CtfM Mn 1*- Stev. 218 V Ljubljani« torek 24. septembra 1940 Leto V Angleški naskok na francosko zahodno Afriko Včeraj je angleško brodovfe z generalom de Caulleom priplulo pred prestolico Dakar in postavilo francoskim oblastem ultimat London, 24. sept. o. Uradno porodilo angleške vlade o dogodkih v francoski zahodni Afriki pravi: »Zadnja poročila so pokazala, da si Nemci neprenehoma prizadevajo, da bi spravili Dakar pod svoje nadzorstvo, To dokazuje tudi odhod francos-skih vojnih ladij iz Toulona v Dakar, kar se ni moglo zgoditi brez nemškega dovoljenja. Ti dejstvi sta dokaz, da pripravljajo Nemci poskus napada na Dakar. Ker je znaten del prebivalstva v francoski zahodni Afriki nasprotoval podložniški politiki sedanje francoske vlade do Nemčije in se izrekel za svobodno Francijo, je general de Gaulle sklenil odpluti s svobodnimi francoskimi silami v Dakar, da pomaga ljudem, ki podpirajo njegovo stvar. General de Gaulle je dospel v Dakar včeraj zjutraj in je poslal svojim privržencem povabilo, naj se pridružijo zastavi svobodne Francije. Svobodo vojske general de Gaulleja podpirajo angleške sile, ki ji nudijo vso pomoč. General je pri tem poskusu naletel na odpor, položaj zdaj še ni čisto jasen.« Neuradno poročaio, da so angleške vojladje priplule včeraj dopoldne pred Dakar. General de Gaulle je poslal guvernerju francoske eahodne Afrike Boissonu, zahtevo, naj 6e uda in podredi njegovi oblasti. Guverner je to zahtevo odbil, na kar eo angleške bojne ladje začele streljati na mesto. Francosko obrežno topništvo je streljalo nazap Boj je trajal vse popoldne do poznega večera. Kaže, da 80 se angleške in francoske sile ponoči začele izkrcavati. Vichv, 24. sept. o. Zaradi dogodkov v francoski zahodni Afriki, se je vlada pod predsedstvom maršala Petaina včeraj popoldne sešla na sejo. Fo seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je general d Gaulle z angleškim brodovjem priplul pred Angležem. Ker je Boisson to odklonil, so Angleži začeli streljati na mesto. Francosko vojno brodovje, ki je z dovoljenjem Angležev priplulo iz Toulona skozi Gibraltar v Dakar, da bi spremljalo ladje z živežem, je od angleškega brodovja dobilo zapoved, da se ne sme nikamor ganiti. To angleško dejanje dokazuje, da Angležem ni šlo v Dakarju za to, da bi preprečili, da. ne pridejo francoske vojne ladje v nemške ali italijanske roke, marveč za to, da se polaste francoske lastnine. General de Gaulle je zdaj prvič naravnost napadel svoje rojake. Odslej ga bodo smatrali za izdajalca vojne Angliji, toda, čeprav je ranjena, bo znala vrniti te udarce. Rim, 24. sept. m. Transcootinental P res« poroča: Pomanjkljive vesti, iz Dakarja, pravijo, da snoči bitka še ni bila končana. V Vichyju pravijo, da angleški oddelek še ni mogel izkrcati svojih čet, čeprav skuša general de Gaulle to na vsak način doseči. Prav tako še ni nobenih vesti, da je bil napad naletel na močan odpor. Gotovo pa je, da so angleške sile storile vse previdnostne in važne ukrepe. Po poročilih iz Vichyja se pred Dakarjem udejstvujta dve angleški ohlopni križarki, štirje več- tudi tisti Francozi, ki se jim oči dozdaj še niso od- I je križarke, veliko rušilcev in šest pomožnih kri-prle. Francija zaradi tega sicer ne bo napovedala I žark, ki vozijo angleško vojaštvo. Vofna na Dal|nem vzhodu: Japonci zasedajo francosko Indokino Po uradnih vesteh z obeh strani bodo tam samo začasno dobili pomorska in letalska bporišča Vicha, 24. septembra. (Havas.) Uradno sporočajo: Da bi se uvedel nov red v Vzhodni Aziji in da bi se uredila kitajska zadeva, so bila pretekli teden v prijateljskem ozračju pogajanja med japonskim zunanjim ministrom Matsuokom in francoskim veleposlanikom Henryjem o bistvenih vprašanjih, ki se tičejo francoske Indokine. Japonska vlad je dala francoski vladi zagotovila, da bo spoštovala pravice in nedotakljivost francoskih posestev na Daljnem vzhodu, zlasti pa oze- « j p, || _ gQO|Kg|V!Tn DlUUUVjCUl ptipilU pivu | r"------------ J------------ J « rpritar fer z angleške poveljniške ladje zapovedal meljsko nedotakljivost Indokine in vladarske pra-guvemerju Boissonu, naj se z vso kolonijo podredi l vice Francije v vseh dehh mdokinške unije. Fran- Po posvetih v Rimu: Nemčija in Italija se pripravljata na dolgo vojno Berlin, 24. sept. o. Anuted Press: Zunanji minister Ribbentrop se je včeraj popoldne vrnil v Berlin in je bil takoj sprejet pn kanclerju Hitlerju kateremu je poročal o uspehu posvetov, ki jih je imel z italijanskimi voditelji v zvezi z vrnitvijo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa iz Rima se v nemških uradnih krogih še ni moglo nič zvedeti o točnih sklepih, ki sta jih sprejela _ zunanja ministra sil osi. Eno pa je popolnoma jasno, da se Italija in Nemčija ne slepita s tem, da bi vojna mogla biti kratka. Zato s© obe državi temeljito pripravljata na dolg in oster boj. Zatišje na bojiščih v Afriki Obojna poročila govore le o letalskih akcijah na raznih področjih Nekje v Italiji. 24. sept. Stefani. Poročilo ulavneea štaba italijanske oborožene sile št. 108, se elasi: Zdi se, da se je potopila sovražnikova križarka, katero je torpediralo neko nase letalo. Iz slik o bombardiranju Haife 21. septembra se jasno vidijo odlični uspehi te operacije. Pov^d so bombe povzročile hude in ogromne . ^i:zar • Na Malti je bilo spet bombardirano ® " kaba. Zadetih je bilo več skladišče in povzročeno več požarov. Sovražnikova lovska letala so se izognila spopadu. Vsa naša letala so se vrnila domov. V Afriki je sovražnik bombardiral mesto Benghazi in poškodoval več stanovanjskih hiš. Žrtev ni bilo. Sovražnikov napad na Bardio ni povzročil niti žrtev niti škode. V bližini obale Kirenaike je neko naše lovsko letalo s strojniškim ognjem zbilo neki štirimotorni angleški bombnik vrste Sunderland. Britansko letalo je padlo v morie in »zginilo v njem. Vojaški objekti v Marsa Matruhu so bili spet bombardirani z uspehom. Vsa naša letala so se vrnila. Ponoči so bile bombardirane pristaniške naprave v Ade-nu. Sovražnikovo letalstvo je metalo bombe na Požari v središču Berlina Nevvvork, 24. sept. o. Ameriški listi poročajo iz Berlina, da so v noči od nedelje na ponedeljek angleška letala metala bombe na središče Berlina, kjer so v raznih predelih izbruhnili siloviti požari. Angleški kralj svojim narodom London, 23. sept. Reuter: Angleški kralj je snoči govoril po radiu in je me ddrugim rekel, da je nedavno potekla obletnica, odkar se je vojna začela. Angleški narodi so od početka vedeli, g kako ogromno silo so se spoprijeli. Toda vse-no so boj sprejeli, ker so zaupali v pravičnost svoje stoari. Po letu dni se je treba ozreti nazaj. Odigrali so se zelo važni dogodki. Nekatere velike države so skopnele. Boj, ki je bil naprej daleč od angleške prestolnice, se je sedaj prenesel na njen okvir. Sovražnik je vsega 30 km od angleške obale. Njegovo letalstvo dan in }poč napada angleška mesta. Anglija stvarno predstavlja bojišče. Nemci zidovje Londona in domove po Angliji lahko podero, toda Anglija in angleški narod pa bosta še vedno stala kot znamenje svobode. Pred durmi je zima, toda za zimo pride pomlad in za sedanjimi skušnjami prav gotovo zmaga. Zato naj zaupajo vsi v Boga in v nezlomljivo noč •ngieškega duha. Burmo, Kasalo in okolico Asmare, kjer sta bili ubiti dve osebi, dve pa ranjeni. Vsi so bili domačini. škoda je bila majhna. V Tirenskem morju je neka sovražnikova podmornica potopila neko našo prazno ladjo. Kaivo, 24. sept. Reuter: Britanske pomorske oblasti v Aleksandriji poročajo, da so britanske pomorske sile v nedeljo, 22. septembra spet napadle sovražnikove postojanke pri Sidi Baranyju z dobrim uspehom. Izšlo je uradno sporočilo, da so v sobotni noči britanska letala bombardirala pristanišče Bangazi, v nedeljo pa letališče pri Menastiru. epska vlada je s svoje strani dovolila japonska vladi za vojsko in mornarico posebne olajšave v Indokini, da bi nadaljevala s svojimi operacijami proti Kitajski. Za ureditev podrobnosti vojaškega značaja so tekla pogajanja v Hanoju med francoskimi in japonskimi vojaškimi oblastmi in so pripeljala 22. t. m. do sporazuma. Tokio, 24. septembra. (DNB.) Uradno poročajo: Med japonskimi indokitajskimi vojaškimi oblastvi so bila od začetka septembra pogajanja za stran vojaških vprašanj v okvirju pogajanj med japonsko in kitajsko vlado. 22. septembra je bil sporazum podpisan. Po tem sporazumu so japonske čete in japonska mornarica začele 23. septembra brez boja prodirati v severni del francoske Indokine. Ponekod so se vneli manjši boji, vendar se po poročilu pričakuje, da se bo prodiranje na-nadljevalo brez večjih težav. Do bojev med francoskimi in japonskimi četami je prišlo zaradi nesporazumljenj. London, 24. septembra. (Reuter.) Iz Hongkonga poročajo, da vsebuje sporazum, ki je bil sklenjen med Francijo in Japonsko glede vojaških koncesij v Indokini naslednji: 1. Japonsko dobi tri letalska oporišča v Ton-kinu s pravico, da ima tam 6000 mož vojske. 2. Japonska dobi pravico prehoda za svoje čete iz Južne Kitajske skozi Indokino in sicer po določenih poteh. 3. Japonska dobi dovoljenje, da Izkrca in da drži določeno število čet v Haifongu. Ker japonski general, ki poveljuje japonski armadi na Južnem Kitajskem, ni bil obveščen o sporazumu, je ukazal četam, naj prestopijo meje Indokine po vnaprej določenem načrlu snoči ob 22, t. j. dve uri pred potekom japonskega ultimata. Po vesteh iz Haifonga so francoske čete dajale odločen odpor. Boj je trajal do polnoči. Bo|i med Japonci in francosko vo.sko Haifong, 24. septembra. (Reuter.) V ponedeljek popoldne se je spet vnela bitka med francoskimi in japonskimi četami na meji Indokine. Boj je trajal vse do noči. Po francoskih poročilih so japonske čete napadle francoske postojanke 20 km od meje blizu pokrajine Dongdanga. Japonsko letalstvo je četam pomagalo z bombardiranjem francoskih letališč in francoskih vojaških oddelkov. Ko so japonska letala preltela mejo, je bil v vsej Indokini letalski alarm. Prebivalstvo se je v redu zateklo v zavetišča. Nadaljevanje letalske bitke za London Neprestani dnevni In noini napadi na London in na zbiranje nemške vojske v lukah ob Rokavu Berlin, 23. septembra. DNB: Nemško vrhovno Derim, zj# atuiv-mui. . -------- poveljstvo sporoča: Nemški bojni čoln je potopil v bližini angleške obale sovražnikovo trgov, ladjo s 3000 tonami in poškodoval neko drugo ladjo. Naše letalske sile so v nedeljo izvedle napadalne ogledniške polete nad Anglijo. Pn tej priliki so bili bombardirani vojaški objekti v_ Londonu in drugih mestih južne Anglije. Ponoči so nemške letalske sile izvedle ponovno svoje napade na London Bombardirale so z uspehom pristaniške naprave, doke in druge vojaške objekte Angleški bombniki so preteklo noč izvedli na pade na Severno Nemčijo. Pri tej priliki so porušili več kmečkih stavb. Nekaterim sovražnikovim letalom se je posrečilo priti do Berlina, vendar niso povzročila nobene škode. Letalski oddelek majorja Melbersa je dosegel svojo 500 zmago. London, 24. sept. o. Pri sinočnjem nemškem bombardiranju na Anglijo je bil glavni cilj London. Bombni napadi pa so se vršili tudi v južnovzhod-ni in severozapadni Angliji. V Londonu so porušili več hiš ter prizadejali škodo tudi industrijskim podjetjem. Bilo je tudi več civilistov ubitih. N? severozahodnem delu v Angliji so porušili več hiš, škoda kljub temu ni bila velika in smrtnih žrtev je bilo malo. Ponoči so Angleži sestrelili dve nemški letali. Davi so pa v južnovzhodni Angliji sestrelili en nemški bombnik. Ponoči so angleška letala skoraj neprestano bombardirala belgijsko in francosko obalo in so ljudje na angleški obali lahko opazovali, kako je nebo žarelo od Dunkerquea pa vse do Boulogneja. London, 24. septembra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Vsa naša letala, ki so izvedla obširne operacije v noči od nedelje na ponedeljek in včeraj zjutraj nad Holandijo, Belgijo in Francijo so se vrnila nejx>škodovana. Naša letala so bombardirala važno tovarno aluminija v Lauti, severozahodno od Dresdena. V tovarni je nastal požar. Na mnogih mestih v okolici so letala izvršila napad na železniško progo ter so bombe zadele tovorni vlak. Močni oddelki angleških bombnikov so izvedli napad na doke, luke in ladje v Flesingu, Anversu, Dunkerque, Ostendu, Zeebrigu, Calaisu in Brestu. London, 24, sept. o. Davi so na vse zgodaj opazili zelo številne oddelke sovružnih letal nad ustjem Temze, ki so si skušali priboriti pot nad London. Protiletalsko topništvo je začelo s strahovitim ognjem in je sovražne formacije razpršilo. Prestolnica francoske zahodne Afrike Dakar predstavlja izhodišče za sleherno prodiranje v notranjost osrednje Afrike in Sahare tja do Sudana. Od Dakarja je speljana v notranjščino 1500 km dolga železniška proga proti Timbuk-tu. Po tej progi in po potih, ki jo nadaljujejo, bi bilo mogoče proti raznim angleškim posestvom, a tuai proti italijanski Sahari prodirati. Egiptovske oblasti so začele v množicah zapirati Italijane po raznih mestih. Samo iz Kaira so 7000 Italijanov poslali v koncentracijske tabore. Vesti 24. septembra Vdor generala de Gaulleja v francosko zahodno Afriko in zasedba Dakarja, najvažnejšega pristanišča na zahodni afriški obali, pomeni angleški odgovor na rimske sklepe o delitvi Afrike med Nemčijo, Italijo in Španijo. Tako razlagajo ta angleški korak ameriške radijske postaje. Za izpopolnitev obrambe pred letalskimi napadi bodo angleške oblasti odslej delile prebivalstvu tudi posebne zamaške za ušesa, da bodo ljudje jx> zavetiščih lahko spali tudi med grmenjem topov in bomb. Nemška podmornica je tisoč kilometrov od angleške obale potopila angleški parnik, ki je vozil otroke v Kanado. Od 400 ljudi na ladji jih je bilo 294 ubitih ali potopljenih, pravijo angleška poročila, Nemški listi pa trdijo, da so te vesti samo j>ropaganda in da so ladjo potopili Angleži sami, zakaj Nemci strogo spoštujejo v pomorski vojni določila mednarodnega prava. V Belgiji je zaradi vojne trpelo 2036 občin, v katerih je bilo podrtih 5481 hiš, hudo poškodovanih čez 120.000, manj pa 3530. Uničenih je bilo 350 tovarn, čez 1700 pa poškodovanih. Cerkva, bolnišnic in šol je bilo porušenih 134. bolj ali manj poškodovanih pa čez 1800. Vojna v Belgiji je trajala, kakor vemo, samo nekaj dni ... Do novega spora med Japonci in Angleži je prišlo, ker so angleške oblasti naredile preiskavo pri japonskem konzulu v Singapurju in tam zaprle šest ljudi. Ugotovili so, da je konzul na debelo vohunil. Jajvonci bodo zaradi tega ostro protestirali pri angleški vladi, češ da je bilo s to preiskavo kršeno mednarodno pravo, ki ga, kakor je splošno znano, Japonci skrajno natančno sjKJstujejo. Pri volitvah v švedsko poslansko zbornico so socialni demokrati dobili 134 poslancev od 260. Močno so nazadovali komunisti in kmečka stranka. Združene države ostro obsojajo japonski vdor v francosko Indokino, ker se je s tem zmotilo politično ravnovesje na Daljnem vzhodu. Ameriška vlada bo zaradi tega japonskega dejanja sklepala o potrebnih ukrepih, je izjavil zunanji minister ITulI, ki pa ni povedal, kakšni bodo ti ukrepi. Mussolini je imel z nemškim zunanjim ministrom tri dolge posvete, kar priča o tem, kako obsežna vprašanja so pretresali zadnje dni v Rimu. V zahtevah in pravicah ene države osi so obsežene tudi zahteve in pravice druge države. Zaradi tega se ni bati, da bi katera od njiju dobila v zvezi premoč, sodi glavni nemški list »Vdlkischer Beobachterc. Pri poslanskih volitvah v Avstraliji je dobila veliko večino skupina sedanje vlade, ki sc zavzema za to, da Avstralija z vsemi silami pomaga Angliji v vojni. Poročila o letalskih izgubah Nemško poročilo: 21 a n g 1 e k i h letal zbitih 5 n e m š -- i h izgubljenih. Angleško poročilo: 11 anglških letal izgubljenih . 11 ne m š k i h letal sestreljenih ' Piloti z 8 angleških letal r«š©nl. Angleški letalci so zadnje dni in noči spet metali bombe nad Berlin in druga nemška mesta in sicer samo na kraje, ki nimajo ' j nobenega vojaškega pomena. Nemčija je zaradi tega prisiljena, da kaznuje Anglijo za tako vojskovanje, ki ga bodo Angleži i kmalu obžalovali. Angleško vojskovanje nima nič opraviifi s pravim vojaškim duhom. kakor ga kažeta nemško letalstvo in ! nemška vojska. Tako in podobno obsojajo angleške letalske napade na Nemčijo snoč-nji berlinski listi. Posveti v Rimu bodo rodili odlične uspehe tudi zaradi tega, ker sta Nemčija in Italija že uredili položaj na evropskem jugovzhodu, razen v Grčiji, kjer pa tudi ne bosta trpeli več angleškega vpliva, piše »Hamburger Fremdenblattc. Naš trgovinski minister dr. Andres je včeraj dojx)toval iz Soluna v Atene, kjer so mu priredili slovesen sprejem. Prvi nemški izseljenci iz Besarabije so včeraj dospeli v Romunijo ter bodo te dni prepeljani do Zemuna, kjer bodo ostali nekaj dni, da se okrepčajo od hude poti in dolgega bivanja v rdečem raju. Novih 57 milijard rubljev zo oboroževanje 40% več kakor pred tremi leti, je sklenila dati vie|" ska vlada, ki nima po lastnih zatrdilih nobenih napadalnih namenov. Smrtna nesreča v tovarni KID Jesenice, 24. septembra. _ Včeraj jx>r>oldne ob 5 je bil tukajšnji policijski komisariat telefonično obveščen od tovarne KID, da se je pred 5. uro smrtno nevarno ponesrečil delavec v kotlarni 2, Janez Repinc, rojen leta 1003 v Polju, občina Bohinjska Bistrica, poročen, oče dveh nedoletnih otrok. Med prevozom v bolnišnico je zaradi težko dobljenih poškodb podlegel. Položili so ga v mrtvašnico tovarniške bolnišnice, kamor je takoj odšla policijska komisija in zdravnik dr. Bergelj ter policijski uradnik Gete, kjer je zdravnik ugotovil smrt zaradi močnega udarca nakladalnega hloda na prsni kos. Truplo tragično ponesrečenega bo na prošnjo svojcev prepeljano v rojstni kraj. Ponesrečeni je bil šele pol leta v službL Ljubljana od včeraj do danes Tudi včerajSnji dan se je držalo lepo vreme, prav prijetno je bilo, okrog poldneva celo pošteno vroče. Kakor v visokem poletju se nam je zdelo, in v urah opoldanskega počitka je marsikdo pohitel v kopališče Ilirije, in tudi na Ljub-ljanici je bilo prav živahno. Lepo smo pričeli jesen. Da bi to vreme trajalo vsaj še nekaj časa! Kako prav bo zdaj to prišlo kmetu in vinograd-n*^u’ .?.a katera so Prav zdaj sončni dnevi najvažnejši. Lepo vreme napravi, da postane grozdje sladko, le v lepem vremenu je moči dobro pospraviti krompir, kajti, če je krompir le nekoliko orošen, začne v kleteh kmalu gniti. Pa tudi za druge poljske sadeže, ki so Se ostali na njivi, je zdaj lepo vreme neobhodno potrebno. Na deželi v marsikakšnem kraju zdaj pridno pojo od zore do mraka cepci. Doslej ni bilo mogoče omlatiti žita, snopi so bili obešeni kar po kozolcih. Zdaj pa so se vrnile delovne moči, tako da se bo dalo odlagano delo prav lahko opraviti. Veseli so jih sprejeli domači, saj bodo odlegli pri hiši da nič koliko, ko se jeseni nabere toliko dela doma, na polju, v gozdu, v vinogradu. S precej večjim zaupanjem zdaj gledajo v bodočnost, nič več jih toliko ne straši bližnja zima. Prej kakor navadno se je nocoj spustila megla, gosta je bila in hlad je prinesla. Tudi davi je zavijala mesto v 6ivo kopreno, le prav skop je bil razgled, komaj kakšnih dobrih 200 m se je videlo. Okoliški griči so bili skriti v sivini. Zdi se, da bomo dobili spet lep dan, ko se bo megla dvignila, gorak, jasen jesenski dan. Slomškove proslave na šolah Voditelj slovenskega naroda, sedanji prosvetni minister dr. Anton Korošec, je pred nedavnim določil, da morajo vse šole v Sloveniji na dan obletnice, ko je umrl veliki slovenski škof dr. Anton Martin Slomšek, poslej vsako leto prirediti primerne proslave, v katere bo uvod šolska maša, nato pa naj bodo po razredih interne prireditve. Dan, ko je umrl škof dr. Anton Martin Slomšek, je bil 24. september 1862. Tako je letos prvi dan, ko obhajajo naše šole Slomškov spomin. Vsi naši učni zavodi so imeli danes zjutraj najprej šolske maSe, po službi božji pa so se učenci podali v razrede, kjer jih je s primernim priložnostnim nagovorom spomnil Slomškovih zaslug za ves slovenski narod razredni starešina, nato pa so posamezni učenci in učenke brali in deklamirali odstavke iz Slomškovih del. Po končani proslavi so se razšli na svoje domove. Dan je pouka prost. Lepo je, da se spominjamo svojih velikih mož — m prav sedanji prosvetni minister je določil, naj se popravi zamujeno. Pri tej priliki bi bilo gotovo umestno, če bi spomnili še na drug tak datum, na 8. februar. Prav bi bilo. da bi se s primernimi proslavami na šolah učenci vsako leto spominjali tudi drugega nalega velikana, največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Kakor bob ob steno Že zadnjič smo napisali v našem listu, da se v nočnih urah na Sv. Petra nasipu med Pre-Semom in Zmajskim mostom prebuja džungla, Kruljba, tuljba, vriski, najgrozotnejši glasovi done v mirno noč. In to noč za nočjo. Ob vsem tem delu Šempetrskega nasipa se stanovalci uro za uro prebujajo, kajti komaj se ena skupina rjovečih oddalji, že pride za njo druga. Kaj res ne mislijo merodajni činitelji poskrbeti, da bo ta reč enkrat za vselej likvidirana? Po pol ure se nekateri >tuljnji< zadržujejo in razgrajajo, pa ni od nikoder nikogar, ki bi jih pozval k redu in jih zapisal, da se bodo drugič premislili, preden bodo spet začeli vpiti in kaliti nočno tišino! Prvi apel stanovalcev je bil menda bob ob steno, vse tako kaže, kajti v preteklih nočeh je bil na nasipu spet enak, če ne še hujši >džumbo<. Naj drugi ne ostane zaman! Konec krajev imajo stanovalci na nasipu prav toliko pravice do nočnega počitka kakor ljudje, ki stanujejo sredi mesta ali oni v tihih ulicah na periferiji. In konec krajev imamo tudi organe, katerih dolžnost je, da preprečijo noAni vik in krik! Ta reč mora biti urejena! Imenitna reč: spomin se mu je vrnili Zadnjič smo že poročali o nekem 27-letnem delavcu, ki je pridno dajal za pijačo v gostilni na Dunajski cesti, pa ga je tam presenetil stražnik ter ga odpeljal na policijo. Tam si je fant izmislil, da je pred straniščem v Zvezdi napravil majhno uslugo nekemu gospodu, ki mu je za to dal kar cele tri jurje. Detektivi pa so fanta peljali v Zvezdo, ker so vedeli, kako bo pozijal, ko se bo ujel na nerodni lažL In res, priSli so v Zvezdo, fant jo je lepo mahal proti grmovju — pa mu je kar na lepem zmanjkalo sape, kajti hiSice, o kateri je govoril na policiji, ni bilo nikjer. Potem si je izmislil drugo »fabuloc. Dejal je, da je denar dobil za enako uslugo pri neki baraki, da pa 8e zdaj ne spomni več, kje je ta baraka. Te dni pa se je oglasila orožniška postaja na Verdu, ki je javila upravi ljubljanske policije, da je bilo 17. septembra vlomljeno na Verdu pri posestniku Antonu Lahu ter da je tam tat odnesel iz nočne omarice celih 2700 din. Neki ljudje so videli neznanca, ki se je pred vlomom tam okrog potikal. Zapomnili so si tudi njegov obraz in nošo. Pod težo izpraševanja in dokazovanja je »možakar s slabim spominom«, že štirikrat kaznovani delavec iz Za potoka v občini Zelimlje, Lojze Jakič, kar na lepem spet dobil nazaj dragoceni božji dar, ki se mu pravi spomin. Priznal je, da je vlomil na Verdu pri posestniku Lahu ter >sunil< denar, 2700 din. Ob aretaciji so pri njem našli še 2100 din, 600 din pa je že zapravil, ko se je selil iz gostilne v gostilno tam po Tyrševi cesti. Na idejo o »hišici v Zvezdi« so ga spravili hudomušni komilitoni tisto noč, ko je prespal na pričnah ter bil zaprt z več podobnimi, lažjimi in težjimi grešniki. Dejali so mu: »Fant, ti kar lepo taji, če boš tajil, se boš lepo izmazal! Nekaj dni boš odsedel, potem te bodo pa pustili — in dva jurja bosta tvoja!« Celjske novice Pasja steklina v Celju. Mestoo poglavarstvo je izdalo strogi kootumac za vse celjsko mestno področje, ker je bila ugotovljena v Gaberjih pasja steklina. Smrtna nesreča v Parižljah. V nedeljo ob 8 zvečer je treščil 18 letni Drev Slavko iz Drešinje vasi pri Petrovčah s svojini motorjem v nek voz v Parižljah. Pri karambolu 6e je nabodel na oje voza in bil pri priči mrtev. Njegovega prijatelja 18 letnega Frankoviča Miloša iz Brega pri Polzeli je vrglo z motorja če* cesto, da je nezavesten obležal in se sedaj bori s smrtjo. Dr. Inka Stepančiča bodo Celjani spremili na zadnji pot ob 5. popoldne na mestnem pokopališču. Celjanom bo ostal pokojni, ki je delj časa živel v Celju, v najlepšem spominu Naj v miru počiva! Fantovski odsek Celje 1. ima jutri v 6redo ob 8 svoje redno letno zborovanje. Pričetek občnega zbora ob 8 Za članstvo je udeležba obvezna. Tatvine hmelja. Škrubejev! v Št. Juriju ob Taboru so imeli v svoji shrambi zadnje dni ponočne obiske. Izginilo je okrog 30 kg hmelja, za storilcem pa ni bilo sledu. Predvčerajšnjim pa so zalotili nekega 12 letnega šolarja, ko je pravkar nesel balo s 6 kg hmelja. V začetku je fante trdil, da ga je k tatvini nagovoril neznan moški, po daljšem zasliševanju pa je priznal, da je sam kradel s pomočjo svojega mlajšega brata. Pri preiskavi so našli pri otrocih 30 kg ukradenega hmelja, skritega na nekem kozolcu. Otroka izhajata iz družine, kjer vladajo žalostne družinske razmere. Sodišču je oblast ovadila mater, ki je vedela za tatvino. V nedeljo so pri Petanjcih slovesno odprli nov most čez Muro Vse stroške gradnje je pokrila banovina Murska Sobota, 23. septembra. Odpretje velikega betonskega mostu čez Muro pri Petanjcih pomeni za Slovensko Krajino velik dogodek Dolga leta 6e je tamkajšnje ljudstvo borilo, da bi dobilo most, ki bi povezal severni del Slovenije z ostalimi deU in omogočil ljudstvu prepotrebno zvezo s kraji južno od Mure. Koliko muk je veljalo ljudi, ko so se morali s tovori vred na tej prometni točki prevažati čez Muro z brodotn. Koliko zamud in koliko škode je utrpelo gospodarstvo teh krajev. Sedaj teh in podobnih skrbi ne bo več, ker je banska uprava poskrbela in V6e storila, da je dobila pokrajina nov betonski most, po katerem se bo prelival promet iz Slovenske Krajine na Štajersko in obratno. Most je bil za nedeljsko slovesnost lepo okrašen. Zbralo se je ogromno ljudstva in zastopstva različnih organizacij. Sredi mosta je bila postavljena lična tribuna za goste, v prvi vrsti za bana dr. Marka Natlačena, mariborskega škofa dr. Tomažiča in ostale ugledne goste. Okrog 10 sta prispela ban dr. Natlačen in škof dr. Tomažič. Oba je pozdravil na desnem bregu Mure radenski župan Streicher. Nato so krenili skozi špalir članov fantovskih odsekov, dekliških krožkov, gasilcev in Sokolov po novi cesti proti mostu. V bližini Slatine Petanjci je goste sprejel in pozdravil soboški župan Ferdinand Hartner. Slovesnost odpretja je začel g. Hartner, ki je pozdravil g bana, škofa, rektorja dr. Slaviča, b. ministra Franca Snoja, poveljnika orožništva polkovnika Barleta, mariborskega župana dr. Juvana, voditelja prekmurskih Slovencev Josipa Klekla, glavarje dr. Bratina iz Sobote, dr. Farčnika iz Ptuja, Skaleta iz Ljutomera in Gabrijana iz Lendave, načelnika banske uprave inž. Rueha in druge. Povdaril je veselje ljudstva ob novi pridobitvi in izrekel zahvalo vsem činiteljem, ki so se potrudili, da se je izpolnila dvana želja prebivalstva Slovenske Krajine. Mariborski škof dr. Tomažič je nato blagoslovil most in z nekaj besedami razložil pomen blagjslo-vitvenega obreda. Ban dr. Natlačen je nato v lepem govoru prikazal pomen, ki ga novi most 'ma za kraje v njegovi bližini. Edino veržejski most je bil doslei poleg železnice trdna prometna zveza Prekmurja z ostalo Slovenijo. Novi most je eno največjih cestnih del v Sloveniji. Vse visoke stroške je pokrila banovina, ki ni zahtevala od tamkajšnjih cestnih odborov nobenega prispevka. Banovina je prevzela vso žrtev nase iz spoznanja krute potrebe, da je dobila Slovenska Krajina prepotrebno prometno zvezo in jo tako novi most zadeva vsega slovenskega naroda. G. ban je tudi povdaril, da pričakuje, da bo nova prometna zveza pomagala prekmurskemu kmetu, da bo ugodneje vnovčeval svoje pridelke, saj 60 mu doslej največ dobička odnesli prekupčevalci. Naj bo slavje tudi znak trdne volje, da hoče naše ljudstvo 6vojo svobodo varovati in ostati na svojem domu svoj go6pod. Takoj nato je ban dr. Natlačen prerezal trak čez mo6t in 6 tem odprl novo cesto. Potem je škof dr. Tomažič stopil k oltarju in opravil najsvetejšo daritev. Med sv. mašo je imel g. škof govor, v katerem je povdarjal pomen duhovnih vezi med slo-vemskim ljudstvom to in onstran Mure. Po končani sv. maši je govoril bivši poslanec g. Bajlec, za njim pa je župan g. Hartner zaključil proslavo s ponosno zahvala vsem, ki so pomagali izpolniti želje tamkajšnjega ljudstva. Dve požigalski zgodbi pred sodniki Tekmeca v ljubezni zavezal Hišo, ter mu zažgal streho -Vneti „gasilec“ ki si je nabasal žepe M ______________, nanj. Planil je k vratom, da bi se rešil, pa je z Maribor, 23. septembra. nepopisnim strahom spoznal, da so tako zaprta. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se vršili dopoldne dve razpravi, ki sta si bili precej podobni. Pri obeh je namreč ozadje dejanja, ki je spravilo oba obtoženca pred sodnike, požar. Prav grde vrste je zločin, ki je povzročil, da je Franc Sakelšek iz Pristave dobil dve leti robije. 47 letni Sakelšek ima še mlado srce ter je bil močno zaljubljen v nekega dekleta. Njegova izvoljenka pa je bila takšna, kakor so ženske po navadi, muhasto je škilila tudi rada za drugimi. Posebno ji je ugajal Ivan Vidovič, ki je od svoje strani tudi rad pogledal čedno žensko, pa kmalu sta se sporazumela in dekle je zapustilo Sakelška in odšlo k Vidoviču, da mu v hišici, ki je bila last posestnika Jakoba Kavčeviča in v kateri je bival popolnoma sam, ne bi bilo več tako samotno. Sakelšku to seveda ni bilo prav, pa je šel spet po nezvesto ljubico ter jo odpeljal. Tako se je to prepeljavanje nekajkrat ponavljalo, dokler Sakelšku ni bilo tega dovolj. Izprevidel je, da dekleta ne bo poboljšal, pa je poskusil svojega tekmeca »v strah vzeti*. Zagrozil mu je, da se mu bo hudo maščeval, če mu deklice ne pusti na miru. Vidovič pa se najbrž za take grožnje ni zmenil, kar pa je bil skoraj z življenjem plačal. Dne 25. junija t. 1. je Sakelšek čez dan precej popival, ponoči pa se e splazil k hišici, v kateri je Vidovič stanoval ter je zavezal na vežna vrata debel kol, tako da se niso dala več od notranje strani odpirati. Na ta način je imel svojega tekmeca v pasti, ker so imela majhna okna še železne križe, tako da mu na noben način ni mogel uiti iz hiše. Potem, ko je to napravil, je vtaknil v slamnato streho gorečo vžigalico ter zbezal v noč. Mislil je, da bo Vidovič zgorel v goreči hiši, pa se je zmotil. Vidoviča je zbudilo neko pokanje iz trdega spanja, ko pa si je pomel oči ter pogledal okrog sebe, ga je strah kar vrgel iz postelje. Vse na okrog je bilo že čisto žareče, strop je že gorel ter je pretil, da se bo vsak hip sesul dar jih ni mogoče odpreti. S skokom je bil pri oknu, pa tudi tu je uvidel, da se skozi tesne rešetke ne more izvleči. Klical je na pomoč, toda hiša je na samoti, gorelo je pozno, okrog enih ponoči in požara nihče ni videl. Butal je nato z vsemi silami v vrata, da bi jih vdrl, pa šele v zadnjem trenutku, ko mu je smrt že čisto za vratom prežala, mu je uspelo, da je vrgel vrata s tečajev ter se tako rešil. Sakelšek pa je zaradi tega prišel danes pred sodišče ter je bil obsojen na dve leti robije in tri leta izgube častnih pravic. Drug, pa precej različen primer, so obravnavali nato pred malim senatom proti nekemu mlademu fantu. Tudi tega je spravil na zatožno klop požar, katerega pa ni sam zakrivil, temveč ga je ogenj zapeljal le v preveliko izkušnjavo, da se nf mogel ustavljati tatvini. Dne 15. julija t. 1. je gorelo pri posestniku Francu Potrču v Branislav-cih. Sosedje so prihajali na pomoč, gasili so in reševali iz goreče hiše, kar je kdo dobil pod roke. Najbolj vnet pa je bil pri tem reševalnem poslu današnji obtoženec, ki ni moral niti za smrtno nevarnost, v katero se je podal, ko je hotel rešiti skrinjo, v kateri je posestnik Potrč hranil svoj denar, katerega bi bil pri gradnji nove hiše __________________ močno potreboval. Reševalec je razbil leseno skri- Rubeži. Na področju slovenjekoniiške občine njo ter zmetal skozi okno nekaj kovancev, potem I je davčna uprava zarubila zaradi neplačanih dav--- *“ -5»—»-» j- -t • JjOV 151 kmetom živino ali kakšno drugo premič- Potrena oprostilna sodba Ljubljana, 24. septembra. Andrej Schnabl ima svojo špecerijsko trgovino brez večjega skladišča na TyrSevi cesti, po posredovanju nekega borznega senzala se mu je pred tedni nudila ugodna prilika za naročilo 120 vreč bele moke. Sam ni zmogel plačila vsega naročila, zato se je sporazumel s svojim poslovnim znancem, trgovcem na Gosposvetski cesti, da sta oba skupno naročila ta vagon moke, vsak po 60 vreč. Moko sta spravila v skladišče spedicij-ske tvrdke Ranzinger na Masarykovi cesti. Dogodilo se je, da je bila Schnablu moka zaplenjena in je bil ovaden okrajnemu sodišču zaradi prestopka kopičenja moke (najnujnejših življenjskih potrebščin) v smislu člena 2 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Kazenski sodnik okrajnega sodišča g. Karl Pleivveis je v smislu hitrejšega postopka takoj razpisal prvo razpravo za 12. t. m. v sobi št. 28. Na tej razpravi je obtoženec Andrej Schnabl navajal v svoji obrambi, da ni imel namena moke prikrivati in z njo špekulirati, in da je vagon moke kupil skupno s trgovcem Gerbcem na Gosposvetski cesti. Na drugi razpravi 14. t m. je priča Gerbec potrdil obtoženčeve navedbe. Sodnik je na podlagi izvedenih dokazov izrekel proti obtoženemu Andreju Schnablu oprostilno sodb*-Sodišče je bilo naziranja. da množina 60 vre« moke pri malem trgovcu, ki mesečno proda 1* do 20 vreč moke, še ne pomenja kakega kopičenja blaga v smislu uredbe in kazenskih določil, da je bila pač to zaloga moke za kake tri I116SCCC. Državno tožilstvo Je proti oprostilni sodbi prijavilo priziv na okrožno kot prizivno sodišče. Prizivni senat je o tem prizivu razpravljal na tajni seji v soboto, 21. t. m. Po pregledu spisov okrajnega sodišča in poročilih referenta je senat potedil oprostilno sodbo prvega sodnika v polnem obsegu ter je potrdil v bistvu razloge prve sodbe. S sodbo prizivnega sodišča je zdaj postala sodba povsem pravomočna. Nagrobni spomenik Jo je ubil Frankolovo pri Celju, 24. sept. Na Frankolovem pri Celju se je danes dopoldne zgodila svojevrstna nesreča. Enajstletna hčerka frankolovskega župana Ljudmila Olipi je bila na pokopališču in čistila grob svoje stare matere. Ž njo so bili tudi drugi šolarji, ki so ji jx>magali. Pri čiščenju se je deklica naslonila na marmornati spomenik, ki se je zvrnil nanjo, jo podrl ter udaril po glavi. Takoj se je onesvestila. Otroci so pen skušali dvigniti spomenik, pa ga niso mogli, saj je bil težak 200 kg. Vpili so na pomoč, nakar je pritekla učiteljica gospodična Štukelj Vida, ki je spomenik dvignila ter osvobodila deklico. Na kraj nesreče se je nemudoma pripeljal zdravnik dr. Mi-kuš iz Vojnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico, vendar je deklica že med prevozom v rešlnem avtomobilu izdihnila. Pogreb bo jutri, v sredo ob 10 dopoldne na frankolovsko pokopališče. Drobne izpod Konjiške gore Zemeljski plazovi. Zaradi prevelike mokrote je na mnogih mestih pričela polzeti zemlja, s čimer je mnogim kmetom nastala velika škoda. Ruševine so vidne zlasti onstran Konjiške gore in na pohorskih pobočjih, ki strmo padajo v dolino. Podobni, sicer večji plazovi, so nastajali v znanem deževnem letu 1926., ko so mnogim po Sloveniji zaradi razrahljane zemeljske plasti bili domovi. oili uničeni pa je pribežal iz hiše ter dejal, da ni mogel osta lega rešiti, ker je skrinja že začela goreti. Posestnik Potrč je bil prepričan, da mu je 7000 din, katere je imel shranjene v skrinji, v papirnatih bankovcih, zgorelo. Kmalu pa so ljudje opazili, da ima mladi reševalec nenavadno veliko denarja. Nakupi! si je raznih reči, poplačal neke dolgove, skratka, zadeva je bila sumljiva ter so se za njo zanimali tudi orožniki, katerim je fant končno priznaj, da je denar izmaknil iz Potrčeve skrinje ob priliki rešilne akcije. Danes je bil zaradi tega obsojen na 10 mesecev strogega zapora. nino. Največ je zarubljene živine, in to že pri velikih posestnikih, ki so v plačevanju svojih obveznosti bili vedno na mestu. Številka je za našo občino zelo visoka in je dovolj jasen dokaz, da so pretežka bremena, ki jih mora v teh časih nositi naš kmet, ki je sicer vedno dajal tudi davkariji, kar je bilo njenega. Potemtakem bodo naši šolarji morali pohiteti s pisanjem domačih nalog »O naši kravi«, kajti brez krave bi jo težko pisali. Treba je kmetu omogočiti, da bo sam prodal in poravnal dolg. ZGREŠENI STREL Razložil in odkril jim je samo prvi del svojega načrta, kako bo s pomočjo ukradenih dokumentov prisilil Huberta Ruva-na do vseh mogočih koncesij, medtem ko je sam skoval strainejši in peklenski načrt, pri čigar izvedbi mu bodo vsi udeleženci nehote pomagali. Vedel je tudi, da bo po vsem tem glavni sum padel na odvetnika Staridgea, Bandilla, njegovo ženo in na Haverilla in zato jih vse prisilil, da so ga ubogali do konca in da se bodo to-koravali njemu tudi poslej, da bi vsi skupaj uredili stvar tako, da bi sum padel z njih.« »Toda tovarnar ni ubil Huberta Ruvana,« je pripomnil Calam. »Morebiti je odvetnika in Haverilla, toda Ruvana ni. Towley sploh ni odšel iz jedilnice^ ves čas, medtem ko »o ostali tekali po hiši in iskali.« »Toda vi ste pozabili, da obstoji dvigalo, ki je vodilo iz jedilnice, v kateri so bili vsi prej, preden je tisto dekle zavri-ščalo. Ko so vsi stekli iz sobe, je tovarnar hitro odklenil dvigalo in »e odpeljal y drugo nadstropje, presenetil Ruvana v kopalnici in mu earil nož v srce, isti nož, katerega ie prej vzel iz žepa 6iiuij« Edvina Ruvana.« mmmmmmmmmaumamaL- 54 »Stojte, prosim vas,« je rekel sedaj Broley. »Tega ne razumem. Odkod naenkrat Edvinov nož v njegovih rokah? Ali je bilo tudi dekle v zaroti, ali je res, d« je slučajno srečala Haverilla in da ji je ta zamašil U6ta s svojo roko? Kajti ona je pred tem zares zakričala večkrat in se onesvestila, ali ni res?« »Tako je,« je odgovoril Slad, »Ta ni bila v zaroti in je slučajno srečala Haverilla na hodniku Haverill io je zgrabil od zadaj in jo udaril z nečim po glavi. To ni bilo predvideno Kakor pa 6e dostikrat dogodi, je to še bolj olajšalo izvedbo Towlejevega načrta Ko se je prepeljal z dvigalom gori in odiel te »obe, ki je bila takoj zraven kopalnice, je videl, da se Ruvan v kopalnici trudi okrog svoje sobarice, ki je bila nezavestna. TowIey je takoj razumel položaj, potegnil je nož in ga zasadil Hubertu v hrbet še prej, preden se je ta obrnil. Takoj nato je bliskovito hitro skočil ven in zaklenil vrata kopalnice.« »Dobro!- Toda, kje je dobil prav ta nož?« Slad se je nasmehnil. »Priznati morate, da je moje potrpljenje veliko, ko moram odgovarjati na vsa vaša vprašanja. Tovarnar je, čeprav ne vse, pa mnogo stvari predvidel. Zvedel je po Staridgeu za preteklost Edwi-n a Ruvana in kot nalašč mu je priš c prav, da se ta zločin izvede Pra^ t® večer, ko jih bo toliko zbranih m sum lahko nadel na vsakogar, samo na njega ne. Vedel je, da Edwin kot 6tar profesionalec ne bo prišel brez svojega »orodja«. Prebrskal je vse žepe v predsobi in pri tej priliki ... videl, da se ni prevaril v svojih računih.« »Dobro, sedaj mi ie jasno.« je odgovoril Broley. . , »Ko je opravil svoje delo,« je nadaljeval Slad, »ie skočil spet v dvigalo in se vmil v jedilnico popolnoma neopažen, ker so imeli med tem vsi čez glavo dela z iskanjem Huberta Ruvana Sicer pa vse ffcupaj ni trajalo več kot pet minut, ker je Towley hiter in spreten človek, čeprav na zunaj ni videti tak« »In kje e bil ta čas Haverill?« je vprašal Cnlam. »In kje ostali? « »Ostali so dolgo časa stikali po prvem nadstropju. Towley je bil rekel Bandillu, da jih mora čim dlje zadržati v prvem nadstropju in mož je to nalogo tudi spolnil. Reči moram, da tisti trenutek Bandillo ni vedel, zakaj to dela Kar se pa tiče Haverilla, je med večerjo, ko so bili si za mizo, vlomil v Hubertov jekleni predal. Bandillo mu je dobavil ključ, ker ga ;e vzel Hubertu neipazno. ko se je ta pre-nblačil. Bandillo je dal ključ potem Tow-leyu, ta pa Haverillu. Kako je Haverill prišel v gradič, že sami ve6te: na podlagi lažne pozivnice, ki jo je Bandillo lastnoročno napisal po seznamu, v katerega je Haverilla vpisal po sporazumu s Tow-leyem odvetnik Staridge.« »Toda ena stvar mi ni popolnoma jasna,« ga je prekinil Broley. »Krik tiste deklice ie bila slučajnost. S tem se očitno ni dalo računati vnaprej. Slučajnost je potem takem bila tudi to, da je Hubert prvi stekel v jedilnico in povsem tem se ni dalo vnaprej določiti...« Vsi so radovedno pogledali Slada. Toda ta se je smehljal, ker je bil uverjen v trdnost svoiih dokazov. »Haverill se je vmil po opravljenem delu in se enašel na hodniku. Vsi razen sobarice so bili zaposleni pri večerji. Tudi ona bi bila morala biti dejansko v kuhinji, io tam jo je delo tudi čakalo. Toda medtem, kakor usoda večkrat hoče, se je bila sobarce sprla s kuharico in je zaradi tega hotela oditi s službe s svojimi stvarmi io še e nečim drugim, kar pa že veste. Towley ni vedel za zločin, ki sta ga pripravljala ona in Bancon. Haverill ie imel ukaz, naj naredi ropot v gornjem nadstropju in potem naj izgine, čim se bodo drugi pojavili. Haverill ni vedel, rjkai ie tovarnar pripravljal ta ropot in zakaj mu je potreben: Haverill je bil samo slep izvršitelj njegovih ukazov, ker mu ie tovarnar to nalogo sporočil po »voii hčerki in ta mu ni mogla pojasniti tistega, česar tudi sama ni vedela. Razen tega pa Haverill od nje tudi nobenega po|asnila ni zahteval. Haverill je vzel denar iz predala in tisto podolgovato kuverto z dokumenti, nato pa šel gori povzročit ropot. Pri letn je srečal sobarico. Storil je nekaj, kar je bilo čisto naravno in kar bi storil tudi vsakdo, ki ne bi rad, da bi odkrili njegovo navzočnost. Sobarica je sedaj soma od sebe izpolnila mesto njega drugi del tovarnarjevih ukazov in je dvignila krik, hujšega, kakor pa je bil dejansko potreben. « Slad je prižgal svojo pipo, ki je bila med pripovedovanjem ugaenila. »Ostalo boste pa sami zlahka zadeli. Vprašali se boste morebiti, zakaj je Tow-ley sploh potreboval Haverilla? Odgovor je pa tale: Tovarnar je hotel imeti čim več ljudi v hiši, ker je s tem ugar.ka Hubertovega umora postala vse bolj zapletena in skrivnostna. Ne pozabite, da je hotel pograbiti vse Hubertovo imetje, poleg tega pa je bila tukaj še neka druga stvar. Hubert bi ga mora! vsak trenutek zadušiti in ugonobiti e tem, ker je imel v rokah njegove priznanice. Hubert pa ni imel niti pojma, kaj tovarnar o njem ve. Poleg tega pa tovarnarju ni bilo popolnoma jamo, kako se bo držala njegova hčerka Vera. Tovarnar je zaradi tega menil, da je konec koncev le boljše, če ima Haverilla pri roki, da bo izvršil vse, kar mu bo ukazal in da bo potem lahko rešRomea in Julije« traja komaj nekaj dni, igri pa je bil dodan še tak nagel potek, da je bilo delo vseh in posameznikov več ko naporno. Glavni vlogi sta pri premieri igrala J a n in Vida Juvanova. Jan v vsej igri močan in uravnovešen, do-čim je bila Juvanova močnejša v tragičnih momentih. Igra vseh je bila dobra, umetniško sočutje skladno in obvladanje besedila suvereno, dasi je bila to izredno težka naloga ob novem prevodu, ki ga je oskrbel Oton Župančič. Kdor je ob hitri igri in prenaglo se razvijajoči zgodbi mogel občudovati besedni zaklad, ki je spremljal dejanje, ta je mogel le ponižno skloniti glavo pred jezikom, ki je dal pesniku tak vrelec lepote, da je prepesnil v takem spevu Shakespearovo umetnino. Ko je drvel pred nami slap o kraljici Mabi, je za hip človeku skoraj da obstalo srce, s takimi registri in s takim zagonom so pele orgle našega jezika. * Temu jeziku in taki zgodbi sta režija in inscenacija skušali podati okvir in prizorišče sceno. Režiser dr. Kreft se je zvesto skušal približati čim bolj načinu podajanja Shakespearovih del. Vložil je gotovo ogromno truda, zlasti ker se je mogoče vendarle preveč držal tistih usodnih besedi v tekstu, češ da se naj vse poda zgoščeno v okvirju dveh ur. Vsekakor se je bilo težko bolj posrečeno in uspešno približati zahtevam teksta, toda če se že skuša ohraniti v vsej meri zvestoba tem zahtevam, tedaj bi lahko sijalo na odru še nekaj več prostora in bi inscenacija mogla biti bolj sproščena in svetla. Trud in zvestoba tekstu in zahtevam dejanja pa sta bila ogromna, mogoče celo preobremenjujoča. Ko je človek poslušal pesnika, kaj je ustvaril z lepoto našega jezika, se je nehote vprašal, zakaj ta lepota ni prišla do slično močnega izraza v sceni in režiji. Prevelika uporaba pretežko barvanih zaves in še težja podoba osrednjega balkona sta bili skoraj preveč surovi v svojem naturalizmu. Slikovitost posameznih prizorov je pri tem trpela, prevelika teža zaves in stebrovja pa je tlačila osebe k tlom in ovirala besedo, ki je zato včasih morala zazveneti preveč plosko. Pri nekaterih prizorih je tudi po nepotrebnem preveč oseb na sceni. Toda to so mogoče malenkosti nasproti trudu, ki ga je bilo treba vsem vložiti za delo, ki je tako lepo začelo letošnjo sezono v Drami. Nova podeželska šola za vajence v Stični Banska uprava je letos dovolila na prošnjo šolskega upraviteljstva in župnega urada v Stični otvoritev občasnega strokovnega tečaja, namesto strokovne nadaljevalne šole, za katero so zaprosili. S poukom se mora pričeti najkasneje s 1. novembrom t. 1. V primeru, da se v tekočem šolskem letu uredijo finančna in vsa ostala vprašanja glede ustanovitve strokovne nadaljevalne šole, se bo to otvorilo s priwodnjim šolskim letom. V tem slučaju bodo absolventi letošnjega občasnega strokovnega tečaja lahko vstopili v II. razred strokovne nadaljevalne šole. Šolski okoliš občasnega strokovnega tečaja odnosno strokovna nadaljevalna šola v Stični bo obsegala poleg občine Stična še občine odnosno kraje Višnja gora, Št. Vid, Sv. Rok, Petrušnja vas, Sv. Pavel in Oromlje, Občini Višnja gora in št. Vid pa bosta obvezani,' da sorazmerno s številom tamkajšnjih obrtniških in trgovinskih vajencev in vajenk vstavljata v svoj vsakokratni letni proračun za to potrebni znesek in ga bosta izplačevali šolskemu odboru strokovne nadaljevalne šole v Stični kot priskevek za kritje stroškov imenovane šole. Začasno vodstvo strokovne nadaljevalne šole odnosno tečaja je banska uprava poverila upravitelju tamkajšnje šole g. Zalarju Ivanu, za honorarne učitelje p. cist. Bolcarja Benedikta, Accetta Valentina in Lenardiča Petra. Glede podpor pripominja, da bo kr. banska uprava po možnosti dala iz svojih sredstev kakor vsem drugim strok. nad. šolam podporo tudi temu tečaiu, odgovarjajočo številu učencev. Nadalje naj šolski odbor ob otvoritvi strokovnega tečaja zaprosi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za podporo. Tako je izvršeno od strani banske upave, ali sedaj kaj pravijo obe občine. Občina Št. Vid je na zadnji občinski seji sklenila, da ne prispeva ničesar, kljub temu, da so obrtniški zastopniki glasovali za šolo. Občina, mesto Višnja gora pa tudi ne sme zaostati in je glasovala proti vsako podpori za ne-volilce vajence. Obrtniki teh občin so že poprej v imenu občin vsi bili za ustanovitev te prepotrebne šole za vajence, ko pa pride do glasovanja pri občinski seji so povsod v večini naši kmetje in na ta način se kratko malo glasuje proti vsaki podpori. Nerodnosti pri prodaji drv Mestno županstvo in poglavarstvo v Ljubljani je prejelo že veliko pritožb o nerednostih pri prodaji drv, ko nekateri kmetje in poklicni prodajalci drv izven Ljubljane nočejo na zahtevo kupca naročenih in na dom pripeljanih drv zložili teko, da bi bilo možno a tem ugotoviti pravilno prostor-ciinsko mero, ampak jih zmečejo na kup in zahtevajo takojšnje plačilno kupnine. Tako je neka strsn-ka ugotovila, ko je na kmetovo grožnjo, da bo odpeljal drva drugemu kupcu, plačala za na kup zmetana drva dogovorjeno ceno, da je prostominska mera kupljenih drv manjia od dogovoriene mei'i torej je plačala drva dosti dražje. Mestno poglavarstvo opozarja meščane, naj se pri merjenju drv poslužujejo naprave na Grubarjevem nabrežju, ki omj-goča ugotovitev prave nrostominske mere. V iz-ogib nepoštenih manipulacij pri prodaji drv pa bodo odslej pazniki tržnega nadzorstva stalno nadzirali po mestnih ulicah, ali ie mera naročenih in kuolje-nih drv točna in pravična in bodo vsako ne.pr 11-noet takoj ovadili, da bo prejel krivec zasluženo kazen. Javnost opozarjamo, naj v primeru notrebe lelefonično pokliče tržno nadzorstvo, ki bo takoj poslalo svojega organa zaradi kontroliranja mere. ŠPORT II. propagandni table tenis turnir SK Mladike V nedeljo 22. t. m. je bil v dvorani SK Mladike turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega. Udeležba na tem turnirju je bila nad vse velika in so se ga udelžili vsi slovenski klubi, ki goje ta šport, razen SK Celja. Vodstvu so se prijavila sledeča moštva: Mladika s 4 moštvi, Korotan z dvema in dalje še Bratstvo, Planina z dvema, SK Mura, Feriaria in slovenski Ilašk v postavi (Der-novšek-VVeiss). Presenečenje dneva je bilo, da je Planina v svoji najboljši postavi izgubila proti četrtemu moštvu SK Mladike. Pri tej borbi je bila najzanimivejša tekma med Blažičem (Mladika) in Strojnikom Aleksom (Planina), v kateri je po precejšnji sreči vendar zasluženo zmagal po treh igrah Strojnik. Moštva so zasedla sledeča mesta: 1. Hašk (Dernovšek-Weiss), 2. Mladika I. (Kre-čič-Belak), S. Mladika IV. (Blažič-Krašovec), 4. Mura (Nemec-Koch. Pri novincih so se najbolj izkazali: Sedej, Pavlič, Efenberger in Štular J. Mesta so si delili takole: 1. Štular J., 2. Sedej, 3. Efenberger, 4. Pavlič. Najlepše in in najnapetejše borbe so bile pri singlu gospodov. 28 igralcev se je pričelo boriti v prvem kolu med seboj, da si pribori vstop v drugo kolo in s tem vedno večje upanje na prvo mesto. V semifinalu so zmagali: Belak je zmagal nad Meralo z 2:0, Dernovšek nad Blažičem 2:1, Nemec nad Medvedom 2:1, Krečič nad Efenber-gerjem 2:0, Weiss nad Bogatajem 2:0, Strojnik nad Krašovcem 2:1, Lackner nad Kochom 2:1 in Črnič nad Padovanom 2:0. V finale so se plasirali sledeči: Dernovšek, Nemec, Weiss in Črnič. Prvi je bil Dernovšek, ki je zmagal niad črničem z 2:1. Drugi je bil čmič, Vremensko poročilo »Slov. doma« Krai Barometer-sko Btanje Temperatura v O g" •E « •9 C » C °c -7 Veter Pada- vine . C3 1?«© a a> CB • ’’T‘ ■an c (S E (»mer, takost) m/m vrsta Ljubljana 763-4 24-0 150 96 not. Ki 0 — — Maribor 7624 24-5 120 90 10 0 — — Zagreb 765-8 26-0 12-0 90 2 0 — — Belgrad 7660 28-0 14-0 80 0 SE, — — Sarajevo 767-7 27-0 11-0 80 agl. 10 0 — — Vis 765-4 23-U 16-0 70 0 NW, — — Split 764-9 27-0 17-0 80 0 NE, — _ Kumbor 763-7 27-0 17-0 80 0 N, — — Rab 766-3 24-0 18-0 80 0 0 — — Dubroonlh 764-4 27-0 16-0 80 4 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo, oblačno in toplo vreme. Koledar Danes, torek 24. septembra: Nada. Jutri, sreda 25. septembra: Kamil. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeca c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Umetnostno zgodovinsko društvo ▼ Ljubljani priredi v četrtek, 26. septembra ob 1 popoldne izlet na Dobrovo, v Dvor in Polhov gradeč. Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se j« v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih dopoldne. Avtobus 20 din. Starše dijakov, ki bodo v letošnjem šolskem letu potrebovali strokovno izobražene inštruktorje, opozarjamo, naj se obrnejo na Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov pravočasno, ker je edino na ta način zasiguran končni uspeh. Iz prakse našega društva smo spoznali, da starši običajno iščejo pomoč pri učenju šele takrat, ko je kljub prizadevanju inštruktorja in dijaka možnost uspeha dvomljiva, ker ni mogoče v kratkem roku nadomestiti zanemarjenega znanja daljše dobe, in ker profesorji pri prenapolnjenih razredih ne morejo preizkusiti dijakovega znanja v zadnjem trenutku. Izdatki, ki jih imajo starši za inštruktorje v slučaju pravočasne pomoči, ne bodo brezplodni, saj je v današnjih časih, ko je treba letom študij računati še leta brezpobelnosti vsako izgubljeno leto neprimerno večja izguba, kot izdatki za pomoč pri učenju. Obenem javljamo, da se je naše društvo preselilo v Gosposko ulico 12. Specialni tečaj za papirniško industrijo se bo vršil na Drž. tehniški serdnji šoli v Ljubljani od 7. oktobra t. 1. do 30. aprila 1941. Otvoritev tega tečaja, ki je izrednega pomena za dravsko banovino z njeno visoko razvito papirniško industrijo, je omogočila v razumevanju potrebe po specialni izobrazbi domačih tehnikov z denarno podporo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V ta specialni tečaj, ki je prvi svoje vrsle v naši državi, se bodo sprejemali absolventi strojnega in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole, absolventi strojnega oddelka delovodske šole ter učenci III. in IV. letnika strojnega in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole. Sprejetih bo 20 reflektantov. Pouk, ki bo obsegal papirniško tehnologijo in industrijsko poslovanje, papirniško strojeelovje ter papirniško kemijo in preiskavo papirja, se bo vršil štirikrat tedensko zvečer od 18 do pol 22. Prijave za tečaj se sprejemajo v direkcijski pisarni Drž. tehniške srečki e šole v Ljubljani do 30. septembra t. 1. Podrobnejši pogoji so razvidni iz objave v šolskem vestibulu, LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE Drama. — Začetek cb 20. uri: Torek, 24. septembra: >Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Torek. Sreda, 25. septembra: »Pohujašnje v dolini šentflorjanski«. Red Sreda. četrtek, 26. septembra: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Četrtek. Petek, 27. septembra: »Razvaline življenja«. Red Premierski. ki je še zelo mlad, vendar prvovrsten igralec. Tretji je Nemec, stari državni reprezentant, ki pa je kljub dolgoletnemu odmoru danes dokazal, da še vedno ni za med staro šaro in da je na bodočih turnirjih treba z njim računati. Četrti je Weiss. Turnir je potekel gladko brez vsakih motenj in so bili vsi nastopajoči zadovoljni z vodstvom. Prva sta dobila lični diplomi, prvi pa poleg tegalše lep pokal. SK Mladika se je v tem letu že drugič predstavila javnosti s svojimi lastnimi turnirji; vodstvo pa nam je obljubilo, da bo priredilo za prihodnji mesec še tretjega, ki bo po svojem obsegu kot po močnem zastopstvu s strani igralcev največji v Sloveniji. Ta klub je stopil letos na vodilno mesto v slovenskem table tenisu in je s svojo agilnostjo poživil pri nas v zadnjih letih popolnoma propadajoči namizni tenis. Nas les - naša bodočnost Dosti se je grešilo na gozdovih, popravilo pa bore malo Slov. Konjice, 22. sept. Pred tremi leti smo v našem listu pisali o veliki lesni trgovini v našem okraju, zlasti pod Pohorjem, odkoder so sleherni dan zvozili velike količine lesa v vse kraje naše države, mnogo Pa tudi v inozemstvo. Lani se je trgovina zaradi vojne nekoliko zmanjšala, vendar pa je poslala zopet živahna. Tudi danes je lesna industrija eden izmed glavnih gospodarskih činilcev pri nas, na Pohorju in pod njim pa je lesna produkcija hrbtenica gospodarskega življenja. Od te je odvisno na tisoče ljudi v hribih in dolinah, kajti nudi jim zaslužek in omogoča življenje v vseh časih. Važnost izvoza našega lesa se je izpričala v času za našo državo in njeno gospodarsko življenje tako nesrečno pomembnih sankcij proti Italiji. Lesni producenti so bili takrat v veliki stiski. Tedaj smo tudi napisali, da se na našem zelenem Pohorju nahaja sicer še mnogo lesa. vendar pa ne več tolike množine kakor nekdaj; v dolinah pa so se gozdovi tako zelo skrčili, da je sekanje potrebno omejiti na najmanjšo mero. Povdarili smo nujnost načrtnega pogozdovanja goličav, ki kot strahovi gledajo s planine v dolino. Utemeljili smo to z gospodarskimi, kulturnimi in druginri razlogi. Nekaj se je napravilo v teku treh let v tem oziru, toda veliko premalo. Zapadnopohorska pobočja, Mislinjska planina, pobočja slovenjskoko-njiškega in slovenjbistriškeea Pohorja, kakor tudi ona proti Mariboru so s tratami na vrhnjih in desetletij pridobili lastniki zopet ogromno bo- nujno potrebna pogozditve. Ogromni predeli so to, kjer ne raste drugo kakor trava, ki je še čestokrat ovce rade ne jedo, potem maline, borovnice in oslruga. Te pa vse skupaj ne daje mnogo koristi. Preko posekanih predelov divja poleti in pozimi edinole veter, ki zaradi svoje moči lomi zdravo drevje ob robeh gozdov, če bi se vsi ti kompleksi ponovno zasadili, bi čez nekaj destletij pridobili lastniki zopet ogromno bogastvo. Tako pa se le vedno l>olj redčijo častitljive smreke in jelke in manjša gozdnata pohorska površina. Doline izglodajo še mučnejše. Kmetje so posekali veliko svojih gozdov, zasadili pa so bore malo. Mnogi so štore in korenine izkopali in zemljo preorali ter posejali z žitom; veliko jih je zasadilo z vinsko trto in sadnim drevjem, največ pa je onih, ki so pustili goličave. Od njih nimajo nikaMnega dobička. Mnoge kmetije so danes gospodarsko zelo slabe, ker nimajo svoje močne opore v gozdu. Tem ob vsakem hujšem sunku grozi prepad. V kolikor so »bele lise-J z naših hribov in dolin izginile, moramo dali priznanje samo ljudem, ki so bili gospodarsko zelo dalekovidni, pa bili to lastniki zemljišč ali organi oblasti. Mnogo smo že in še bomo utrpeli zaradi pomanjkanja lesa, ki se že globoko čuti v gotovih Rozdnih okoliših. Opozarjamo na veliko dolžnost, ki čaka izvršitve: pogozdovanje. Odlagati se pravi, gospodarsko slabiti sedanji in bodoči rod, ki bo sicer naslavljal pikre besede na našo nepre-računljivo nacionalno ekonomijo Dosedanji uspehi letalske vojne proti Nemčiji po navedbah nemškega vojaškega sfrokovnjaka Vojaški strokovnjak službenega nemškega poročevalskega urada DNB, general Gleise Horetenau, t’a napisal za pretekli tedn pregled vojaških dogod-:ov, v katerm pravi: Ko je bila britanska letalska obramba potisnjena z južne obale britanskega otočja do samega Londona, kjer se je pokazala prav tako precej neodoor-no, je Anglija že celih 10 dni izpostavljena najhujšim nemškim letalskim napadom. Hkratu je uradno ugotovljeno da ie bilo v 6 tednih zbitih 2.000 britanskih letal. Mislim, da po takih uspehih lahko rečemo, da je angleško letalsko zdesetkovano. Neprestani napadi nemškega letalstva od vseh strani ogrožajo v največji meri oporišča za preskrbo-vanje Anglije. Sam London je eno najvefjih skladišč in tranzitnih tržišč v državi in je zdaj popolnoma onesposobljen za delo. Vedeti je treba, da je naše vojno letalstvo onesposobilo in zažgalo kakih 24 ladjedelnic V9e te ladjedelnice so življenjskega pomena za Anglijo. Razen tega sta tista dva milijona kilogramov bomb, ki sta se sesula na Anglijo, povzročila, da niti prehrana ostale države ni več zagotovljena. Upoštevati je treba, da se v londonskih skladiščih zbira polovica vsega me6a, ki ga uživajo za potrebe Anglije, in četrtina vseh ostalih živil. Zadosti je vedeti, da že stalni alarmi zelo ovirajo delo in promet, k čemer je treba prišteti še strahovit učinek nemških bomb, ki so razrušile že toliko naprav in skladišč in s tem neposredno prizadele preskrbovanie države. Po drugi strani je zelo pomembno, da so istočasno nemške podmornice pretekli teden potopile 140.350 ton sovražnikovega brodovja in da so nemški bombniki potopili še 34.000 ton. Pristaviti je treba k temu še ladje, ki so bile potopljene in onesposobljene v samih britanskih pristaniščih. Spotoma je bil uničen tudi en britanski rušilec. Dejstvo, da se naglo zmanjšuje število potopljenih britanskih vojnih ladij je mogoče pojasniti z dvema razlogoma: Po tolikšnih nesrečah se angleške pomorske enote vse manj upajo spuščati v boj e nemškimi letalskimi in pomorskimi enotami. Angleži zaradi tega dosti ne uporabljajo svoje mornarice, ker so se najbrž obvezali Združenim državam, da jim bodo po zlomu v Evropi izročili čim več vojnih ladij. Navzlic vsem izgubam je angleška mornarica še vedno močna. Sedaj skrivajo Angleži polovico svoje mornarice v skrivališčih ob sevemo-škotski obak, druga polovica angleške mornarice pa je zaprta v Sredozemskem morju in ni verjetno, da bi kdaj mogla cela priti iz te mišnice. Angleži so v preteklem tednu storili edini napad z lahkimi pomorskimi enotami na sosedno francosko obalo. Takoj pa so bili odbiti z ognjem nemškega obrežnega topništva. Napad pa je bil tudi sicer slab in ni mogel v nobenem primeru imeti uspeha. Nemško daljnostrelno obrežno topništvo je neposredno sodelovalo pri napadu na Anglijo. To topništvo vlada nad Rokavskim prelivom in je povzročilo strahovito opustošenje v Dovru. Pripomniti je treba, da se nemški letalski napadi na Anglijo niso nehali in da o čem takem 6ploh ni govora. Bomoe najtežjih kalibrov še naprej padajo na važne industrijske naprave in zažigajo skladišča olj. Še naprej se nad Anglijo dvigajo 6tebri in oblaki dima. Od vzhodne in zahodne obale je britansko otočje neprestano izpostavljeno silnim nemškim napadom. Skupno je bilo v preteklem tednu zbitih nad 300 angleških letal, deloma v letalskih spopadih, deloma pa od protiletalskega topništva. Nemška premoč v era-ku je bolj očitna kakor kdaj prej. Angleške uradne izjave pa seveda trdijo čisto drugače. mm Kraljev obisk v Nišu prejšnji teden: Nj. Vel. kralj Peter II., kneževič Aleksander in predsednik vlade Cvetkovič v železniškem avtomobilu na izletu skozi Sičevačko soteska Uran - najstrahovitejša sila bodočnosti » Kubični meter te kovine bi s svojo skrito silo dvignil milijon milijonov kilogramov 27 km visoko ' 18 • -v'' • .' X-. Pred enim stoletjem se je pričela doba pare, pred 50. leti so se komaj učenjaki zavedali silne bodočnosti elektrike, danes javljajo spet nov element, ki bo vso dosedanjo thniko in industrijo postavil na glavo. Ta čudna sila je uran. Uran je kovina, na zunaj podobna niklju. Oa bela kovina ima zelo visoko tališče, ima pa to lastnost, da raztopljeno silno blišči v dotiku z zrakom. Ko je z atomsko teorijo, (to je r-anstveno mnenje, da so vse kovine sestavljene iz najmanjših delčkov, ki se imenujejo atomi), nastopilo za kemijo vprašanje, kako razbiti ta najmanjši delček, so se razgibali učenjaki, ki so slutili, da je v tem najmanjšem, za oko sploh nevidnem drobcu nakopičena silna moč. Zaradi posebnih lastnosti je potegnil nase pozornost zlasti uran, e katerim so s poskusi dosegli U6pehe, kakor jih ni pokazala nobena druga kovina. Atomska teorija pravi, da je v atomu nakopičena silna energija, to se pravi milijoni konjskih sil, in je samo vprašanje načina, kako ti6te sile sprostiti in smotemo uporabiti. Ze leta 1924 so začeli z resnimi poskus« v Hamburgu. Vso pažnjo je posvetil tej stvari kemični zavod »Kaiser Wilhelm« v Berlinu, v Ameriki so tudi vrgli vso silo v to smer in tale o tudi Japonci. In uspeh: poskusi leta 1934 v Čikagu so pokazali, da ima vsak atom 200 milijonov elektrovoltov sile. Nadalnji poskusi v Nemčiji so pokazali bajne uspehe. 1 kubični meter urana vsebuje toliko energijo, da bi dvignil v pol sekunde 1 bilijon kilogramov 27 km visoko. Primerjamo to z električno rilo, se pravi, da bi bilo treba napreči elektromotor, ki bi izvajal 36.000 bilijonov — bilijon je milijon milijonov — konjskih sil, da bi dalo isti učinek. Tak elektromotor je seveda nemogoč. Prestavljeno v praktično življenje, bi to pomenilo, da bi pomorski velikan ali avijon z lahkoto nosil seboj toliko pogonske sile, da bi mu je nikdar ne zmanjkalo. Tri države 6e 6edaj ženejo, da prebite ena drugo v tej novi bajni tehniki: Nemčija, Amerika in Japonska. Zanimivo je pa zlasti to, da je Nemčija na moč pohitela, da je osvojila najprej tiste ze;Jje. kjer je največ urana, to je Češko in Norveško. Argentina ima to rudo v Cordobi in San Luisu. Ta rudnina je precej izdatna v Španiji, v Kom-valu na Angleškem in v Ameriki. Vse kaže, da bo sedanja vojna dala močan i. z-mah tej najnovejši iznajdbi. Elsa Brandstrom - ..sibirski angel II N j. Vel. kralj Peter in predsednik vlade ogledujeta spomenik na Čegru. Nova evropska vojna je spet zbudila v življenje Mednarodni rdeči križ. Nekaj^ tednov potem, ko je padel na poljsko - nemški meji prvi strel, je začela v Ženevi delovati centrala za vojne ujetnike. Več kot 500 Švicarjev se je takoj prostovoljno javilo, da sodeluje pri tem človekoljubnem delu Iz vseh koncev in krajev sveta so pričela prihajati pisma beguncev, emigrantov, evakuirancev, ki so bili, nasilno ločeni od svojih, vojnih ujetnikov in rešenih brodolomcev. Vsi pišejo na ta urad; datumi pisem so natančno pregledani in uvrščeni v posebno kartoteko. Na cestah, kolodvorih, bolnišnicah spet srečujemo znane modre obleke, ki jih nosijo člani prostovoljnega Mednarodnega rdečega križa. Ali pa ne manjka med njimi, ki nudijo potrebnim pomoč, tudi iz zadnje vojne tako znanega imena Else Brandstromover Trenutek, velike junakinje zadnjega svetovnega pokolja, katere ime je bilo ^na vseh bojiščih in vseh armadah skoraj češčeno, je tudi sedaj nastopil. Ta »sibirski angeU spet podeljuje pogum, zaupanje in samopremago-vanje. _ Ko je leta 1914 izbruhnila vojna, je Švedsko zastopal v Petrogradu kraljevi poslanik Brandstrom. Imel je hčerko nenavadne lepote. n' ki je vzbujala tudi na carskem dvoru vso pozornost. Že štiri tedne potem, ko ie bila napovedana vojna, ni bilo več videti elegantne poslanikove hčerke Else Brandstromova Bila je, toda oblečena v modro obleko bolničarske sestre. Odšla je v sibirska koncentracijska taborišča. Sestra Elsa je bila »dobra vila« vseh ranjenih in ujetih v Rusiji. Med vojno in tudi pozneje med državljansko vojno je potovala dan in noč iz kraja v kraj in povsod delila pomoč. Pomagala je vsakomur brez razlike narodnosti, brez razlike politične pripadnosti, vprašala ni nikogar, kdo je — pomagala je. Nekega dne med državljansko vojno je bila v nekem majhnem mestecu, v katerem so bili gospodarji »beli«. V mestu je bila precejšnja razburjenost, kajti vsak čas so pričakovali »rdečih« Med »belimi« je bil tudi neki angleški častnik, ki je pristopil k sestri Elsi, rekoč: »Mi bomo 7,apustili mesto, pojdite z nami in ne izgubljajmo časa!« Sestra Elza pa je odgovorila: »To je nemogoče, tu imam še mnogo dela, poglejte, koliko žena je in otrok, ki so potrebni pomoči« — »Toda rdeči vas ne smejo najti tukaj,« je ponovil častnik. Prosil in rotil pa jo je zaman. Elza je ostala In ko Program radio Ljubljana Torek, 24. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura — 12 Veseli slovanski napevi (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Koncert godbe grenadirske garde (plošče) — 18.40 Glasbeni spored naše postaje v prihodnjem letu (dr. A. Dolinar) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave (Fr. Lipah) — 20 Pester spored^ Radijsk. orkestra — 21.30 Operni spevi (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Cimermanov kvartet. Drugi programi Torek, 24. septembra; Belgrad: 20.45 Operne arije — Zagreb: 17.45 Koncert tam. društva — Budimpešta: 19.25 Klavirski kooc. — Rim- Turin-Florenca: 21.40 Koncert velikega orkestra — Sol-tens; 19.10 Vokalni konc — Praga: 17.20 Debid novah komponistov ®— Brno: 20.10 Odlomki i1 Smetanovih in Dvorakovih oper — Moravska Ostrava: 19.25 Konc. pihalnega ork.: Toulouse: 18.30 S«mf konc. — Andora: 20.45 Harmonike —-Talim: 18.50 Konc. radijskega orkestra. Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, YUB (4918m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko so drugi dan rdeči zasedli to mestece, so, EU^ tudi oni prav tako spoštovali kakor »beli«, ki so odšli. Zvedeli so namreč, da je Elza v svoji hiši imela skrite pred »belimi« »rdeče« vojake in jih tako rešila smrti. Skrila jih je, ker so bili ranjeni in v nevarnosti Ko je denar švedskega Rdečega križa že porabila, je odpot«; vala v Ameriko, iskat nove denarne vire za svoje nadaljnje delo. črnogledi prijatelji so ji to odsvetovali. Spet je zmagala njena veta t človeško dobroto: vrnila se je s 100 000'dolarji v žepu. Ko se je kmalu nato vojna končala, je velik del ameriškega denarja še ostal. Elza pa je našla novo polje svojega udejstvovanja. Ustanovila je sirotišnico za otroke vojnih žrtev. To je bila sirotišnica, zgrajena na modernih vzgojnih načelih, kjer so se lahko TRZ~ vile vse težnje in sposobnosti osirotelih In ko se je po končani vojni vrnila na Švedsko, se ni hotela več pojaviti v dvoranah elitne dvorne družbe Elza je ostala samo »sestra Elza«, la občudovanja vredna žena že sama več ne ve, kaj je počitek. Neumorno dela drugim v pomoč, da je le drugim dobro. Ta svojevrstna žena, oboževana od ljudi vseh dežela, odlikovana z odlikovanji mnogih vlad, nadaljuje svoje delo. Ustanovila je dva sanatorija za težje vojne pohabljence, ki jih upravlja še danes. Izkopane kosti Položil je denar na miza Jnnžek in Otmar sta potegnila nase vsak svoj plašč in odcepetala po kamenitnem podzemskem hodniku. , , , . . »Dobro sem ju speljal,« je dejal Franček sam pri sebi m brž skočil k postelji, da bi pogledal, kaj je pod njo. Bati se je bilo, da se bo vsak trenutek vrnila gospodinja. Izvlekel je neko stvar, zamotano v časopisni papir. Kaj bi moglo to biti! Papir je bil umazan, zmečkan. Nič kaj prida ne bo ▼ njem* Brž je odmotal papir in pred njim je ležal kup izkopanih človeških kosti. Bile so blatne in napol preperele. Za trenutek je strmel, kakor bi se ustrašil, potem pa jih je spet zamotal in jih potisnil nazaj na prejšnje mesto. »Bodo prišle prav. Jima že zagodem! Spominjala se bosta, kdaj sta nosila domov človeške kosti!« je mrmral sam pri sebi in spet sedel nazaj h knjigam. Nato so se počasi odprla vrata. Gospodinja se je vrnila z molitvenikom in paternoštrom v rokL • gele proti enajsti ponoči so zlezli vsi trije v posteljo. Janžek se je pripravljal za matematično nalogo, Otmar se ni mogel ločiti od nekih Karl Mayevih dogodivščin« Franček pa je delal osnutek predavanja za neko sedmošolko. Na kosti pod posteljo, ki so čakale, da ob uri strahov zaplešejo po kuhinji, je popolnoma pozabil. Zato sta pa Otmar in Janžek s tem večjo gorečnostjo mislila na nje in postajala minuto za minuto bolj nestrpna in vznemirjena. Nič se jima ni mudilo spat. Drugekrati nobeden ni vzdržal tako dolgo pokonci Seveda, učenje ju je utrudilo prej ko misli na take stvari, »No, zdaj pa spati« je zarohnel Franček, ko je odložil pero. Razpravili so se in upihnili luč. Otmar in Janžek sta legla, le Franček je še sedel na robu postelje in si skubil noge, kakor da se mu ne bi ljubilo leči. Tiho in neopaženo je privezal na razklopotano železno posteljo, v kateri je spal Janžek, vrvico in jo napeljal k sebi pod odejo. Potem je tudi on legel. Vsi trije so se na videz borili s spancem. Nobeden ni^ hotel zatisniti oči; radovednost, kaj se bo iz tega izcimilo, jih je držala pokonci. Najprej so se nekaj časa premetavali po po- steljah, potem pa je Franček nalašč debelo zasmrčal, kakor bi najlepše spal. V resnici pa se je le potvarjal. »Janžek, čuješ, Franček že spil« je zašepetal Otmar. »Kosti ga dobro zibljejo. Boš videl, kaj bo opolnoči!« je odgovoril Janžek in oba sta prasnila v smeh. ge dolgo potem sta se hihitala. „ Franček je vsemu prisluškoval in si mislil: bom jima že izbil take stvari za vedno iz glave. Paglavca bosta pomnila, kdaj sta nosila človeške kosti v aktovki skozi mesto. Smrčal je naprej; ko je videl na bleščečih se številkah žepne ure na steni, da bo polnoči, je stopil k vratom, kjer^je bila posoda z vodo. Pil je in nato vzel tam že prej pripravljen velik škrnicelj iz prav trdega papirja. Ko se je zavalil spet v posteljo, se je Janžek predramil. Na veliko je vprašal; »Franček, koliko je ura?« ... , . . . . »Polnoči je čez. Pusti me spati!« je kratko odsekal Franček. Potem je spet zateglo zasmrčal. Počasi je zdaj pa zdaj potegnil za vrvico, ki jo je zavezal na Janžekovo postelja Vsakokrat se je postelja s štirimi razgibanimi železnimi nogami zamajala in zateglo zaškripala. Zdaj pa zdaj je potegnil močneje. Postelja je škripala vedno bolj in se zibala, Janžek pa je sprva ob vsakem potegljaju globoko vzdihnil, kakor bi lovil bežečo dušo, nazadnje pa že polslišno ječal. Z drugo roko je Franček praskal po škrniclju, da se je slišalo raskavo škrebljanje, kakor bi si sam hudič brusil kremplje. Kar nenadoma je Janžek zakričal. Otmar pa je od groze molil pod svojo odejo, pokrit čez glavo. Janžek je klical Fran-čeka, ki pa se mu dolgo časa ni hotel oglasiti. S postelje pa si ni upal stopiti, da bi ga zbudil. Ko pa se je ta vendarle predramil, ga je nahrulil: »Pusti me! Podnevi mi ne daš miru z enačbami; misliš, da bo še ponoči isto?« Vrgel se je po postelji, kakor bi se bil obrnil in spet smrčal. Pri tem pa ni pozabil na vrvica Sunkoma jo je vlačil, praskal po škrniclju in pri tem še sam sikal, da je bila res groza poslušatL . . , Janžek je vedno znova klical Frančeka. Otmar je jokal pod odejo, mogoče je bil že ves moker, pa ga ni nihče pogledal. »Franček, naredi luč! Nekaj straši!« je stokajoč prosil Jan-žck. O kosteh je molčal. »Drži gobec! Spi!« ga je Franček zavrniL »Pusti me, jaz sem truden!« Čez nekoliko časa je Janžek spet zastokal: »Prosim, Franček, prižgi luč! Nekaj straši! Ti nič ne čuješ?« . Franček je vstal in prižgal vžigalico. »No, kje imas koga. Ti tudi strašiš! Ti in tvoje enačbe! Zdaj vidiš, da ni nikogar in me pusti v miru!« Spet je tišina. Minilo je nekaj minut. Janžek se je malo pomiril. Spet je zaškripalo železje postelje, sikanje in praskanje se je ponovilo, počasi in enakomerno, kakor bi hudič praskaj po kosteh. Jan-žeka je zibalo s posteljo vred, obračal se je, sklepal roke, klical glasno svetnike na pomoč, molil in se križal. Vse zaman. Prišla je gospodinja, ki je spala v sosednji sobi. »Kaj more biti nocoj tu, da ne daste miru in tako škriplje postelja? Kaj vendar delate?« . Janžek se je na vse mogoče načine pritoževal. Jokal je im prosil gospodinjo, naj ostane tu z njimi. Na koncu pa je Franček hladno dejal: »Jaz bi pa rad spal! Ničesar nisem slišal, niti videl. To se mu samo zdi, temu bedaku!« Potem je trenil z očmi gospodinji, naj gre spat šel je za njo, kakor bi hotel zapreti spet vrata, medtem ko sta se onadva pokrivala čez glava Za vrati ji je na kratko razložil, naj ne bo v strahu, ker je on mojster teh stvari. Povedal ji je tudi, zakaj to dela. . . Ona, ki je prej že res skoraj verjela, da strasi, si je zdaj na veliko oddahnila in se nasmehnila: »Ti Franček, ti! Zdaj pa le mir in spat! Dovolj si ga postrašil!« Ko je spet legel, je predlagal: »Ura bo skoraj ena, zato bi rad spaL Nikar me ne budi, če se ti bo spet bledlo!« janžek pa ga ni dosti slišal, ker se je bil pokril čez glavo. Še nekajkrat je temeljito potegnil za vrvico, poškrampnl po škrniclju in zaškrtal z zobmi, da se je Janžek kar zvijal od strahu, potem pa je mirno zatisnil oči. Tedaj je res zaspal. janžek pa vso noč ni niti zatisnil očesa. V strahu je bdel in tuhtal o vseh mogočih rečeh, ki so se spravile nanj ta večer. Sklenil je, da se ne bo nikoli več dotaknil človeških kosti, ki so bile izročene zemlji. Prepričan je bil, da je res strašilo zaradi teh kosti. Otmar je ves zmešan šele proti jutru zaspal in potem sanjal in blodil ves mesec o groznih stvareh. Zgodaj zjutraj, ko je Franček še spal, je Janžek tiho odnesel zavitek z izkopanimi človeškimi kostmi nazaj, kjer je bilo mesto zanje.