c./# Sr: Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. ferven Jugoslavije: Celo leto 140 din. žnae-Wit ali oznanila se zaračunajo po dogovorni Mi večkratnem inseriranju primeren popust Upravnižtvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije. HeodsisER političen list sa slooensbo ljudstvo PoStnina plažana v gotovimi STRAŽA Izhaja v pondeljek» sredo In petek Uredništvo in upravništvo je v Maribor^ Koroška cesta št 5 Z uredništvom se morn govoriti vsaki dan samo od 11. do ULu£fc Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurban št 113. JLé«5§. éterv* Maribor, cin© SžO. olstotora, ILetnili XVI. Kriza. Vlad'mn kriz imamo v naši državi več kot preveč. Če bi izračunali čas, ki se vsied teh kriz porabi za brez-krajne avdijence in konference, ter ga primerjali s časom, ki se porabi za redno poslovanje parlamenta, za zakonodajno delo in za splošno urejevanje države, bi bil na tej drugi velepotrebni strani velikanski minus, ki je poln najtežjih in fcvarljivih posledic za naše notranje državne potrebe ter nam gotovo tudi ne služi v prilog ugleda v mednarodnem svetu. Skozi leta so se vrstile in reševale vladne krize vsied tega, ker je vrvela samo borba za oblast brezobzirno teptajoč vse državne in narodne potrebe. Vlade, ki so pred 27. julijem podajale ostavke, se ponavljale, razširjale itd., so bile daleč od tega, kar se v Evropi in kulturnem svetu sploh razume pod pojmom parlamentarne in ljudske vlade. Lahko rečemo, da je bila Davidovičeva vlada,, ki je nastopila 27. julija, prva resnično parlamentarna vlada, v državi SHS. Ob njenem nastopu in še bolj po tednih in mescih, ko je začela izvajati svoj program, utemeljen na parlamentarizmu, ter energično uperjen proti neredu, korupciji in vsem drugim težavam naše države, je vsakdo, ki se le količkaj spozna na parlamentarne principe, mislil, da je to nekaj trdnega in da je konec brezplodnih kriz in pogajanj. Od 27. julija naprej smo imeli prvo in pravo parlamentarno vlado, ki bi se lahko pokazala v vsakem centru kulturne Evrope, a naperam njej smo imeli opozicijo, ki ni to, kar se v kulturnem svetu pod tem razume, ampak čisto navadna zarotniška banda. Če bi se hajduk Bajram Cur v kaki državi, pa najsibo tudi v Albaniji, pojavil kot šef opozicije, bi ne mogel biti bolj zarotniški in neparlamentarni kot je šef P. P. opozicije Bašič, ki se da nazivati za državnega prvaka. Na kak način je nekulturna ali bolje rečeno zarotniška opozicija dosegla padec prve parlamentarne vlade Jugoslavije, naj ostane izven diskuzije, razmotrivati je pa treba vladno krizo čisto drugače kot so se raz-motrivale vladne krize doslej. V sredo zvečer ni nastala navadna kriza in ni bila položena navadna vladna ostavka, ampak tedaj, se je začela kriza ideje sprazuma, ki bi moral .biti pravi temelj države. Za sporazum se je od srbske strani ravno tako, kakor od slovenske in hrvatske storilo in žrtvovalo vse, kar zajamčuje najboljšo ureditev države na znotraj in na zunaj. Davido-viču so radikali sicer često očitali, da ne predstavlja prave srbske večine in da nima pravice od srbske strani razpravljati in se pogajati o sporazumu, a ta očitanja so brez stvarne in moralne podlage, ker prvič tudi radikali nimajo prave srbske večine in ker drugič oni glede sporazuma kot stranka sploh ne morejo priti v poštev, ker so leta in leta vse storili, kar je najbrezobzirnejše proti sporazumu, enakopravnosti in poštenju. Ko so Pašičevci začeli povdarjati svojo pravico do sporazuma, se je pa organ te družbe, zloglasni beograjski dnevnik »Balkan« izrekel za sporazum: in za spremembo ustave na ta način, naj se država preustroji v veliko Srbijo in naj zvesti priborniki te ideje pobijejo vse »svinje« v Davidovi-čevi vladi. Propagiranje protiustavnih velesrbskih tendenc in prostaško zmerjanje kristalno čistih poštenjakov na vrhu državne uprave, ni bilo niti potrebno, da se spoznajo vse karte Pašičeve družbe. Zadostuje namreč že spomin na to, kar so pod vodstvom Pašiča radikali doslej počenjali proti sporazumu, ravno tako. kakor tudi proti poštenju in redu v državi. Da radikali s Pribičevičevim klubom vred okroglo 110 poslancev ne predstavljajo posebno važne skupine v skupščini od 313 sedežev je jasna stvar. Parlamenti imajo lahko vedno opozicijo, ki zavzema komaj tretjino prostorov. Pri polnoma jasni zadevi parlamentarne moči Pašič-Pribičevičeve stranke je pa na vsak način velika zagonetka, kako se morejo po želji in volji te skupine ustvarjati in reševati pri nas krize. Politični položil. Popolni Babilon v razpletu krize. Včeraj v nedeljo so se vršila celi dan pogajanja med zastopniki parlamentarne večine in radikali. Parlamentarna večina je dosledno zahtevala, da sodeluje z radikali le tedaj, ako odstranijo iz svojih vrst korupcijoniste, se izrečejo za sporazum in se postavijo na stališče, da se zastopniki oborožene sile nimajo vmešavati v politiko. Radikali teh zahtev niso sprejeli. Ponoči sta se ipri kralju razgovar-jala in pogajala Ljuba Jovanovič in Davidovič. Razgovori niso uspeli. Pozno ponoči je dobil Jovanovič mandat za sestavo koncentracijske vlade. Do poldevetih danes v pondeljek zjutraj: vlada še ni sestavljena, ampak se še vedno pogajajo med seboj- šefi posameznih političnih skupin. Jovanoviču sestava vlade ne bo uspela, mandata še ni vrnil in govori se, da imajo za deveto uro, ko se bo sestala narodna skupščina, na dvoru pripravljen dekret za razpust skupščine. Radikali in koncentracija. Po odstopu vojnega ministra so radikali po samem Pašiču izjavili, da pristanejo na politiko Davidovičeve vlade, da hočejo z drugimi strankami in tudi z Radičevo sodelovati v vladi, samo vlada mora poprej odstopiti. Ko je prišlo proti parlamentarnim načelom do vladne ostavke in je nastala kriza, so pa radikali naenkrat prišli z novimi zahtevami. Zahtevali so za sebe gotova vladna mesta, Radičevi stranki so stavili pogoje, pod katerimi lahko pride v vlado, ali kratko rečeno vsem strankam parlamentarne večine so dejali: Kapitulirajte pred nami ter bodite zadovoljni s tem, kar vam mi damo in pustimo. — Parla-mèhtarna večina ne more in ne sme kapitulirati pred radikali in če bo krona tako čuvala parlamentarizem kot ga je čuvala in naglasila 27. julija, tedaj mora stopiti danes pred parlament ob začetku rednega zasedanja zopet Davidovičeva vlada. Vse drugo bi bilo neparlamentarno ter je upati v interesu države in sporazuma kot prve državne ideje, da se ne bo zgodilo. Srbska sodba o razpletanju položaja. Dnevnik »Novosti« v Beogradu, ki vedno prav odkrito piše o političnih razmerah v naši državi, je tudi povodom sedanje krize zapisal 'zelo pomembne besede. Najprej ugotavlja, da je parlamentarizem pri nas na slabih, nogah, rekoč: »Najnovejši moment v razvoju krize kaže, kako je položaj težek in resen. Predvsem je vloga drugega ustavnega faktorja zelo delikatna in opasna. Sedaj se zopet govori, da je položaj v rokah dvora, čeprav je v njegovih rokah že šesti mesec: To znači, da naš parlamentarizem ne funkcijonira dobro in da je položaj nenormalen, kar je vedno nevarno, in nepravilno, da se krona toliko eksponira. Parlamentarna monarhija znači, da mora hiti krona vedno krita s kako parlamentarno kombinacijo. Vpliv krone mora biti, toda v nobenem slučaju se ne sme čutiti. Pri nas pa je ta princip že več mesecev, pogažen. Sedaj je drugi ustavni faktor postavljen v nenormalni položaj, ki je neprijeten. Brez dvoma ima kralj pravico, da prvi presodi položaj in da izrazi vladi nezaupanje. Nihče ne bo zanikal, da je to pravilo omejeno z drugim parlamentarnim običajem. Ako se določi, kakor je sedaj slučaj, da krona nima zaupanja v svojo vlado, je prisiljena parlament razpustiti in poveriti sedanji vladi volilni mandat, ker je sicer težko izravnati nesoglasje med narodno skupščino in drugim ustavnim faktorjem. Odtod izvira opasnost za današnji položaj.« — Posebno nevarnost tvorijo tudi slabi svetovalci krone. »Novosti« pravijo: »Obstoja pa še druga nevarnost. Neznani so činitelji, ki silijo krono, da izrazi Davidovičevi vladi nezaupanje. Ako je samo to, kar je. naznačeno v Hadžičevi ostavki, je to zelo malo. Tam je rečeno, da sta država in vojska v nevarnosti vsied Radičeve propagande, vendar pa je jasno, da bo državna avtoriteta pogažena, ako ne gredo korupcijoni-stični ministri pred sodišče in se korupcija najresnejše ne začne preganjati. Ako se korupcijonisti rešijo zaslužene kazni, bodo krožili najfantastičnejši očitki. To znači v očeh ljudstva in sveta, da se je korupcija pri nas tako globoko vkoreninila, da se ne moremo več boriti iproti njej.« — Končno ust še prav dobro označuje od-nošaje med Beogradom in Zagrebom, ko pravi: »Danes je treba iti v Zagreb in hrvatske vasi in se prepričati, kako čvrsto je razpoloženje za sporazum s Srbi. Brez dvoma je bilo vse na najboljšem potu. Ako so bile nekatere težave in nekaj incidentov, so bili prehodnega značaja. Od tod izvira veliko nezadovoljstvo, ker se Hrvatska odbija od Beograda in ker še odbija na .stran-pota. Ako Davidovičeva vlada pade izven parlamenta, bo prišel odnos med Beogradom in Zagrebom v ostro fazo. In takrat se opravičeno Beogradu ne bo verjelo, ker izgleda, da ga vodijo tajne sile. Ako bi se ta situacija upoštevala, bi ne bilo treba sedanjega eksperimenta z Davidovičem. Pribičevičeve fantazije. V intrigiranju proti dosedanji vladi ima Pribičevičevo glasilo v Beogradu »Reč« posebno vnemo ter posebno nizkotne manire. Tako se trdi v eni beležki, da je bilo po inicijativi dr. Korošca zapovedano beograjski železniški direkciji, naj odpošljejo vse tovorne vagone v Zagreb in Ljubljano. — Pribičevič straši in fantazira, da je imelo to namen, vzeti vojski prometna sredstva iz rok, da se vojaštvo ne bi moglo prevažati v slučaju kakih nemirov v državi. — Druga vest zopet pravi, da je povodom armijskih manevrov na Hrvatskem Radič odredil svojim organizacijam, naj bodo ljudje posebno prijazni do vojakov. To se je tudi zgodilo in v Pribičevičevi fantaziji je to zelo nevarno, češ, da hočejo Radičevci vojsko pridobiti na svojo stran. — »Reč« ima tudi vsaki dan gotovo potvorjene pisma raznih višjih oficirjev, ki zahtevajo, naj se še ostali prečani-oficirji odpustijo iz vojaške službe, da ne bo škode za duh vojske. Nekatere vzroke Pašičevega rovarenja proti Davidovičevi vladi našteva »Muslimanska Pravda« in pravi: Vedno jasnejše postaja dejstvo, da je bila zadnja kriza izzvana radi tega, ker je Davidovičeva vlada preveč rinila v ospredje in forsirala uzakonitev zakona o korupciji. V višje-oficirskeh krogih se je s strahom ter grozo gledalo na anketo, ki se vrši v vojnem ministrstvu in ki; bi naj ugotovila več zlorab in nerednosti. Niti teh zlorab v vojnem ministrstvu vodijo od tamkaj v finančno ministrstvo. Taktika radikalnih korupcijonistov je bila, da se izzove s pomočjo vojaških, raznih zlorab osumljenih elementov padec vlade pred sestankom parlamenta in hi bili na ta način rešeni odgovora in kazni korupcijonisti iz radikalnih ter vojaških vrst. Vsi korupcijonisti so pa pritiskali na Pašiča. Ta pritisk jim je uspel v toliko, da je Pašič pristal na to, da prevzame Ljuba Jovanovič akcijo za koncentracijo in na ta način otme korupcijoniste zapora — radikalno stranko pa blamaže. Iz tega stališča treba motriti obrat v Pašiče-vem držanju in njegov govor v klubu, v katerem je pristal na koncentracijo. Radikalom pojasnjuje Pašič v klu bu preokret mišljenja in taktike in to radi tega, da s tem pomaga kroni in državi, stori on to samo radi tega, da bi rešil svojo okolico in svojega sina sodišča. Radi tega je tudi lahko razumeti, da razgovori z radikali glede vstopa radikalov v vlado ne bodo uspeli. Kakor je videti, Ljuba Jovanovič nikakor ne misli razcepiti radikalno stranko in radi tega Davidovič ne more pristati na sodelovanje s celo radikali j o. Načrt Pašiča gre za tem, da pusti začasno Jovanoviča, naj rešuje stranko, on sam pa bo med tem časom pripravljal teren za — čisto Pa-šičevo vlado. Ako se bo vse razplelo, kakor to Pašič pričakuje, potem bodo zelo dolgi razgovori glede razči-ščenja ter rešitve krize. Po svetu. Grška vladna deklaracija. V parlamentu je prebral vlad ni predsednik deklaracijo nove grške vlade. Največja važnost se posveča nujnemu sprejemu ustavnega zakona. Kot druga nujna dela se navajajo: sistematična naselitev beguncev, poenostavljanje davčnega zakona, decentralizacija uprave in stabiliziranja valute. Glede delavske in agrarne politike je vladni predsednik povdarjal, da se ne sme več trpeti, da bi en razred vlekel koristi iz drugega. V zunanji politiki ne bo spremembe. Grčija odkritosrčno želi mir in bo zadostila vestno vsem internacionalnim pogojem. Dežela hoče mir in sporazum s sosedi in bo v tem pravcu tudi skrbela, da se odnošaji s sosedno državo SHS kar najboljše uredijo in utrdijo. Morilci poslanca Matteottija. V Rimu zaprti fašisti še vedno niso priznali in izpovedali, kako je bil izvršen umor nad poslancem Matteoltijem. Pred dobrim tednom so začeli pisati fašistovski vladni listi;, da je bil Matte-otti umorjen iz maščevanja za umór fašistovskega zastopnika v Parizu. Tega so bili ubili iz Italije prispeli anarhisti in umor naj bi bil organziral poslanec Matte-otti, ki se je tedaj nahajal v Parizu. Eden od rimskih listov je trdil, da je zaprti fašist Dumini izjavil vse to pri preiskavi ter trdil, da je on sam odpeljal Matteottija z namenom izsiliti iz njega priznanja glede zločina v Parizu. Med avtomobilsko vožnjo so ugrabljenemu poslancu zavili glavo v plašč, da ne bi videl kod se vozijo. Matteotti naj, bi bil umrl po nesrečnem slučaju, — plašč je bil krog vratu tako močno zadrgnjen, da ga je zadušilo in so Dumini ter njegovi tovariši prepozno opazili, da je smrt že nastopila. Dvomljivo je, da bi bil Dumini tako opisal zločin in si vse izmišljujejo fašistovski listi, da bi zakrili krivdo vodilnih fašistov pri zločinu. Sestanek nemškega državnega zbora. Starostni voditelji parlamentarnih frakcij so sklenili, da se sestane Reichstag dne 21. t. m. k izrednemu zasedanju. Na tej: seji bo prečitana vladna deklaracija. — Nemška ljudska stranka (zunanji minister dr. Stresemann) je še pred par dnevi sporočil kanclerju dr. Marxu, da bo zahtevala razpust parlamenta, ako se nemških nacionalcev ne bo sprejelo v vlado. S tem je hotela Stresemannova stranka pridobiti neodločne centrumaše za meščanski blok. Centrum je bil do predvčerajšnjim razdeljen, kakor nacionalni 29. avgusta, in sam dr. Marx ni vedel, kani se naj odloči. Centrum je napravil igri konec s tem, da se je izrekla frakcija z ozirom na sedanji politični položaj za sedanjo vlado. Tako je parlamentarni položaj v Nemčiji razčiščen vsaj do prihodnje seje Reichs-taga. Če bi se po tej seji državni zbor razpustil, potem bi bile nove volitve 30. novembra ali pa 7. decembra. Volilna agitacija v Angliji. V soboto, je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Sloga in sporazum med liberalci in konservativci ni kaj posebnega. Obe stranki sta samo v 40 volilnih okrajih postavili skupne kand-date proti delavski stranki. Liberalci sami so postavili vsega skupaj 300 kandidatov. Nova švedska vlada. Švedski kralj je dal mandat za sestavo nove vlade Brantingu, predsedniku socialistične stranke, ki je prišla v parlament po volitvah kot najmočnejša Skupina. Branting je mandat sprejel in ho najbrž sestavil čisto socialistično vlado. Vladna sprememba se izvršuje naglo ter v najboljšem reu in miru in tako imamo tudi v Švedski primer, da monarhija ni v nobeni nevarnosti, če v njeni vladi sedijo sami republikanci, ki so povrh STRAŽA« 20. oktobra 1924. Stran 2. še socialisti ter kot taki načelni nasprotniki obstoječega družabnega reda. Društvo narodov in vprašanje Mosula. Po vesteh iz Ženeve je verjetno, da se bo Društvo narodov po svojem svetu sestalo prav hitro v Parizu, da reši vprašanje Mosula. (Spor med Anglijo in Turčijo.) Ta sestanek se bo vršil gotovo pred 9. decembrom, ko je nameravan sestanek v Rimu. «Lahko se pa tudi zgodi, da bo radi nujnosti svet Društva narodov radi mosulske zadeve kar v Ženevi zboroval. Japonska ostane nevtralna. Japonska vlada je kitajski upravi v Pekingu in v Mukdenu poslala spomenico, v kateri zatrjuje svojo nevtralnost. V spomenici se naglasa, da živijo milijoni Japoncev v Mukdenu in v Mandžuriji in da je varnost teh sorojakov odvisna od vzdrževanja miru. Že radi teh svojih ljudi bo ostala Japonska nevtralna pri vseh notranjih Sporih Kitajske, kateri se iskreno želi, da bi v •njej nikdar ne prišlo do zametavanja in kršitve postav in zakonitosti. Zeppelin. Poskusna vožnja ogromne zračne ladje »Z. R. 3) iz Nemčije (Friedrichshafen) v Ameriko se je izborno obnesla. »Z. R. 3« se je vozil 73 ur, od tega časa je plul preko oceana 62 ur. Zeppelin je preletel 5086 milj dolgo pol in njegov komandant dr. Eckner je z letaki takole pozdravil New-Jork: »New-Jork, pozdravljamo te! Ob obrisih tega veličastnega velemesta pozdravljamo amerikanski narod z iskrenim veseljem ter se nadamo, da pomeni in začenja naša vožnja dobo dobrega in uspešnega poaelovanja našega naroda z ame-rikanskim, Z roko v roki hočemo delati, da se s premostitvijo casa in prostora združijo vsi narodi med seboj.« Prezident Zedinjenih držav je dr. Eckner ju laskavo častita!, povdarjajoč silo nemškega de.la in tehnike in zadovoljstvo, da je Amerika z nemškim narodom kot prva stopila v dobre odnošaje. Versaiileska pogodba in Zeppelin. Pot Z. R. 3 v Ameriko dobiva velik političen pomen. Nemci, katerim nihče na svetu ne more oporekati velike delavnosti in j tehnične sposobnosti, so silno ponosni na smeli polet j svojega zrakoplova. Ta polet otvarja sicer bodočnost j plemenite uporabe važnega prometnega sredstva in po- j torn tega tudi zbližanja narodov, a med Nempi, ki pro- j slavljajo svoj Zeppelin je pa seveda tudi mnogo takih, j ki se ogrevajo v duhu »Deutschland, Deutschland über ! alles!« Nova Nemčija ima pač za sebe in za ostali svet ta j križ, da imajo ljudje stare Nemčije in starega duha še vedno zelo važno, če ne prvo besedo ter da vse od kasarne pa do vseučiliščne biblioteke, od šole pa do znanstvenega laboritorija postavljajo v službo velikonemških idej in maščevanja za vojni izzid, katerega tudi Zeppelini in podmornice niso mogle drugače izpeljati. V Fran ciji je Zeppelinov polet v Ameriko izzval precej in najbrž tudi preveč nervoznosti radi vsenemškega duha. — Pariški listi so začeli naenkrat pisati, da se mora po vojni izmučena in predrugačena Nemčija smatrati kot navadna legenda in da vse dosedanje zavezniške pogodbe za slučaj nemških napadov niso niti približno zadostne. Nemška industrija, ki je v stanu izgraditi celo zračno floto, je sposobna po francoskem mnenju še za j vse' kaj drugega. Evropski diplomati v Ženevi in Haagu niso niti sanjali vsega tega, kar je Zeppelin .pokazal v kratkih urah. Francoski listi se nadalje pozivajo na določila versailleskega miru, ki med drugim prepoveduje- j jo Nemčiji graditi letala nad 15 tisoč kubičnih met- j rov, zrakoplove pa nad 30 tisoč. Za ta predpis se Zeppe- j linove tovarne očividko niso brigale in Francozi danes j ne morejo razumeti, kako je to ostalo neopaženo in kako j da se danes tudi druge države, ki imajo interes na točni j izpolnitvi mirovnih določil, nad tem ne zgražajo in ne vznemirjajo. Francozi menijo, da je polet Z. R. 3 v Ame j riko zvezan z germanofilsko propagando po Ameriki. 5 Francoski listi opozarjajo na veliko število nemških emigrantov v Ameriki in pa na to, da v Ameriki razni sentimentalni razlogi tako daleč dovajajo, da je Amerika bolj naklonjena Nemčiji:, kot pa zavezniku Franciji. Francoze silno jezi, da so morali dopustili polet Zeppelina preko svojega ozemlja. Kako bo s Zeppelinovimi ivornicami? V Friedrichs-hafenu ob Bodenskem jezeru ima Nemčija ogromne tvornice, kjer so se izdelovali svetovno znani Zeppelini in nemška letala. Po mirovni pogodbi bi se morale te tvornice popolnoma uničiti. Kakor poročamo na drugem mestu, so zgradili nemški inženirji v Friedrichs- j hafenu na račun reparacij Zeppelin Z. R. 3, ki je te dni j preletel ocean in bil z na j večjimi in najprisrčnejšimi 1 ovacijami sprejet in prevzet v Ameriki. Nemci so se j za ta prvi večji polet preko oceana občudovanja vredno ! potrudili in želi za svoj trud pohvalo ter priznanje naj- | večje svetovne države. Zgradba in polet Zeppelina v i Ameriko najbolj bode v oči Francijo, ki ima naj večji j strah pred Nemci in njihovemu čudovitemu razvoju 'j zračne tehnike. Ob času poleta Zeppelina preko oceana j razglaša francosko časopisje, da je pokupila francoska j družba patente Zeppelinove družbe, da uredi zračni ! trgovski promet v Franciji. Ta francoska družba, je j predlagala, da bi Nemčija na račun reparacij gradila j Zeppeline tudi za Francijo. S tem bi se doseglo, da se ! ladjedelnice še dve leti ne bi uničile. Medzavezniška komisija bo najbrž zahtevala uničenje ladjedelnic v Friedriehshafenu, Nemčija pa se bo obrnila na aliirane in asociirane države, ki bodo na to poročale vrhovnemu medzavezniškemu svetu. Listi menijo, da se bo Francija uklonila mnenju tega Sveta, tudi če se izreče proti uničenju tvornic. Nemški poveljnik za Ameriko zgrajenega Zeppelina Z. R. 3 pa se hoče posvetovati s Zeppelinsko družbo, kako bi bilo mogoče prenesti naprave za zgradbo Zeppelinov v Friedriehshafenu v Ameriko. Do pogodbe radi prenosa Zep,pelinovih tvornic iz Evrope v Ameriko bo skoro gotovo prišlo, ker nameravajo Združene države upeljati zračno ipošto. Amerika se bo gotovo zavzela z vso odločnostjo, da nemške tvornice v Fried-riohshafenu ne bodo uničene, ker se je pokazalo, da Zeppelini z ozirom na njihovo velikost niso uporabni za vojne namene. Pri sporu radi ohranitve in uničenja Zeppelinovih tvornic bo izšla Amerika kot zmagovalka : in Nemci bodo zaslužili, če ne v Evropi pa — v Ameriki. Trinajst največjih mož svetovne zgodovine. V avli washinglonske univerze bodo te dni odkrili spomenike trinajsterih mož, katerim dolguje človeštvo največ hva-\ težnosti. Ti svetovno tolikanj zaslužni možje so: Homer i (grški pesnik), Dante (italijanski pesnik), Goethe (nem-I ški pesnik), Shakespeare (angleški pesnik), Beethoven i (nemški komponist), Morse (ameriški iznajditelj), Fran ! klin (ameriški iznajditelj), Plato (starogrški filozof), \ Galilei (italijanski fizik), Newton (angleški matematik), j Gutenberg (iznajditelj tiska — Nemec), Darvin (an-< gleški učenjak), Pasteur (francoski učenjak). Dežela, ki nc pozna pomankanja stanovanj in sta-I novanjske bede. Skoro po celem civiliziranem svetu ob-! čutijo po vojni več ali manj stanovanjsko bedo. Edina j dežela, ki ne pozna pomanjkanja stanovanj, je Švedska, j Od leta 1819 naprej so na švedskem' pozidali cela mesta j z dvesto do petsto hišami. Ob popolnoma ravnih cestah ! se dvigajo lepe, nove stavbe, v sredini krasno gojenih l vrtov ter senčnih nasadov. Uprave teh novopozidanih : meslpniudijo prebivalstvu možnost, da lahko postane j vsak posameznik lastnik nove hiše. ; \i Slow »stil». I I Zmaga Narodnega bloka v Ptuju. Pri včerajšnjih ! občinskih volitvah v Ptuju je dobil Narodni blok 408 glasov — 20 odbornikov, socialdemokrati 102 glasa — 1 odbornika, Nemci 284 glasov — 4 odbornike. »Učiteljska tiskarna« in goljufije! Mi smo že lansko zimo opozorili v svojem listu poštno upravo,, da »Učiteljska tiskarna« razpošilja blago na občinske urade in šolska vodstva poštnine prosta. Občinski in šolski uradi so radi tega bili mnenj#, da jim mora vsako podjetje naročeno blago poslati poštnine prosto ter so to . izrecno zahtevali. Afco kako podjetje tega ni storilo, so zagrozili, da .se preselijo k »Učiteljski tiskarni«, ki je v tern oziru posebno splendi! na. »Učiteljska tiskarna« je razpošiljala cenike po Sloveniji, kjer je agitirala za se-i he posebno s tem, da pri nji poštnina nič ne stane. S tem je seveda marsikoga privabila, da je naročil blago pri j njej", ker druga podjetja tega niso mogla storiti. Na ta i način so druga podjetja bila ošk-odovsfha ker so izgubita i odjemlace. To početje Učitel jske tiskarne je bila čisto na- j vadna in nesramna goljufija. »Učiteljska tiskarna« je j prikrajšala s tem poštno upravo za veliko stotisoč di- ! nar jev, z drugimi podjetji vpa je na ta način umazano in nesramno konkurirala. Mi odločno zahtevamo, da j državna oblast to lumparijo natančno preišče ter temu j umazanemu podjetju naloži občutno kazen za izvršene j goljufije. So pač Žerjavove! pri tiskarni, zato pa ne gre j brez korupcije! Proč s korupcijonisti in goljufi. Tudi Kolo jugoslovanskih sester se je posluževalo \ goljufivih in nepostavnih ugodnosti zlorabljanja urad- j ne štampiljke. V zgoranji notici smo beležili, kako je j Učiteljska tiskarna v Ljubljani potom zlorabe uradne | štampiljke prosvetnega oddelka ogoljufala državo z last- s mimt in tujimi izdelki za bogzna kako visoke j svote. Ugodnosti uradne štampiljke prosvetnega oddelka v Ljubljani pa se ni posluževala v svrho »kšefla« samo Učiteljska tiskarna, ampak tudi Kolo jugoslovanskih sester. V tem kolu so namreč zbrane same napredne dame, ki kaj rade posegajo potom posebnih oklicev, oglasov, brošur in pozivov v javno življenje. Te »čiste« j in napredne sestre so pošiljale svojo robo poštnine pro- j sto, ker je krila njune pošiljke v javnosti uradna štam- i piljka, Dosedaj je ugotovljeno, da se je zlorabila urad- j na štampiljka v kšeftarski, prilog Učiteljske tiskarne, \ nadalje Kola jugoslovanskih — naprednih sester--------! Kjer so pa v kolu jugoslovanske sestre, tamkaj so tudi g najrajše bratje in ti so------Sokoli-------- Engelbert j Garagi je vendar vrhovni .poglavar vseh slovenskih So- j kolov, je bil mogočna osebnost pri ljubljanskem pro- j svetnem oddelku in bogzna, če ni kolo jugoslovanskih j bratov Sokolov v Sloveniji plesalo isti kolo zlorabe urad ne štampiljke kot na ■primer kolo sester-------. Glede napredne zlorabe te-uradne štampiljke, ki: je bila dolgo časa v najnaprednejših nepoštenih rokah, se še bo ugotovilo marsikaj. Dr. Žerjavovemu Agromerkurju sledi tudi učiteljski in sicer iz vrst sester in najbrž tudi — bratov--------a vse je napredno z dr. Žerjavom vred in — jugoslovansko-------’ —. Požar v Svečini. Včeraj v nedeljo je izbruhnil v Svečini na imanju samostana Sv. Lampreht požar v oddelku gospodarskih poslopij, kjer je bila shranjena slama, seno itd. Mariborska požarna hramba je odbrzela tale o j na mesto nesreče, a ni mogla gasiti, ker v bližini požara ni vode. Od ognja objeto gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Narodni poslance gospod Davorin Krajnc je naglomu težko zbolel in je. bil »previden. Priporoča se znancem v molitev. -, nlpiilWUmil »i~i Ti« OTI HUM» Razočarana Pribičevič-Žerjavova klika. Poleg Pa-šičevih korupeijonistov ni nikdo tolikanj intrigira! proti parlamentarno večinski Daviđece! vasi,1 nobenega kraja, kjer ne bi nabirali ta dan za naše neodrešene brate in sestre. Vse neumorno na delo za nje!' Dobrodošel je vsak, tudi najmanjši dar! Štrajk invalidov na zavodu v Brestovem pri Zagrebu. Dne 16. t. m. so začeli invalidi na državnem zdravilišču Brestovac pri Zagrebu štrajkati. Nočejo na zavodu zavžiti nobene hrane. Invalidi so sklenili, da bodo nadaljevali s štrajkom tako dolgo, dokler se ne bo ugodilo njihovim zahtevam. Spor med invalidi in med upravo zdravilišča Brestovac traja že nekaj let. Ta -spor se je že obravnaval na najvišjem mestu, a oblast ga doslej ni znala poravnati, najsi so krivci na eni ali na drugi strani. Tekom let se je ta spor vedno bolj ostril, dokler ni sedaj izbruhnil štrajk kot zadnji protest invalidov proti postopanju uprave. Pri celem -štrajku gre radi hrane, ki jo dobivajo invalidi in ki je skrajno slaba. Glavni vzrok, da je prišlo do štrajka, pa je izključitev 12 invalidov iz zavoda. Invalidi zahtevajo, da se reducirani tovariši vrnejo, ker niso ozdravljeni in ne vedo, kam naj gredo. Kedo ima prav v celem sporu: ali uprava, ki trdi nasprotno od invalidov, ali invalidi, tega ne ve niti komisija, ki zopet preiskuje celi spor na licu mesta. Kakor vse prejšnje komisije poskuša tudi sedanja invalide pomiriti in jih pregovoriti, da bi jedli, a vse zamanj. Invalidi so pred komisijo ponovili svoje zahteve in sicer: da se jim izda obleka in obuvalo, da se odstrani sedanja uprava, da se prekliče redukcija dvanaestorice invalidov in da se poboljša hrana v zavodu. Naravno, da komisija sama ni mogla na lastno pest ugoditi tem zahtevam, ampak je storila to, kar storijo slične komisije: obljubila je, da bo predložila zahteve invalidov ministrstvu za socialno skrb, a do ministrske odločitve pa naj invalidi potrpijo. Po tej tolažbi komisije so invalidi ponovno izjavili, da bodo nadaljevali štrajk, ker so siti — praznih tolažb. Kako so odtrgavaii radikali revežem kruh. V Odžaku v derventskem okraju v Bosni se je zgodil tale slučaj, ki kaže, kako daleč so se že upali radikalnj. eksponenti: Kakor znano, je ravno po Bosni ter Dalmaciji skoro vsako leto .veliko pomanjkanje kruha. Ako bi se ravno glede kruha Bosancem in Dalmatincem ne od-pomoglo od kod drugod, bi vsi pomrli od gladu in vsestranskega pomanjkanja. Tudi v Odžaku so prejeli 15 tisoč kilogramov koruze za podporo onim siromakom, ki so letos tolikanj trpeli radi poplave. Narod je znal, da je koruza že dospela in je spravljena v skladišču radikalskega priganjača šdhim-pašiča. Ta lopov ni hotel koruze razdeliti med bedni narod, ki je, stradal po njegovi krivdi kot cerkvene miši. Policija je konečno zvedela, da je trgovec in »ucschäftsradikal« Ramič že v prvi polovici letošnjega avgusta odpeljal to koruzo, ki je bila pripravljena za sirote. Ker pa sta bila tedaj glavna krivca odsotna, je policija zagrabila hlapce in koči-jaže, ki so odvažali koruzo. Aretirani so vsi priznali, in povedan, kako je bilo. Od 15 tisoč kilogramov se je posrečilo odpeljati do tedaj, ko je prišla cela zadeva na uho policije, 2500 kg. Med tem časom je padel P. P. režim, zadeva je priromala od policije na sodišče in to je pustilo aretirati glavna krivca Rarniča in šahim-pašiea. Slučajev, kakor ravnokar navedeni je po Bosni in Dalmaciji bogzna koliko. Odkrivati so začeli te radikalno roparske slučaje pod Davidovičevo vlado, a vse te lumparije bodo pokrite od zgoraj, ako se bo priplazil do vladne moči zopet Pašieev režim pod to ali drugo firmo. Po preteku 23tih let so mu priznali pravico. Redek slučaj rehabilitacije se je zgodil v Osijeku. Mestni ofi-cijal Jurij Savič je bil pred 23 leti discipliniran ter odpuščen iz službe. Sedaj po preteku celih 23 let mu je uspelo, da mu je priznano: zgodila .se mu je svojčas krivica in sedaj je zopet rehabilitiran. Mestno zastopstvo v Osijeku je sklenilo, da se izplača Saviču zaostala plača za celo dobo krivične suspenzije od 1. januarja 1901 do 28. februraja 1924 in sicer v skupnem iznosu 69.890 dinarjev. Vrhu tega je bil Savič kot star mož še penzi-joniran in se mu je določilo na mesec 1745 dinarjev. Redka in nenadna smrt. Hrvatski seljak iz Fužina je kosil travo. Po opravljenem poslu se je napotil proti domu. Kose pa ni nosil, kakor običajno, preko rame, ampak v roki kot palico, up ira je se na njo. Po nesreči se je «podtaknil in padel tako, da, se mu je zasadila kosa globoko v vrat. Siromak je izkrvavel na licu mesta. Po nesreči ustrelil samega sebe. Bivši aktivni kapetan Milan Gölz je postal trgovec in posestnik v ritornaci blizu Virovitice. Iz lova se je vrnil zvečer domov in šel pogledat na dvorišče. Ni vzel puške z rame, ampak je s kopitom'sunil eno od krav na dvorišču v bedro. Pri tem sunku se je nabita puška sprožila in smrtno je zadel naboj kapetanova prsa, Stolno prosvetno društvo v Mariboru prireja redno vsaki petek ob pol 8. uri javno predavanje v društveni sobi, Koroška cesta 1, (poleg cerkve sv. Alojzija). Zadnje predavanje v Stolnem prosvetnem društvu je bilo kaj zanimivo. Gospod dr. Medved je orisal življenje papeža, ki je bil štajerski župnik. Žal, da ni bila udeležba zadovoljna. Zatò ponovno vabimo vse izobrazbe željne in vse, ki žele pri tem delu sodelovati. V petek ob pol 8. uri pri predavanju na svidenje! Ne slepomišite z — Ljudsko knjižnico. Ko smo se lotili povsem stvarne kritike o Ljudski knjižnici, smo sicer vedeli, da v možganih naših žerjavovcev ni vse v redu. Vendar pa smo pričakovali, da so ljudje, ki vsiljujejo ljudsko prosveto, saj v tako resni stvari sposobni za stvarno zavrnitev za slučaj, da našega stališča oni ne smatrajo za pravilnega (ne samo mi, tudi drugi ga smatrajo). Nedeljski »Tabor« pa si je v odgovor na naše nadaljevanje o Ljudski knjižnici napisal tako ubožno spričevalo, da se nam zdi, kakor bi. ga bil napisal »ata» iz Knaflove ulice v Ljubljani tam »nahe bei dera Krai-nischen«, kjer prodani in prezadolženi »Slovenski Narod« leži že »ganz im letzten Zuge«. Dr. Reisman je na prvo našo kritiko vsaj nekaj stvarnega povedal. Zdaj pa, ko smo smatrali resno vprašanje, ali je knjižnica še ljudska ali že trgovsko podjetje, ki se bogati od beračenja po ulicah, pa prihaja »Tabor« kot »ata št. 2« in nam pripoveduje storijo o disciplini v demokratski stran ki, kamor bi morali demokrati prihajati k raportu radi kozlov, ki jih strelja peščica Žerjavovcev v Mariboru. Na ta način se hočejo pri celi stvari prizadeti izmuzniti na drugo polje. »Ata št. 2, belieben aus dem Geleise auszukneifen«. Pa ne bo šlo. Več kot smešno pa je, »wenn Herr Ata Nr. 2 befehlen«, da naj »Straža« gehorsamst« že kar v prvi, »Taboru« sledeči številki izda vse demokrate, ki so se pri njej pritožili radi postopanja dr. Reismana ,v vprašanju Ljudske knjižnice. O ljubi ata št. 2, »da haben Sie einen Kapital-Bock geschossen«. Predvsem je znano, da je v Mariboru več demokratov, ' ki ne zahajajo na raport k Žerjavovcem. Potem pa, kaj bi rekli ata pri »Taboru«, ako bi jim »Straža« nastavila sličen revolver na prsa, pa bi zahtevala, naj »Tabor« v prvi številki izda vse tiste, ki v »Taboru« napadajo poštene ljudi. Nein lieber ata. Ta »Befebl« vam kot uredniku največjega dnevnika na 2 straneh ni prišel »von Herzen«, kaj ne! Ata belieben nur zu scherzen? Dajte raje brez ovinkov odgovor na našo stvarno vprašanje glede Ljudske knjižnice, ali je — ljudska, ali. že •— trgovska? LA. NSS. Predsednik narodno-socialne stranke v Mariboru in gostilničar g. Konrad Žnuderl je odstopil kot predsednik te stranke. Glede spora med obrtniki, ki datira od zadnje razstave sem, smo prinesli zadnjič od ene strani vest »Predrznost razstavnega konzorcija«, danes pa prinašamo zatrdilo prizadetih, da niso zagrešili nobenih nepoštenih dejanj ter priporočamo vsem skupaj, naj si vse spore in sume sami med seboj prejkoprej razčistijo. Preložitev koncerta. Radi pogreba dr. Rosine se koncert Ljubljanskega zvona, ki je bil določen za danes v pondeljek, preloži na pondeljeb 30. novembra. — Podrobnosti glede koncerta bomo objavili pravočasno. Trgovsko zborovanje. Trgovski gremij v Mariboru sklicuje za sredo dne 22. t. m. ob pol 20. uri v dvorano restavracije »Kosovo« na Grajskem trgu zborovanje trgovcev, na katerem bo v prvi vrsti poročal g. dr. Pretnar od Trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani o obrtno pravni reciprociteti. Nandalje se bo razpravljalo o novih določbah delovnega časa, katere pripravlja vlada in drugih aktualnih zadevah. Ker, je zborovanje važno, je želeti mnogobrojne udeležbe. Radio-predavanje in koncert. Ljudska univerza priredi prvi »Radio-koncart« v Mariboru v sredo, dne 22. oktobra, ob 8. uri zvečer v veliki kazinski dvorani. Uvodno predavanje bo imel, kakor -tudi vodil vsa proizvajanja g. inž. Tomšič. Po predavanju bo občinstvu dana priložnost slišati radio-koneerte iz Breslave, Rima itd. Vsakdo, kdor s'e namerava seznaniti s to res genilano iznajdbo brezžičnega govorjenja, naj ne zamudi te prilike. Na tem večeru bo g. inžener na svojem aparatu obrazložil skrivnosti problema brezžične predaje znakov. Radi gotovo velikega zanimanja občinstva se vrši predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik, trgovini v Slovenski ulici. Cena vstopnicam je 8, 4 in 2 din. Narodno gledališče. Torek, 21. oktobra »Nikolaj Šubic Zrinski« ab. B. Sreda, 22. oktobra zaprto. Četrtek, 23. oktobra »Otroci« ab. A. (Premijera). »Zaščita dece«. Pred enim tednom je prineslo »Jutro«, takoj na to pa »Tabor« silno razburljivo pisano vest, kako žena poštnega poduradnika Klojčnika v Tomšičevi ulici 115 (Krčevina) silno kruto postopa s svojim pastorkom — 61etnim Lojzekom. Pisalo se je, da ga živinsko muči ter pusti nekje v kleti ležati na golih tleh. Ta silno velika briga za Klojčnikovega otroka je zelo sumljiva, ker biva ta družina s kopico otrok že dolga leta v škandalozni kletni luknji in se doslej nihče ni brigal za usodo otrok. Cela leta je delal Klojčnik kot črna živina za hišnega gospodarja, sedaj je pa prišel pri njem v zamero, ker je bil primoran nastopiti kot priča .proti njemu. Afera z otrokom diši prav mečno po maščevanju od strani hišnega gospodarja, ki ni nihče drugi kot proshili Blaž Kamenšejt. Tako malo kot temu možakarju se pač nikomur drugemu ne poda vloga dečjega zaščitnika. Drugi poštni uslužbenci so se zanimali za zadevo svojega tovariša ter so nam na dolgo in široko opisali razmere v hiši Tomšičeva ulica 115. Gle de otroka so nam dali vpogled v zdravniško spričevalo, ki se glasi takole: »Zdravniško spričevalo. Na prošnjo g. Ivana klojčnika, poštnega poduradnika v Mariboru, sem danes zdravniško preiskal njegovega 61etnega fanta Alojza ter dognal sledeče: Otrok je srednje telesne visokosti, krepke konstitucije, zelo dobro rejen in razvit. Je zdrahe zunanje barve, brez vsake telesne hibe; na notranjih prsnih in trebušnih organih ni dognati nobene bolezni. Na Loži ni dognati nobenih znakov poškodb, osobito pa ničesar, kar bi govorilo za to, da bi bil otrok v zadnjem času tepen. Oblečen je v navadno čisto in neraztrgano obleko. V Mariboru, dne 14. oktobra 1924. Dr. Ivan Zorjan, policijski zdravnik. Dom ubogih. Dom ubogih je človekoljubna akcija z namenom zgraditi en večji dom za revne brezstano-! vanjce in en dom za tuberkulozne reveže. To socialno ■ nalogo bi pravzaprav morala vršiti občina, če treba tudi s pomočjo države, ker ima tudi država interes na tem, da ljudje ne poginejo na cesti ali po vežah in prenapolnjenih -iiOglh. Ali razmere so pri nas pač take, da če se hoče kaj dobrega in nujno potrebnega izvršiti, mora tako socialno nalogo prevzeti privatna, inicijativa. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Akcijo je že pred leti zamislil eden naših novinarjev najprej le s časopisno in osebno propagando, katero je pozneje organiziral pod imenom Marstan, nakar je akcija prešla v roke društvu Mariborska Gradbena akcija. Ker pa takratna vlada ni hotela dovoliti v to svrho zaprošene loterije in je omenjeno društvo moralo poslovanje ukiniti, je to akcijo prevzela iz društva ustanovljena kreditna in stavbena 1 zadruga »Mojmir«. V tej zadrugi še le se je akcija or-i ganizirala v poseben odsek s samostojnim poslovanjem j pod naslovom »Odbor dom ubogin«. Protektorat je j prevzel Prevzvišeni knez-oškof dr. Andrej Karlin, še le na prizadevanje naših poslancev se je posrečilo dobiti j vladno dovoljenje za tombolo in loterijo v prid te akci-! je. Prvotno je bila akcija zamišljena na širši in tudi i patrijotični podlagi. Zato je ustanovitelj zaprosil za Najvišji protektorat. S tem pa se je postavil v nevarnost, da ga zapro — radi žaljenja Veličanstva. Ta čudež je seveda le pri nas mogoč. Tej nevarnosti je med razvojem akcije sledila druga, namreč da so nekateri to akcijo mislili izločiti od zadtuge »Mojmir«, >,i je že vsled pomanjkanja možnosti zidanja stanovanj za svoje j člane največ svojega dela posvetila tej akciji. Zadruga j zastopa namreč stališče, da je preskrba stanovanj onim : revežem, ki so na cesti prva podlaga za rešitev stano-! vanjske bede in da je prva dolžna tudi država podpirati j tako akcijo v zadrugi. Ta spor se je rešil ob priliki dru-! ge ankete v mestni dvorani dne 14. t. m. Te ankete se ! je med drugimi našimi pristaši udeležil tudi preč. g. stolni dekan dr. Tomažič kot poverjenik prevzvišenega protektorja. Anketo je vodil in otvoril g. župan Grčar, ki je zastopal stališče večine udeležencev, da naj akcija ostane pod okriljem zadruge »Mojmir«. Da se pa popolnoma razčisti to vprašanje, se je izvolil izven zadruge tročlanski odsek, ki stopi v stik z odborom »Doma ubogih«. Uspeh te akcije dosedaj je: Mestna občina je v to j svrho podarila stavbišče. Zasigurana je tombola in j efektna loterija. Dosedaj zbrani fond znaša nad 10.000 j dinarjev. Ta človekoljubna akcija zasjuži, da jo pod-j pira vsakdo, ki ima srce do revežev. Ker je mestna ob-j čina že storila velik del svoje dolžnosti, preostaja glavni I del tudi za državo. i ! Državna borza dela v Mariboru. Od 12. oktobra do 18. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi 105 prostih mest prijavljenih. 200 oseb je iskalo dela. V 63 slučajih je posredovala borza uspešno in 9 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 18. oktobra pa je bilo 6170 prostih mest prijavljenih, 8345 oseb je iskalo službo, v 2796 slučajih je borza posredovala uspešno in 1321 oseb je odpotovalo. •j' n ri Tihi i limili.»m im ntpiin i» n Dušica. Reman v treh delih. Angleški spisala B. Örczy. Prevedel Paulus. 61 »Zakaj ne! Jako dobro bi se mu podajala! In ko bi ovenela, bi dala od sebe zelo močen duh, tako. močen, da bi mu nos zavihalo.« Bučen smeh je pozdravil Rercyjeve besede. Vsem je bilo dobro znano, kako strastno sovraži republikanska vlada, in posebej še Chauveiin, njihovega narodnega junaka »Dušico«. »Torej pogoji, gospod!« je pravil Chauveiin nemoteno. »Ali spet vrževa?« Spet sta vrgla kocke. Cliauvelin je bil čisto miren. Pogoji dvoboja ga niso čisto nič zanimali. Saj je vedel, da se dvoboj sam vobče nikdar ne bo vršil —. Dosegel je svoj namen. Kraj in čas sta bila določena in Percy Blakeney bo prišel v Boulogne. Poznal je svojega nasprotnika, poznal je njegovo neukrotljivo strast za doživljaje in nevarnosti, z njo je računal in prepričan je bil, da Percy gotovo pride na dogovorjeni kraj. ki obrestuje hranilne vloge po oziroma po dogovoru. Sv. maša zadušnica za pokojnim gospodom |IDr. ZF’xanjo Ecsina se bo služila v torek, dne 21. okt. 1924 ob 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Da —! Percy Blakeney bo prišel v štirih dneh, uro po solnčnem zapadu na južne nasipe Boulogna, zaupajoč na svojo dobro srečo, na svojo silno telesno moč in na svojo navihanost in iznajdljivost. Ampak tedaj —! Eno je sklenil Ghauvelin, za trdno sklenil, to, da tisti večer ničesar, prav ničesar ne bo prepustil slučaju, tìakal bo na svojega nasprotnika, ne samo s svojo lisičjo pretkanostjo, ampak tudi z močjo —. In če bi bilo treba tisti dan zbrati v Boulognu in v severni Franciji vso vojaško moč republike — drzna »Duška«mu topot ne bo ušla, mu ne sme uiti —. Njegovo razmišljanje je prekinil Per cijev vzklik. »Ah, gospod Chauvelin, — zdi se, da vas sreča zapušča! Slučaj je spet zanne odločil, 'kakor vidite!« »Torej pa vi napovejte pogoje dvoboja, gospod Percy!« je malomarno dejal Ghauvelin. »Torej pogoji, gospod! — Ne bom vas mučil s podrobnostmi. Borila se bqva v površnikih, če bo mrzlo, če bo pa toplo, pa slečeva še tudi suknje, kajne? Ne bom zahteval, da nastopite v zelenih nogavicah, tudi rdeče cvetlice vam ni treba prinesti seboj. — No pa šalo na stran! Poskusil bom in prisilil svoje slabotne možgane, da vsaj za dve sekundi resno mislijo in si izmislijo kako podrobnost, ki bi bila za vas prijetna. — In sedajle se spomnim na orožje! Vam bi ugajal meč, ste dejali, če se prav ne motim. Torej pa vzemiva meč! In še eno uslugo vam storim, sam vam izberem sablje! Lahko si jih kar tukaj ogledate. Gospod Foulkes«, se je obrnil k prijatelju, »prosim, stopite v mojo sobo! Nad pisalno mizo visita dve sablji.« FoUlkes je z naglimi koraki odšel, gospod Percy pa je veselo in zabavno nadaljeval. »Mislim, da vam bodeta meča ugajala. Sami lahko izberete. Izvrsten mečevalec ste, o tem sem prepričan. In sami smete odločiti, ali naj ena ali dve praski zadostujeta, da bo maščevan užaljeni ponos gospodične Candeille.« Spet je legel moreč molk na navzoče. (Dalje prihodnjič.) E 2462-23 56 Dražb««! «Mic. Dne 5. novembra 1924 ob 10. uri se bode vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba naslednjih nepremičnin: 1. VI št. 437 d. o. Grajska vrata (Maribor) hiša štev. 44 v Mariboru, Aleksandrova cesta, z dvoriščem, poslopjem in lesenim poslopjem v cenilni vrednosti 903.405 din. 75 para. Najmanjši ponudek znaša 451.702 din. 88 p. 2. VI. št. 31 d. o. Krčevina tvorniško, oziroma stanovanjsko poslopje v Krčevini št 162 in št. 161, zidano gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, pašnik v cenilni vrednosti 510.586 din. 55 para. Najmanjši ponudek znaša 340.391 din. 4 para. Pod najmanjšim ponudnikom se ne prodaja. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 11. septembra 1924. 646 Učenec dobro šolsko naobražen se takoj sprejme v manufakturno trgovino. Maribor, Gosposka ul. 17. 645 2 Krojači in krojačice! Kroje (muštre) it deluje po poljubnih slikah in po najnovejši modi za dame ia gospode strokovni učitelj za krojaštvo Knafelj Alojzij, Ljubljana, Kri-ževniška ul. 2, I. nadstr. 649 2 Razpisano je mesto mežnarja in organista pri romarski cerkvi M. B, na Črnigori, pošta Ptujska gora, pod zelo ugodnimi pogoji. Službo je nastopiti takoj. Prošnje naj se pošljejo na župni urad. 631 3—1 Šivalni stroj na prodaj. Naslov pove upravništvo. 638 2-1 j Vino, motno, zavreto, pokvarjeno in sploh vse vinske bolezni se popravijo. Naslov v upravništvu. 635 3—1 Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20. 613 Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cirilovi tiskarni. Moško kolo se proda. Tiskarna sv! Cirila (dvorišče). V Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu je spet zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank. Prvovrstna hrana in pijača. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano. 639 5—1 Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo-celo. Zahtevajte cenikel 607 10—T Premog iz svojega premogokcp« pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopno družba z o. 2. v Ljubljani, Wolfova ulica št 1—L 107 Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela £~ točnim in cenim izdelovanjem. 465 II—il V vseh špecerijskih prodajalnah se' dobi lOBflN Trgovina Martin Šumer » Konjice « priporoča veliko izbiro raz* nega mamufaktumega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo serijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani 737 50—II najboljši pridatek k hrani. Mehinična vnrami, terilaica lana in konoplje ter predilnici ANTON ŠINKOVEC D. D. GresuBlie pri Uubliani nudi Juto, motvoz za šivanje in vezanje vreč, po najnižjih cenah. CUNJE krojaške, sutknjen« in platna* »s odpadke, staro železje, kovano In vlito, glaževino, kakor odpadke vsaka vrste' kupujamt po stsjviSgk ««ndb A. Arbeiter, Maribor, Dravska alice I3L Zamenjam tudi «taro želez katero je z s vporobo, e ko» raškimi odpadki in viìtìno» mmmm Najcenejše In najuspešnejše oiMete samo potom Oglasnega zavoda Voršič-a naslednji, Maribor, Slomškov trg 16. Pojasnila brezplačno! miifckMMM ite „Stražo“! Zadružna gospodarska banka d. podružnica v MarlUpom. gggr V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 8, pred frančiškansko Cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblaščeni prodajalec srečk držame raza*, loterije» Tisk tiskarne sv. Cirila i Maribora, Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže.«