16. Številka. V Mani,«torek. 3L mana 1908. XII. leto. /vnaja vsa* darCzvečer Izvzemii nedelje in stražnike ter velja po posli prejemat« za avstre-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeuifna dom za vse leto i K, za pol leta 13 K, za Čet: t leta 5 K, za. en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemći]o celo leto 28 K. Za vso drago de tele in Ameriko ->io leto 30 K, — Na naročbo brez istodobne vpoilljarve naročnine se ne ozira. — Za f™««11« se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vari — Rokopisi se ne vračajo. — Uradni*tvo In apravniitvo je v Knaf lovih ulicah it. 5, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. ŠFraOatttvft telefon it M. Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon št 85. Držsvnl zbor. Dne 2. aprila se zopet snide državni zbor. A njegovo zasedanje bo trajalo samo nekaj dni, potem pojdejo poslanci takoj zopet domov na velikonočne počitnice. Tudi po velikonočnih praznikih bo imela poslanska zbornica prav malo sej. kajti meseca maja se snidejo delegacije, zaseda u ju delegacij pa >>o sledilo zasedanje deželnih zborov, tako da se bo začelo redno delovanje državnega zbora seli' n a j e s e n. Ljudski parlament — to geslo je včasih razvnemalo ljudi in jih razburjalo. Kaj so vse pričakovali od ljudskega parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice, S kako velikimi upanji so sli v volilni boj, trdno prepričani, da bo ljudski parlament v^}^o in vestno delal in z vztrajnim delom izvedel vse tiste reforme, ki jih lin1-.stvo pričakuje in želi in ki jih je prej zadrževala visoka birokracija s pomočjo aristokratskih priviligiran-eev. Kako žalostno so se izjalovile te nade. Ljudski parlament ni pravzaprav ničesar drugega storil, kakor da je odobril ljudskim koristim okrajno nasprotno nagodbo z Ogrsko. To je vse, kar je ta ljudski parlament v lanskem letu storil, kajti letos se sploh še ni sešel, do jeseni sploh ne pride do resnega dela. Krivda zadeva seveda vlado. Ta vlada, ki je s toliko vnemo in s tako silnim pritiskom šla v boj za splošno in enako volilno pravico, ne pusti zdaj zborovati ljudskega parlamenta, neče dati ljudskim zastopnikom prilike za delo, nego vlada vzlic splošni in enaki volilni pravici polomoma absolutistično. Nikdar ni bila ljudska volja tako brezpomembna, kakor je sedaj, v dobi splošne in enake volilne pravice. Vlada dela kar hoče. Birokracija ima vso moč v rokah in jo z vso brezvestnostjo izrablja zoper ljudstvo. In ljudski zastopniki, izvzemši nekaj svobodomiselnih skupin, trpe to ravnodušno in še prav jim je, da je tako. Kaj si morejo na primer klerikalci boljega želeti, kakor da vodi vlada vso upravo v klerikalnem duhu in jim pusti v miru spravljati tisočake. Tisočaki namreč igrajo glavno vlogo pri teh »ljudskih« zastopnikih, korupcija, škandalozna korupcija omogoča vladi, da živi lepo v miru, kakor bi ljudskega parlamenta »ploh ne bilo. Dne 19. decembra se je razšel državni zbor. Toda vlada ga ni odgodila, kakor bi bila morala storiti, ker je hotela iz ljudskih žepov podkupiti poslance, da bi ne silili na sklieanje državnega zbora. Vlada je pač poslala poslance domu, pustila pa jim je dijete po 20 kron na dan. Vsak poslanec je v času počitnic od 19. decembra do 2. aprila, ko je sedel do m a in se bavil z navadnimi svojimi opravili, dobil 2 0 8 0 kron. Za nič in zopet za nič. Ves državni zbor velja na dan okroglo 10.000 kron. V času počitnic se je torej razmetalo en milijon in 40 tisoč kron. To ogromno vsoto je vlada vzela ljudstvu in jo nabasala v poslanske žepe. Kaj bi se bilo lahko dobrega in koristnega storilo za ljudstvo s to ogromno vsoto. A poslanci so svoje tisočake ravnodušno potlačili v svoje žepe in so bili veseli, da jim ni bilo treba na Dunaju sedeti. Tako je seveda umi j ivo, da se vlada ni zmenila za ljudski parlament in da ga ni sklicala. Podkupila je z ljudskimi žulji »ljudske« zastopnike in mirna je Bosna! _ Ministrska kriza in obstrukcija. Dunaj, 30. marca. Justični minister dr. Klein je danes konfe-riral v navzočnosti nemškega ministra Peschke z voditelji nemških strank ter jim naznanil svojo izjavo, ki jo poda jutri v proračunskem odseku. Y tej izjavi bo minister povedal, da je vlada na stališču, da so Stremavrove jezikovne naredbe sicer pravi, vri javite, da pa ni mogoče nastopiti proti državnim uradnikom z nasilnimi sredstvi. S tako izjavo pa niso zadovoljni ne Nemci ne Cehi. Vsi posredovalni poskusi so se razbili in celo v vladnih krogih smatrajo položaj za resen. Oba češka ministra sta izjavila, da z ozirom na napetost v češkem taboru ne moreta ostati več v ministrstvu, ako se češko stališče popolnoma ne prizna. — Jutrišnji dan more potemtakem prinesti delno ministrsko krizo in obenem obstrukcijo v državnem zboru. S tem bi bila tudi razbita koalicija. Iz proračunskega odseka. D n n a j , 30. marca. V danas nji seji ni bilo pričakovane izjave ministrskega predsednika in justi-čnega ministra o jezikovnih razmerah pri sodiščih na Češkem. Sploh je bila današnja seja kratka. Položaj se tekom današnjega dne ni po- jasnil, temuč se celo Še pooostril. Pokazalo se je, da so češke stranke do zadnjega moža edine, da za nobeno ceno ne popuste od svojih jezikovnih zahtev. Češki govorniki v proračunskem odseku so danes zopet ponudili demisijo obeh svojih ministrov ter izjavili, da gredo, ako treba že jutri v opozicijo, a za Klofačevo skupino in radikalne agrarce je opozicija isto, kakor obstrukcija. Zaradi tega ni podal justični minister še danes svoje izjave,da more še jutrišnji dan porabiti za konference. In ravno zaradi tega se je današnja seja tako hitro zaključila, dasi so govorili le trije govorniki. Iz govorov poslanca Mastalke in Klofača je jasno odmevalo razpoloženje, ki vlada v češkem taboru. Posl. M a s t a 1 k a je izjavil, da se Cehi ne bodo zadovoljili z golo izjavo justičnega ministra, temuč zahtevajo, da se neznosnim razmeram na Češkem napravi takoj konec z energično akcijo. Stremavrove naredbe se morajo ohraniti v popolnem obsegu. — Posl. K 1 o -f a č je izjavil, da je ministrski predsednik odgovoren za anarhistične pojave pri čeških sodiščih. Pod Kbr-berjevo vlado taki neredi sploh niso bili mogoči. Odgoditev delegaoijskega zasedanja. Dunaj, 30. marca. Kakor poroča »Zeit« iz Budimpešte, se delegacije vendar ne skličejo meseca maja, temuč šele septembra. S tem je tudi ureditev častniških plač odgođena do jeseni. Avstrijski vladi z ozirom na kritične parlamentarne razmere ni mogoče sklicati delegacij že za mesec maj. Odlikovanje povodom sklenjene nagodbe z Ogrsko. D u n a j . 30. marca. Cesar je odlikoval povodom ureditve gospodarskega razmerja z Ogrsko celo vr-: to avstrijskih in ogrskih ministrskih uradnikov. Izmed ministrov sta odlikovana dr. pl. K o r v t o w s k i in K o s s u t h z velikim križem Le-opoldovega reda. Izmed višjih uradnikov so dobili nekateri tajno svet-ništvo (sekcijski načelniki dr. vitez R o e s 1 e r in ogrska državna tajnika dr. Aleks. Popov ic s in S z t e-renvi), drugi viteštvo (sekcijski načelniki dr. Ign. G r u b e r , dr. S e li o u k a in dr. W e b e r), zopet drugi so dobili visoke rede. Sekcijski svetnik dr. Zolger je dobil najvišje priznanje. Knez Bulovv na Dunaju. Dunaj, 30. marca. Knez Bii-low je povedal nekemu dunajskemu dopisniku, da sta z baronom Aehren-thalom razpravljala o vseh tekočih političnih vprašanjih, a pri vseh glavnih točkah se je pokazalo popolno soglasje. V nemških političnih krogih zatrjujejo, da razprave kneza Biilowa z baronom Aehrenthalom in pozneje z italijanskim ministrom Tittonijem nimajo namena, skleniti med tro-zveznimi državami kakih posebnih dogovorov, temuč doseči skupno nastopanje vseh šestih velesil, ki so podpisale berolinsko ]>ogodbo. Avstrijska železnica skozi Sandžak. Carigrad, 30. marca. Sultan je že podpisal i rade, ki dovoljuje Av-stro-Ogrski trasiranje za novo železnico skozi sandžak Novi pazar. Sredi meseca aprila se v ta namen sestane komisija iz zastopnikov Avstro-Ogr-ske in Turčije. Avstrijski zastopniki se vzemo iz osobja obratne družbe orijentalskih železnic. Trasiranje se zaključi do meseca septembra. — Turška komisija je že imenovana ter sestoji iz štirih vojaških in dveh civilnih članov. Angleški in ruski reformni načrti za Macedonij l Petrograd, 30. marca. Avstro- ogrski poslanik je povedal nekemu dopisniku, da se Avstro-Ogr-ska popolnoma strinja s temeljnimi načeli ruske reformne predloge za Macedonijo. London, 30. marca. O Macedonij i je vlada ravnokar izdala belo knjigo, kjer so najprej navedeni angleški predlogi glede Macedonije. Da bo novi guverner za Macedonijo neodvisen od turške vlade, predlaga Anglija, naj mu plačo za jamčijo velesile. Nadalje predlaga Anglija, naj se število turškega vojaštva v Macedonij i znatno zmanjša, pri tem pri-gospodarjeni denar se naj porabi za novo upravo. — Z ozirom na izgovor Avstro-Ogrske in Rusije, da sedanji trenotek ni ugoden za nove predloge, pravi angleški državni tajnik Grey, da položaj v Macedonij i in Stari Srbiji zahteva, da se začne nemudoma z akcijo. Ako bi se hotelo s tem čakati na primerni čas, raztegnejo se anarhistične razmere na nedoločen čas iu prebivalstvo bi upravičeno očitalo velesilam zločinsko ravnodušnost. Nove zarote na Ruskem. P e t r o g r a d , 30. marca. Policija je prišla na sled novi, zelo raz-sežni revolucijski organizaciji. Ponoči so se vršile hišne preiskave skoraj v vseh okrajih ter je bilo mnogo sumljivih oseb zaprtih. — Obenem je dobilo ministrstvo notranjih del važne tajne brzojavke iz Sebastopo-lja; iz brzojavk je razvidno, da je prišla tajna policija na sled novemu, skrbno pripravljenemu piintu pri čr-nomorskem brodovju. Del provzroči-teljev je že pod ključem, a aretacije vedno nadaljujejo. Načrt zarotnikov je bil sledeči: Mornarji določene oklopnice bi sredi morja pometali častnike v morje, nato pa se vrnili ter začeli mesto obstreljavati. Med tem bi rezerva pripravila punt med ostalimi mornarji in vojaško posadko. Tudi bi požigali hiše v mestu. V splošni zmešnjavi bi visoke upravne uradnike in častnike polovili ali pomorili ter spravili na ta način celo mesto v oblast revolucijonarjev. Konflikt med Venezuelo in Zedinjenimi državami. London, 30. marca. Na vene-zolanski pošti La Guaira, so odprli dve poštni vreči, ki sta bili namenjeni za ameriško vojno ladjo. Ameriški poslanik je zahteval pojasnila pri venezolanski vladi, ki je odgovorila, da je bila navadna pomota. Ker se je kmalu nato vrnila ameriška križar-ka v venezolnnsko pristanišče Cara-eas, zavladalo je med prebivalstvom veliko razburjenje. Napol vladni časopis »Constitutional« je prinesel vest, da nameravajo Zedinjene države razviti svojo zastavo v »Južni Ameriki. Dopisi. Iz Preserja. Kakor znano, so klerikalci lansko jesen prevrnili nad-učitelju g. Korbarju čebelnjak s čebelami vred. Imel je okoli 140 kron škode. Zločincev se še ni dobilo pa tudi ni upanja, da jih dobe. Saj takim falotom pri spovedi vse odpuste — ali pa imajo zato, da oškodujejo političnega nasprotnika, celo odpustek. Volitev se naprednjak] nismo udeležili, ker nismo vedeli za kandidata prej kot zadnji dan. Kaplan in župnik pa sta prav pridno hodila po vaseh in popisovala glasovnice. Občinski sluga Mravlje je a tudi že kar podpisane glasovnice vroča 1 volil-cem. Kje je zakon?! Klerikalci nad-nčitelju na vse načine nagajajo in LISTEK. Gozdar m UeliKo Poželjenje. (Vladimir Levstik.) (Dalje.) »Kaj praviš, Tinač, če hi se odpravila domov? Moja stara je že divja, in tudi tebe bo tvoja lasala,« je izpregovoril me/na r Jernej, ko je udarila ura duhov. »Cas bo . . . čas . . .,« je menil Tinač zaspano in je dvignil ogromno »lolginasto telo. Zamajal se je za mizo, prijel se z obema rokama in je obstal. »Ali se ne boste spravile spat, mrcine pijane?« je viknila iz čnmnn-te stroga mati Grgnčkn, zakaj nepopisno se ji je tožilo po možu. Toda njen glas ni prav nič kazal, da bi bila sladkih ust. »Pojdemo, tetka,« je zahresčaJ fcozdar Koštomaj s tolažečim glasom in je vrgel puško čez ramo. »Ne bojte se, ne bomo vam vzeli Grgača; o pravem času bo pri svoji dolžnosti, kakor mu jo je Bog naložil. Samo posvetil nam bo še pred prag, potem - adi j o!« Z leno udobnostjo je poslušal samega sebe, kako se mu zaletava jezik. In čudno: vsi govore nocoj ena- ko. Vsi kakor on, on kakor vsi ... In neka čudna glasba poje vmes, nekaj brni in zveni, po taktu, kakor se zib-Jjejo stene in vrata na desno in na levo, naprej in nazaj. Tako so se razšli, vsakateri po svoji poti. Gozdar je imel daleč domov; skoro uro hoda je bih) od krčme pod cerkvijo. Toda cesta je bila ravna in bela; po soteski je tekla za Trnjavo. In prijetno se jc hodilo po ravni, beli cesti, med dvema spečima gozdoma, ob šumeči vodi, ki je grgrala in hitela dalje kakor čudesna kača, oblečena v zelenkasto temo in v srebrne lunine luskine. Tako svetlo sije ščip malokdaj, kakor je sijal v tisti lepi noči. Kakor majhno solnce je stal na nebu, vse stvari si mogel razločiti v njegovi rahli, žalostni luči. Mašne bukvice bi bil lahko bral, kdor bi jih bil imel s seboj, akf) bi bile tiskane z debelimi pismeni. Svetlo je bilo, čudno svetlo; le bolj ploščati so se videli bori pokraj ceste, bukova debla in skale tam ono-stran potoka, in jelše, ki so šepetale, koder je bil našel košček travnika prostora ob vodi. In prijetno je bilo hoditi pijanemu skozi to belo noč; pomladna rosa je ležala na prahu, in zrak je bil mlačen in poln vonjev. »Hm, raca na vodi.« je mrmral Koštomaj sam s seboj, »tako ne poj de dalje; ne pojde, pa je! Potratni smo bili, tri goldinarje smo zapravili nocoj; še tri, pa je skoraj za hlače . . . Tako smo začeli živeti, kakor Rocke-feller inVanderbilt; ampak, ko se bodo naše hčere možile, se bo pokazalo, da nismo imeli milijonov! Ah, da. potratni smo postali, na pot zaprav-ljivosti smo stopili, treba bo kreniti nazaj. K čemu so dobre prazne besede, k čemu pijanost, ki je kriva, da nas bo jutri bolela tikva nespametna ? Za prazen nič in za babji zob: križ božji, to nas bo prijela stara, to nas bo šibala z jezikom in šeipala z očitanji, ko pridemo domov; domov, kjer bi nas moral čakati kraj miru in od-]»očitka!« Težko je prišlo gozdarju Košto maju; potegnil je z rokavom čez oči, zatekel se je k Mariji priprošnjici in je zaobljubil vse tri dele rožnega venca, če pojde vse gladko in po sreči, da najde prizanesljivost in odpuščanje pri oveneli gospe Rozi, strogi varuhinji svojega domačega ognjišča. »In greh je to,« si je besedil dalje, »veliko krivdo si nakopavamo pred Gospodom .. . Kaj bo poslednji dan, ko bomo odgovarjali Sodniku! Glej, ti črna, grešna duša, premisli, hudobnež Koštomaj: žena bi rabila za obleko .. . Tri leta je že v modi ti- sta, ki jo ima za najbolj imenitne čase. In Krni si pripravlja balo. . . Hvala Boga, tla se je iznebimo; toda njen oče smo, vseeno moramo skrbeti zanjo. Ampak Lili — srnica Lili drobna moja Lili, angelček moj! Kako bo tebi pri srcu, ko boš gledala in poslušala krivdo in ponižanje očeta ! Začutil je, da v ginjenem kesu mrda s strniščavim obrazom. Tako ga je prevzela misel na najmlajšo, na Lili. Šele šestnajst ji je bilo, in vendar se je zdela cela gospodična; temnolasa je bila. iskrooka, vitka in lepa; kakor topla, mehka misel je hodila po očetovem domu, z lahkimi, plavnimi koraki. »Kaj bo rekla, revica, videča, kako nas žena Roza kaznuje po božji in po človeški pravici?« Tam pri mostu je bila Trujava globoka; črna je ležala, mirno je spala, kakor da sploh ne teče naprej. Kraj nesreče: o pustu se je vrgla v ta tolmun soseda durmnnka, zavoljo velikega, tihega greha. Zakaj, od hlapca je bila noseča, a mož je že dve leti delal v Ameriki. No, seveda; če je prišlo enkrat do tega, zakaj ne bi skočila v vodo . . . Gozdar se je spomnil njene izgubljene duše in mraz ga je stresel za rame. Pa kod bi zdaj ? Cesta vodi po ovinku; četrt ure bi si prihranil, ako jo ubere po bližnjici skozi gozd. Noč je svetla in jasna; svetila mu bo, da se ne pobije na koreninah, samo če bo hodil oprezno in če bo premagoval zaspano pijanost, ki mu razgrinja meglo pred oči . . . Gozdna steza je vodila do polovice pota navkreber, na višino hriba; korak za korakom so jo prepregale korenine. Trda, uhojena prst se je nabirala za njimi, da so kakor naravne stopnice ležale čez pot. Toplo je prišlo gozdarju; v kapljah mu je znoj po ros i 1 čelo. Odpel si je telovnik, izvlekel je veliko sivo ruto in si je obrisal obraz. Težka, težka mu je visela dvocevka čez ramo. »Ej, da, stari prihajamo, nič več se ne hodi, kakor nekdanje čase. Oseminštirideset jih že imamo, ali dvainpetdeset, bolje rečeno. Okorne postajajo noge: smrt se bliža, kmalu bo potrkala na vrata!« Zgrozil se je ob misli na smrt. Nič več jesti, nič več piti, nič več ne hoditi po gozdih in modrovati, niti ne zmerjati rodbine in družine čudna bodočnost! Ležal bo v temni, vlažni jami, in obenem bo sedel v nebesih, če se Bog usmili njegovih grehov; morda bo celo videl samega sebe v grobu, kako mu črvi žro drobovje, ustnice, nos in oči. V cunjah mu bo padala gnila koža ml lobanje; krsta bo trohnela, deske se bodo lomile ood težo prsti in bodo padale nanj. (Dalje prihodnjič.) ker mu ne morejo v službenem oziru blizu, pa ga grde in blatijo po svojih umazanih časopisih in ga tudi očitno žalijo. Tožil jih je tekom pet mesecev že sedem in so bili vsi kaznovani, odnosno so morali plačati primerne zneske za družbo sv. Cirila in Metoda in učiteljski konvikt. Zdaj čaka, kdaj ga ti ljudje dejansko napadejo, Dobiva anonimna pisma, v katerih mu groze. Tožijo ga pri šolskih oblastih,morda še celo mašujejo zanj, a Korbarja se ničesar ne prime, ostane trden naprednjak, saj si je v svesti, da natančno izpolnuje svoje dolžnosti. V noči od !24. na 25. marca so mu na šolskem vrtu porezali in polomili nekaj dreves in mu napravili precej škode. Kako plemenito je tako maščevanje! Ograjo pri vrtu so na eni strani že domalega vso polomili. Ali nista takim dejanjem povod »Slovenec«, zlasti pa »Domoljub«, ki ga neprestano napadata?! Ali ni marsičesa kriva tudi duhovščina, ki skrito ruje proti njemu'! Z Jesenic. (Nekoliko o šoli). Že nad deset let se govori o novi ljudski šoli; katera je bila že tudi parkrat projektirana in tudi zahtevana od ljudstva pri občinskem odboru in krajnem šolskem svetu, kar so pa naši občinski in šolski očetje že parkrat prezrli in zamudili pravilno nadaljevanje tega prepotreb-nega dela. Naše učiteljice in učitelji imajo v razredih po 80 do 90 učencev. Vprašamo javno slavne šolske oblasti: ali res ni nobene pomoči, da bi se te naše šolske razmere izboljšale, in, da bi prišlo že vendar do tega, da ne bodo otroci zarati i pomanjkanja prostora primorani na tleh sedeti in tam pisati, kar se je že večkrat pripetilo. Kaj se more posamezni učenec v takem razredu, v katerem je 80—90 učencev in učenk, naučiti, to prepuščamo javnosti, da naj sodi. Kaj bo še poleti v hudi vročini s tako množico otrok v eni sobi? Ali res ni nobenih mož več v občini toliko zmožnih, da bi se korenito popri-jeli dela, že skoraj do neba vpijočih zahtev in želj za novo osenirazredno ljudsko šolo? Ni torej čudno, da slovenski starši pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Saj so skoraj primorani, ako hočejo, da se otroci kaj nauče, ker v jeseniški šoli ni mogoče, da bi v teh 'gnečah po razredih bilo mogoče vsakega posameznega učenca pravilno poučevati. Dajte nam torej v bližino Save eno štirirazredno slovensko ljudsko šolo, na Jesenice pa osenirazredno, ker otrok je že sedaj dosti in jih bo vedno več. Potem nam ne bo treba pošiljati naših slovenskih otrok v nemško šolo. Več prizadetih staršev. Dnevne vesti« V Ljubljani, 31. marca. — Plemenit rodoljub. Inženir Viljem Polak, ki je predsnočnjim umrl v Tržiču, je volil družbi sv. Cirila in Metoda približno 188.000 K. TTžitek od te glavnice ima deloma njegova soproga, deloma njegova sestra do svoje smrti. Tržiškemu Sokolu je volil blagi pokojnik 3000 K, slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču 3000 K, otroškemu vrtcu 2000 kron, za slovenska učila 1000 K, dijaški kuhinji v Kranju 6000 K, za učitelja petja in godbe v Tržiču 6000 kron. Vsi ti volilojemniki imajo pravico pobirati samo obresti od voljenih zneskov. Za slovenske tehnike je določil ustanovno glavnico 15.000 K. Slava takemu rodoljubu, kakršnega še ni rodila slovenska mati! — Razdelitev referatov pri deželnem odboru kranjskem. Kakor se nam naznanja, so bili v včerajšnji seji deželnega odbora referati takole razdeljeni: Deželni glavar g. dvorni svetnik Franc Š u k 1 j e — persona-lije; deželni odbornik g. grof Josip Anton Barbo — deželna kultura v ožjem pomenu, t. j. vinarstvo, živinoreja, mlekarstvo, sirarstvo, ribarstvo, pogozdovanje, živinozdravni-štvo, Kmetijska družba, podkovska šola, šola na Grmu, agrarske operacije, skratka cela deželna kultura, iz-vzemši meli j orači je in vodovodne naprave, dalje bera, gledališki zaklad s poslopji, stanovske stvari, prisilna delavnica (vprašanje ciganstva) ; deželni odbornik g. dr. Ivan Tavčar — dobrodelni zavodi, železnice, statistika, odgon, vojaške zadeve, priprega, ustanove, zakon o brambi poljščine, zemljiška odveza, gasilno-stražni zaklad; deželni odbornik g. dr. Ivan Šusteršič — občinske stvari, stavbinske stvari, pritožbe o cestnih zadevah izvz. administrativ-no-tehnične zadeve, deželnozborske zadeve, šolstvo, lovski zakon, legislativa, obrt; deželni odbornik gosp. dr. Evgen Lampe — deželne finance, deželna poslopja, ceste, muzej, zadružništvo, zdravstvo, melijoracije in vodovodi, umetnistvo, vprašanje deželnega teritorija (Zumberk). — Klerikalci in gledališče. Če je »Slovenec« tolmač želja in namenov klerikalne stranke, potem je gotovo, da pride do 1 j utega boja zastran slovenskega gledališča, »Slovenec« zahteva, da se »dram. društvo« iz dež. gledališkega poslopja ven vrže ali se mu prepusti proti plačilu kvečjemu kak dan med tednom, izvzemši nedelje in praznike, sicer pa naj se gledališče porabi za ljudske predstave, ki bi jih prirejalo posebno klerikalno podjetje, ali pa takozvana klerikalna izobraževalna društva. Namen in smisel tega načrta je, ubiti slovensko gledališče. Z velikimi težavami in z ogromnimi žrtvami naprednega meščanstva smo ustvarili gledališče, ki goji vse žanre in stroke gledališke umetnosti in ki je v narodnem, v izobraževalnem, v jezikovnem in v glasbenem oziru storilo toliko za slovenstvo, da tega ni mogoče na kratko opisati. Pri vseh svojih slabostih je to gledališče znamenit kulturni in narodni faktor, in komur je količkaj za slovenstvo, bi moral z vsemi močmi delati za njega ohranitev in izpolnitev. No, klerikalci so od nekdaj sovražniki gledališča in gledališke umetnosti sploh, ker je in bo gledališče vedno in povsod če ne direktno pa indirektno v kulturnem oziru vplivalo v neklerikalnem smislu. Že od nekdaj so klerikalci z vso hudobijo nasprotovali gledališču in je sku-šidi zadušiti in zato čisto nič ne dvomimo, da bodo tudi zdaj poskušali narediti konec slovenskemu gledališču. To se pravi slovenskemu gledališču, kajti kot oduševljeni pristaši klerikalno - nemške zveze puste nemško gledališče popolnoma v miru, naj se svobodno razvija v dež. poslopju. Kar »Slov.« zahteva pomeni uničenje slovenskega gledališča, kajti klerikalno gledališče je budalost in nič drugega, naj se že imenuje »podjetje za ljudske igre« ali kakorkoli. Klerikalci kratkomalo nimajo gledališkega občinstva v Ljubljani, da pa meščanstvo ne bo hodilo k predstavam, kakršne prirejajo in bi mogli prirejati klerikalci, je ob sebi umi j ivo. Sicer pa klerikalcem niti ni resno na tem ležeče. Ubiti hočejo slovensko gledališče, ker pa iz poslopja vendar ne morejo napraviti magacinov ali hleva, ker tega sedaj že zaradi svojih nemških zaveznikov ne smejo storiti, zato hočejo svoj namen po ovinkih doseči. Ce se vzamejo slov. gledališču nedelje in prazniki za podjetje »ljudskih« predstav, kakršne prirejajo »izobraževalna« in taka društva, če se gledališču nalože še nova bremena, mora seveda hitro in zanesljivo umreti in potem bodo klerikalni »umetniki« predstavljali v svrho ljudskega poneum nje vanje igre a la »Mlini pod zemljo«, »Geno-feva in hudobni Golo«, »Sveta Neža« in kar je še takih oslarij. O stališču, ki ga zavzame narodno - napredna stranka glede tega klerikalnega namena, pač ne more biti dvoma, pred posta vi jaje seveda, da bo nar.-napredno meščanstvo sploh hotelo doprinašati dosedanjih ogromnih žrtev za gledališče. Ljubljana plačuje polovico vseh deželnih doklad in ima zategadelj pravico do primernega deleža na deželnih podporah. To si naj klerikalno - nemška zveza le zapomni: ne en krajcar se ne bo izdal za podpore, če se ne doseže porazu ml je-nje glede ključa, po katerem se bodo dež. podpore razdeljevale. Dandanes je obstrukcija legalno sredstvo in narodno - napredna stranka bo raje desetkrat razbila dež. zbor, predno bo dovolila, da bi klerikalno - nemška večina mesta izstradala. Ljubljana nima drugega nič od dežele, kot podporo za gledališče, in če bo hotela vzdržati gledališče, bo dežela morala dajati podporo, sicer sploh ne bo dajala nobenih podpor. Seveda nima narodno - napredna stranka nič proti temu, če hočejo klerikalci imeti svoje posebno gledališče, dasi imajo v mestu le občinstvo, ki frekventuje ringelšpile in gugalnice, z dežele pa hodijo klerikalci kvečjemu gledat menažerije. Tudi prizna narodno-na-predna stranka, da smejo klerikalci zahtevati, da se jim prepusti v dež. gledališču kak dan, a potem se mora število dni za vse predstave preurediti. Nemci imajo že zdaj po krivici štiri dni na teden. Ker ni nič nemškega nedeljskega občinstva, naj se vzamejo nemškemu ravnatelju nedelje in prazniki. Ti bodo klerikalcem za njih predstave popolnoma zadostovali. To je edina mogoča rešitev, če je klerikalcem na tem, da imajo svoje predstave. Ce bi novi dež. odbor zlorabil svojo moč in vprizoril na slov. gledališče tak atentat, kakor to hočejo klerikalci, mu garantiramo, da se bo kmalu kesal. — »Grazer Tagblatt« prijavlja o kranjskem dež. zboru članek, v katerem je rečeno: »So brachte »Slovenski Narod« eine Notiz, dass die Deutschen bemiiht waren, einen Liberalen aus dem ganzen Haus in den LandesauBschuss zn bringen, der Wunsch mag auch in diesen Falle der Vater des Gedankens sein«. Nasproti tej očitni neresnici konstatujemo, da tega nismo nikdar trdili, da so se Nemci trudili spraviti naprednjaka v dež. odbor, pač pa smo raz- krili, da so po ovinkih se v tem smislu izražali in izpraševali, kako je mnenje med naprednjak i. Da je narodno - napredna stranka bila opravičena smatrati ta vpraševanja za resna, da pa ni imela prav nobene želje, sporazumeti se z Nemci, priča sklep, ki ga je storil klub narodno-napredne stranke za slučaj, če bi se klerikalci in Nemci ne zedinili in bi Nemci oddali svoje glasove naprednemu kandidatu. Klub narodno - napredne stranke je namreč sklenil, da njen kandidat ne sme sprejeti mandata za deželni odbor, če bi zanj glasovali Nemci, nego da mora v tem slučaja izvolitev odkloniti. Ta sklep je nemški stranki prav dobro znan in spričo temu klubovemu sklepu je več kot smešno, če govori graški list, da so naprednjak i želeli, naj bi Nemci njihovega kandidata volili v dež. odbor. — Vestnost c. kr. okrajnega glavarstva radovljiškega. Unikum kranjskih razmer je pač ta, da ima krajni šolski svet naprednega mesta Radovljice kakor načelnika dekana J. Novaka, moža, ki je že davno zaslužil pokoj. V jeseni pretečenega leta so se vršile nove volitve v krajni šolski svet, kjer je pa dekanova stranka sijajno pogorela. A vsled neke formalne napake c. kr. okrajnega glavarstva radovljiškega so se dekanovi privrženci pritožili zoper ta odlok, a c. kr. dež. šol. svet je odbil to pritožbo, češ, da razveljavljenje enega glasu ao spremeni razmerja novo-voljenega krajevnega šolskega sveta. — Dekanova, stranka je šla na ministrstvo. Le-to ie ugodilo pritožbi in volitve razveljavilo. To se je zgodilo meseca decembra 1907. Sedaj smo že skoro v mesecu aprilu, a slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljic« še do danes ni imelo časa, poiskati dotični akt in razpisati nove volitve. Zahtevamo, da c. kr. deželna vlada takoj ukaže podrejenemu c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici, da razpiše volitve o krajni šolski svet radovljiški, če ne drugače zagodemo. — Razbita akcija? Pod tem naslovom priobčuje maloruski državni poslanec dr. Evgen L e v i c k i v današnji številki lista »Gross - Oester-reich« članek, v katerem razpravlja o potrebi aliiranja vseh manjših narodnih strank v avstrijskem parla- \ mentu. Iz tega interesantnega in ak-. tualnega članka posnemamo glavnej-še misli. Dr. Levicki konstatuje v uvodu svojih izvajanj, da akcija, ki se je uvedla v proračunskem odseku državnega zbork v svrho združitve posamnih narodnih klubov na temelju narodne avtonomije, ni imela nobenega rezultata in da ni niti dozorela do vsest rimskega sporazumi jenja glede vseučiliškega vprašanja. Vkljub temu prvemu neuspehu je dr. Levicki mnenja, da mora preje ali sleje priti do aliiranja posamnih narodnih klubov v avstrijskem parlamentu, ker je to edino sredstvo, da se odstranijo zle posledice neenakosti v zastopstvu in da s«* lastna reprezentanca pretvori v parlamentarni faktor, s katerim bodo morale računati tudi druge, takozvane stranke večine in vlada. Da se pa to še ni zgodilo in da je sploh tako težko doseči tako aliiranje, sta kriva v prvi vrsti dva faktorja — vlada iu sestava narodnih klubov ali bolje rečeno, po-samni parlamentarci, ki zavzemajo v zastopstvu parlamentarno - narodnih manjšin vplivna mesta. Kar se vlade tiče, se trudijo njeni organi na vse mogoče načine, da bi onemogočili združitev narodnih strank in da bi vdušili vnaprej v kali vsak takšen poskus. Vlada se ravna po geslu »divide et impera«; pogaja se s po-samnimi, zgolj na-se navezanimi brezmočnimi klubi in jemlje z docela brezpomembnimi koncesijami narodnemu vprašanju vso ostrost in aktuvalnost. Drugi vzrok, da ni bilo mogoče dbseef1' združitve narodnih parlamentarnih minoritet, je, kakor je bilo že gori omenjeno, osebna sestava posamnih parlamentarnih skupin. V teli klubih delujejo politiki, ki se dado voditi od največjega optimizma in ki pomagajo vladi pri vsaki parlamentarni akciji z namenom, da bi vsaj nekaj dosegli za svoj narod. Ti politiki so krivi, da se na škodo narodne stvari v kali vduši v teh klubih vsako stremljenje po smo-treni, dalekosežni akciji. Nekaj takšnih politikov je tudi vlada pridobila zase, da so delali zapreke nameravanemu aliiranju takozvanih narodnih minoret ter preprečili že uvedeno tozadevno akcijo. A vendar je ustanovitev takšne parlamentarne skupine, sloneče na temelju narodne avtonomije, največje važnosti ne samo za narode, ki bi bili zastopani v tej zvezi, marveč tudi za vso državo in za ves njen razvoj. Seveda bi se morala vsa ta parlamentarna organizacija postaviti na trdno podlago jasnega narodno - avtonomistlenega programa in smotrene, dosledno in dobro premišljene taktike. S tem bi se razvilo narodno vprašanje v vsem obsegu in v svojem polnem pomenu, kar bi imelo za dobrodejno posledi- co, da bi se narodno vprašanje končno moralo rešiti tako v interesu posamnih narodov, kakor v interesu države same. Ako se v Avstriji postavi narodno vprašanje s smotreno politiko zatiranih narodov »druge vrste« z vso odločnostjo na dnevni red notranje politike, potem se bo moralo rešiti ne samo narodno vprašanje, nego gotovi krogi bodo tudi spoznali, kje boleha država in kako jo je mogoče ozdraviti, zakaj šele v tem slučaju se bo pokazalo, da tiči vse zlo samo v zastarelih kraljestvih in deželah in da je najbolj zanesljivo sredstvo proti ti bolezni: prilagoditi avstrijsko ustavo na podlagi narodne avtonomije državni narodni strukturi. — »Ligaštvo« v Celovcu? Iz Celovca se nam piše od druge strani: Res se godi tukaj pod protektoratom kaplana Ehrlicha nekaj, kar je nekdanjemu ligaštvu ljubljanskemu precej podobno. Ta »goreči« duhovnik prireja deloma v svojem stanovanju, deloma v javnem lokalu »Rokodelskega doma« sestanke, na katere vabi nižje gimnazijce in druge slovenske dijake. Tem mladim dijakom razlaga razne prebavljive in neprebavljive filozofe; razmotriva jih z verskega stališča ter »potrjuje« dijake v verskih resnicah, kakor da bi že v šoli in v cerkvi ne slišali dovolj teh neplodnih katoliških »morij«. Pri tem pa seveda zabavlja čez »Korošca« in izprašuje te mlade dijačke o njihovih kolegih, ki jim ta Ehrlicho-va hrana ne prija in se nečejo udeleževati teh brumnih sestankov. Zlasti višji gimnazijci (sedmo in osmošol-ci) so padli vsled tega pri katehetu v nemilost. Tisti brumni backi, ki hodijo na te sestanke, kol porti raj o Ehr-lichu o svojih kolegih razne vesti glede njihovega verskega prepričanja, kaj kdo bere, zakaj tega ali onega ni k tem »predavanjem« itd. Tako se vzgajajo polagoma mali denuncijanti. In to je tudi že rodilo svoje sadove. Nekega dne je ta navdušeni vojščak svete vere nekemu pridnemu dijaku, ki nima časa za te »eksercici-je«, nenadoma očital, da je versko nezanesljiv, da bere »Korošca«, da je proti duhovnom in da zato — ne dobi nobene podpore več od podpornega društva! Mi sicer ne vemo, kaj poreče disciplinarna oblast, ako izve O teh sestankih. Gotovo pa je grdo, da hoče slovenski katoliški duhovnik Kurlich na tak način vplivati na dovzetna srca mladih dijakov, da jim grozi z odtegnitvijo podpor, ako bero — slovesko - narodni list »Korošca« in se ne morejo in nečejo udeleževati tistih »filozofičnih« sestankov. Tako daleč kakor v Ljubljani svoj čas ne more in ne sme priti, zato je prav, da pride stvar še v pravem času v javnost. To bi bila lepa, da bi naši duhovniki zavirali prosti razvoj naše študujoče mladine ter jo zastrupljali in navdali z duhom nazadnja-štva, v katerem tava ponekod itak večina našega preprostega ljudstva! O tem se še pomenimo! Mladina je naša, roko proč od nje! — Oswald — zakotni pisač. Pred nedavnim časom je sodišče ustavilo preiskavo, ker je katehet Oswald s častno besedo obljubil, da se ne bo nikdar več pečal z zakotnim pisaštvom. Nočemo danes poizvedovati, v koliko drži Osvvald dano besedo, dovoljujemo si ga pa vprašati, zakaj ne uredi zemljiške knjige glede posojil »Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji« na podlagi listin, ki jih hrani v blagajni in ki datirajo še iz onega časa, ko je Osvvald kozle streljal v notarski stroki. Nekatere Osvvaldove listine iz te dobe hrani idrijsko sodišče v svoji zeinlje-knjiž-ni zbirki pod dnev. št. 140 de 1908. Petorico nepravilno kolekovanih listin je finančna oblast dne 6. avgusta 1906 nocijonirala. Globa znaša že pri enkratnem povišku 215 K, in radovedni smo, je li finančna oblast to globo odpisala ali izterjala. Ce se je ta globa izterjala, naj blagovoli povedati katehet Osvvald: čigav folio se je obremenil s tem izdatkom — njegov, posojilnični ali dotične po-sestnice. — Lueger v Ljubljani. Dunajski župan Lueger se je danes vraču-je se iz Lovrana na Dunaj peljal skozi Ljubljano. Na kolodvoru sta ga pozdravila Šusteršič in Šuklje. Zbralo se je tudi nekaj radovednega občinstva, ki pa je pokazalo vse prej kot simpatije za dunajskega župana ■ švadronerja in njegova ljubljanska častilca. Ko je Šusteršič ponemško zagrmel, naj Bog poživi Luegerja, se je čul en sam glasek, ki je začivkal »Hoch«, pač pa se je čulo več žvižgov. — Imenovanje. Predstojnik poštnega in brzoj avnega ravnateljstva v Trstu Herman Pattav, ki je imel naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan za pravega dvornega svetnika. — Iz živinozdravniŠke službe. G. Franc P i r n a t, živinozdravnik okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu, je poklican v poljedelsko ministrstvo, na njegovo mesto pa pride začasno iz Murzzuschlaga živinozdravnik Ernst B o h m , ki baje ne zna niti besedice slovenski. — Iz davčne službe. Davčno praktikanta Ivan V e r d e r b e r in Anton M a i e r sta imenovana za provizorična davčna asistenta ad personam. — Pohvalno priznanje je izrekel dež. šolski svet nadučitelju v Brdu Jakobu Slaparju in učiteljici gdč. Mariji Gantar istotam, dalje nadučitelju v Naklem g. Francu 1%. t r i č u za vestno službovanje. Iz gledališke pisarne Nocoj se uprizori kot zadnja predstava v sezoni (za lože: nepar) opereta wGei-shau z gospo Irmo Polakovov vlogi Mimoze. Slo rensko gledališče. Z Jule* Verneovim ^Potovanjem okoli zemlje v 80 dneh" je zaključilo dramsko osobje pred razprodano hišo svoj letošnji reportoar. Gg. Povhe in NuČiČ sta bila obdarovana & cvetličnimi darovi, slednji se je nam jako zadovoljivo pokazal v njemu dosedaj novi komični vlogi. BI a ga jništ vo »Dramatičnega društva" nam piše: Ker je danes zadnja slovenska predstava in je treba zaključiti račune, prosimo prav vljudno, da vsi oni gospodje, ki imajo gledališke bloke, takoj napravijo obračun ter se oglase pri blagajniku Franu Rozmanu, Wo)fove ulice št. 10. Dražba sv Cirila in Metoda Ker ni „angelČka" na razpolago, rabi trafika g. M. Pirstičeve v Ljubljani na Dunajski cesti „golobčka", ki je nabral v prav kratki dobi svojega delovanja 3 K 60 v. — Bralno in pevsko društvo v Toplicah na Dolenjskem bode kolekovalo svoje sp^e z narodnim kolkom družbe sv. Cirila in Metoda. Hvala lastnici ngolobčkau, hvala društ u „Toplice"! Telovadno društvo „Sokol 111 V L|Ubl|ani priredi v nedeljo 5. apr. ob pol 8. v hotelu Štrukelj svoj III. zabavni večer z zelo zanimivim sporedom. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, smatraj vsakdo to naznanilo kot vabilo. Slovensko pevsko društvo iiSlovani( je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor, katerega so se udeležili vsi redni in podporni Člani. Predsednik gosp. Anton Lokar je pozdravil v iskrenih besedah zboru-valce. Spominjal se je toplo „Poli-tičnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo", katero težnje in delovanje „Slovanovo" moralno in gmotno podpira. O društvenem delovanju je obširno poročal tajnik g. Ferdinad Urabec. Pevski zbor šteje 24 mladih članov, kateri so se v kratki dobi prav dobro izvežbali. „Slovan" je priredil več veselic, ki so se vse izvrstno obnesle, kar je dokaz, da si je društvo pridobilo vsestranske simpatije. Tndi „ Slovan" mnogo pripomaga, da se družabno življenje v Trnovem povzdiguje. Z lepimi prispevki so pomnožili društveno premoženje gosp. župan Ivan Hribar in deželna poslanca gg. dr. Tavčar ter dr. Tri 11 er, ki so se osebno udeležili društvene veselioe. Blagajnik g. Anton Joras je poročal o društvenem premoženju. Društvo je imelo dohodkov 472 K 90 v, ia-datkov pa 418 K 65 v, tako da ostaje v blagajnici gotovine 54 K 25 vini Največ denarja se potrebuje za no t d. materijal. Na predlog g. Trstenjaka se je dal absolutorij blagajniku in celokupnemu odboru ter se je izrekla zahvala pevovodji na požrtvovalnem trudu in spretnem vodstvu. V odbor 80 bili voljeni naslednji čiani: Anton Lokar za predsednika, Alojzij Tabernfk za podpre i sednika, Ferdinand Urabec za tajnika, Anton Jort s za blagajnika, za odbornike brez portfelja pa: Anton LampiČ, Matija Zabu-kovec in Fran SlovŠa, arhivarjem je bil izvoljen Fran Dolin ar, pregledovalci računov pa: Ivan Krašovio, Fran Slavič in Alojzij Drnovšek. Gosp. Trstenjak se je zahvasil v imenu Krakovcanov in Trnovčanov na prijaznem pozdravu ter je z gorkimi besedami bodril mlade pevce na složno delovanje. Poudarjal je, kolike važnosti je pevsko društvo „Slovan" za krakovsko-trnovski okraj s svojo organizaciju in kako blagodejno že sedaj vpliva na družabno življenje in spl«>sno omiko. Obljubil je društvu vsestrau; sko podporo in je izrazil željo, naj bi se mlado društvo krepko razvijala napredovalo in o velo. Takisto je na; vduŠeval mlade pevce g Sic, naj bi kakor v zboru, tako tudi povsod v javnem življenju častno nastopali Starosta „Sokola H." gosp. Pavel Endlioher je nazdravil „Slovanu" čigar člani so pevci in Sokoli, in je izrazil željo, naj bi se obe društvi razvijali v bratskem sporazumiju nju Gosp. predsednik Lokar je zaključi občni zbor, zahvalivši se na obilic udeležbi, potem pa se je razvila prosta zabava, katero so nam zasladili pevci s petjem narodnih pesmi. Koncert w *la a ta ene Matice' « Zagreba. Kakor je znano, je name farsi* ^Glasbena Maticau prirediti na retikonoČni penedeljek, 20. aprila ^onoert v Zagrebu. Ker je pa ravnateljstvo južne železnice is javilo, da ta dan ne more dati na razpolago posebnega vlaka, se je koncert moral odložiti na poznejši Čas. Kakor Čujemo se misli na to, da bi se koncert priredil v nedeljo 3. maja. To bi bil vsekakor zelo ugoden Čas, ker se 1. maja otvori III. jugoslovanska umetniška razstava v Zagrebu in se da na ta način raznim odličnim osebam, ki pribite z vsega slovanskega juga k otvoritvi razstave, prilika, da se na koncertu seznanijo s slovensko glasbeno umetnostjo, kar bi brez-dvomjo imelo velik pomen. Razen tega pa je tudi Slovencem dana prilika, da si ogledajo umetniško razstavo, ki bo vsekakor nudila izreden umetniški užitek. m. [njoslovanska umetniška razstava v Zagrebu se otvori, kakor znano. 1. maja t. 1. V Belgradu, Sonji in v Zagrebu samem vlada naj-živahnejše zanimanje za razstavo. Hrvaški, srbski in bolgarski umetniki se pripravljajo, da razstavijo čim aajveč in Čim najboljših svojih umotvorov. Izmed srbskih umetnikov so prijavili doslej svojo udeležbo ti-le: Uroš Predie, Gjoka Jovanovio, Rista Vukanović, Beta Vukanovič, Marko Murat, P. Urbaokić, S. Roksandio, I. Danilovao, P. PoČek in Lalić. Kateri slovenski umetniki se udeleže razstave, doslej še ni znano, gotovo je toliko, da razstavi svoje umotvore umetniški klub „Sava", želeti pa bi bilo, da se „Saviu pridružijo tudi mlajši umetniki, ki so razstavili svoja dela na I. umetniški razstavi v Belgradu, a niso bili zastopani 1. 1906 V Sofiji. Društvo odvetniških in notarskih uvadnikov za Kranjsko opozarja diuštvenike na svoj izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 5. aprila 1908 dopoldne ob polu deseti ari v hotelu „Južni kolodvor" v Ljubljani. To zborovanje naj bi bilo v prvi vrsti dokaz, da se odvetniško iu notarsko uradništvo zaveda svojega stanu posebno sedaj, ko gleda boljši bodočnosti nasproti. Sprejem stanu v zakonsko predlogo glede ureditve službenega razmerja nam sve-doČi to. Zato pa naj bi bil občni zbor tudi nekako stanovsko slavje. — Skupno kosilo po občnem zboru se vrši. Prijave h kosilu še vedno sprejema društveno vodstvo, opozarja se pa, da za one, ki bi se priglasili Še le v nedeljo, vodstvo ne more prevzeti nikake odgovornosti. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v petek, dne 10. aprila 1908 ob polu 6. uri zvečer v šolski dvorani porodniškega oddelka dež. bolnice z naslednjim sporedom: 1. Poročilo predsedstva in referati; 2. demonstracije. — Društvo bode kakor doslej tudi v tekočem letu, zvesto tradiciji, gojilo medicinsko vedo in v to svrho skrbelo ob mesečnih predavanjih za zanimiva znanstvena predavanja in demonstracije, obenem se pa tudi oziralo na aktualne točke iz socijalnega vprašanja zdravniškega stanu. Da društvo to veliko nalogo uspešno in v širokem okviru izvrši, obrača se tem potom na vse Člane društva, osobito na kolege z dežele, da prijavijo čim prej predavanja in demonstracije za celoletni program, da prihajajo polno-številno k mesečnim zborovanjem ter tako pripomorejo k njih privlačnosti in koristi. Deželna zadruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem ima 14. aprila ob 9. v hotelu »Južni kolodvor" v Ljubljani svoj občni zbor. Sladkor je od sobote naprej za 4 vinarje dražji pri kilogramu. Tovarnarji hočejo imeti dobiček, predno pade jeseni vsled znižanja sladkornega davka cena sladkorju. 122 milijonov slo v zrak. Preteklo leto se je pokadilo v Avstriji za 122,079 430 K, torej za 2 897.321 K več nego leta 1906. Tobaka se je prodalo 587,621.840 kg, oigar 559 milijonov komadov, cigaret 1786 milijom »v. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo bivšega učitelja za risanje na idrijski realki V. Levičnika v zadevi odpusta iz službe, Češ, da je smatrati njegovo službeno razmerje do idrijske občine privatnopravnim značajem. Smrt pijanca. 271etni posestnikov sin Ivan Berus iz Zidanje vasi pri Novem mestu se je tako opil, da je padel z voza, obležal nezavesten in umrl vsled notranjih poškodb in izkrvavljenja. — V Brega pri Vrhniki so našli mrtvo 281etno tovarniško delavko Marijo Leban, ki se je tako napila vina, da je padla v jarek in utonila v vodi. Obrtna nadaljevalna šola v Sadetek. Kranjska hranilnica je namestila za svojega zastopnika v Šolskem odseku te šole dr. Stocklin-gerja, notarja v Radečah. Divji avtomobUistl. Neki nem žki avtomobihsti so divjali v nedeljo iz Kopra v Tist. V ozki ulici so za- deli v uprežen voz s tako silo, da je bil konj na mestu mrtev in da se je avtomobil prevrnil. Dva olovaka v avtomobilu sta dobila take poškodbe, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Zlomljenih imata več kosti. — Tudi pri nas imajo navado tuji nemški in laški avtomobilisti voziti tako divje, da je čudno, da se ne zgodi več nesreč. Iu vendar je naša vlada izdala tak razglas, da se vidi, da so ji pri srcu samo bogati lastniki avtomobilov, ljudje, ki moramo peš hoditi in nam ta ali oni trenutek avtomobil lahko najmanj odbije nogo, pa nič. V dotičnem lazjjlasu se bere: Strogo se bo kaznovalo „ne le kot prestopek, ampak tudi pri kazenski 8odnijiu, če kdo „mirno (I) in malo-marnou vozi. „Vsak naj pomisli, da so na cesti tudi stroji in ne samo (!) ljudje in Živina." „Ljudstvo se opozori, kako žalostne posledice ima lahko nebrižnost." „Bolj previden, pazen, pozoren naj bo voznik." „Žan dar mer ij a je po postavi zavezana, da ostro pazi na vsak prestopek " Vzemimo slučaj: Pelje se po oesti voznik z otroki in ženo v breku. Konji so mirni, vpreženi s trdnimi križnimi vajeti, voznik vozi sam, „pa previdno." Kar naenkrat pri drvi izza ovinka avtomobil. Konji se vstrašijo, voz pade Čez škarpo, nesreča za vso rodbino je tu. Avtomobil oddirja — voznik je pa povrhu nesreče še kaznovan. Famozni razglas kaže, da skrbi ministrstvo in vlada le za bogat ince in grofa, za druge so le kazni, zakaj vse, kar je rečeno v njem, naj bi se strogo ukazalo voznikom avtomobilov. S kaznovanjem mirnih, počasnih voznikov in pešcev, ki imajo od avtomobilov le prah, ki je lahko vzrok epidemiČnih bolezni, se ne bo ničesar preprečilo. Resna zahteva vseh n eavtom o bili-stov je, da bi se razglasila stroga postava zaradi hitre vožnje avtomobilov, vsaj za Kranjsko. Potem ne bo treba veČ takih nkozlov streljati", kot je čudni razglas. Vransko- „Podružnica sv. Cirila in Metoda" priredi 12. julija veliko veselico pod milim nebom. Naznanjamo to že danes, da se druga narodna društva na to ozirajo. — Odbor. Za opeklinami je umrla služkinja Frančiška Leskošek v Celju. Polila se je pred kratkim po neprevidnosti s petrolejem, ki se je na njej vnel. Vsled sladkosnedosti je pila lug v Celju služkinja fotografa Picka, misleč, da bo zaužila sladko tekočino. Težko poškodovano so prepeljali v bolnišnioo. Uboj na gostiji. Na neki gostiji v Pobrežu pri Ptuju so takozvani „prežarji" ubili posestnika Josipa Fortnerica, ki je šele malo Časa poprej prišel nazaj iz Amerike. Ker sodišče ni moglo dognati, kdo mu je zadal smrtni udarec, obsodilo je Iv. Klajnšeka in Mart. Vidovića vsakega na 13 mesecev ječe. Pogorelo je v Središču na Sta-jerskem gospodarsko poslopje posestnika Frana Mlinarica. Živino so komaj rešili. (5e bi bil pihal veter, bi bila dobra četrtina trga v nevarnosti, da pogori. Obesil se |e v G-radou 35 letni delavec J. Zupan, doma iz Velenja. Na zgornjem Štajerskem hočejo imeti Nemci svoje moško učiteljišče. Potem bi bilo troje nemških učiteljišč na Štajerskem — Slovenci nimajo seveda nobenega. Obesil 80 |e v Celovcu v Stanko vičevi vili 671etni vrtnar Kiroh-ho fer v hipni blaznosti. Umrla Je v Tolminu ga. Antonija Vogrič, mati kapelnika in skladatelja Hrabroslava VogričaJ „Katolški" mož. Alojzij Cotar v Dornbergu se je poročil z vdovo Vodopivčevo, ki mu je privedla v zakon sedaj 14letno hčerko. Ta mu je tako ugajala, da jo je posilil ter občeval potem ž njo toliko časa, da je prišla v „blagoslovljeni stan". Čo-tarja je obsodila sodnija v Gorici na 6 mesecev v težko ječo s postom vsak mesec in trdim ležiščem vsak drugi mesec Kaj pravi k temu župnik Lovro ToČobran, vodja „katoli-ških" mož v Dornbergu?! Otroka ie umorila. 291etna kuharica Terezija Mulec y Trstu je porodila otroka, katerega je nato zadavila ter skrila truplo v skrinjo. Ker se je izvršil porod brez babioe, je Mulec obolela in morala v bolnišnico, kjer je sprva tajila, da bi bila sploh porodila; ko so pa našli v njenem stanovanju umorjeno truplo otrokovo, je priznala zločin. Ustrelil so Jo v Trstu 341etni bančni uradnik Karel Stiasnj. — Istoletni čevljar Ivan Bizjak, tudi v Trstu, se je pa obesil vsled bede in bolezni. 985 Izseljencev se je povrnilo iz Amerike na parniku „Slavonia" v Trst. Večinoma so Hrvatje in Madžari. Ponarejeni petkronaM krožijo po Pulju. Policija jih je dobila Še pet v roke. So ie kaki regnicoli poskusili svojo srečo. FoatolntaB aretevan na Boki. V soboto je na Trsatu pri Reki are-tovala policija 25 letnega Frana Wolfa, rodom iz Postojne, ker je oskrunil 12 letno dekletce Antonijo Žele, ki je stanovala pri njegovi materi. Oskrunitelja so izročili sodišču v Ogulinu. V panorami-koemoraml na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden prekrasne slike Francoske Švice. Tako lepe serije Še ni bilo zlepa, toliko naravnih krasot na vsak korak. Zato si jo oglej vsak, kogar zanimajo svetovna čuda. — S to serijo se konča letošnja sezija in se podjetništvo najtoplejše zahvaljuje občinstvu za obisk- t t se mu priporoča za nadaljno naklon je nost. Jesenska sezona se otvori v drugem večjem lokala v sredi mesta, s čimer bo slavnemu občinstvu gotovo ustreženo. Mednarodna panorama pod Trančo nam razkazuje ta teden ve-lezanimive severne pokrajine Špic-b erg en z nenavadno vegetacijo in čudnim živalstvom. Isto tako nenavadno je prebivalstvo, njega občila, noše in šege. Slike so jako lepe. Nova trgovina in posojevgl- ntca klavirjev. Ljubljanski naročniki dobe z današnjo Številko našega lista prospekt firme Alfonz Breznik, trgovine in izposojevalnica klavirjev. Priporočamo kar naj topleje to narodno firmo, ki ima v zalogi samo instrumente prve vrste in čije lastnik uživa kot strokovnjak in učitelj glasbe renome, ki jamči, da bo odjemalcem kar najbolje postregel. Prijeta specialista. V soboto je policija ar eto vala 19 letnega uslužbenca pri Hnmerjevi gugalnioi Antona G-o-riŠka, rodom in Blanee na opodnjem Štajerskem in 32Letnega delavca Alojzija Šinkovca iz Marij nega dola v litijskem okraju, ker, se je dognalo, da sta v zvezi s tatvino 120 K vredne zimske suknje, katera je bila dne 21. 1. m. ukradena ključavničarskemu mojstru Franu |Pilku v gostilni pri ,Levu" na Marije Terezije cesti. Go-rišek je ukradel suknjo na Šinkovcev nasvet in mu jo potem prepustil na oesti za 1 K. Tudi Šinkovec je potem suknjo prodal nekemu krojaškemu po • močniku v Mostah še isto noč za 5 K s pretvezo, da jo je pri hazardu priigral. Dognalo se je nadalje, da je GoriŠek tudi vlomil v barako Helene Gregorkove v Latermanovem drevoredu in ji pokradel za 3 K 60 v slaščic Le ta je bil zaradi tatvine že trikrat predkaznovan. Oba so oddali k deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Delavsko gibanje. Včeraj se je z jt.žnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov, 31 Maoedoncev in 2 Slovenca, 190 Hrvatov in Slovencev je prišlo pa nazaj. Na Ogrsko in Spodnjo Avstrijsko se je odpeljalo 700 Lahov, 100 jih je ostalo pa v Ljudbljani, deloma se jih odpeljalo v Novo mesto. Izgubljene In najdene reči" Žena železniškega uslužbenca Friderika Šarbekova je izgubda rjavo denarnico, v kateri je imela 26 K denarja. Dijak Viljem Zebre je izgubil nikljasto žepno uro. — Dijak Oton Klemenčič je našel neka j denarja in ga oddal pri magistratu. — Služkinja Ivana Kajetanova je izgubila v robcu zavitih 15 K. „Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7., in 8. zvečer. „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri večer v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina prosta. Drobne novice. — O portugalskem kralju Ma-nuelu krožijo vkljub uradnemu zanikanju zelo neugodne vesti. Baje je bila krogla, ki ga je ranila na roki, zastrupljena. — 118 hiš je zgorelo v romunski vasi Van Falu na Ogrskem. — Ladja je zletela v zrak. V Larviku na Norveškem je zletela v zrak ladja »Juglewood«, ki je bila natovorjena z nafto. 13 mož posadke je utonilo. — Za 10.000 mark platine je nekdo ukradel iz državne mineralo-gične zbirke v Monakovem. — Pri občinskih volitvah na Dunaju so naprednjaki zmagali le v 1. in 9. okraju; povsod drugod so zmagali krščanski socijalisti. — Nesreča na Donavi. Blizu Se-mendrije se je zadel srbski parnik »Mačvan« s tako silo ob ogrski parnik »Margit«, da je zadnji dobil veliko luknjo ter se je kmalu potopil, vendar so vse potnike poprej rešili. — Knez Schaumburg - Lippe je prodal svoje velikansko posestvo v Slavoniji nekemu belgijsko - francoskemu konzorciju za 44 milijonov K. Konzorcij bo najprej gozdove posekal, potem pa posestvo parceliral in razprodal. — Crnogorski knez Nikola gre kmalu v Petrograd, da posreduje v zadevi balkanske železnice v korist Crni gori. Rožne stvori. * Draga galantnoat Neka ameriška gospa je zapustila francoski akademiji v Parizu 100000 dolarjev z željo, naj se denar porabi za propagando v prilog moraliteti francoskega ženstva, ki je po njenem mnenju preveč frivolno in razuzdano. Ta pogoj pa je bil žaljenje vsega francoskega ženstva in akademija se je pokazala tako galantno, da je visoko ameriško darilo odklonila. * Leni model. Ko je sloveči ruski slikar Rjepin zbiral skice in Študije za svoje „zaporožce", dolivel je sledeče, kakor sam poroča: „V Mali Rusiji zagledam nekega dne gručo moških ležati v travi. Dočim sem brž skiciral njihove obraze, pripravljati se je začel eden med njimi, najzanimivejši tip, da zaspi. „Dam ti pet rublje v. ako pustiš, da te narišem", mu rečem. R&ztrganec, me pogleda ter reče počasi: „Tu imaš dve ko-pejki, a pusti me, da mirno spim." Po teh besedah se je zaril v travo ter takoj začel smrčati." * S smrtne postelje na vislice. V Washingtonu je bil obsojen Italijan Paolucci v smrt na vislice, ker je v hipni blaznosti ubil mlado Američanko, ki ga je zapustila, potem ko mu je vse premoženje porabila. Paolucci, ki je smrtno zaljubljen v ubito Američanko, je obolel med obravnavo vsled obupa. Bolezen se je silno hitro razvila v hitro jetiko, ki je leveža dovedla do obupnega stanja. Vsakdo je videl, da ni zanj več rešitve in da bo umrl v najkrajšem času. Vendar ameriško sodišče zahteva, da se obsojenec- na smrt konča tudi, če je še tako bolan. Dasi ni mogel hoditi, dasi je bil videti kot senca, vendar vse je bilo zastonj, pravica je zahtevala svoje. Ta človek se ne sme izogniti nasilni smrti, dasi bi morda sani umrl v petih ali šestih dneh. Italijansko poslaništvo v Wa-shingtonu se je zavzelo, da odgodi izvršenje obsodbe za nekoliko dni in da bi obsojenec umrl naravne smrti — a vse je bilo brez uspeha. Obsojenec je moral na vešala. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Od stopnje do stopnje. Jože Koleno iz Rudolfovega 34 let star, je bil svoječasno jetniški paznik. A ta posel se mu ni dopadel, zato je odpotoval v Ameriko, a ker tudi tu ni našel zaželjene sreče, vrnil se je v svojo domovino in vstopil v službo g. Edvarda Tavčarja, posredovalca za izseljevanje v Ljubljani, kjer je užival njegovo polno zaupanje. A to zaupanje je izkoriščava! v svoje namene ter si pridržal vzlic dobrim dohodkom 721 K 20 v mu zaupanega denarja. Bil je iz službe odpuščen, a je takoj na svoje roke ustanovil tvornico pletenin v Ljubljani,odprl svojo prodajalno na Dunajski cesti, naročil potrebne stroje in najel več delavk. Ker mu je primanjkovalo obratnega kapitala, je zašel v dolge in končno je otvorjeni konkurz naredil konec njegovemu trgovanju. Aktiva obstoječa s čistim skupilom so znašala 997 kron 15 vin., temu nasproti je bilo K 3703.85 pasiv.Takoj potem je stopil v službo tvrdke tratov \Vortmann v Reki, ki trži z žganimi pijačami kot potovalee. Kot tak je imel 6 do 10% provizije, a ni smel prejemati nikakršnih plačil. Kolenc je pa vkljub temu pobiral denar od odjemalcev, kajti pravil jim je, da ima za to od svoje tvrdke pooblaščenje, ter si je od tega denarja prilastil in zase porabil okoli 596 K 65 v in na ta način šest strank oškodoval za to svoto. Obdolženec poskuša z raznimi izgovori svoje kažnjive dejanje olepšati, a se mu ni posrečilo. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Kunčič obsojen. Včeraj sta sedela na zatožni klopi bivši sodovičar Janez Kunčič in tega priležnica Marija Kanajzler. Kunčič dolguje Frančiški Mlakar na prisojeni odškodnini 10.000 K in 118 K naraslih stroškov. Da bi to plačilo brezuspe-šil, izročil je svoje celo imetje obstoječe iz hiše in vrta na Rimski cesti pri takozvanem »Črnem medvedu« z vsemi pritiklinami vred Ka-najzlerjevi. To posestvo je bilo na prostovoljni javni dražbi prodano za okroglo svoto 40.000 K. V to svrho je izročil Kunčič Mariji Kanajzler svoj denar, s katerim je na dražbi položila kavcijo 8000 K, potem pa ko je posestvo nji ostalo, izplačala na račun kupnine 23.2 8 K 38 v. Dne 26. januarja 1907 izvršil se je prepis na njeno ime. Umevno je, da je Kunčič potem zasmehoval Frančiške Mlakar, češ, da je dal vse Kanajzlerjevi in da ne bodo ne ona, ne njeni neumni doktorji ničesar dobili. Vse to je bilo vzlic tajenju obdolžencev po zasliša- nih pričah jasno dokazano. Kunčie je pa nekoč meseca decembra 1907 Marjeto ĆVbular, Hkarico v Ljubljani težko telesno poškodoval. Ta je iiunuvi" stanovala pri Kanajzlerjevi, ki je bila botra njenega otroka, m opazila, da ima Kunčič z neko deklino intimne pogovore ter ji je to sporočila. Kunčič se je bil vsled tega razsrdil nad Marjeto Cebular ter jo iz hiše spotlil, na to pa še s tako silo sunil, da se je morala leči t i v bolnici. Tudi to dejanje Kunčič taji. Sodišče je Kunčiča obsodilo na 6 mesecev ječe, Marijo Kanajzlar pa na 1 mesec zapora. Telefonsko In trzolovn Proračunski odsek. Dunaj, 31. marca. V današnji seji proračunskega odseka sta govorila slovenski klerikalec Ignacij Žitnik in malorus baron Vasi lko. Nato je imel justiČni minister dr. Klein dolg govor, tičič se jezikovnega vprašanja pri sodiščih na češkem. Jedro njegovih izvajanj je bilo, da proti nemškim sodnikom, ki zavračajo Češke vloge, neČe in ne more ničesar storiti. Ta ministrova izjava je vzbudila med Češkimi člani proračunskega odseka silno ogorčenje. Vsi Cehi so kakor na povelje vstali in korporativno zapustili dvorano. Tudi Nemci so nezadovoljni. Dana] 31. marca. Po odhodu čeških poslancev so zapustili proračunski odsek tudi Nemci. Pravijo, da so tudi oni nezadovoljni z izvajanji ministra dr Klein a, ker je baje premalo energično zavrnil češke zahteve glede jezikovnega vprašanja. Če bodo tudi Nemci izvajali konsekvenoe, se ne ve, to se bo pokazalo pri glasovanju o proračunskem provizoriju. Koj na to so imeli konferenco, na katero so telefonično pozvali ministra dr. Fiedlerja in Praška. Na tem posvetovanju so sklenili izjavo, ki jo bo podal v imenu čeških strank v odseku dr. V e 1 i o h, da bodo čehi kot en mož glasovali proti proračunu, kar znači toliko, kakor da izstopijo češke stranke iz vladne večine in d e m i s i o -nirata oba češka ministra dr. Fiedler in Prašek. Baron Beck v stiski. Dona) 31. marca. Še veliko večja nevarnost, kakor pri proračunu, grozi baronu Beoku pri razpravi o rekrutni predlogi. Za nujnost te predloge nima ... večine, da niti navadne večine za meritorni sprejem te predloge. Beck je v hudi zagati, ki bi brez dvoma povzročila, da bo moral v kratkem odstopiti. Težka kriza v ministrstvu. Dunaj 31. marca. V ministrstvu je izbruhnila nevarna kriza, ki bo najbrže povzročila padec celega kabineta. Včeraj ponoči je imel ministrski svet sejo, ki pa se je končala brez rezultata. Po seji je imel ministrski predsednik baron B e o k posvetovanje z nemškimi ministri. Danes dopoldne se je odpeljal v Senbrun, da poroča cesarju o nastali krizi in o nepremostljivih potežkočah, ki groze preprečiti ne le rešitev proračunskega provizorija, nego tudi rešitev rekrutske predloge. Baron Beck se pogaja. Duna) 31. marca. Baron Beck je poklical danes k sebi voditelje Čeških strank, da bi jih pregovoril, da bi ne izvajali konsekveno iz govora ju stičnega minisra. Vendar pa njegov trud najbrže ne bo imel uspeha, dasi obljublja, da bo dr. Klein izpopolnil svojo izjavo po željah čeških poslancev. Kdo bo novi ministarski predsednik ? Dunaj, 31. marca. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo za slučaj, ako bo baron Beck primoran odstopiti, imenovan za ministrskega predsednika grof Fran Thun, ki je znan kot zaupnik nadvojvode Frana Ferdinanda. V poslanskih krogih so povzročile te vesti o nevarni krizi, v kateri se nahaja Beckov kabinet, veliko senzaoijo. Minister Kossuth na Dunaju. Dunaj 31. marca. Danes zvečer se pripelje semkaj ogrski trgovinski minister Fran Kossuth. Jutri dopoldne ga sprejme cesar v posebni avdijenoi. Vesti o delegacijah. Dunaj 31. marca. Vest, da bi se delegacije nameravale sklicati šele na jesen, ni resnična. Upor v Vladivostoku ? Petrograd 31. marca. Siri se vest, da se pripravlja v Vladivostoku sliČen upor vojne mornarice, kakor v Sebastopolu. Uporni mornarji nameravajo oaje poklioati na pomoč Japonce. nmnnmj mmmmjji^ odlična noraono odvajajoči SREDSTVO „Laie se le bolezni varovati, nego flk zdraviti", je rekel nekoč odlični zdravnik. Vsakdo, ki trpi na slabem telesnem odvajanju, naj si v spomin vtisne ta izrek in naj kot zanesljivo, milo odvajalo rabi samo prirodno »Franc Jožefovo grenčlco", ki očisti želode« in črevo in daje ljudem novega veselja no življenja. 1 Messmerjev Čaj, dandanes najznačilnejši,^ čajna znamjka prve vrste, obsega vse prednosti nedosežne kakovosti: izboren okus, najfinejši vonj, pri temfpa lahka slast in izredna izdatnost. Tem spložno priznanim, slovitim lastnostim se ima Messmerjev čaj zahvaliti za veliko priljubljenost in ogromno razširjenje. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani1. Uradni knrzi dnn. borze 31. marca 1908 Nalofbeni papirji. ' Dana« a majska renta. „ srebrna renta 4-2 4-2 4% avstr. kronska renta. 4*/0 „ zlata „ . 4*/0 ogrska kronska renta 4*/o - zlata 41/ 0: 4*/» posojilo dež. Kranjske 4,/J°/0 posojilo mosta Spljet 4l/ip/o • Zadar 41/t°/o bos.-herc. železniško posojilo 1G02 . . . 4*/« češka dež. banka k. o. 4«/c „ „ „ ž. o. 4*/i*/o zas*- pisma gal dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. x z 10' pr..... zast. pisma Imiet^t. hranilnice .... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. kip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4,'3°'„ obl. češke ind. bT.ke 4V-. prior. lok. žele/. Trst- Poreč...... *B'„ prior, dolenjskih žel . 3J/C prior. juž. žel. kup. '.','/, 41 avi::. pos. za žel. p. o. C i k*. S:ečke cd l 1860", . . . m cd 1. 1604 .... „ nzske ...... » z čin. kred. I. emisije o rt n 11- » „ ogrske hip. banke . „ srbske a fc-s. 100-turške. . , . , . Basfi&£ srečke . . . Kreditne „ ... fnomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr' j d^č. križa „ ... Ogr. . . . . Rutiolfove „ ... baiuburške „ ... Dunajske kom. 9 ... D«.r.ice. f'žne železnice..... Državne železnice .... £ vstr.-ogrske bančne dcln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... zrvbos'etts&e „ . . FreKicgokop v Mostu (6rnx) Aiojnske mentan .... Praške žel. ird. dr. . . . K:rna-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Va.uie. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Soveretgns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 97 75; 99 751 97 801 116 35| 93 90] 11175 97 75 10010 99 10 98 80 9950 9795 99-501 102 80 98 50 9825 99 25 98 50 9975 99.90 9875 295 90 99 10 Blago 97 95 99 95 98- 116 55 94 1C 111 95 98 75 101M0 10010 9980 100 50 9815 100*50 103 80 99-50 9925 10025 99-50 100 75 150 25 261 50 148 25 27225 209 25 247 75' 101-189- 21 20 453-111-116— 63 50 51- 2840 66'— 110-500- 9975 297 90 10010 154 25 265 50 15225 278 25 275 25 253 75 107-190 -23 20 463 — 122 — 69 50 55 — 30-40 70 — 510 — 50 50 ■25 75 50 142 683 1717 650 776 238 716 689 2716 564 276 506 177 11-35 19-09 23 48 24— 117-67 95-75 2 5' 484 143 50 68450 1727 — 651 25 777 — 239 75 720 — 690 — 2722 — 565 — 281 — 564-— 180 - 1138 1911 23 54 24 06 117 87 V6 — 252 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 31. marca 1908. Termin Pfienica za april . . Pšenica za oktober . Ri za april . . Korua za maj 1908 Oves za april . . za 50 kg K 11-28 za 50 kg K 9 70 za 50 kg K 10 40 za 50 kg K 645 za 50 kg K 7-23 Efektiv. 10 vin. ceneje. Meteorolosično porotno, nad morjem SO6. Srednji aračni tlak 786 » mm jasno megla 161 si. j zahod pol obl. Srednja včerajšnja temperatura 8 8" mm, ttorm. 64 mm. Padavina v 24 urah 0*0 mm0. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze srčne Sočutja povodom smrti naše skreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe JHarije Burja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo gospodom pevcem za ganljivo petje. 1133 Vsem skupaj najpresrčnejša zahvala. V Ljubljani, 29. marca 1908. iataieea roablna. Pekarija I ¥ Ljubljani aa da la maja* temin v najam. Natančneje pove uprav. „Sloven- skoga Naroda". 1138—1 Korespondenco želi mlad gospod s gospodično (Slovenko). Sicer Slovenec, vendar ne popolnoma zmožen pravilne slovenščine, bi v prvi vrsti z ozi-rom na to želel pismenega občevanja. Prijazne ponudbe pod H&tajerc" posla restante Ljubljana. 1134 1132-1 Šivilje ae takoj sprejmejo pri T. Pogačnik, Prod škofijo it. 21, II nadstropje. Blogojne, _ proti poiarn in vlomu, „FoxM pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. 3424—75 jttžnik ozir. hišnica, ki bi pospravljala proti posebnemu plačilu tudi pisarno, se sprejme takoj- Prednost ima zakonski par brez otrok. Naslov pove upravništ.o „Slov. Naroda". 1139—1 I !! Čudite se ! I 4 pari 2c«iJ«¥ za samo X S 90 Zaradi nakupa ogromnega števila obutvi se bode samo kratek čas oddajalo po tej sramotno nizki coni: 2 para moških in 2 para ženskih čevtjev na trakove z močno zbitimi, jakimi podplati s posebno finim usnjem obšitih, veleelegantni najnovejša oblika in močni. Velikost na cm ali po številkah. Vsi štirje pari stanejo samo K 6*00. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez neprilik nazaj. 1140 L. Zwe»g, Krakov 59/20. 1135-1 šivilje in učenka •e lalaoj aprejm« v We*lfovlli ulicah ste v. *, II. nadstropje* ■ajsoljsl la naji KLOBUKI v*eh vrst v naftoga-tejšllsSsHiH»oLt-sO v Izubijani pri Klobakl ae ipre|eaia]o v nepravo. Najbolj srajce belo In barvaste, sa gospode sj a znamko Vllabndlft ■ Izdelane v lastni šivalnici. .% Priporoča jih 934—5 Anton Šare Sv. Patra ooatn it 8 t LjnbljanL Kogorno MERKUR vsako sredo, soboto in nedeljo vso noč odprto. Proda ao radi biljard loko pripraven zo no deželo. Viktor Izlakar. Opozarjam da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluze, zastori in tudi drugo fino perila. 9i»—8 Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim za mnogobrojno udeležbo nton $arc svetlolikalnica, Kolodvorske ulice št. S. Gospicam se daje v svetlolifanju pouk* Vajence se sprejmejo. Najboljše klavirje In planine najizbornejšfh dunajskih firm .*. prodaja in Izposojuje 1 91 2 (latotako zastopa dvorne In *om firme Ehrbar, Czaoka Sl sin). — Za vsak klavir se jamči, ter se prodaja tudi na obroke. • e ■ • Ogllorji ki razumejo tudi žganje v kopah, in ki bi radi trajnega dela, naj ae oglasijo pri gozd-noss sskrbnlitvn grofa Lanna, Srnnan, aUnital as Oornjem Av- 1103-3 Naprodaj je kobila zSrsbstom pri L Brelih v Podmelen, Goriško. Namestnika zbolelemu stenotrofu =S Iščem za Čas enega meseca. Vstop takoj. Znati mora slovensko stenografijo in pisati na stroja. Dr Juro Hrašovec odvetnik v Celja, 1141 Sprotna, aamostojna šivilja 80 sprejme v večji hiši na deželi Naslov se izve v upravništvu „81ov. Naroda". 1075-3 Dobro ldoča gostilna i v Ljubljani se da za majev termin v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1137 j Potnik Krasne BLUZE, največja izbera ¥ stUI in drugem :-: n odnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna Krha ter otročja perilo In obiekce priporoča po najniijili cenah M. KRfSTOFlČ por. Bnrnr STAHI TBO št 28. 'V zo galanterijsko in papirnato stroke I SO IŠČO Prednost imajo že več let »lnžbojoČi potniki. Ponndbe pod „št 5000" poste ■ "estante LJubljana. iost j _ Večjo množino zidne opeke rdečo vrsto, dobro igane se lahko takoj proda. 1111-2 Vpraša se v stavbni pisarni [ F. Snpa Čiča, Bleiwei