Knipic SLaVko. UubOane, flMERISKft WOOMOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 174 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 27TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, 60 ranjenih v nočni bitki med skebi in unijskimi štrajkarji v. ^o silnega boja je prišlo sino- C1 kmalu po 10. uri zvečer med ^vkokazi, ki so se vrnili na delo prj Corrigan-McKinney to- )arni in med unijskimi štraj-«arji. v je trajal od 10. ure zve-Pa vse do danes zjutraj do ' ,Ure. Tekom bojev je bilo jemanj 60 oseb ranjenih, stre-I lo se je, plinske bombe so de-°Vale in nad 100 avtomobilov Je bilo poškodovanih. je poročano na drugem ^estu je nastal prvi spopad že 2JUtraj, ko so štrajkarji hoteli preprečiti stavkokazom pohod v Ovarno. ^ Od sedme ure zjutraj pa vse 0 večera so nastale tupatam ^ a'e praske, ki so ponoči iz- uhnile v pravcato bitko. ^ekom' spopadov med stavko- v f1 in štrajkarji so skebi poru- glavni stan jeklarske unije, p 8e nahaja na 5336 Broadway. lc*ja je vsega skupaj areti- a šest mož, seveda unijskih 'JUdi. ^rava bitka se je vršila v do-olni blizu Dille Rd., kjer stoji j5r°mno poslopje Corrigan-cKinney Co. Na lice mesta j® Uspelo nekako 300 policistov, a erim pa ni bilo mogoče usta-.,. ' Posameznih bojev na cestah. Republic tovarne šo bele pentlje na rokavih, Se jih je lahko poznalo. V ro-so imeli gorjače, železne ce-, 1)1 enako orožje. Policija je najprvo odstraniti pike- te, nakar je nastal boj. V unijskem glavnem stanu so ženske pripravljale večerjo za pikete, ko .je pridrvelo kakih 300 skebov v poslopje. Vsi so bili oboroženi. Razbili so vse pohištvo, okna in vrata. Councilman Dolejs iz 13. var-d,e kjer so se vršili boji, je izjavil, da je bil nastop policije "sramoten" in bo danes dvignil protest pri županu. V pondeljek dopoldne je prišlo pred Corrigan-McKinney jeklarsko tovarno do spopada med kakimi 1,000 unijskimi štrajkarji in med policijo. Tekom spopada je bilo osem oseb ranjenih. Policija trdi, da so štrajkarji napadli delavce, ki So zjutraj prihajali na delo. ■Stavkokazi so bili napadeni s kamenjem, nakar se je policija s palicami navalila na delavce. Med ranjenimi je tudi policist Oker, katerega so štrajkarji potegnili s konja. Ko so se ljudje pomirili so se zbrali in korakali proti mestni hiši. V paradi je bilo kakih 1,000 štrajkarjev. S seboj so nosili napise s sledečo vsebino: "Policija in miličarji ne bodo zlomili našega štraj-ka!" štrajkarji so zahtevali od župana, da zapre Republic Steel tovarno, dokler ne bo štrajk poravnan. Obenem so obtožili mestno vlado, da je popolnoma na strani kompanije in da se delavce brez vsakega povoda napada. 7'000 vojakov ubitih na fronti pred Madridom, kateremu-grozi skorajšnji padec ^adrid, 26. julija. Armada cionalistov je včeraj z vso cj°*io naskočila postojanke so-^'istov pred Madridom, zlasti , l,adarrama okolici. Nacio- n^].'j . v . 13 so tekom dneva napredo- ' 2a štiri milje, v čelu nacionalistične ar-20 n Se Je nahajalo kakih ^'UOO Italijanov, ki so prodrli ^nto prj ViHanueva de la r>ada. Obupni boj se je vršil J^estano 48 ur, nakar so se C^Usti umaknili. ju?®st° Brunette, kjer se je V1 ,ajal glavni stan madridske K, e' Je sedaj popolnoma v ro-b .. Nacionalistov. Včerajšnji i,, 1 So bili nenavadno krvavi sti bajbrž tudi odločilni. Socialise težko preprečili padec 2n^a(iridska vlada sama pri- tWda so padle trdnjave pred ' in da Je bila vladna prisiljena k umikanju. ijf)0Una se, da se je udeležilo obefada Pred Madridom na frontah do 250,000 mož. li^eti je tudi, da so nationally V premoči, kar se tiče tan-bojnih letal. Bombardi-V0j ''z zraka je bilo neznosno. Dalj , 1 na obeh straneh so ce-ljUdi 0t ^uhe. Najmanj 7,000 fi>om. Je obležalo mrtvih na 3Sfa" , Plasti u nacionalistov so se Ua e.sno borili afriški Mauri lili nn'lila' ki so s sekirami plain SeaU madridske postojanke Slave nasprotnikom. t 1 lzvedenci pravijo, da je kitka v največja kavalerijska m°dernem času. Iz glavnega stana nacionali-3tov, ki se nahaja v mestu Salamanca, prihaja poročilo, da so socialisti zgubili 30,000 mož, 89 bojnih letal in mnogo tankov. Iz Gibraltarja se poroča, da so nacionalisti zaplenili na morju rusko ladjo Varlam Avane-zov, ki je bila napolnjena z živili in streljivom za madridsko vlado. Ogenj na razstavi 250 ognjegascev je dospelo preteklo nedeljo na prostor jezerske razstave v Clevelandu. Goreti je začela barka, na kateri so imeli spravljene rakete in umetalni ogenj. Moštvo na barki je pa pogasilo ogenj prej, predno so' ognjegasci stopili v akcijo. Pet oseb ubitih Iz Ada, O., se poroča, da je bilo tam včeraj na Pennsylvania železniškem križišču ubitih pet oseb, ki so se z avtomobilom peljale preko križišča. Ubita sta bila oče in mati ter tri njihne mladoletne hčerke. žalostna vest Mrs. Mary Lunka iz Luck-now Ave. je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je v vasi Levstiki, fara sv. Gregor, umrla sestra Anica Ogrin, stara 23 let. Ranjka zapušča v domovini očeta, 3 sestre in 4 brate ter več drugih sorodnikov. 120 žrtev Avtomobili so letos na cleve-landskih ulicah ubili že 120 oseb. Lansko leto je bilo v istem času ubitih 105 oseb od avtomobilov. Ameriško časopisje ostro napada Nemce Herjnan Hiseler, vodja/in načelnik ogromne zveze nemških društev v Ameriki, je te dni predmet silovitih napadov od strani angleškega časopisja v Zedinjenih državah, ker se je izjavil pri eni izmed zadnjih nemških prireditev v New Yor-ku, katere se je udeležilo do 10,000 Nemcev, da Nemec je— Nemec, in da mora biti kljukasta nemška zastava enako spoštovana kot ameriška zastava. Ameriško časopisje ne obsoja nemške zastave, pač pa trdi, da vsi naseljenci, ki so prišli v to deželo, bi morali imeti ameriško zastavo na prvem mestu, ali pa vsaj toliko spoštovati kot zastavo naroda, od katerega prihajajo. V nemških krogih Amerike je radi nespametnega govora Hiselerja nastal velik odpor, in se bo moral Hiseler odpovedati predsedništvu Zveze nemških organizacij v Ameriki. Nemci v Ameriki so radi njega zgubili mnogo kredita. Ameriško časopisje povdarja, da nima ničesar proti Hitlerju, toda kdor sledi njegovim načelom in ole istem času zatrjuje, da je ameriški državljan—ne pozna ameriške demokracije. --o- Novi boji izbruhnili med Kitajci in Japonci Tientsin, 26. julija. Japonske čete so včeraj 'naskočile kitajske postojanke pri mestu Langfang in prisilile Kitajce, da so se umaknili iz mesta. Do-čim je vladal zadnji teden mir, pa naznanja nova ofenziva Japoncev, ki so dobili ojačenja, začetek nove vojne v severa-' Kitajski. Mesto Langfang, ki se je podalo Japoncem, je velike strategične važnosti, ker kontrolira železnico med Tien-tsinom in Peipingom. Novi boji so nastali, kot zatrjujejo Japonci, ko so kitajski vojaki začeli streljati na japonske delavce, ki so popravljali brzojav no zvezo v bližini Langfanga. -o- $2,000 nagrade, kdor najde Amelijo Hollywood, Cal., 26. julija.— George Putnam, soprog znane zrakoplove Amelije Earhart, je razpisal $2000.00 nagrade za onega, ki pronajde, kje se je zgubila njegova žena na svojem poletu okoli sveta. Znamenita zrakoplovka je, kot znano, zginila v bližini Howland otokov dne 2. julija in kljub silnemu prizadevanju od strani ameriških mornariških oblasti je niso mogli najti. -o- Dobri poročevalci Odkritje spomenika Ivana Cankarja je v ameriškem časopisja v Clevelandu izzvalo toliko pozornosti, da so tozadevno notico priobčili na dveh različnih straneh. Ameriško časopisje je posvetilo odkritju Cankarjeve sohe izredno pozornost. Uredniki so bili poučeni o ženi-ju Ivana Cankarja in so tozadevno na primeren način predstavili našega Cankarja ameriški javnosti. Pozdravi Iz Atlantic City pošilja pozdrave družina Frank Gabre-nja in Rev. E. Gabrenja. Prav lepa hvala. * Močne potresne sunke so čutili včeraj v sedmih različnih provincah Mehike. Nemški in laški ogleduhi na francoski meji Paris, 26. julija. Francoska tajna policija je aretirala včeraj nekega laškega zrakoplov-ca in nekega nemškega fotografa, ki sta vršila vohunsko službo ob francoski meji v korist španskih nacionalistov. Obenem sta oba obdolžena, da sta izdala več francoskih vojaških tajnosti nemškim oblastem. V afero je zapleten tudi nemški: konzul v Bruslju, Belgija, ki je podpiral vohune. Poleg tega so dobili pri italijanskem vohunu skoro cel arzena] orožja, bomb revolverjev in drugih enakih j predmetov, katere je tihotapil preko meje v Španijo. Popravek V pondeljkovem poročilu o slavnosti v Jugoslovanskem kulturnem vrtu je bilo omenjeno, da je bila Cankarjeva soha pred odkritjem zakrita s slovensko in angleško zastavo. To je pomota, katero si je lahko vsakdo takoj raztclmačil. Glasiti bi se moralo: soha je "joila pokrita z ameriško in slovensko zastavo. Jugoslovanski ministri bili ekskomimicirani Dunaj, 26. julija. Iz Belgra-da se poroča, da je sveti sinod, ki je vrhovna oblast srbske pravoslavne cerkve, ekskomunici-rala ali izobčila vse jugoslovanske ministre, lei so bili na delu, da se je podpisal konkordat z Vatikanom. Izobčenje bo preklicano, ako ministerski predsednik Stojadinovič obljubi, da konkordata ne predloži senatni zbornici v potrdilo. Konkordat je bil že odobren od poslanske zbornice. Med pravoslavnimi in katoliki v Jugoslaviji je prišlo zaporedoma do ostrih konfliktov radi konkordata. Da je položaj še bolj zapleten je umrl pravoslavni patriarh Varnava. Mnogi so trdili, da je bil zastrupljen, toda zdravniki so izjavili, da je patriarh umrl naravne smrti. Zborovanje katoliške mladine v Clevelandu Kot pravkar naznanja Rt. Rev. Msgr, John P. Treacy, škofijski direktor družbe za širjenje svete vere, se bo vršil v Clevelandu v dnevih od 17. do 20. avgusta ogromen kongres katoliške mladine. Pričakuje se nad 3000 mladinskih delegatov, ki pridejo na zbor iz skoro vseh delov sveta. V Cleveland dospejo škofje in duhovni iz Kitajske, Afrike, Indije, Kanade, Jamaice, Filipinskih otokov in poleg njih bodo navzoči skoro vsi škofje in nadškofje v Zedinjenih državah. Otvoritveni govor kongresa bo imel cleveland-ski škof Most Rev. Joseph Schrembs na večer dne 17. avgusta v mestnem avtditoriju, dočim bo imel drugi dan pon-tifikalno sv. mašo Most Rev. Francis Buchanan, nailškof iz Dubuque, Icwa. Pri maši bo pel pevski zbor obstoječ iz 300 mladih katoliških fantov. Vršila se bo tudi ogromna razstava, ki bo odprta od 15. do 20. avgusta v mestnem avditoriju, in katere namen je pokazati svetu, kaj dela katoliška Cerkev za propagando verskega živi j a po vsem svetu. Predsednik Roosevelt bo najbrž tretjič kandidat. Demokrati zahtevajo ponovno izvolitev New York, 26. julija.—Dasi je predsednik Roosevelt letos že dvakrat izjavil, da nikakor ne bo zopet predsedniški kandidat, pa zadnje čase vodilni demokrati povzročajo tak pritisk na njega, da kandidira tretjič, da jc začel Roosevelt resno premišljevati, če bi se podal ljudski volji ali ne. Lansko leto se je izjavilo 35 odstotkov demokratov, da bi zepet hoteli imeti Roosevelta za predsednika. Letos se je izjavilo že 47 odstotkov demokratov za ppaiovno izvolitev. Dočim Roosevelt definitivno še ni povedal, če bo zopet kan-dat, pa se računa v političnih krogih, da Roosevelt ne želi tretjega termina. Kakor je zdrav in čvrst, pa se mu pezna, da je v predsedniškem uradu ostarel in se utrudil. Razven Washingtona in Lincolna ni imel še noben predsednik toliko skrbi in odgovornost kot jih ima Roosevelt. Poleg tega pa demokrati ne morejo dobiti pravega naslednika Rooseveltu. V notranjih krogih demokratske stranke se vršijo te dni spori, ki znajo demokratsko stranko poraziti. Strah pred tem porazom zna končno predsednika Roosevelta napotiti, da bo prevzel tretjo kandidaturo za predsedništvo. Popularnost predsednika še ni prenehala. Mali trgovci, delavci, farmarji in srednji ■ftidu-strijski stanovi so še vedno z Rooseveltom. Proti njemu je pa vsa velika industrija in fi-nancirji. Računa se, da bo nastala v prihodnjem letu največja politična borba, ki bo končno dognala, če je ameriški narod za Rooseveltovo demokracijo ali za načelne ideje velikega indu-strializma. Katoliški Slovaki Preteklo nedeljo so imeli katoliški Slovaki v Clevelandu svoj narodni dan. Nad 10,000 se jih je zbralo pred slovaško opatijo, kjer je opat Most Rev. Gmuca imel službo božjo na prostem. Tekom službe božje je cerkveni pevski zbor pel nove himne, katere je prinesel poseben zastopnik slovaškega naroda iz domo-vin.e Litvinci v mestu Preteklo nedeljo je dospela v Cleveland posebna deputacija odličnih litvinskih mož iz Li-tvinske. Deputacija se trudi, da ustvari razmere med Litvin-sko in Zedinjenimi državami. Voditelj deputacij-e je podpredsednik litvinskega parlamenta. Clevelandski Litvinci s0 svoje goste zelo častno sprejeli. Skupna društva V sredo 28. julija se vrši važna seja skupnih društev fare sv. Vida. Pripraviti je treba vse za piknik 8. avgusta. Pridite vsi. Piknik se vrši na Pin-tarjevi farmi. Lovci zastrupljeni V nedeljo se je v Detroitu zbralo mnogo lovcev, ki so se udeležili lovske tekme. Po kosilu opoldne je pa 50 lovce\ zbolelo. Zastrupili so se s hrano. Med obolelimi je tudi sedem lovcev iz države Ohio. Generalni poštni mojster Farley govori Preteklo soboto in nedeljo se je. mudil v Clevelandu gerier^lni poštni mojster James Farley, ki je imel ob priliki svojega obiska v Clevelandu več govorov. Mr. Farley je osebni zastopnik predsednika Roosevelta. Ni čuda, da so ga časnikarji obsuli vsepovsod, toda Mr. Farley je diplomat, ki se je znal točno izogniti vsem kritičnim vprašanjem. Pohvalil pa nas je, Clevelandčane, rekoč, da Roosevelt vedno misli na Cleveland, kjer živijo tako številne narodnostne skupine v lepem miru in slogi, prežete z ameriškim duhom in idejami. -o- Oče prodajal svoje hčere v hišo sramote Miami, Fla., 26. julija. Tu je bil prijet Cuthbert Cogbill, star 37 let, po poklicu brivec. Napram državnemu pravdniku je priznal, da je prodal svoje hčeri v hišo sramote. Ena hči je bila stara 16 let, druga pa šele 13. Cogbill se je seznanil z moškimi v brivnici, kjer je bil zaposlen. Med njegovimi "odjemalci" je bil tudi neki 15 let star fant. Ko so ljudje zvedeli za zločin brivca, bi ga linčali, da ga ni policija spravila pravočasno na varno. Velik spor v kongresu radi sistema vladnih poslov, Roosevelt zahteva številne reforme Washington, 26. julija.—Med, kongresmani je nastal nov spor radi načina, kako naj se v bodoče vodi eksekutivni oddelek ameriške vlade. Predsednik Roosevelt je priporočil števih\ti reforme, o katerih se pa posta-vodajalci ne morejo zediniti. Tajne seje-senatorjev kot poslancev so se tozadevno vršile že tri mesece, ne da bi se mogli kongresmani zediniti v eni sami točki. Vse kaže, da bo reorganizacij a eksekutivnega oddelka vlade najbrž preložena na prihodnje zasedanje kongresa v letu 1938. In če se pri tem pomisli, te je bilo zadnje leto ustvarjenih .,t3iis,i& novih uradov in imenovanih tisoče novih uradnikov, ki delujejo v uradu za starostno pokojnino in brezposelno zavarovalnino, tedaj je mogole, da zna priti v vladnih uradih do velikega nereda, ako kongres ne bo pravočasno storil svoje dolžnosti. Listinica uredništva Mr. A. H.: Županske primarne volitve se bodo vršile zadnji torek v mesecu septembru v Clevelandu. Splošne volitve za župana in councilmana bodo pa prvi torek v mesecu novembru. Ob istem času bo treba glasovati glede raznih davkov in sprememb mestne ustave, o čemur bo "Ameriška Domovina" pravočasno poročala. Kapitalisti in Rusi V Clevelandu so bili te dneve kupljeni trije Packard avtomobili, katere so poslali v Rusijo onim trem zrakoplovcem, ki so prvi dospeli iz Moskve preko severnega tečaja v Zedinjene države. Kdo je bil kapitalist, ki je kupil avtomobile za Ruse, se ne ve. Smrtna kosa Včeraj dopoldne je umrla po kratki bolezni Matilda Nosse, rojena Zavornik, 1245 E. 55fch St. Tu zapušča žalujočega soproga Jožefa, sedem otrok: Franca, Antona, Marijo, poročeno Ohlirek, Henrija, Amilija, Jožefa in Albina, sestre Rose Koman, Louise Miklavčič in Frances Nosse, in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Grintavec, fara Zagrac-Fužine. V Ameriki je bivala 36 let. Bila je članica dr. sv. Ane št. 4 S. D. Z., in dr. Marije Magdalfine št. 162 KSKJ. Pogreb ranjke se vrši v četrtek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Naše globoko sežalje preostali družini. Ker je barval hišo . . . Včeraj zjutraj so dobili umorjenega v njegovi novi hiši 41 let starega Jakoba Roszkow-skega, 6904 Forman Ave. Rosz-kowski je sam barval svojo hišo, in ker se je bal napada od strani vandalov, je vsako noč stražil v hiši. Ko je prišla žena včeraj zjutraj v hišo, je dobila moža mrtvega na tleh z razbito glavo. Avgustova razprodaja V trgovini pohištva Krich-man & Per usek, 15428 Waterloo Rd. se vrši ogromna razprodaja pohištva. Cene so skrajno znižane. Glede cen preberite oglas. V bolnico V Glenville bolnišnico se je podal Frank Krnc, 6618 Bonna Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo. Romunski kralj dobil svarilo od velesil Paris, 26. julija.— Romunski kralj Kari, ki je zadnje čase ljubkoval z Berlinom in Varšavo in bi skoro povzročil vojno nevarnost v Evropi, je dobil oster ukor od strani Francije, Rusije in Anglije, da miruje. Velesile so romunskega kralju v nič kaj prijaznih besedah povedale, da ga bodo držale odgovornim ža vsak evropski nemir. Dokler je bil Titulescu romunski zunanji minister, je bila Romunija prijateljica Francije in Anglije, z njegovo odstranitvijo pa so se te razmere precej ohladile. Romunska se je začela nagibati proti Berlinu in Varšavi, radi česar so zlasti Rusija in Francija nevoljni. --o- Premožni Marioni Kot se poroča iz Rima je nedavno umrl izumitelj brezžičnega brzojava zapustil $8,000,000 v gotovini. Premoženje si je nabral večinoma s svojimi iznajdbami. Pozdravi Iz Atlantic City pošiljata lepe pozdrave Mr. in Mrs. Louis Costello, 6030 Glass Ave. Se imata prav dobro na počitnicah. Delavska konvencija V Daytonu, O., je bila otvor-jena včeraj 'konvencija Ohio Federation of Labor. Delegati iz skoraj slehernega mesta države Ohio so navzoči. Najdene kn ižicc Mary Mavec je v nedeljo zgubila društvene plačilne kpjižice. Dobi jih lahko na 6700 Schaeffer Ave. t__' ' AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 27TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER \ •117 81 Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio •—•—•—•—•—.—•—•—•—•—. . . .............j BESEDA IZ NARODA »•»»»»■»»»»»h NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3 00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7,00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $6.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th. 1806. at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March Sd, 187$. No. 174, Tues., July 27, 1937 Sloga med delavci Mnogo štrajkov dobijo delavske vrste, mnogo jih zgubijo. Sreča je tudi v delavskem gibanju opoteča. Včasih je taktika veleindustrijalcev boljša kot taktika delavskih voditeljev. Delavci pa bi vselej zmagali v vseh svojih poštenih zahtevah napram raznim industrijam, ako bi vladala popolna sloga in edinost v delavskih vrstah. Mi ne mislimo pri tem na razne delavske spore in nesporazume, ki jih imajo delavci med seboj, pač pa nam je pred očmi obžalovanja vredna nesloga, da kriminalno zločinski spori, ki so nastali med delavskimi voditelji zadnje čase. V mislih imamo neslogo, da skoro sovraštvo, ki danes prevladuje med William Greenom, predsednikom American Federation of Labor, in med John Lewisom, načelnikom C. 1. O. industrijske organizacije. American Federation of Labor kot Committee for Industrial Organization sta popolnoma ločenih nazorov glede organiziranja delavcev. Delavci, ki pripadajo k American Federation of Labor, in teh je nad tri milijone organiziranih, zastopajo princip, da morajo delavci biti organizirani po strokah, po poklicih. Na primer, elekrikarji imajo svojo unijo, tesarji svojo, čevljarji svojo, kovinski delavci svojo unijo, vozniki svojo organizacijo, itd., itd. Vse te stroke in poklici pa so vdruženi v eni organizaciji, American Federation of Labor, ki ima vsako leto občno zborovanje, pri katerem so zastopani delegati vseh številnih unij, ki so včlanjene pri American Federation of Labor. Ti delegati postavljajo nadaljne smernice svoji organizaciji in so zadnja inštanca za vse pritožbe in nesporazume. Committee for Industrial Organization pa, kateri na-čeljuje John Lewis, je novejši pojav delavske organizacije v Zedinjenih državah. Lewis trdi, da American Federation of Labor ni storila dovolj za organiziranje delavcev, zlasti se ni ničesar storilo za organiziranje navadnih delavcev, ki so brez poklica, kot so na primer, delavci v avtomobilski in jeklaski industriji. Lewis je šel na delo in začel z organizacijo avtomobilskih delavcev. Da je spreten organizator je pokazalo njegovo delo pri piemogarjih, katerih je 500,000 spravil v eno samo masno unijo, ki dobro napreduje. Ko je pa začel organizirali avtomobilske delavce, je naletel na odpor pri American Federation of Labor. Med avtnimi delavci so bili že člani unije A. F. of L., kot elektrikarji, tesarji in drugi. Lewis se na to ni oziral, pač pa je rekel, da vsak delavec, ki dela pri avtni industriji, naj bo samo v uniji vseh delavcev, ki delajo v avtomobilski industriji. Temu se je uprl William Green, predsednik American Federation of Labor, rekoč, da Lewis posega na tuje polje. Nastal je nesporazum med obema delavskima organizacijama, iz nesporazuma je sledil prepir, potem pa mržnja. Ko se je po končanih dogovorih med avtnimi delavci in med avtomobilski industrijalci dosegel sporazum in so se avtni delavci vrnili na delo, je Lewis začel z organizacijo jeklarskih delavcev, kar je ena najbolj težavnih stvari v Zedinjenih državah. Tudi sedaj je naletel na odpor od strani American Federation of Labor. Prišlo je tako daleč, da je American Federation of Labor zapovedala svojim delavcem delati, kadar so bili Lewisovi delavci poklicani na štrajk, in Lewis je pa zopet od svoje strani nagajal Greenu. Obe delavski uniji sta najeli celo tropo dobro plačanih advokatov in začele so se na številnih sodnijah v Zedinjenih državah dragocene tožbe, v katerih nastopajo delavski voditelji proti delavskim voditeljem. Delavci vse to gledajo od strani in se čudijo. Kako, da se ne morejo delavski voditelji sami med seboj pomiriti, kako naj spravijo nas skupaj k složnosti, da odločno nastopimo za naše pravice! Dokler med delavskimi voditelji ne bo sloge in sporazuma, toliko časa bo večina štrajkov brezuspešna, toliko časa bodo industrijalci narekovali delavcem vse pogoje dela in obstanka. Skrajni čas je, da denejo delavski voditelji najprvo svojo hišo v red, predno gredo pometat drugam! n «■»«»» » «..»«»—»_».«--.—. . . «—.—.—. . Kaj pravite! ••—•—•--—----•---•-•-•-•-•-----•-•-•-•-•-----»—•-•-•—h Slovenski demokratski klubi 32. varde V četrtek 29. julija se bo vršila zelo važna skupna seja Slovenskih demokratskih klubov 32. varde ob 7:30 zvečer v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. članstvo na tej seji bo izbralo councilmanskega kandidata ter ga potem tudi podpiralo v primarnih in glavnih volitvah. Le na ta način nam bo mogoče zopet izvoliti Slovenca councilmanom 32. varde. Sklep članstva na zadnji seji je bil, da bodo le tisti, ki imajo članarino plačano za leto 1937, imeli pravico voliti na tej seji. Zadnji čas je, da poravnate svojo članarino za 1937, ali pa pristopite dan pred sejo, na 28. julija v SDD na Waterloo Rd., ob 7:30. Odločilo se bo tudi glede združitve vseh teh klubov. Odločitev glede councilmanskega kandidata je zelo važna, zato pridite in poravnajte svojo članarino, da boste imeli pravico glasovati. Centralni odbor Slov. dem. klubov. -o- Zanimive strelske tekme Barberton, O.—Minila je nedelja 18. julija in ž njo prav lep dan. Zjutraj se je vreme malo bolj čemerno držalo, toda ko so se začeli naši lovci odpravljati na Prijatljevo farmo v Ritt-man, O., so se tudi oblaki umikali vzpričo hrabre naše vojske. Pokazalo se je prijazno sonce, ki nas je toplo grelo do večera. že okrog poldne so se zbrali vsi naši barbertonski lovci na strelišču, kakor tudi oni od sosednih klubov. Ob pol dveh se je pričela tekma v streljajnu na lončene golobe. Pokalo je ko za stavo. Vsak klub si je mislil: naša bo, — namreč zastava. Toda zaenkrat je ostala še v Bar-bertonu. Ne vemo pa, kako bo izpadlo pri končni odločitvi, ki se ima vršiti pri Lorainskemu klubu. V nedeljo 1. avgusta priredi pa pevski zbor Javornik obenem s Slovensko godbo skupni piknik na prijaznih Novakovih prostorih v Sherman. Tudi tam bo vsega dovolj, petja in godbe ter vse drugo, kar se potrebuje za suha grla in prazne želodce. Zato prav prijazno vabim naše Barbertončane, kakor tudi druge rojake iz sosednih naselbin, kot iz Woosterja, Akrona, Ritt-mana, Girarda, Clevelanda, z eno besedo: vse slovenske prijatelje petja in godbe. Na svidenje v nedeljo 1. avgusta pod košatim drevjem na Novakovih prostorih. Pozdrav! Andrew Blazich. -o- Inozemci zgubijo delo na WPA Na nekem fotografskem študiju v North Dakoti visi napis: "Vašega bebička, ako ga imate, povečamo in denemo v okvir za samo 88.79." » # # Nekdo je izračunal tole. če bi vsakdo, ki ozmerja svojega soseda in vsakdo, ki izgovori kako kletvino, vsakikrat plačal pet centov državi, bi ne bilo treba vladi pobirati prav nobčnih davkov. « sit 1(1 Na nekem železniškem križišču v Kaliforniji je sledeči napis: "Pozor! Boljše je, da se ustaviš za eno sekundo kot za večno!" # * * Trgovec s kožuhovino je dal v list sledeč oglas: "ženske, mi vam napravimo fine kožuhaste suknje iz vaše lastne kože, če .jo prinesete k nam. Fino delo, nizke cene." Kongres je smatral za umestno, da se na woi-k-reliefu daje prednost ameriških državljanom. To pomenja dejansko izključitev vseh inozemcev iz WPA služb, naj imajo svoj "prvi papir" ali ne. Tozadevni zakon (Emergency Relief Appropriation Act), ki ga je kongres nedavno sprejel in predsednik podpisal, ne prepušča v tem pogledu ni-kake izbire oblastim, ki upravljajo work relief. Inozemci, ki so nezakonito v Zedinjenih državah, kakor tudi inozemci, ki nimajo "prvega papirja," ne morejo biti zaposleni na work relief projektih in oni, ki so že zaposleni, morajo biti odpuščeni; Poleg tega novi zakon veleva, da se pri WPA zaposlitvah mora dajati najprej prednost veteranom svetovne in španske vojne, ako so potrebni pomoči; za njimi ameriškim državljanom, ki so v potrebi, in šele potem onim inozemcem, ki so dobili "prvi papir" pred dnem 29. junija 1937, to je dne, ko je gori omenjeni zakon stopil v veljavo. Zakonski predlog, kakor ga je senat najprej sprejel, je celo izrecno prepovedal zaposlovanje na work reliefu za one inozemce, ki bodo dobivali "prvi papir" potem, ko ta zakon stopi v veljavo. Vsled odločnih protestov je bil sklenjen kompromis, v smislu katerega se daje prednost najprej veteranom, potem ameriškim državljanom in v tretji vrsti onim, ki že imajo "prvi papir." Vse te razne prednosti in omejitve veljajo le glede skladov, dovoljenih po novem zakonu, to je za leto, ki začne 1. julija 1937 in konča dne 30. junija 1938. Dočim inozemci, ki imajo "prvi papir," so po zakonu še vedno kvalificirani za službe na work reliefu, v praksi morajo biti odpuščeni v večini slučajev vsled tega, ker WPA more sedaj zaposlovati toliko manj ljudi—kajti WPA ima manj denarja na razpolago. V večini krajev odpuščajo več ljudi od WPA služb, kot je inozemcev, zaposlenih od WPA. Ker novi zakon daje prednost ameriškim državljanom, sledi dosledno, da se v splošnem inozemci odpuščajo iz work relief služb. Na WPA projektih so tujerodni za-poslenci dobili poziv, naj prinesejo dokaz, da so ameriški državljani. V tem pogledu je Foreign Language Information Service pozval WPA oblasti, naj tolmačijo in upravljajo novi zakona kakor humanitarno je mogoče, in da storijo vse mogoče, da se povzroči čim manj trpljenja. F. L. I. S. je na primer pokazala na to, da mnogi ljudje, ki so ameriški državljani, ne morejo to zlahka dokazati, in je zaprosila, da se dotičnikom dovoli zadosti časa in pomoči, da si preskrbijo dokaze. V nekaterih slučajih so ljudje zgubili državljanski papir ali ga kam zamešali. Tujerodka utegne biti državljanka vsled poroke z ameriškim državljanom pred dnem 22. septembra 1922 oziroma vsled njegove naturalizacije pred tem dnem. Mogoče pa je, da nima na razpolago moževega državljanskega spričevala, kar se večkrat dogaja zlasti pri vdovah ali razporočenkah. Drugi WPA zaposlenci utegnejo biti ameriški državljani vsled naturalizacije očeta oziroma matere. Malokdo ima svoje lastno državljansko spričevalo, takozvani Certificate of Derivative Citizenship, ki so bili uvedeni šele leta 1929. V mnogih slučajih treba dolgih zamud in velikih stroškov, da do-tičnik nabere vsa dokazila za tako spričevalo. Ako taka oseba ve, kje in kdaj je bil njegov oče naturaliziran, naj pošlje na priseljeniški in naturalizacijski urad v Washingtonu natančno ime očeta, ryegovo starost, rojstni kraj in vse, kaj zna glede njegove naturalizacije, da more tako dobiti potrebne podatke, ki naj dokažejo njegovo lastno državljanstvo. Dostikrat so to precej komplicirane zadeve, v katerem slučaju je dobro obrniti se na kako dobrodelno organizacijo v dotičnem kraju, ki naj mu pomaga. V zaščito onih inozemcev, ki iščejo državljanstvo, je F. L. I. S. toplo priporočala, da naj se liberalno tolmači ona določba, ki da.je tretjo prednost onim inozemcem, ki so izjavili svojo namero, da hočejo postati ameriški državljani, pred vzakonit-vijote postave. Stvar je namreč taka, da inozemec, ki je vložil prošnjo za "prvi papir," mora sedaj v splošnem čakati več mesecev—celo pet ali šest—predno se mu izda "prvi papir." F. L. I. S. prosi, naj se taki inozemci ne odpustijo, marveč naj se .jim da zadosti časa, dokler federalna vlada najde njih rekord in jim izda "prvi papir." Poudarja se, da odpustitev inozemcev bodo najbolj občutile njihove družine, v kateri utegnejo biti ameriški državljani, da inozemci plačujejo davke ravno tako kakor državljani in da se o človeških potrebah ne sme soditi po državljanstvu. Vse to pa so stvari, ki jih treba priporočati članom kongresa. WPA oblast pa more zakon le tako upravljati, kot je bil sprejet. FLIS. --o-- Najbolj južno mesto na svetu Najbolj južno mesto na zemlji se imenuje Ušuaja. To je malo mesto s kakimi 1600 prebivalci na Ognjeni zemlji. To je že dovolj veliko število ljudi, če pomislimo, da je Ognjena zemlja najbolj južni košček Argentine, kjer prebiva vsega skupaj le 20,000 ljudi. In mesto Ušuaja je glavno mesto tega zapuščenega ozemlja. Med tistimi 20,000 prebivalci Ognjene zemlje pa je mnogo na pol divjih Indijancev. Mesto Ušuaja leži na največjem izmed tistih otokov, ki iz njih sestoji Ognjena zemlja. Mesto stoji na južni obali tega otoka, in sicer na 54 stopinj 48 minut južne širine. Prebivalci mesta gledajo proti severu s snegom pokrite gore, proti jugu imajo pa morje. Mesto pa, dasi je najjužnejše, skoraj da ne pozna solnca. Vsak dan namreč v tem mestu dežuje in je sploh tako hladno tukaj, da morajo v f,obah kluriti poleti in pozimi. Vendar pa razlika med poletjem in zimo lii tako velika, kakor je v naših krajih;'Toplomer res pozimi pade na 20 do 25 stopinj, toda poleti se ne dvigne čez 10 stopinj vročine. Bolj vroče je poleti le redkokdaj. Torej razlika med zimo in poletjem tukaj ni prevelika, kar napravi podnebje tega mesta udobnejše, kakor bi si človek spočetka mislil. Razlike v toploti je samo kakih 35 stopinj v letu, kar je znatno manj kakor v drugih krajih Južne Amerike, kjer je večkrat do 50 stopinj razlike, čeprav je tukaj toliko dežja, vendar je podnebje precej zdravo, kar sledi iz dejstev, ker so prebivalci tega mesta zelo zdravi ljudje. V to mesto pošiljajo zdravniki bolnike tudi s toplejših krajev. In bolnik, ki ni že prav na smrt bolan tukaj ozdravi. Mesto leži sredi ledene, snežene in kamnite puščave, ki je zloglasna patagonska pustinja s svojimi redkimi trnjevimi grmiči še pravi raj. V mestu in v okolici namreč ne raste prav nobena stvar ter je treba vsa živila, celo meso, jajca, surovo maslo in mleko uvažati iz severnih krajev. Ker pa je mleko težko vsak dan sproti uvažati cd tako daleč, uživajo prebivalci navadno mlečne konzerve ali konzervirano mleko v zaprtih posodah. To je že zaradi tega treba imeti v zalogi, ker prihaja v mesto le malo parnikov. Saj ni čuda! Je pač to mestece tako silno daleč od glavnega mesta Argentine, da znaša razdalja med Buenos Airesom in Ušua-jo 1500 morskih milj. (Ena morska milja pa je 1854 metrov.) Po tej progi pa vozijo samo majhni pazniki, če tak parnik vozi kar naravnost ter se med potjo ne ustavlja, potrebuje za vso pot kakih 6 dni. Ker pa se ladje med potjo ustavljajo v raznih vmesnih lukah, traja pot take ladje do najbolj južnega mesta sveta iz glavnega mesta Argentine po 10 ali pa še več dni. Kadar torej pripluje v luko tega mesta kak parnik, je to za vse mesto velik dogodek. Parnik pripelje seveda v mesto živež, kar pa v taki samoti še ni vse. Parnik pripelje tudi po več tednov stare časopise in novice ter včasih tudi kakega potnika. Zato se tedaj zbere v luki tako-rekoč vse mesto ter pričakovaje sledi dogodkom iz zunanjega sveta. Ljudje torej niso docela odtrgani od zunanjega sveta. Sicer pa jim dobro služi tudi radio, ki ga vse posluša in so prebivalci takorekoč vedno na tekočem glede vsega, kar se zunaj v svetu velikega dogaja. Prebivalci imajo v mestu tudi kino in gladelišče. Toda kdo bo hodil vedno v kino gledat stare filme, ki zaradi oddaljenosti ne morejo biti vedno najnovejši ter se zato vsaj teden dni ponavljajo eni in isti. Zato ljudje zgodaj zvečer hodijo spat ter tako varčujejo tudi z razsvetljavo. Sicer pa imajo v mestu električno razsvetljavo ter v večini hiš vpeljano tudi centralni kiirjavo. V mestu, ki je bilo nekdaj glasovita kazenska kolonija za velike zločince, stanujejo po večini vladni uradniki in pa nekaj zdravnikov. Vsi ti delujejo v poslopjih vladnih uradov. Nekdaj tako strašna kaznilnica pa je sedaj moderno urejena ter ni prav nič več strašna. Najboljši dokaz, da so razmere v kazenski koloniji sedaj lepo urejene, je to, da marsikak kaznjenec, kadar prestane svojo kazen, ne gre več domov, marveč ostane kar v mestu, kjer je pr#ebil toliko let v kaznilnici. Mesto se mu je torej priljubilo in mu postalo druga domovina. -o- Sladoled iz zelja in slani-kovih glav Nedavno so bila na Dunaju predavanja raznih poznavalcev sovjetskoruskih razmer. To so bili večinoma begunci, ki so pripovedovali, kaj so doživeli v "paradižu delavcev." Prvi je predaval neki Sklenka, ki je bral zanimive odlomke iz knjige "Izgubljeni" izpod peresa Ivana Soloneviča. Pisatelj je 18 let dolgo živel v Sovjetiji. Dvakrat se mu je beg ponesrečil, v tretje so ga izdali GPU, ki ga je pognala v koncentracijsko taborišče v severno Rusijo. Kar čudežno se je čez pet mesecev rešil odondot, a kar je moral preživeti v teh krajih, je hujše, kot si more človek sploh misliti. Jetnikov ondi ne kaznujejo, marveč jih "vzgajajo" z lakoto in mrazom. Pisatelj je marsikaj doživel, kar je dokaz, kako je ruski kmet popolnoma uničen. Tako je moral pisatelj nekoč prinesti kosilo svojim ujetim tovarišem na kraj, kjer so delali. Kosilo je sestojalo iz juhe, kjer je bilo pokvarjeno zelje in gnile slanikove glave. Ker je bil .tako hud mraz, je juha popolnoma zmrznila. Spotoma ga je srečalo neko kmečko dekle, ki ga je j°" kaje prosilo, naj ji da vendar malo — košček — te juhe, ki je bila ena sama ledena kepa. Otro* če, ki so ga bile sama kost in koža, je skušalo s sapo ogreti juho, da bi se otajala in bi se vsaj z nečim otela smrti od lakote. Bedo ruskega ljudstva so P0' slušalci še bolje spoznali iz besed, ki sta jih povedala dva Avstrijca, ki sta bila lani ušla v Rusijo, pa sta se zdaj vrnila. 2 iskrenimi, naravnost strastnim1 besedami sta govorila ljudem, da bi odprla oči vsem tistim, & še zmeraj verjamejo, da Je splošni potop trpljenja in lakote, ki je zajel Rusijo, le malen- i kost, ki bo kmalu mimo! Oba Avstrijca (H. Kupiček in k Zaunig) sta opisovala, kako so ! ju najprej na vso moč svečano, z dunajsko godbo in dunajskim1 zrezki sprejeli na ruski obrneji" ■ postaji, v Njegorelojevem. A kasneje, ko so ju vtaknili v avtomobilsko tvornico v Moskvi, sta kmalu spoznala, kako je bila velika ta zmota, ki sta se doim3 " potegovala zanjo in jo' širila^ Prepričevalno in z dokazi sta povedala ljudem, da brezposeln' delavec doma bolje živi ko v Rusiji najbolje plačani delavec Mimo tega nima ruski delavec nobene svobode, vsak dan mor8 priti na več zborovanj, njegove svojce mu popolnoma odtujiJ0; ker ne more biti družina niko'1 skupno doma. Nato je Kupici še povedal: Neki ruski delavec ga je nekoč vprašal: "Povej m1' dragi tovariš, tu na sliki vidim0 veliko množico brezposelnih, kako v buržujskih deželah stojij0 v vrstah, proseč podpore. To Ž® razumemo, da je pri vas velik" brezposelnih; tega pa le ne m0, remo razumeti, da imajo pri va5 vsi brezposelni še čevlje in n0-gavice in kravate in dobre obl^ ke, medtem ko je vse to za naft dasi smo delavci v službah, & kaj, česar ne moremo doseči 1,1 si nikoli kupiti!" Na vse poslušalce so ta pred3' vanja globoko vplivala! -o- Neprijeten dogodek V stanovanju Nekemu varšavskemu sp1-e' vodniku cestne železnice se je * dni zgodilo v njegovem stanov*1' nju nekaj neprijetnega. Bil -,c sam doma, ker je žena šla v K1' no. Ko je bilo blizu polnoči, ^ bi se žena morala vrniti dofli°v' je zaslišal pred vrati človek stopinje. Prepričan, da se je nila žena domov, je brž uga®11' električno luč ter se skril ^ vrata, da bi ženo prestrašil. $ se vrata odpro, se železničar , temi in na tihem požene nap^ ter "ženo" objame okoli vratu tef jo poljubi. Toda "žena" ni b''11 teh misli, pač pa je mož dobil ^ glavo hud udarec, da je takoj 11 zavesten padel na tla. Ropot ^ je vzdramil sosede, ki so pr^ kli pogledat, kaj se je pri so6^ du zgodilo. Tako so sosedje Pre{ gnali vlomilca, ki je prišel roP* v železničarjevo stanovanje, ^ terega pa je železničar prelju1^ znivo sprejel. Sedaj menda ne več tako ljubeznivo čakal vrati. (2 verjamete al' pa $ A meriško p o j a št v o poskuša za poletno vročino čelade, ki bi nadomestile težke klobuke. N'a sliki jih vidite na razstavi v Dal-lasu. j { Nekaj se namiguje, da ' Udruženje proti banketnim ^ Vorom leglo, k mirnem in ve., j nemu počitku. Kakopak! tJd ; žen je ima še vedno iste pri11^ in želje, le da je začasno na • dečem štrajku. Kadar vst8 v ; rao, začnemo s kolektivnin1 gajanjem in ne rečem, da lie ]Y nekaj popustili za zimske & kete. t , i A j-op1 Ulična kara se ustavi. lzS ,,r neki človek, toda se v hipu ^ misli in skoči nazaj na voZ> ^ vpraša moškega, poleg ga je stal vse od Public sem: "Slišite, pogl&jte no v sbjl žep, če nisem jaz tam V0^ moje rokavice." AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 27TH, 1937 " _____3 KRIŽEM PO JUTROVEM Po mmlkm ImTlrmlk« K. Mar* "Rad bi zvedel? čuj, morebiti se bo le dalo narediti! Prisluškovala bom. Zlezla bom Pod sleme in legla na strop sobice." "Se da priti pod sleme?" "Golobnjak je nad sobico. In v tisti golobnjak bom zlezla." .Hm! Prisluškovanje v golob-"Jaku! Zanimivo! Kaj pa če bi sam poskusil? ^Prašal sem: "Ali se da priti v golob- "Da." "Pa golobi se bodo splašili." , "Že nekaj let ni golobov pri hiši," "Pa bo morebiti treba kako leseno steno razdreti?" "Nitreba, vhod je tako širok, bi čisto lahko zlezla v go-°bnjak." "h kak je pod?" "Ki'epelci so naloženi tesno Poleg drugega." "Je pod trden?" . Je- Pa med krepelci so špra-|1Je in skozi nje se vidi v sobico, udi sliši se vse. Tja gori poj-m in potem ti sporočim, kaj Vs® sem slišala in videla." . "Hm,' Nevarno bo za tebe , ."Effendi, vse rada storim te-'"a ljubo!" n 'neto je povedala te besede. , arjl° jo je tako navdušilo, da Jl bila šla v ogenj za mene. "Verjamem ti. Ampak ute-se meniti o rečeh, ki bi :'" ne razumela, ker ne poznaš ljudi in ne veš, za kaj jim fre- Tvoje poročilo bi utegnilo Jti Pomanjkljivo, škodovalo bi J1?'- mesto da bi mi koristilo. Bo-Je bi bilo, če bi sam zlezel v »olobnjak." "Effendi, golobnjak je poln nesnaget>' ne de. • Važnejše je ^ašanje, ali bi prišel neopa-2611 v golobnjak." "Bi, effendi!" '^Pbvej kako!" . "Tamle na hiši sloni lestva, Vl(lel bi jo, pa je tema. Po lestvi Prideš na naše svisli, polne se- so- In pod slemenom prideš vhoda v golobnjak. Na le- lci Peljejo stopnice v hišo." ./'Misliš, da bi lahko poskusil v ■» (."Da. Tam gori te nihče ne bo iskal." j Bi mi pokazala, kod se pri-6 v golobnjak?" "Bom." „ 'Dobro. Nazaj bom že sam lafcei „ s želiš, da te koj popeljem na isli?>, b,Bobro,! Vsekakor moram {e! ^ej v golobnjaku ko tisti 8n ni bratci v svojem pivskem Goe2(1u. Pa počakaj trenutek! ^0l"iti moram še s tovariši!" dv vZel sem nazaj na naše lef^risče in trčil v temi na Hate Počenjaš tu?" sem ujezil. °slušal sem." vftmv^6J veš' kaj namera" s^^obro! Mi vsaj ni treba po- q e;> ^zlagati. Ali se Očko in Cše nista vrnila?" Ne se .. V^lal sem ju po živila. Ne l0v'kako se bo končala pusto-W gori v golobnjaku. Za ]jen /lučaj imej konje priprav-0(li 6 llfi 0sedlane, da lahko koj 8eveddim°' če bo treba" NihČe Ptf^ ne SIne opaziti naših Prav." <3?isliš, da bo nevarno?" Pam' da ne bo- Pa na vse „^o biti pripravljeni." , °spod, S teboj pojdem!" mogoče!" ?ašr.; izbera po izjemni ceni • " Servel Electrolux LEDENICA NA PLIN - NOBENEGA PREGIBAJOCEGA DELA Nič hrupa.,.. nič izrabe.... TUDI PO DOLGI RABI Prisluškujte Servel Electrolux, kadar je nova, ali prisluškujte ji po dolgi rabi, — Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894. lnkorponrana 12. januarja 1898 v državi Tjiinols, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K, »3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. 8'cupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM tn NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni In solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1C. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 ln 50c na da« aH $5.00 na teden. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in Članice so prosti vseh nadaljnih ases- mentcv. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni qrganizaclji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln .navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago. Street, Joliet, Illinois To pa radi tega, ker tenek plinski plamen zavzame mesto pregjbajočih delov v sistemu zanirznenja. Iz istega vzroka ni obrabe, ni izgube sposobnosti radi premikajočih, izrabi j ivih delov. Za vselej vam zagotovi Servel Electrolux iste majhne stroške obrata, isto svobodo od dragih popravil. Taka bo vedno, kot jo kupite. Pridite v našo prodajalno in dobite fakta ŠESTNAJSTO POGLAVJE Sultan Saladin Tretje jutro se je Godvin prebudil in zagledal žarke vzhajajoče solnca skozi omreženo okno. Padali so na drugo posteljo v bližini, kjer je ležal Wulf in še vedno spal; imel je obvezo na glavi okrog rok in telesa. Presenetljivo se je dozdevalo Godvinu opazovati ga, kq je ležal tam in vzlic svojim poškodbam zdravo spal, ter razmišljati o vsem, kar sta skupno preživela. Z ozirom na svarila, ki sta jih dobila, je bilo videti naravnost blazno obiskati Aldžebala v njegovi trdnjavi. Pa ravno tam sta našla Rozamundo, kjer nikdo ne bi mogel misliti, da bo. Tam sta se maščevala nad vero-lomnim vitezom Lozelom, ki jih je izdal, najprej Saladinu, potem pa Sinanu, ter ga poslala thrifty wometf have made th* ZASTONJ refrigerator t famous! KRASNO ELECTROLUX PIHALO, da se ohladite z našim poklonom. Pridite In dobite si enega danes. The Krichman & Perusek Furniture Co 15428 WATERLOO RD. Vzemite St. Clair Ave. ulično karo, ki nosi napis Collinwood Euclid Beach. Waterloo Rd. bli vogala East 156th St' v Collinwoodu. Odprto zvečer razen v sredo Zraven Ben Franklin 5 & 10 cent trgovine ku in stresel svoje široke rame, kakor da bi ga zeblo. "Ta glas mi sega do mozga," je rekel. "Ko sem spregledal, sem za trenotek mislil, da sva kjer so se ljudje plazili okolo zopet v sobani pri Aldžebalu, nas, ko smo spali, in so morilci korakali pred zavesami, poskušajoč ostrino svojih nožev. Naj pride karkoli, hvala vsem svetnikom, da je to za nami. Povem ti, da imam dovolj gora, ozkih mostbv pa moiJ(ilc€jV. Osle j si želim živeti na ravnini, kjer niti griča ne bom videl, sredi poštenega ljudstva, tam daleč doma, vse orijentalske sladkosti in časti pa tebi prepustim." "Teh jaz nisem nikoli iskal in zdaj smo daleč od Eseksa," odgovori Godvin na kratko. "Ne," je rekel Wulf, "ali videti je, da same silijo za teboj. Kaj pa Masuda? Ali si jo kaj videl?" "Videl sem samo lečnika, ki ti je stregel, sužnje, ki so nama donašali hrano, pa sinoči princa Hasana, ki je prišel pogledat, kako nama gre. Povedal mi je, da Rozamunda in Masuda spita kakor ti." "Veseli me," odgovori Wulf, "ta počitek je bil docela zaslužen. Kakšna ženska je ta Masuda! Srce ima iz ognja in živce iz jekla! Povrh tega krasna —j ako krasna, pa najboljša ja-hačica, kar jih je kdaj jezdilo. Kedar pomislim nanjo, se mi zdi, kakor bi jo ljubil — ali ti ne?" "Ne," odgovori Godvin še bolj na kratko. "O veš, reči smem, da zna dovolj ljubiti za dva, ker ne naredi ničesar na pol in če upoštevam vse," je pristavil in se na ves glas nasmejal, "me prav veseli, da sem jaz tisti, na katerega tako malo misli — da, jaz, ki jo obožujem, kakor da bi bila moja zavetnica. čuj, straže kličejo!" In pozabi) je na to, kje je bil, ter zgrabil svoj meč. Vrata se odpro in prikazal se je emir Hasan, ki ju pozdravi v imenu Alahovem. "Malokdo bi sodil, če bi videl vaju, gospoda viteza, da sta bi- la gosta pri starcu v gorah ter v toliki naglici zapustila njegovo hišo skozi zadnja vrata, še tri dni, pa bosta lahko vesela, kakor takrat, ko smo se prvič videli onstran morja. Hrabra moža sta, dasi sta nevernika; od te zmote vaju popelji prerok! Vrla moža, cvet viteštva! J)a, jaz, Hasan, ki sem poznal mnoge frankovskih vitezov, vama rečem to prav iz srca," in položil je roko na turban ter se jima priklonil z občudovanjem, ki ni bilo hlinjeno. "Hvala ti, princ, za tako hvalo," reče Godvin resno, Wulf pa stopi naprej, ga prime za roko in mu jo strese. "Slaba zvijača je bila to, princ, ki si jo nam zagodel tam na Angleškem," je rekel, 'ki je naredila konec življenju najvr-lejšega bojevnika, kar jih je kdaj sukalo meč — našega strica sir Andreja D'Arcyja—konec, ki je bil žalosten kakor je bil slaven. , Pa ti si ravnal po ukazu svojega gospoda in z ozi-i1om-na vse, kar se je odtlej zgodilo, ti odpuščam in te imenujem svojega prijatelja, dasi imam še vedno upanje, da ti poplačam otrovano vino, če se kdaj srečava v bo'ju." Pri teh besedah se je Hasan priklonil in rekel: i "Priznam, da dolg še obstoji; tudi da nikdo bolj ne obžaluje smrti plemenitega gospoda D'Arcyja, nego jaz, vaš služabnik. Gospod Wulf, kadar se srečava v boju — bo to huda ura zame, kakor mislim: udari, pa udari dobro; ne bom se pritoževal. A dotlej smo. prijatelji; vse je. vaše, kar imam. Ali sedaj pridem vama sporočit, da je princezinja Roža sveta — Alah blagoslovi njene stopinje! — okrevala od naporov in želi, da zajtrkujeta ž njo. Tudi zdravnik čaka, da pogleda tvoje praske, pa sužnji, da vaju popeljejo v kopel j ter vaju preoblečejo.) Pustita oklepe; tukaj je poštenost in zvestoba Saladinova in njegovih služabnikov najboljši oklep." (Dalje prihodnji« -—O-I—— PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE