo špecerijsko trgovino v Streliški ulici v hiši Turkcve gostilne je otvorila gospa Ana Turk.
lj Zveza za tujski promet. V posvetovalnici magistrata se je vršil včeraj dopoldne občni zbor »Zveze za tujski promet v Sloveniji«. Zelo dobro obiskano zborovanje je otvo-ril predsednik Zveze dvorni svetnik dr. Rudolf Marn. Zborovanja so se tudi udeležili dr. ZiŽek kot zastopnik ministrstva iz Belgrada, zastopnik ljubljanskega velesejma in belgijski konzul Dular in kot zastopnik bohinjskih letovišč Mencinger. Po običajnih pozdravih je prečital zvezni tajnik Pintar jako obsežno poročilo o delovanju Zveze v 1. 1924. Omenil je med drugim, da je fungirala Zveza na podlagi spremenjenih pravil kot nekaka tujsko prometna zbornica in centralna organizacija vseh tujsko prometnih organizacij in korpo-racij. — Zveza jo pred vsem skrbela, da so dobivali tujci potrebne informacije o naših zdraviliščih in letoviščih. Podpirala je Zveza tudi razna druga društva kot »Zimsko športni Savez«, kateremu je dala večjo podporo za zgradbo smuške skakabiice. Restavrirala je tudi galerijo in pota v Vintgarju. Zveza je izdala v svrho potrebne propagande več tisoč lepakov v raznih jezikih in je stopila v poslovne zveze tudi z raznimi inozemskimi tuj-sko-promelnimi organizacijami. — Glasom blagajniškega poročila jo bilo finančno stanje
Zveze razmeroma precej ugodna K sklepu
je prečital dr. Marn sklep ministrstva za trgovino in industrijo glede posojil, ki jih je pripravljena dati Hipotekama banka proti nizkim obrestim, in sicer poedinim občinam za pospeševanje tujskega prometa. Ministrstvo zahteva v to svrho podrobne podatke.
lj Svetlo-Iikanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higijenični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska c. 8. Izvršuje tudi popravila perila.	1864
lj Vlom. Neznani tatovi so odnesli poštni uradnici Olgi Senica v nedeljo dne 22. t m. v času od 15. do 22. ure, ko je bila odsotna, iz zaprte sobe v Komenskega ulici št 16, zimski plašč, sivo obleko, moder kostum, čm svilen jumper, čmo svileno obleko ,par lakastih čevljev in svilen dežnik v skupni vrednosti 5000 Din. Te stvari so bile shranjene v omari. Tat je po dejanju zaprl omaro in ključ, ki je tičal v omari, odnesel. Ko se je gori omenjena gospodična vrnila zvečer domov, je bila soba v redu zaprta. Čudno je, da je tat pustil pri miru vse druge dragocenejše predmete. Tudi dejstvo, da je tat zaprl za seboj sobo, da mnogo misliti.
~~	PERI S	"
(-avtomatom!
Po svetu.
sv šarlota, cesarica mehikanska, umrla.
Ob istem času sta živeli, njiju soproga sta bila včerai slavna, danes uničena, ozko sta spojeni imeni Napoleon III. in Maksimilijan, a vendar, kako razliični sta bili poti Evgenije in Šnrlote. Po smrti svojega moža je živela Evge-nija nn Angleškem, duh ji je bil krepak, in še v versailleskem miru se je s priobčevanjem pisem Viljema I. maščevala nad Nemci za Napoleona 111. Njena usoda ni tragična. Morje tragike se je pa razlilo nad ubogo Šarloto, lopo in globoko izobraženo hčerko belgijskega kralja Leopolda I. Sedemnajst let šele je bila stara, ko se je leta 1857 poročila z Maksimilijanom, bratom cesarja Franca Jožefa. Ljubezniva in omikana je prinesla v zakon najlepšo harmonijo, skupna potovanja na Sicilijo in Špansko, Madeiro in Brazilijo so harmonijo utrdila. Pa je prišel nesrečni mehikanski dogodek, uničil jo je in ji vzel luč duha Od Napoleona III. prevarani Maksimilijan je šel v Mehiko, postal je cesar tam, a samo cesar manjšine, ščitila ga je francoska armada generala Bazcinea. Šarlota ga je spremila v hovo domovino, leta 1864. Ko je pa zapihal iz Unije, ki jo bila pravkar končala domačo vojsko, hud vihar nasprotstva dol v Mehiko, jo Ba-zaine zapustil ameriška tla, in Maksimilijan je ostal sam tam, brez trdne opore. Rekli bo mu, naj gre v Evropo; ni hotel. In tedaj se je podala Šarlota na pot, prosit je šla za moža, pri Napoleonu je bila, pri papežu Piju IX., nič ni opravila, nista mogla pomagati. »Pregovorite moža, naj gre nazaj,« ji je svetoval francoski cesar. Takrat pa so se začele ovijati okoli glave mlade mehikanske cesarice roke blaznosti, omračil se ji je um, in od leta 1867 naprej se ji ni več osvetlil. Tudi ni nikdar zvedela, da so ji istega leta, 1867, ustrelili moža. Samotno je živela na gradu Bouchont v Belgiji, nikogar ni poznala tudi svojega brata ne iu ne tistih, ki se je v mladih letih z njimi igrala. Kakor bi bile dogovorjene, ao korakale antantine in nemške armade v svetovni vojski tiho in mirno mimo Bouchonta, nihče ni hotel motiti svetosti njenega bivališča. Predvčeranjem ji je napravila smrt zadnjo uslugo, in šla je v večni pokoj, osemin-petdeset let za svojim možem-.
sv Vrtinci — cikloni, tornadi. One grozne viharje, kakor je zadnjič eden uničil toliko hiš, imenujejo v Ameriki ciklone ali tornade. Ciklon je grška beseda, tornado španska, pomen je isti: vrtinec. Nastanejo navadno tedaj, če je blizu močnega zračnega pritiska velik pomankljaj zraka. Običajno nastopijo v vročem letnem času, le prav redko pozimi. Tornadi so izredno močni, se premikajo zelo hitro, večinoma od jugozapada proti severovzhodu, njih na stotine kilometrov dolga pot je označena po strašnem opustošenju. Doba glavnega sunka, ki vse podere, gre redkokdaj čez eno minuto. Skoraj trenotno so razrušene hiše, izruvana ali polomljena drevesa itd. Vsa prikazen je bolj podobna strašanski eksploziji kakor viharju. Premer vrtincev je večinoma manjši kakor 300 metrov. Nerodno je, ker nastopajo cikloni večinoma v skupinah. Če je eden prenehal, nastane pogosto drugi, ne daleč od prvega, in je tako uničen lahko širok pas. Težko si je razlagati, zakaj imajo ti vrtinci tako strašno moč. Eden vzrokov je ta, da gre gorovje v Ameriki od juga proti severu in se v tej smeri izvrši tudi izmenjava mrzlega polarnega zraka z vročim tropskim. Toplota je različna, vlažnost različna, pritisk različen, zato učinek tak.
sv Publicist .Tan Vorel umrl. Pretekli petek jo uinrl v Pragi znani češki časnikar iu pisatelj Jan Vorel, urednik Češkoslovaškega tiskovnega urada v starosti 56 let. Rodil se jc I. 1869 v Telči. Dovršil je realko, na kar so je posvetil časnikarstvu. Glavno njegovo delovanje se jo nanašalo na sociologijo, narodno gospodarstvo in slovstvene kritiko.
rv Smri nemškega učenjaka. Zadnjo dni v minulem tednu je umrl t a Dunaju znani fiziolog prof. dr. Viktor Ebner-Rolen-s t e 1 n v visoki starosti 88 let.
Gospodarstvo.
Trboveljska premogokopna družba in Slavenska banka.
Od koinpetentne strani smo dobili sledeče sporočilo: Trboveljska premogokopna dražba, katera razpolaga z zelo izdatnimi sredstvi v gotovini, ki se množe vsled naraščajočega obrata, namerava vsa svoja dobroimetja koncentrirati v tuzemstvu ia je radi tega pretr*-savala misel, da bi dobila kontrolo nad kakim večjim tuzemskim bančnim zavodom. Nastopila je prilika, da to idejo uresniči s tem, da potom zamenjave za v njenem portefeuille se nahajajoče delnice italijanske premogo-kopne družbe >Arsa«, ki so že tretje poslovno leto ostale brez dividende, pridobi absolutno večino delnic Slavenske banke. Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe je v svoji seji dne 19. t. in. v Ljubljani soglasno sklenil izvršiti to transakcijo. Bilanca Slavenske banke za preteklo poslovno leto se bo na željo Trboveljske premogokopne družbe sestavila posebno rigorožno in v kratkem objavila.
Ta transakcija je velike važnosti kakor z gospodarskega tako tudi z narodnega stališča in bo sigurno bistveno pospeševala interese ne samo Trboveljske premogokopne družbe, ampak tudi Slavenske banke. — Ljubljana,
dne 24. marca 1925.
• » *
g Mariborski tržni dan, dne 21. marca. Lepo pomladansko vreme je privleklo 74 sta-rinarjev na mariborski trg, kjer so prodajali svinjino po 20 do 35, slanino 25 do 30 in drob po 20 dinarjev kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 13 do 17.50, teletino 17 do 20 in svinjino po 20 Din kg; pri mestni mesnici pa je bila govedina po 15, teletina 18 in svinjina 20 Din kg.
Perutnina. Tudi te je bilo precej na trgu. Cone so bile kokošim 25 do 60, gosem in racam 50 do 100, puranom pa 80 do .175 dinarjev za komad.
Krompir, zelenjava, sadjo in druga živila. Kmetje so pripeljali 25 vozov krompirja in zelenjave. Cene so bile krompirju 10 do 11 Din za mernik (7 in pol kg), čebuli 3 do 7, česnju 4 do .12 Din za venec, ohrovtu, solati in zeljnatim glavam 2 do 7 Din za komad, solata 3 do 3.50 Din, kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, jabolkom 3 do 8, dateljem 15 do 35, figam 15 do 16 dinarjev za kg, bučnemu olju 22 do 30, mleku 3 do 3.50 Din, smetani 15 do 16 Din za liter, jajcam 1 do 1.25, pomarančam 1 do 2.50, Limonam 0.75 do JL.50 D za komad.
Lončena in lesena roba po 0.50 do 170 dinarjev komad, brezove metle po 2 do 5 dinarjev komad, koruzna slama 25 do 30 dinarjev vreča, 5 lesenih ročnih vozičkov po 125 do 1000 dinarjev.
Sono in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali 8 vozov sena, 6 vozov otave in 5 vozov slame, ter so prodajali seno in otavo po 75 do 90, slamo pa po 50 do 65 dinarjev za 100 kg oziroma 1.50 Din za snop.
g Sejmsko poročilo iz Celja. Kramarslci 6ejem, ki se je vršil v soboto, dne 21. t. m. v Celju, je bil od trgovcev dokaj dobro obiskan. Na sejem je prišlo približno 200 domačih in tujih trgovcev. Od strani kmetov pa je bil kra-marski sejem zelo slabo obiskan. Trgovci so slabo trgovali, ker je bilo povpraševanje po blagu zelo klaverno. — Na živinsko sejmišče eo prignali večjidel le plemensko živino; tudi tukaj je bila kupčija skrajno mrtva. Prignalo se je 84 glav živine in sicer: 17 volov, 37 krav, 19 telic, 1 tele, 2 ovci, 8 konj in 65 prašičev. Cena živini je bila sledeča: Voli II. vrste 1 kg žive teže 10 Din, telice II. vrste 1 kg žive teže 8 Din, krave IL vrste 7 Din, prašiči 7 tednov stari od 125 do 180 Din, 8 tednov stari od 200 do 250 Din, 3 mesece stari 370 Din, 6 mesecev stari 500 Din, 12 mesecev stari 1375 dinarjev.
g Glavna skupščina Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu. Dne t18. marca t. 1. se je vršila pod predsedstvom društvenega predsednika g. Milana barona Turlcoviča, 56. redna glavna skupščina delničarjev, v zavodovlh prostorih Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu. Predloženo poročilo ravnateljstva izkazuje, da je bilo poslovanje v minulem letu kljub težiti situaciji na denarnem trgu zaključeno z zelo povoljnim uspehom. Zavodu je bilo možno, da je stavil mnogobrojnim podjetjem svojega koncema ter afiliranim bankam potrebna sredstva na razpolago. Cisti do-Oiček od Din 28,701.029.27, se razdeli sledeče: Din 21,000.000 za 15 odstotne dividende, t J. 15 Din za delnico, Din 2,000.000 izrednemu rezervnemu zakladu, Din 500.000 davčni rezervi, Din 1,000.000 pokojninskemu zakladu, Din 250.000 podpornemu zakladu Franje Šverljuga, Din 400.000 v dobrodelne namene. F a nov račun za leto 1925 se prenese Din 2.564.810.5, proti temu se izplača kupon št. 31, za Din 15, začenši od 23. t. m. dalje. Glavna skupščina, pri kateri je prisostvovalo osebno ali v zastopstvu 87 delničarjev, kateri so zastopali 968.786 delnic, je z 96.879 glasovi soglasno sprejela poročilo ravnateljstva in nadzornega odbora na znanje. V ravnateljstvo so ponovno izbrani gospodje: Samuel D. Alexan-der. dr. Milorad vitez Cuculič-Bitorajski, Stjepan Gavrilovifi, arh. Vekoslav Heinzel, dr. Lav Mazzurn. dr. Stanko Šverljuga in g. Milan baron Turkovič. Razen tega je izbran kot nov
član ravnateljstva g. M. Spencer-Smith, podpredsednik Anglo-Austrian-Bank Ltd., Lonr don, in član uprave Bank of England London. V nadzorni odbor so ponovno izbrani gospodje: Ivo pl. Šipuš, Dragotin Heumer in dr. Ri-kard Lobe. Po glavni skupščini se je vršila seja ravnateljstva, v kateri se je ugotovilo isto in ponovno izbralo svojim predsednikom g. Milana barona Turkoviča, a podpredsednikom g. dr. Stanka Šverljuga, glavnega ravnatelja zavoda.
g Letošnje tobačne cene v Sloveniji. Prevzemna tobačna komisija v Ptuju plačuje za tobak v Sloveniji sledeče cene: I. razred 10 Din, Ia 34 Din, Ib 32 Din, Ila 28 Din, Ilb 26 Din, lila 22 Din, Illb 20 Din, IVa 14 Din, IVb U Din, V. 8 Din, VI. 4 Din za kilogram.
Dne 24. marca 1925.
DENAR.
ZagroJ). Italija 2.5640—2.5940 (2.5585 to 2.5885), London 302.40—305.40 (301.50 do 304.50), Newyork 62.89—63.89 (62.73—63.73), Pariz 3.2850—3.3350 (3.2450-3.2950), Praga 1.8706-1.9006 (1.8635-1.8935), Dunaj 8.85 do 9.05 (8.84-9.04), Curih 12.1950—12.2950.
Curih. Belgrad 8.20 (8.20), Pešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2350 (1.2350), Italija 21.10 (21.10), London 24.80 (24.7950). Newyork 518.70 (519), Pariz 27.15 (26.8750), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 0.007315 (0.007315), Bukarešt 2.4750 (2.4750), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.18, Kodanj 128.80, London 33.94, Milan 28.80, Newyork 709.35, Pariz 37.18, Varšava 136.25. Vniute: dolarji 704.60, angleški funt 33.76, francoski frank 37.05, lira 28.82, dinar 11.14, češkoslovaška krona 20.90.
Praeia. Devize: Lira 137.625, Zagreb 53.50, Pariz 177.25, London 161.675, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJT.
Ljubljana. 7-odstolno investicijsko posojilo iz leta 1921. 64—65, Celjska posojilnica, Celjo 210 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banlia, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 110—127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 840—846, Slavenska banka, Ljubljana 73 (denar), Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 410—422, Združene papirnice Vevče 100—110, Stavbna družba, Ljubljana 265—280.
Zagreb. Hrv. eskomptna banka, Zagreb 105—107, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 106—107, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 65.50—66, Jugoslovenska banka, Zagreb .110—112, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 840—850, Slavenska banlia, Zagreb 73, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235—245, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 48—50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 700—715, Guttmann 510, Slavonija 57 do 59, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 418—422, Združene papirnice, Vevče 100—120, 7-odstotno drž. inv. posojilo 63.15 do 64, Vojna odškodnina 157.50—159.
Dunaj. Zivnostenska banka 836.000, Al-pine 387.500, Greinitz 139.000, Trboveljska družba 461.000, Hrvatska eskomptna banka 119.500, Leykam 135.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 72.000, Mundus 830.000, Slavex (£95.000, Slavonija 62.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizi od 6 do 9, od 25 do 60, fco. meja 1380 (denar). Smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolž., fco. Ljubljana 250 (blago). Hrastovi plohi, 42 mm, od 18—30 cm, 2.65 m dolž., fco. meja
1450 (denar). Bukovo oglje, U, fco. Podbrdo 1 vag. 118 (zaklj. 118). Bukova drva, napol-suha, cepan., too, Postojna, 5 vag. 25 (zaklj. 25). — 2ito in poljski pridelki: Pšenica prekmurska 74-75, fco. Dolnja Lendava 470 (blago). Pšenica medjimurska, 72 kg, par. Ljubljana 465 (blago). Odpadek pšenice, par. Ljubljana 300 (blago). Otrobi pšenični, drobni, jutavreče, fco. Ljubljana 210 (blago). Otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco. Ljubljana 205 (blago). Otrobi pšenični, debeli, juta vreče, par. Ljubljana 245—257.50. Koruza nova, promptna, par. Ljubljana 205 do 215. Koruza drobna, medjimurska, par. Ljubljana 240 (blago). Koruza okrogla, promt., fco. medjimurska postaja 230 (blago). Koruza nova, dobava april, fco. Postojna tranz. 250 (blago). Koruzni zdrob. juta vreče, fco. Ljubljana 400 (blago). Oves makedonski, orig., par. Ljubljana 330 (zaklj. 330). Ajda siva, fco. štajerska postaja 287.50 (blago). Bučne peške, nerešetane, fco. hrvatska postaja 450 (blago). Bučno peške, rešetane fco. hrvatska postaja 500 (blago). Bučne peške, rešetane, fco. Rije-ka neocar. 525 (blago). Krompir rdečkast, fco. Staj. postaja 140 (blago).. Krompir beli, fco. štaj. postaja 135 (blagoL Krompir rumeni, fco štaj. postaja 110 (blago).
Socialni vestnik.
Fran Erjavec:
Komunalna socialna politika v Sloveniji.
(Glej »Slovenca« od 19. marca t. L, žt. 64.)
(Dalje.)
2. Sedanje ubožno pravo in socialnopolitičnc dolžnosti občin.
S temi zakoni so bile torej naše kmečke in mestne občine v šestdesetih letih pretekle, ga stoletja na zunaj organizirane in začrtan jim je bil v glavnih potezah tudi njih delokrog, ki so ga začele z večjo ali manjšo inicijativo tudi izvrševati. Kakor je uvodoma omenjeno, je dejansko pretežna večina občinskih poslov v večji ali manjši meri socialno političnega značaja, toda že občinski zakon iz leta 1849. je še izrecno določal, da imajo za reveže, za katere so skrbele dotlej skoro le razne verske in cerkvene institucije, skrbeti v prvi vrsti občine. Enako našteva tudi občinski zakon iz L 1862. med občinskimi zadevami lastnega delokroga (§ 8.) preskrbo ubožcev, zlasti izrazito jim pa predpisuje to še domovinski zakon z dne 3. decembra 1. 1863, (novela k temu zakonu je z dne 5. decembra 1. 1896.) v svojem četrtem odstavku (§§ 22. do 31.). V smislu obeh teh državnih zakonov so urejali potem preskrbo ubožcev tudi deželni občinski redi, ki jo priporočajo občinam v »posebno pažnjo« in če bi občine te dolžnosti ne izpolnjevale, jih more upravna oblast k temu tudi prisiliti in sama določiti način podpiranja.
Ker mora vsak državljan pripadati eni ali drugi občini in je vsaka občina dolžna skrbeti za svoje ubožce, ima torej vsak državljan v slučaju potrebe zakonito pravico do podpore v svoji domovinski občini. Ker pa ne stanuje vsak vedno v svoji domovni občini, so občine dolžne v slučaju potrebe pomagati na račun njihovih domovnih občin tudi drugam pristojnim. Kadar gre za bolne ubožce, jih je tuja občina dolžna »dotlej oskrbovati, da jih je mogoče brez škode za njihovo ali drugih zdravje odpustiti iz oskrbe«. Toda vse te dolžnosti občine ubožca ne upravičujejo, da jih izterja pravnim potom, temveč le pritožbenim.
Ker prepušča torej država skrb za ubožce samoupravnim telesom, se tudi nc spušča / podrobnejše urejevanje tega skrbstva, temveč ga odkazujc deželnim zakonodajam. Gle-

de na to so posamezne dežele izdale že zgo« daj tudi posebne ubožne zakone, ki so v veljavi šc danes, in sicer:
na Kranjskem zakon z dne 28. av-< gusta 1. 1883.;
na Štajerskem zakoni z dne 27. avgusta 1. 18%., 27. septembra 1. 1896., 26. junija 1. 1898., 4. septembra 1. 1894. ter 29. ok-i tobra 1. 1902. in
na Koroškem zakon z dne 22. maja 1. 1886.
Čeprav so ti deželni ubožni zakoni v podrobnostih nekoliko razlikujejo med seboj, so bistvene točke vendarle skoro enake. Vsak prebivalec ima v slučaju nujne potrebe pravico do podpore v občini, v kateri stanuje; le za slučaj, da to ni obenem njegova domovna občina, se izda podpora na račun domovne, če je inozemec, na račun dežele oziroma države, če so pa po zakonu dolžne skrbeti zanj tretje osebe (fizične ali juridične) pa na ra-I čun teh. Važno jc tudi to, da sme dovoljevati | trajne podpore izključno le domovna občina, j zato imajo tuji občani pravico le do začasnih podpor. Važne so za dovolitev podpore tudi druge okolnosti, n. pr. če jc prosilec »le deloma ali popolnoma* potreben >začasne ali trajne« podpore, če je otrok, odrasel ali starec, bolan ali zdrav, delazmožen, dela nezmožen ali dclomržen, samec ali z rodbino, brez svojcev ali z bogatimi sorodniki. Vse te okoliščine vplivajo na obliko in višino podpore : ter na podporo sploh, kajti delazmožni n. pr. nimajo pravice do ubožne oskrbe, temveč le do eventualne trenutne podpore. Najvišja mera podpore je podelitev popolne oskrbe, ki sestoji v smislu zakona iz za življenje neobhodno potrebne hrane, obleke, stanovanja in v slučaju bolezni tudi zdravniške pomoči, zdravil in nege. Do take oskrbe imajo pravico le dela nezmožne osebe, dočim imajo delazmožni pravico le do zasilne podpore, če pa izvira potreba iz delamržnosti, imajo občine pravico oddati take osebe v prisilno de* lavnico.
Način oskrbe in podpore določa v smishi in v okviru zakona občina sama in te prosilec nima pravice zahtevati. Oskrba je trojna: za» prta (v posebnih zavodih), odprta (v blagu ali denarju) in mešana. Po večini je vpeljana povsod naturalna oskrba v tej obliki, da morajo preživljati ubožca po vrsti posamezna samostojna gospodarstva v občini, vendar so iz tega načina oskrbe izvzeti otroci do konca dobe šolske obveznosti ter nalezljivo bolni ali sicer nevarni odrasli, oskrbovanci so pa dolž. ni v dotičnih hišah opravljati njim primerna dela.
Stroške ubožnega skrbstva nosi načeloma občina, le v določenih slučajih (za oskrbno inozemcev, za oskrbo revežev v bolnišnicah itd.) jih nosi dežela ali se pa porazdele na občino, okraj in deželo. V to svrho jc poskrbela občina tudi za tozadevna sredstva, ki se stekajo:
a)	iz dohodkov v to posebe določenega imetja,
b)	iz ustanov in zapuščin,
c)	iz prostovoljnih prispevkov, in
č) iz zakonitih dohodkov, ki jih določa država.
V	to svrho mora biti stvorjen v vsaki občini poseben ubožni zaklad, ki se mora upravljati ločeno od ostalega občinskega gospodarstva. Pod č) navedeni dohodki se stekajo iz 1 % oddaje izkupička pri prostovoljni javni dražbi prodanih premičnin in nepremičnin, različnih glob, ki jih odkazuje država ubož-< nemu zakladu ter nekaterih taks.
V	manjših kmečkih občinah je poverjeno vse ubožno skrbstvo naravnost županom, v večjih občinah in v mestih ga pa izvršujejo navadno takozvani »ubožni očetje« v smislu Elberfeldskega sistema, ki sc mu je hotela naša ubožnoskrbstvena zakonodaja približati.
(Dalje.)
Klobuke, čepice, perilo, kravate
itd. — nodi najceneje
TRGOVINA »PRI AMERIKANCU«
LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 10.
Zaloga telovadnih potrebščini
izpred sodišča.
>Slov. Narod« obsojen. Včeraj sta se vršili pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem kar dve obravnavi proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Naroda« zaradi žaljenja časti potom tiska. — To je bil še odmev zadnjih skupščinskih volitev v Ljubljani — >Narod«, ki je bil o izidu volitev seveda ves iz sebe, je spustil v uvodnem članku v štev. 32. od 10. febr. razna razmotrivanja, kako je prišlo v Ljubljani, v tej napredni trdnjavi, do tega nepričakovanega izida. Med drugim je napadel tudi dr. Ravniharja in pa Ivana Jelačina V prvem članku je napadel dr. Ravniharja. V članku pod naslovom: >Naša sramota« pa je pisal: In vendar moramo pribiti, da je klerikalna zmaga v Ljubljani največja sramota, kar jih je preživela naša pre-stolica. In kdo je zakrivil to sramoto? Dr. Rav-niharju se je posrečilo potegniti za seboj 843 ljubljanskih volivcev in teh 843 glasov je odločilo, ker bi bil brez njih dr. Korošec propadel. V istem članku je nnpadel tudi Iv. Jelačina. Pisal je dalje: 4000 glasov pomeni cvet ljubljanskega prebivalstva. Na klerikalni listi združeni glasovi pa pripadajo najrazličnejšim nenačelnim strankam počenši od klerikalce?

do komunistov. Med drugim izhajajo ti glasovi od salonskih socijalistov ter izdajalskih >Je-lačinovcev«. Odgovornega uradnika Slov. Naroda sta dr. Ravnihar in. Iv. Jelačin tožila radi žaljenja čtu;ti potom tiska. Obtoženec se je zagovarjal, da s tem člankom nista bila napadena tožitelja, marveč le njihova politična frakcija. Glede žalitve dr. Ravniharja pa je še izjavil, da je članek prebral in je zanj odgovoren. Trdil pa je, da ni žaljiv, če se ga pa •smatra za žaljivega, pa ponudi dokaz resnice. Kot priče za tak famozen dokaz pa je navedel Kapeta, Mohoriča in Zebala. Senat pa je vse te dokazne predloge zavrnil z motivacijo, da se ne naslanjajo na nobena konkretna dejstva, ki tvorijo temelj za vsak dokaz resnice. Glede drugega žaljivega članka pa je obtoženec izjavil, da ga ni bral. Po kratkem posvetovanju je razglasil predsednik senata sodbo, s katero je bil obsojen odgovorni urednik >Na-roda« v prvem slučaju radi žalitve potom tiska, v drugem pa radi zanemarjanja uredniške dolžnosti na 1000 Din denarne globe in mora po pravomočnosti priobčiti na svoje stroške to sodbo v »Slov. Narodu«.
Ing. T.:
RasIlofeSeTonlJa pri nas in drugod.
Radiotelefonija, ki je pri nas še komaj povojih, se je v kulturnih evropskih dr-Eaveh že tako razvila, da šteje že na milijone radioamaterjev in je postala s tem kulturna potreba. Komsg pred dobrim letom je naša širša javnost zaznala za to iznajdbo in medtem si je že marsikdo nabavil radjoaparat, da euje moderne evrop-pke oddajne postaje.
Kaj se pravzaprav nudi sedaj našim amaterjem? Nebroj električnih vaiov že obvladuje neskončni eter in še vedno se pojavljajo zopet in zopet nove radiofonične postaje. Običajno sprejmeš že na dvocevni aparat najlažje Curih, Rim, Bratislavo, Dunaj in Frankfurt, s tremi cevmi pa se doseže skoro večina evropskih postaj. Za naše razmere je najugodnejši sprejem Rima in Curiha, kajti za to nam zadostuje tudi že ona sama cevka.	\
,/redno lepe programe nam nudi postaja v Frankfurtu ob Majni z direktnim prenosom tamkajšnjih oper. Zelo agilna je tudi curiska postaja in res originalni so prenosi švicarskih harmonik ter kmečkih jodel-koncertov.
Tudi Leipzig in Stuttgart ne zaostaja-
ta in slednja postaja bo v kratkem ojačena, tako da postane nekaka svetovna informacijska postaja za inozemske Nemce. Miin-ster v Porurju poučuje abonente portugalščino, mnoge druge postaje po svetovni jezik esperanto. Tudi češka postaja v Brnu se čuje ob nedeljah dopoldne razmeroma dobro, med tem ko je Praga za nas tožko dosegljiva.	. . v.
Zares krasen je bil sprejem največje angleške postaje Chelmsford ob novem letu, ko se je čulo polnočno zvonenje, zanimive pa so tudi druge angleške postaje kakor Aberdeen, Nevvcastle itd. Nemčija ima danes že 15 postaj, tako, da prednjači v tem oziru že vsem evropskim državam, o čemer se je gotovo že vsak naš radioamater sam dovolj prepričal; kajti vsak obračaj kondenzatorja ti da sigurno najprej nemško postajo, dasiravno iste v kakovosti ne dosegajo ne Rima ne Curiha. V zadnjem času so pričele nemške postaje prenašati oddajo angleških radiofonič-lnh koncertov, torej zopet novost za amaterje, in koncem tega meseca se nam obeta otvoritev nove.-postaje v Gradcu, katero bodo sprejemali Mariborčani že lahko na navadni kristalni detektor, seveda le z dobro anteno in ako bodo dobili dovoljenje od notranjega ministrstva.
Pri nas se plačuje za sprejemne postaje letno Din 400 in v tem je že vključena taksa Din 150 za našo oddajno postajo Rakovico pri Belgradu, katere pa praktično ne sprejemamo, ker je nedosegljiva. Znana sta nam samo dva slučaja, ko so jo komaj čuli v mariborskem radioklubu. Zagrebčanom vlada še do danes ni dovolila lastne oddajne postaje, dasiravno moledujejo za njo že skoro nad leto dni. Čuli bomo tedaj tudi še naprej le mogočni glas tujcev, njim v posmeh nam pa v sramoto.
Zanimanje za radiotelefonijo^ v naši državi je precejšnje in se osobito Sloveniji in Zagrebu ne more očitati, da hočemo tozadevno zaostali; vendar pa vzrok zastoju tiči drugje in sicer v birokracijskem sistemu reševanja prošenj za sprejemne postaje. Vsaka prošnja mora rcmati v Belgrad k poštnemu ministrstvu in kdor je do 20 kilometrov blizu meje, ta naj vloži se prošnjo na notranjega ministra. Zadnje velja tudi za Maribor in Subotico, in zato toliko pritožb. Čemu imamo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, ki razpolaga s prvovrstnim radiotelefonskim strokovnjakom? Ali ne zadostuje, da se rešujejo prošnje za Slovenijo samo v Ljubljani? Koliko ča-
sa bi se s tem prihranilo I Da je pri nas ra- t
dioamaterstvo zaostalo, jo pripisovati v prvi vrsti našemu pravilniku in dolgotrajnemu reševanju, naredba o 20 kilometer-skem obmejnem pasu pa nas saino smeši pred amaterji tujih kulturnih držav.
Končno še to posebnost, da je tudi za javna predavanja o radiotelefoniji treba imeti posebnega dovoljenja od poštnega ministrstva v Belgradu! Torej ovira za ovi- j ro, ki jih dajemo radioamaterjem v raz- j motrivanje, vsej javnosti pa v premislek, i
Turfstika in šport.
Tennis sekcija društva »Ateua« naznanja, da se vrši vpisovanje za letošnjo sezijo dne 2. in 3. aprila od pol 6 do 7 v ortope-dičnem zavodu v Mladiki.	j
Kranjska gora. (Sneg.) Ob 7. -f-1 C. Barometer se dviga. Nebo oblačno. Visoka megla. Sneg pršič — 20 cm. Smuka zasilna. Sa-ninec vporabljiv.
Sneg ▼ Kamniških planinah. (Poročilo z Velike planine, 1555 m, od 24. t m.) Zastrugi in deloma obležan sneg. Smuka dobra. Nebo jasno, razgled čist. Dostop mogoč tako smučarju, kakor turistu, ker je sneg od lasjih pečin naprej dobro izhojen.
Priprave Nemcev za olimpijado 1928. Zadnjič smo pisali o imenovanju Waitzerja za nemškega državnega trenerja. V prvem govoru je povdarjal, da je inozemstvo zelo radovedno, kako bodo Nemci na olimpiadi odrezali, in da se je treba zato temeljito pripraviti. Gojitev športa se sicer ne da vpreči v trdo šablono, vendar je pa potrebna neka enotnost v temeljnih nazorih, če se hoče kaj doseči. Prva potreba je vzgojitev večjega števila vaditeljev, ki bi nauke o tehniki in treningu, spoznane za prave, zanesli med široke sloje. Lani se je javnih tekem udeležilo okoli 150 lisoč športnikov, a zanje ni bilo zadostnega števila trenerjev. Zastopniki podeželnih zvez so se posvetovali o potrebnih odredbah in bo kmalu boljše. Tudi so rekli, da prepogoste tekme, vsako nedeljo prirejene, ravno najboljše športnike preveč utrudijo, in mislijo zato na prepoved oziroma omejitev startanja i.a to ali ono tekmo. Waitzer se je obrnil na častihlepje in preudarnost tekmecev, naj se hranijo za večje naloge, za tekme več dežel in za olimpijske igre.
Teoretična razmotrivanja in praktične demonstracije so pojasnjevale posamezne vrste športa. Wailzer je zmeraj kaj povedal, opirajoč se na opazovanja na pariški olimpiadi in na skušnje, ki jih ima kot prejšnji športni
msasmmmcm
učitelj švicarskih lahkih atletov. Športni učitelj in preizkušeni športnik W. D6rr je predaval o opazovanjih in skušnjah na raznih olimpiadah; poleg tehniške vežbe je važno posebno to, da ima tekmec ravno ob času olimpiade svojo najboljšo formo. Veliko pozornosti je treba posvetiti stanovanju ln prehrani. Ta sestanek, prvi, je bil vsestransko informativen.
Naznanila.
Elizabetna konferenca za župnijo sv. Po-
ter ima važno sejo v četrtek dne 26. marca L L popoldne ob 5. uri.
Obfni zbor Nove založbe bo dne 28. marca ob 20. uri v prostorih odvetniške pisarne tajnika dr. Jeriča, Frančiškanska ulica 2.
Predavanje v Pravniku. V četrtek dne 28. t. m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika*: g. ravnatelj dr. Ludvik B o h m o predmetu: >Morska obala v teoriji in praksi. Nadaljevanje in konec«. Predavanje se bo vršilo v dvorani št 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol šestih popoldne. Društveniki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli.
Moste pri Ljubljani. Tretji pevski večer v Ljudskem domu v Mostah se vrši drevi ob 8. uri. Poleg koncertnih točk za zbor, soliste, gosli, harmonij in pianino sta na sporedu tudi spevoigri »Logarjeva Metka« (za sopran, tenor in tfes) in > Zaklad bi radk (za tenor, bariton in bas).
Društvo Knratorij za oskrbo slepcev opozarja svoje člane, da se vrši letošnji redni občni zbor društva v torek, dne 31. marca 1925 ob 17. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi izprememba pravil.
Društvo za otroško varstvo in mladinske skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 6. aprila 1925 ob pol 18. uri v sodni dvorani št. 16 (sodnijsko poslopje, pritličje, levo) s tem-Ie dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitve dveh računskih preglednikov in 3. slučajnosti. — Ako ta društveni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
V društvu »Soča« predava v soboto dne 28. t m. gimnazijski profesor g. dr. Vinko Sa-rabon, in sicer o temi: »Sprehod po svetu«. Poučnozabavno in veselo predavanje z anekdotami. Sočani in prijatelji, pridite polnoSte-vilno. No bo vam žal. Začetek ob navadni uri. Vstop vsem prost.
da dcblte pri nakupu B><a$a preko »in SO-»O«o p"pnsta	scmo IgOS url ivrsSkl
l Veselfnovžč & Komo., Maribor, Gosooska u§. 26
MLADENIČ išče službe
r kaki trgovini pod šifro: »Pošten« St. 1893 na upravo.
"kuharica
iičc službo k samostojnemu gospodu ali k orožniku na ti e želi. Ponudbe na naslov. D P. Ljubljena, Cesta na gorenjsko železnico 4/111.
STANOVANJE
V Nariborn, soba in kuhinja, c pritlklinami, zamenjam z enakim v Ljubljani. Naslov pri upravi pod štev. 1965.
Kompletna SPALNICA
ra dve osebi in razro drugo pohiStvo SE PRODA no izredno nizki ceni. Na vpogled MesJni trg 9/11, vsak dan od pol 1. do 2. pop. 1968
TRGOVEC
sa razpečevanje lepil, sredstev (KlebemUtel), S^ndeh-kon in še več drugih vrst. se išče. - Ponudbe upravi ^Slovenca« pod »R. A. 10«.
Sprejme se priden, poster, in
Kuharica
SOBARICA in DEKLA
za vsa hišna dela k boljši rodbini brez otrok, se sprejmejo lokoj. - Pism. ponudbe na: Dr. ENGL, obč. zdravnik v Itoku (Srem). 1834
Krajevne ZASTOPNIKE
sprejema večja zavarovalna dražba pod zelo ugodnimi pogoji. - Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na »Pu-biicitas« d. d., Ljubljana.
IŠČEMO več močnih
r,a takoj. Zglase naj se pri Konservni tovarni »Globos« d. d. na Vrhniki.	1925
Za vstop s 1. aprilom iščemo
kor.iem. - Poizve sc ca Starem trgu 32 — trgovina.
Laborant.
Išče be mlad fant s primer, izobrazbo, ki bi imel veselje, priučiti se za laboranta. -Ponudbe je poslati pod ->La-berant« St. 1916 upravi lista.
Hofelpi zdravo, snažno, ki ima veselje do kuhinje, se sprejme v dobro, ( stalno službo kot podpora gospodinji. - Ponudbe na upravo tista pod Stev. 1912.
Nov HARMONIJ
sc proda, evropski sistem,
2 spremeni, 5 oktav, po pri-pierni ceni zaradi smrti. -Pavia NARAKS, Arjavaa 31, p. Petrovče pri Celju. 1960
Ponudbe z zahtevo plače ter navedbo referenc ca upravo lista i-Slovcnec« pod šifro »KTV« Stev. 18(12.
Trgovsko naobražen, zdrav, zelo soliden 3amec
ŽELI
ZNANJA s simpatično, starejšo vdovo neoporečne preteklosti, z lastno hišo in zemljiščem v ljubljanskem okolišu. Cenj. ponudbe s sliko se prosi na upravo lista pod »Spomlad 925«.
VAJENCA
za čevljarski obrt sprejme J. Šaiaroon, Erjavčeva c. 2.
Pozor, kmetovalci!
Prostovoljno prodam posestvo na Bledu i hiša, hlev,
2	vrta, 25 oral. njiv, 4 gozdi,
3	travniki, vse v dobrem stanju. Naslov pove uprava »Slovenca* pod štev. 1944.
KROJAŠKEGA
POMOČNIKA
sprejmem takoj za malo delo Hrana in stanovanj? v
hiši. IVAN KOSEC, krojač, 'Zagorje ob Savi.	1969
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati v
boljše življenje našo nadvse ljubljeno, dobro zlato mamo, staro uiamo, tažeo, sestro, teto, gospo
Jakobino Grablovic
ki je no dolgotrajnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, danes ob 2. ponoči mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v sredo ob Si. popoldne iz hiše žalosti, Železniška ul. 26o v Sp. ŠiSki, ua pokopališče k sv. Križu. Sp. Šiška, dne 24 marca 1925.
ANA., PAVLA in MARIJA, hčere. FRANU 1'LETKRSKI, JAKOB KALAR, zeta. JAKICA. MIRO in RASTO, vnuki.
| Proda se radi osotnosti zelo LEPO POSESTVO v okolki Ljubljane, Obsega mlšn S Stalno vodno močjo, prostorno stanovanjsko hišo * vsemi gospodar, poslopji, ter 15 ka njiv, travnikov in gozda. Pripravno radi velikih prostorov za tovarno aii kmetijstvo. — Pismena pojasnila na
M. PODKRAJŠEK — Ljubljana, Slomškova ulica it. 6.
Najnovejši damski klobuki
došli v modnem salona
IDA ŠKOF- WANEK, NASLED.
Ljubljana, Pod Trančo 2
Preoblikovanje in predelovanje se točno izvrši. Priznano soiidne cene!	Priznano sottdiie cene!
Hdor si zida IrtSo
in želi imeti ie zanesljivo snhega, izpod Triglavskega, prvovrstnega lesa P<>
nizki ceni: OKNA, VRATA, PORTALE, IZLOŽBE, VERANDE, STOPNICE in sploh vsa mizarska dela, naj sc obrae na tvrdko
i*3. Oogaia strefno ml2i$FsJ¥® m medu.
Priporoča se posebno za Orlovske in Ljudske domove, župniSča ia cerkvene klopi.
....................................................................................i.mimm........................................................................i.inmmm.i.i..mm............................
s momi SALtOH......P: SEDEJ - ST^fiD SgJE^ 3 j
se priporoča veleeenjenim damam	Žalni klobuki vedno |
za pomladansko sezijo.	v zalogi.	|
■^■■■■MMMimnMmM^	..................................
liUMiiiaiiHNHillliNiiiiliNiNnniiiNiii

r Modni salon ——
Barborič - Završan
Ljubljana, Mestni trg štev. 7
prtoorola veliko zalogo svilenih klobuka* slamnikov in nakita po zelo nizkih cenah
Slamniki od Din 80-— naprej.
JUiGOLATOIT
inhalaoljski aparat no in« manjkati v n o b o n i družici, nabaviti si ga mora vsak posameznih, ako skrbi r.a svoj. zdravje. — , AlIGOLATOE" zdravi s najsignrueišim nspebom vs. holozni napnlb organov kakor; Prt-Majonje, kašelj, oslovski kciotj, nabnha, goltančsl ln brochljelni fca'ar. vratne ln p!Ja£ne bolemnl, vnetje pUnCnlh konte, pooledloe lnflneaee, astme Itd. Itd. — Prednosti nparata: ra^hlapnjo oljnato in vodsno tekočine. Ni T nikafci everi s knrjavo, toroj ognja varen. Roinotino more se uporabljati tndi v postelji. Takoj po nporabi as paeiient lahko poda na mrzli zrak, tar je popolnoma zavarovan pred ponovnim preblajeniom. Presenetljiv nJilnett takoj po uporabi, O.na popolnega aparata „AUGOI.ATOB' Sin 138' -Zabtove^jte brezplačnih prospektov. — Generalno sastop. za SHS
Jože CefsulJ. agentura »komisija
Jesenloe ns Gorenjskem
»o«
a. d.
Cene konkurenčne I
Promet mm® za premog
¥ OZIMNI
prodaja
P1EMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja tn razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
V Lfabljnui, Miklošičeva ccsta štev. 15, 1L

fT.iiiiMiMiiMinuinnmo
Najnovejši modeli
ravnokar OošR v močnem salom
£fubljana, Židovska ulica 3 Cene nizke. - Preoblikanje in predelan/e se izvršuje točno.

P. n. banlnlm zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Ko£»itar*Qvr ulica 6/11.
Najeenejše ln največje skladišče dvokotes, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatiko. Posebni oddelek za popolno po-pravo, eroajliraniein nonlklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivačih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franka.
.umu". F. S. L. tovarna dvokoles in otrošk b ?oiffio?
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Elektrotehnično
podjetje A. ARHAR in dre g, Spod. iišha, Jernejev« c. 47
Prevzem* vsakovrst. elektr. dela, gradnje elektrarn in instalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. Garancija!
OSJEŠKA TVORNICA KOŽ
D. D. OSIJEK D. G.
V^fototm rroH specialne proizvode v priznano najbolj! kvaliteti, kakor: Krapooe, vratine, potrbuHne, kaploe raztegnjena in nerborane, gladke črn« krarine in pitlinge kakor tudi »trojno j«rman|e v vseh dimenzijah Ur s (tipsom opremi). Šivalna in vezalna jermena v trpežni izvrši trL — V slučaja potrebe izvolite se obrniti direktno na gornfo tvornico, ker se brez vpraSanja ne stavkajo ponudbe. — Roba se izročuje samo samostalnim preprodajalcem po stalnih dnevnih cenah. — Trovoglati znak je zakonom zavarovan.
Ilajprigodmji uskrsnL darovi/
^©lovka i zlatno naliv pero
Za izdelovanje
STEZNIKOV
(modrcev), trebušnih pašo-,
itd. se priporoča cenj. damam
T. Kranjc
Sv. Petra cesta št. 28. Cene zmerne, solidno delol
Prodam posestvo
h:5-\ hlrv, kozolec, 11 oral. zemljo: njiv, travnikov in gozda. Cena 110.000 Din. — Oddaljeno je 20 minut od Litije. Poizve se: BREG 9, pri Liliji.	1961
^BOBaBBBBBBBBBflflBBBflBBflBBBBBBBEIBflBBBBflBflB
| Iloiilgov voljni poromlin
| llavas & rergacs. Bafka topola
n javlja svojim cerj. odjemalcem v Sloveniji, da je ustrezajoč splošni <a potrebi poveril glavno zastopstvo za prodajo svojih proizvodov §	znani žitni tvrdki
j flregar & Mo., ¥ LManl.
m ki vzdržuje stalno zalogo vseh vrst pšeničnih mok ter prosi tem g potom vse cenj. odjemalce, da se v svrho nabave obrnejo na g	gornjo tvrdko.
m	—
aBBBflaBBnn&SKaBBBHBHBBSBHSlBflraraBBBffilCSgSREBSSBBBr
Mleko
dostavlja na dom najceneje Mlekarna KRIŠTOF, Ljubljana — Sv. Petra cesta 60.
TRTE naprodaj.
Od 500 zgod. trt, ki dozore sigurno že ob Jakobovem, je ie 150 naprodaj. Trte so sremske in »o v Ljubljani dobro obrodile žc tretje leto. - Več pri vrtnarju v Kolodvorski ulici 11.	1879
KROJE
pfl najnovejši modi, poljubne, za dame, gospode in otrgke, razpošilja po meri ttnifelj Alojzij, strok, učitelj za krojaštro, Ljubljana, Kri-žorniška ulica 2/L 1886
Zastopstva
in raznovrstna kom. naročila W za dunajski trg sprejema in izvršuje vestno: L TOMEC — Wien XVIIL, Plcnergasse 17.	1376
GNOJ se proda.

Upravni svet Trgovske banke d. d,
naznanja, da je v ponedeljek dne 23. marca t. L nenadoma preminul njega večletni član, gospod
Sv. Petra ceste 61.
1938
Večja delavnica
(MIZARNA) »e želi kupiti ali vzeti v najem. - Ponudbe na upravo pod Stev. 1927/4.
Vsak dan sveže namočena
ANTON VERBIC LJUBLJANA.
veleindustrijalec v Kranju.
Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za zavod nevenljivih zaslug, časten in hvaležen spomin!
V LJUBLJANI, dne 24. marca 1925.
Oprauni svet Trgovske take d. d. v LJubljani.
Ljubezen in zlato. 47
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Izvlekel je iz torbe roke, polne odrezkov, čekovnih knjig in mešetarskih pobotnic. Vse skupaj je zložil na veliko mizo v veliki kopici, segel zopet v torbo, polovil, kar je ostalo, in dodal kupu. Nato je iz žepa vzel kos papirja, ga pregledal in bral na glas:
»Deset milijonov dvainsedemdeset tisoč in dva-inštirideset dolarjev pa oseminšestdeset centov znaša račun mojih izdatkov. Kajpada sc odšteje od dobitkov, predno poračunamo deleže pri plenu. Kje pa so Vaše številke? Presneto veliko ste morali vtakniti v žep.«
Trije finančniki so se osuplo in zavzeto spogledovali. Ta človek je bil večja trapa kakor so si mislili ali pa je igral igro, ki je niso mogli doumeti.
Nathaniel Letton si je oslinil ustnice in izpre-govoril.
»Še nekaj ur bo preteklo, Mr. Ifarnish, predno
bo ves obračun gotov. Mr. Hovvison je pravkar pri delu nad njim. Mi — ee — kakor pravite, resnica, bil jo dobiček, ki se je izplačal. Kaj pa, ako bi šli skupaj na kosilo in se tam porazgovorili. Pustil bom uradnike delali čez poldansko uro, tako da boste imeli še dovolj časa, da ujamete vlak.«
Dovrsett in Guggenhammer sta se skoraj vidno oddahnila. Položaj se je razčiščeval. Nekaj vznemirljivega ie bilo ostati v sobi s tem mišičastim, Indijan-r im podobnim človekom, ki so ga oropali. Neprijetno ko so spominjali številnih pripovesti o njegovi moči in neusirašnosti. Samo da bi ga Letton mogel tolikanj zadrževati in premamiti, da bi jim bilo mogočo utoč.i v zimami svet, zunaj pisarne, kjer je policija, potem bi bilo vse dobro; in na Daylightu je bilo videti vsa znamenja, da so ga že premamili.
>Zares me veseli to slišati,< je rekol. »Prav ne-
rad bi zamudil vlak, in vi drugi ste me naredili res ponosnega, gospodje, da ste me pripustili k tej igri. Ampak vseeno sem strašansko radoveden in bi gro-zansko rad vedel, Mr. Letton, kakšno so vaše številke celega dobička. Ali mi jih morete vsaj približno označiti?«
Nathaniel Letton ni z očmi vprašal svojih dveh tovarišev, a v kratkem presledku sta obadva občutila njegovo vprašanje. Dowsetlu, resnejše korenine od vseh, se je jelo svitati, cla Klondyčan igra svojo igro. Toda ostala dva sta bila še vedno pot vtisom laskave njegove otroške nedolžnosti.
»Silno je-eee-težavno,« je pričel Leon Guggenhammer. »Kakor vidite, je Ward Valley valoval sein-patja, ee — tako — ee —«
»Da ni mogoče niti približno proračunati naprej,« je dodal Letton.
»Približno, samo približno,« je Daylight radostno prigovarjal. »Nič hudega, en milijon gori ali doli. Številke in računi bodo vse to že poravnali. Ampak radoveden sem že tako, da me srbi kar po celem životu. Kaj pravite?«
»Čemu bi nadaljevali s temi zavijanji?« je izne-nada hladno posegel vmes Dowsett. »Na tem kraju in sedaj naj se cela stvar pojasni, Mr. Harnish ima napačen vtisek, radi tega mu je treba naravnost vse povedati. Pri tej kupčiji--«
Pri teh besedah mu je Daylight presekal besedo. Prevečkrat je igral poker, da ne bi poznal ali cenil psihološkega činitelja, in radi tega je na kratko odpravil Dowsetta, da bi mogel igrati konečni razvoj pričujoče igre po svoje.
»Beseda kupčija,« je dejal, »me spominja neke igre s pokeriem, ki sein je bil priča v mestu Reno v Nevadi. Igra ni bila, kakor pravite, čisto poštena. Sami kvartopirski tiči so bili zraven. Med gledalci pa je bil tudi neki nežnonožec — tako jim pravijo tam. Ta Vam stoji za onim, ki je bas delil karte, pa vidi,
da je sam sebi dal štiri ase pod spodnjo karto. Nežnonožec je bil seveda čisto iz sebe. Splazi se k igralcu, ki je sedel onemu nasproti, ki je delil.
»Vi,< mu zašepeče, »videl sem, kako je delivec dal sam sebi štiri ase.«
>No, kaj pa potem?« pravi igrač.
»Skušam Vain to dopovedati, ker mislim, da bi morali Vi to vedeti,« pravi nežnonožec. »Pravim, res si je dal štiri ase.«
»Vi, gospod,« odvrne igrač, »najboljše, če se izgubite odtod. Vi igre sploh ne razumete. Na njem je bila vrsta deliti, ne?«
Smeh, ki je pozdravil to njegovo zgodbo, je bil votel in tjavendan, Daylight pa je bil kakor bi tega ne bil opazil.
»Vaša zgodba ima nek pomen, menim,« je dejal Dowsett zbadljivo.
Daylight ga je nedoločno pogledal in ni odgovoril. Veselo se je obrnil k Nathanielu Lettonu rekoč:
»Kar ven z besedo. Povejte nam samo približno višino našega dobička. Kakor sem že rekel, je vseeno ali je en milijon semalitja, posebno ker mora dobiček biti grozansko kosmat.«
Lettona je sedaj Dowsettovo vedeuje osrečilo in njegov odgovor je bil točen in določen.
»Bojim se, Mr. Harnish, da ne razumete cele reči. Dobička ni nobenega, ki bi ga z Vami delili. Nikarte se razburjati, prosim Vas. Treba mi je samo pritisniti na tale gumb--«
Dasiravno Daylight še daleko ni bil razburjen, je bil na zunaj videti kakor omamljen. Razmišljen je segel v žep telovnika po vžigalico, jo vžgal, pa spoznal, da nima cigarete. Trojica ca je opazovala pozorno in napeto kot mačko. Vedeli so, ko je prišlo do tega, da jih sedaj čaka nekoliko prav zopr >ih minut.
(Dalje sledi.)

v
Delavnica
Železo, ŽELEZNINO,
portlandcemcnt, potrebščine za atavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, Štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUšNIK, LJubljana, Zaloika cesto. — Velika zaloga! — Nizke cene!
Ssmo 135 d narlev
za lesno stroko z nekaterimi stroji se skupno s stanovanjem da ▼ najem. Naslov v upravi pod številko 1902.
Telefon štev. 853.
Ustauoiljeno I. 1S79.
JSS^ z manufaktnro
najbolje vpeljana v Ljubljani, se z zalogo ugodno proda. - Ponudbe pod .--LEP LO-KALj na upravo »Slovenca«.
LJukijaaa, Rimska cesta štev. 14
prvo in edino ;.o<l>et|e tb napravo JeMenili val£>ilh zastorov v Sloveniji
prvovr&tac zidake, priporo. ia opekarna
okrašeni, od 200 Din naprej v raznih barvah prodaja
MINKA HORVAT
modistka Ljubljana, — Stari trg 21.
priporoča napravo nbvih valčnib zabtorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča ia naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejšo izpeljave, gkarjasta omrešja, železja za štedilnike ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata ia okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa iu bakra itd.
Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi t
V Ljubljen:. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Pražakovi u!. 3, pritličje.
Lep moden svilen KLOBUK Vam napravi iz starega za samo 80 Diu
PUnimlf Krilevniškii .	ulica 9/1. -
Prekrojcnje in barvanje slamnikov po najnižjih cenah
Prodam lepo
STAVBENO PARCELO
ea 900 m' veliko, žs ograjeno (zasajen vrt). Cena Din 90.000. istotam sc proda ali pa odda v najem gospodarsko poslopje, tudi s hlevom, ■za vsakega obrtnika porabilo. — Poizve sc pri upravi »Slovenca* pod štev. 1559.
velja ta hiša v Mariboru z električuo razsvetljavo. Ima vodovod, veliki vrt, veliko prosto stanovanje, opremljeno s pohištvom, kuhinjo a kuhinjsko posodo, dva lokala, pripravna za trgovino, s stelažami in
Eulti. Poiaunila nod »Fortuna« na Aloma Company, jubljana. Za odgovor je priložiti znamko ta 2 Din.
nudi n&jeenoj«
V malem, zelo prometnem mestu na hrvaisko-slovenski meji (blizu Ptuja) se daje V NAJEM
O I'1-in a ŽELIMLJE, no Golem, razpisuje zgradbo nove Šole, dvorazrednice, pritlično. Načrt je na vpogled interesentom v občinski pisarnici na Gor. Golem, kamor se vabijo od dne 15. marca do 15. aprila 1925.
Ponudbena razprava bo dno 15. aprila na Golem na lica mesta.
in stanovanjem. V trgovini Ln gostilni se nahaja vsa oprava brez blaga. Pobližje informacije daje iz naklonjc- | nosti Centralna banka, po- | družnica Varaždin, 1891
Bres k varjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
RHTG:: BCC, UUSUASS
Jelenfcurgsvj u'. S/I. Giince-Uič 48
Usojam si cenjeno občinstvo vljudno obvestiti, da OTVORIM 26. MARCA 1925 V STRELIŠKI ULICI 22 (v hiši staroznane Turkove gostilne za Gradom)
razne emajlirane, aluminijaste ali železne kuhinjske posode, kakor drugih raznih orodij za obrtnike, dalje razne verige, tehtnice, lopate, krampe, motike, vrtnarska orodja in različne stroje itd. ter vse v železninsko stroko spadajoče blago nudi vedno in najceneje veletrgovina z železcino STANKO FLOR-JANČIČ, Ljubljana — Sv.
Petra cesta £tcT. 35.
Naš najboljši soprog, oče, ded, tast in brat, gospod
Priporočam se za čim večji obisk in zagotavljam cenj. odjemalce, da jih bom postiezala točno in solidno
z ne;bol:?-itn blagom. — 7. odličnim spoštovanjem
ke in obrtne zbornice sa Slovenijo itd,
tovarnar in posestnik, član trgov:
ANA TURK.
je danes ob 6. popoludne nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, dne 26. t, m. ob polu petih popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče,
Zadusnica se opravi v petek, dne 27, t. m. ob 8. zjutraj v Zupni cerkvi.
Neutolažljivi priporočamo blagega pokojnika vsem, posebno pa onim, ki jim je. bil zvest in dober prijatelj, v ljub in časten spomin,
Kranj, cltse 23, marca 1925.
emajlira motorna kolesa, dvokolesa in blatnike za automobile s svežedo-spelimi angleškimi laki proti garanciji
BRUNO B22LANTIČ, Sp. $ii JerneJeva cesta Stev. 44.
Najnišja cenn in največja zaloga raznih vrst dvokoles, pneumatike iu delo". Prodaja na obroke,
ceniki franko. Tribuna F. 35. tovarna dvokoles iu
otroških vozičkov. Ljubljana. Karlutska 4.
Mara Rakove roj. Eržen, soproga.
Anka omož, Poiak, Olga omož, Fajdiga, hčeri. — Karolina Dobida roj. Rakove, sestra, — Ing. Karo! Polak, tovarnar. Dr Božidar Fajdiga, okr. zdravnik, zeta, — Dašs, Uroš, Breda Polak, Darja Fajdiga, vnuki,
Kr. angleška poSfno-
tm- NAMOČENA ;
mm
LJubljana.
Gmeral. zastopstva za kratlsflno SHS;

Kcdni potniški promet
Hamburg—Cherbourg—Southampton t Novi JoirSi in Kanado
Cherbourg— Liverpoo!—Southampton ▼
Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Atrti, San Paolo.
Odprava potnikov t, Z razreda, — Kabino 3. rac. t S ia i pmrlt^ami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 9t. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov ca vsa tjorefa podzaslopotva „R0TMAn.PAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpaka Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Dopisovanje v vseh iezikih.
Naslov ra brzojavk«; Prometna banka.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da jc v ponedeljek (lise 2S. marca 1925 zvečer preminul njen dolgoletni prati član, gospod
veleindustrijalec v Kranju
Zbornica je z njim izguMla izredno delavnega, vele^lnžnega in visokocenjcnega člana. Hvaležna blagemu pokojnik«, ga trajno ohrani v 11 ajčastilejšem spominu!
arhitekt in mestni stavbenik, LJUBLJANA :: Rimska cesta 2.
IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSESTEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI.
V LJUBLJANI, dne 24. marca 1925

od lastne opekarne na Viča, priznana kut caj-boljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA Stev. 18, po najnižji dnevni ceni.


Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Viktor Cencič v Ljubljani,
izdaia konzorcii >Sloveuca^